*PoJtnlna plačana v gotovini Leto LVIII. V LJubljani, v četrtek, dne 10. aprila 1930 St. 83 1. izdala st. 2 om Naročnina Dnevna Izdaja u kriljHlno iugoilitljo mesečno 25 Din polletno ISO Din celolelno 300 Din za inozemstvo mesečno 40 Din nedeljska Izdalo celoletno vJugo slavili 1ZO Din, za Inozemstvo 140 D VENEC S tedensko prilogo »Ilustrirani Slovenec« Cene oglasov 1 stolp. peUt-vrsta mali oglasi po 1'50 In 21), veCll oglasi nad 45 mm višine po Din 2-50, veliki po 3 ln 4 Din, v uredniškem delu vrstica po 10 Din n Pri večjem □ narocuu popusl Izide ob 4 zjulra) razen pondeljka in dneva po prazniku U redniitvo /e v Kopitarjevi ulici it. 6/111 Rokopisi se ne vrata/o, nelrunkl rana pisma se ne sprejemalo Uredništva telefon St. 2050, upravnlštva it. 232S Misterij duše (Od našega moskovskega dopisnika.) Moskva, 3. aprila 1930. Ruski narod je nekaj posebnega tudi boljševiki, ki po eni strani predstavljajo zadnjo skrajnost brezbožne, materialistične in mehanistične kulture zapada, so na drugi strani ostali v korenini čisto ruski ljudje, kakor to dobro poudarja princ Roban, ki je brez vsakega dvoma spisal najboljšo knjigo o sodobni Rusiji. Čudno se zdi in nepojmljivo je, a je vendar resnično: ruski boljševiki so napravili iz svoje brezbožnosti naravnost religijo! Tega je pač zmožen samo ruski človek, v katerem se stikajo največja protislovja. Zapadni brezverec se za Boga ne meni; zadovoljil se je popolnoma z drugimi »ideali življenja: Denarjem, Produkcijo, Napredkom, Kapitalom itd. Njegovo srce, o katerem je nekdaj dejal sv. Avguštin, da ne i. iruje, dokler se ne spočije v Bogu, se je dam :iui-rilo v dobrinah materialnega napredka, v njih uživanju in množenju. V svojem ateističnem razpoloženju današnji zapadnjak ni fanatik; on je popolnoma indiferenten, hladen in brezbrižen, kakor da Boga, posmrtnega življenja in večnih dobrin res ni: česar ni, to te ne vznemirja, tega ne sovražiš. Cisto drugače ruski človek, ki je Boga in vse nadnaravne resnice zavrgel. Njemu bi Bog mogel reči: Ravno ker me tako divje sovražiš, priznavaš, da sem! Pismo rimskega papeža je ruske brez-božnike, kakor veste, tako razhudilo, da so sklenili na letošnjo Veliko noč zopet dati duška svojemu brezmejnemu sovraštvu do Boga in vseh božjih reči. Smešili ne bodo samo krščanstva, ampak religijo sploh, ki da je samo omamilo za ljudstvo. Oni sami pa omamljajo ljudstvo z drugo vero, z vero v Ljenina, kateremu se v Rusiji od strani bolj-š»;vikov izkazuje že božanstven kult. Med tem, ko se zapirajo pravoslavne in katoliške cerkve, pa tudi judovske sinagoge in muslimanske džamije, se po vseh tovarnah, šolali in v prosvetnih klubih na vasi ustanavljajo nova svetišča. Človek ne bi verjel, če ne bi bilo resnično. Notranjost teh kapelic popolnoma sliči pravoslavnim svetiščem. Na oltarju se dviga kip Ljenina sredi rož in sveč, pred njim visi >večna luč«! Ozadje je drapirano z rdečim suknom, v katerem se vidijo srpi in kladivo, obdano od zvezd ali pentagraniov, znanim mističnim znamenjem, ki se sicer vidi samo v sinagogah. V prte so vvezani naslovi Ljeninovih del. Mu-žik, ko zagleda tak interieur, se nemalokrat pobožno prekriža. Pomislite samo to strahotno stvar: Zadnje dni je priSla v promet podoba, ki predstavlja srce, prebodeno od mnogih puščic, s podpisom: »Glejte srce Ljenina, mučeno od združenega evropskega kapitaliz- I mak Gosizdat, to je državno izdajateljstvo j knjig, je pa že leta 1925. za kmečke množice I natisnilo nekak molitvenik, v črni vezavi s sovjetskim emblemom in raznimi Ljeninovi-mi izreki, sestavljenimi v stilu pravoslavnih molitev, v katerih med drugim tudi beremo, da je Ljenin »prelil svojo kri za ruski prole-tariat in za proletariat vsega sveta«! Boljševiška ateistična religija ima tudi svoje obrede. To so rdeči krsti, rdeče svatbe in pa rdeči pogrebi. Vršijo se v imenovanih svetiščih ali v klubih na deželi, ki se v to svrho spremenijo v kapele. Med imeni, ki se dajejo otrokom in ki so vam itak že znana, navajam zaradi kurioznosti samo še: Elektriko, Barikado, Bombo in Prvomajko. V teh klubih se pa vršijo tudi plesi, pri katerih se , dosega svoje vrste mistično razpoloženje po zborih, ki imitirajo skrivnostne melodije li-turgičnih spevov cerkve. Znano vam je, da so taki plesi običajni v mistični sekti hlistov. Da, še celo čudež, oziroma vera v čudeže se kliče v pomoč, da bi se ljudstvo prešinilo /. mistično vero v Ljenina in njegov — nad- Uprava je v Kopitarjem ul.št.ti Čekovni račun: C/ubl/ana itei>. lU.bSU ln 10.349 xa 1 nseraic. Sarajevošt.7563, Zagreb it. 39.011, Vraga In liuna} it. 24.7 Sporazum štirih velesil Tadi Francija se pridruži trojnemu sporazumu -zmagalo popolnoma francosko stališče — Tudi Pariz, 9. aprila. AA. »Havas« poroča iz Londona, da sta na svojem včerajšnjem sestanku MacDonald in -iand razpravljala o tolmačenju 2. odstavka čl. 16 pakta Društva narodov. Predvsem je šlo za to, kako se izogniti neugodnemu vtisu, ki bi ga povzročil sklep pakta v troje pri Društvu narodov, ako bi k temu paktu ne pristopila Italija in Francija. Zato si Briand prizadeva, da bi bil sklenjen sporazum v petih in da bi ga sprejela tudi Kalija in Francija. Odvisno pa je od Italije in od tega ali jc Italija voljna odstopiti od povečave svoje vojne mornarice v letih med 1931 in 19Ž6, ker bi sicer ogrožala Francijo in obrambo njenih oddaljenih kolonij. London, 9. aprila. AA. Listi priobčujejo nepričakovani komunike, ki je bil izročen novinarjem po sestanku angleške in francoske delegacije na pomorski razorožitveni konferenci. Komunike pravi, da bo danes nov sestanek in da je mogoč obči sporazum med raznimi delegacijami. Napoved te možnosti je vzbudila splošno pozornost, ker je to prvič, da se govori o mogočem sporazumu med vsemi petimi delegacijami. London, 9. aprila. AA. Načelnik italijanske delegacije leži hudo prehlajen in ni mogel zaradi tega obiskati ministrskega predsednika MacDonalda. Istotako se je imel vršiti sestanek med Grandijem in francoskim zunanjim ministrom Briandom, ki je pa zaradi bolezni prvega odpadel. Davi sta sc sestala prvi lord admiralitete Alexander in francoski mornariški minister Du-mesnil, ki sta razpravljala o francoskih tonaž-nih številkah. Včerajšnji sklep prvega odbora glede na humanizacijo podmorske vojne in na velikost podmornic, je naletel v delavskem časopisju na neugodno kritiko. Glavni list delavske stranke ;>Daily Herald« protestira proti temu, ker izjava velesil nič ne pove glede uporabe podmornic v vojnem času. Glede velikosti podmornic naglasa imenovani list, da se je na pomorski razorožitveni konferenci v Ženevi določila velikost podmornic na 1800 ton. Sedaj predlagana velikost podmornic znaša 2000 ton s petpalčnimi topovi. Ker pa ima Francija že eno podmornico nad 2000 ton in gradi še dve, je odbor predlagal, naj se priznajo vsem državam tri podmornice po 2800 ton s šestpalčnimi topovi. London, 9. apr. n. Na včerajšnjem sestanku MacDonalda in Brianda. kateremu sta prisostvovali obe delegaciji, je izjavil Briand, da spričo že dobljene nove podlage za dogovor med petimi državami ni zgubiti upanja na - V vprašanju podmornic Italija pričeta popuščati uspeh. Glede čl. 16 pakta Društva narodov so se v načelu zcdin.ili na interpretacijo, ki temelji na locarnski pogodbi. Upanje je, da sc bo dosegel dogovor, ki bo zadovoljil francoske jamstvene zahteve, in skupno hočejo poskusiti, da se zenačita Kellogovn pogodba in pakt Društva narodov. Danes dopoldne je imel Briand razgovor z Grandijem. čuje sc, da so iz Rima prišle nove instrukcije, po katerih je upati, da bo Italija dala nekatere koncesije in da sc bodo s tem odstranile težkoče v vprašanju paritete. Pariz, 9. apr. n. :ExecIslor« poroča, da jc Briand kot interpretacijo za čl. 16 pakta Društva narodov najprej predlagal besedilo, ki posebno naglasa avtomatično izvedbo sankcij, ki jih ima odrediti Društvo narodov. MacDonal-dova formula pa ponavlja interpretacijo, ki jc je dala žc Nemčija v dodatku k locarnski pogodbi. Zdi sc, da je včeraj prišlo do sporazum-ljenja o intcrpretucijski formuli. Vendar še ni prišlo do sklepa pogodbe med petimi državami. »Journal« javlja, da si je francoska delegacija čisto tehnično priborila senzacionalen uspeli. Na posvetovanju v komisiji so sc dovolile francoski delegaciji tri podmorske križar-ke tipa Surcouf, tako da sedaj ni nobenega govora več o odpravi podmornic. Nova pogodba med Madjarsko in Italijo Senzacionalna Bethlenova pol v Rim — Madjarsha in Reka Budimpešta, 9. aprila, n. Ministrski predsednik Bethlen jc nocoj odpotoval v Rim. Razen z Mussolinijem bo govoril tudi z Grandijem, ki bo v prihodnjih dneh prišel v Rim. 2e 14 dni se nahaja v Rimu tudi grof Albert Ap-pony, ki je bival v Egiptu in ga je grof Bethlen naprosil, naj počaka v Rimu. Čuje se, da se bo grof Appony tudi udeležil sestanka z Mussolinijem. širi se govorica, da se bo italijansko-madjarska prijateljska in razsodiščna pogodba, ki je bila sklenjena leta 1927, spopolnila in da se bo morda med obema državama sklenila no- va pogodba. Italijanski listi še nc pišejo podrobneje o obisku Bethlena v Rimu, niti ne govorijo o njegovih namerah. Ve se samo to, da bo Bethlen dvakrat govoril z Mussolinijem. Listi smatrajo za samoposebi umevno, da spričo dobrih odno-šajev med Italijo in Madjarsko skušajo madjar-ski državniki večkrat dobiti prilike, da se raz-govorijo z Mussolinijem o splošnem položaju v Evropi in o posebnih problemih, ki se tičejo Italije in Madjarske. Govorilo se bo vsekakor tudi o reškem svobodnem pristanišču. Pred sprejetjem italijansho-avstrijshe pogodbe Rim, 9. aprila. AA. Narodni poslanec Paulo Venereli je govoril danes kot izvestilec v parlamentu o avstrijsko-italijanski prijateljski pogodbi. Izjavil je, da ta pogodba zbližuje oba naroda in da stilizirana v duhu sličnih mednarodnih pogodb, kar pa nikakor ne pomeni, da bi bile take pogodbe brez vrednosti. Sklepanje prijateljskih pogodb med državami, ki so ena od druge oddaljene in ki niso nikoli imele sporov, imajo brez dvoma tudi velik pomen, toda veliko večji pomen imajo pogodbe med državami, ki so si sosede in ki urejujejo spore, nastale po svetovni vojni in ki so se obvezale pomagati si v mednarodnem življenju. Pomirjenje med Avstrijo in Italijo naj bo drugim narodom v vzgled. Nemški nacionalisli ostanejo enotni Pariz, 9. aprila. AA. Po poročilu iz Berlina je nacionalistična stranka včeraj sklenila soglasno zaupnico za svojega voditelja Huggenberga. Pred stavko v bombažni industriji London, 9. aprila, n. Ker včeraj v Manchc-stru razgovori med tovarnarji in strokovnim' delavskimi organizacijami glede uvedbe novih delavskih pogojev niso imeli nobenega uspeha se zdi, kljub temu, da se je položaj v zadnjih tednih zboljšal, da bo stavka v bombažni industriji neizogibna. Ameriški kapital za industrijalizacijo Rusije Pariz, 9. apr. 11. sCkicugo Tribune« poroča o dveh ogromnih ameriških načrtih za industrializacijo Rusije. V Tomsk potuje skupina 25 ameriških inženerjev, da tu m organizira in izkorišča premogovnike v Kusnecu, ki so najbogatejši premogovniki Sibirije. Druga skupina inženerjev pa hoče v Nižnem Novgorodu zgraditi veliko moderno tovarno za avtomobile, ki bo na leto proizvajala 100.000 avtomobilov. Obenem hoče zgraditi delavsko naselbino za 25.000 prebivalcev. Zmaga delavske stranke v Avstraliji London, 9. aprila, n. Pri volitvah v južni Avstraliji bo najbrže delavska stranka dosegla 30 mandatov, dočim bodo liberalci dobili komaj 13 mandatov. Kaj porečeš na to, cenjeni evropski bravec? Ne smete misliti, da je vse to le .satansko premišljenja taktika, ki se v svrho komunistične propagande samo poslužuje jezika in simbolov vere. Ne. Je v tem tudi resnična religioznost po svoji zgolj čuvstveni plati, s katero se prešinja čisto a religiozna in anti- naravni poiav! Če bi kdo ne verjel, da pri- P^mja cisto arengiozna m anu- staši na golejšega materializma operirajo z religiozna vsebina zapadnega marksističnega nadnaravnim, ga hočem prepričati s čisto nazora, tjodor Stepun, lu uc, v Darmstadtu, . P . v- j,- 1.....:.....: nrimeria to s nolzevo lunino, ki ie iznrazniRtia avtentičnim dokumentom. Ljudski komisari-jat za prosveto je izdal za šolska otroška gledališča igro »Brez Ljenina«. Nočem bili bogo-skrunski, a jo vendar lahko primerjam samo s srednjeveškimi pasijoni. Dejanje se vrši v tovarni. Poslušajte: »Ropočejo stroji« — tako stoji zapisano v tekstu — vse brni, delavci tekajo sem pa tja. Nenadno se dogodi čmlež: Motorji se ustavijo, trans-misijo skočijo samo s koles In vsi stroji obmolknejo. Med dclavci zavlada nepopisno razburjenje: Prva delavka: Kaj je to? Kaj se je '-godilo? Prvi delavec: Kalj je to? Slutim katastrofo! P r e d d e 1 n v k a: Pri nas v predilnici je nenadno obstalo vseh sto strojev! Kakšen čmlež jc to? Kovač: Pri nas je isto! Tri sto pudov težko kladivo, ki je letelo od zgoraj; nenadno, brez vsakega vzroka, jo obstalo med potjo kot da bi onemoglo. »Nenadno tišino prekinejo glasovi:« Tovariši, tiho, tihol Umrl je naš voditelj... .veliki Ljenin je umrli primerja to s polževo lupino, ki je izpraznjena svoje vsebine. Ta primera pa šepa, čeprav nekaj pove. Pri tem hočem omeniti še en moment: ruski človek ima silno globoko čuv-stvo svoje grešnosti. Ko začenja, priučen od-zgoraj, tajiti Boga in skruniti svoje sto in stoletne verske svetinje, obupa, se pogreztie v brezno lastne zavrženosti in Boga resnično začenja sovražiti. >Če sem že lako daleč, pa naj grem do zadnjega!« To je čuvstvo, ki mu-žika pri leni navdaja, že Dostojevski je to ostroumno opazil in napisal. Tak je naš človek ... Pa tudi reakcija na boljševizem, ki če-daljebolj raste v naših mužikih, je čisto re, ligioznega značaja. Povsod je apokaliptično razpoloženje kakor za časa Petra Velikega, ki ga je ljudstvo smatralo za velikega skrunile-lja in antikrista. Naštevajo se grozne božje kazni, ki bodo doletele komuniste, katere bo Bog v potokih krvi potopil. Po vsej Rusiji od Kijeva do Vladivosloka kroži prerokba, da se 1)0 to zgodilo v pclnajstein letu boljševiškega vladanja. Nešteta so znamenja, ki to napove- dujejo: nočni strahovi po vaseh, nove zvezde na nebu, plameni v stepi in nad inočvara-mi... V času, ko komunistični prvaki po vaseh prirejajo konferenco za konferenco v vaškem klubu pa pobijajo vero v Boga, Kristusa ln »nostransko življenje, pa v redakcije komunističnih glasil dežujejo vprašanja, ki se sučejo okoli samih duhovnih in religioznih tem, dokazujoča, da se ruski človek nikakor ne čuti zadovoljenega po odgovorih komunistov. Povedal bi vam lahko nešteto slučajev, ki izpričujejo naivno religioznost ruskega pro-stonarodja, ki je ostala po dvanajstih letih boljševiškega vladanja čisto nedotaknjena. Mož, navdušen komunist .saj na besedah, razjezi ženo, s čemerkoli. Ta pograbi album Go-sizdata s slikami Ljenina, Marksa, Lieb-kneehta itd. itd. in jih vrže v ogenj v peč, češ: »Tu imaš te svoje .bogove'«:, pa se potem demonstrativno prekriža, obrnjena proti kolu, kjer so sicer visele ikone: »Slava Bogu, Otcu i Sinu i Duhu svjalomu — to je res Bog, vi ste pa opice, slabiči, ki ga hočete strmoglaviti.« Zene pa tudi v Rusiji ostanejo zaradi ,buržujskih nazorov' nekazovane ... Omeniti je še, da v Rusiji danes kar mrgoli sekt. Pod carskim režimom jih je znani učenjak Bronc-Brujevič naštel, če se ne motim. okoli '200, pod boljševiki pa jih je, mislim, najmanj trikrat toliko... Čuden je ruski človek, zamerili pa mu ne moremo. Od narave najbolj religiozen od vseli narodov na svetu, je sprejel krščansko vero iz Bizanca, ki v svojem misticizmu njegovi duševnost" zelo ugaja. Toda izobrazbe ni sprejel nobene. Popa si je lahko najel na sejmu, da 11111 je za silo liturgijo bral, pouka v verskih in moralnih resnicah pa ni prejemal prav nobenega. Sužnost pod Tatari in pa nečloveško tlačan-stvo pod napol blaznimi carji je rodilo v njegovi duši popolno duhovno anarhijo. Vse jo zrastlo v njem skupaj v pošastno zmes: naj-plemenitejše z najgnusnejšim. Tudi boljševizem je taka pošastna strahota. ZAGREBACKI ZBOR 5.-14. aprila 1930 Vil. razstava avtomobilov vseli vrst, motornih koles itd. XIII. specialni veliki sejem za poliču?fslvo (stroji, gnojila, potrebščine) Za perutnino (5—s aprila 1930) ?a po-icfne, turist. In Športno polrchSflne Mednarodna lotografska razstava Proti sejmski legitimaciji brezplačni povratek na železnicah, na jadranskih parobrodih višji razred za cono nižjega Danes pogreb patrijarha srbske cerkve Podrobnosti pogreba — Sožalne izjave tujih vlad Bdgrnd, 9. aprila, k. Vse priprave za po-Jreb srbskega patrijarha pravoslavne cerkve Dimitrija so končane. V Belgrad so prispele štovilne dcputacije iz vse države, da se udeležijo svečanosti. Predvsem so se zbrali vsi pravoslavni škofje, razen ohridskega škofa Nikole, ki je s skupino svojih vernikov odšel na oot v sveto deželo. Posebno številni so de-lcgatjt' posameznih bogoslovij iz Prizrcma, Bitolja, Sarajeva in Cctinja. Jutri pridejo dijaki iz bogoslovja iz Sremskih Karlovcev. Pride jili 200 in siccr pod vodstvom svojega rektorja. Podrobnosti pogreba so žc določene. O posameznosti pa bo sklepal sv. sinod. Sklenjeno jc, da bo v cerkvi govoril v imenu du-hovništva in visokega pravoslavnega svsčc-ništva emtropolit Dodžič in minister za pravosodje. Zunaj na ulicah bodo govorili razai zastopniki pravoslavnih verskih društev Jutri prispe v Belgrad zagrebški nadškof dr. Bauer, ki bo ob 10 dopoldne imel žalno službo božjo za pokojnika. Na pokojnikovo krsto jc bilo položenih veliko število vencev. Zlasti so vzbudili pozornost številni venci ruskih emigrantov. Ti-»očglava množica jc neprestano zbrana v cer-kvi. V teku dneva so stalno prihajale velike množice vernikov kropit pokojnika. Belgrad, 9. aprila. AA. Bolgarski poslanik na našem dvoru Vakarelski in grški po- Zaiirani Armenci se upirajo Pariz, 9. aprila, r. Listi poročajo iz Carigrada, da so nemiri in upori, ki so izbruhnili v Trapezuntu, zavzeli že širši obseg in se širijo. Upor proti Kemal paši so organizirali vstaši, ki jih jc vedno več. Koliko je teh ne-zadovoljnežev, ni znano. Vesti o tem uporu so v Angori in v Carigradu vzbudile veliko skrb. Prevoz pokojne švedske kraljice v domovino P.irn, 9. aprila, n. Danes so bile v nemški protestantski cerkvi v Rimu žalne svečanosti po pokojni švedski kraljici, preden so jo odpeljali v domovino. Svečanosti so se udeležili švedski kralj, prestolonaslednik s soprogo, italijanska kraljevska družina, ves italijanski kabinet pod vodstvom Mussolinija in diplomatski zbor. Na krsto sta bila položena dva venca italijanskega kralja in prestolonaslednika v italijanskih barvah z modrimi trakovi. Švedski kralj je le s težavo obvlada! svojo ganjenost. Žalna svečanost jc trajala komaj 20 minut. Globoko ganjen sc je švedski kralj za-avalil italijanskemu kralju in Mussoliniju in se potem poslovil. lukova obsodba potrjena Praga. 9. aprila, n. Višje deželno sodišče v Bratislavi je danes izreklo razsodbo o prizivu dr. Tuke in tovarišev. Prizivno sodišče ie razsodbo prvega sodišča potrdilo v polnem obsegu. Samo v razlogih razsodbe so nekatere spremembe, ker se dejanski stan vohunstva in pripravljanja za napad na republiko smatra kot dokazan. Dr. Wit(eh umrl Dunaj, 9. aprila, n. Na Dunaju je danes umrl v starosti 90 let bivši avstrijski trgovinski iu železniški minister dr. Henrik Wittek, rojen na Dunaju. Leta 1897 je prevzel vodstvo trgovinskega ministrstva, od leta 1897 do 1905 je vodil železniško ministrstvo, 1. 1899 in 1900 pa jc bil tudi šef kabineta. V tej dobi sc je podaljšala tudi carinska in trgovinska zveza med Avstrijo in Ogrsko. Avstrijski poslanik na dopustu Belgrad, 9. aprila. AA. Avstrijsko poslaništvo nas prosi, da objavimo sledeče: Avstrijski poslanik na našem dvoru g. Herman Ploe-nies jc odpotoval včeraj iz Belgrada na odmor za 15 dni. Za časa njegovega odsotstva ga bo nastopal g. Hrvin Hugel, svetnik avstrijskega poslaništva. Strah pred domovino London, 9. aprila. AA. Sovjetski ped-konzul je potrdil, da jc večje število v Londonu prebivajočih Rusov prejelo poziv, naj sc vrnejo v Rusijo. Med temi so bili tudi člani sovjetske trgovske delegacije v Londonu. Pozvani sovjetski državljani in dosedanji prida«! sovjetskega režimu se niso hoteli nalivati porivu svoje vlade in ho ostali v ino-jemstvn. Razbojniki oropali vlak Sydncy, o. aprila. \ \. lUizhojniki so ust.i-rili poštni vlak. Osobje vlaka je moralo klonili pni! razbojniki, ki so z napetimi revolverji vdrli v poštno ambulanto in se polastili •Jctinrju v blagajnah. Detiai so vrgli iz drveee-rn vlaka iu so nalo sami poskukuli nu t In ter izginilL slanik Argiropulos sta posetiia danes g. dr. Kosto Kumanudija, namestnika ministra zunanjih zadev in ministra brez portfclja ter mu v imenu svojih vlad izrazila sožalje o priliki smrti Nj. Svetosti patrijarha Dimitrija. Isto tako je češkoslovaški odpravnik poslov dr. Vokač poselil danes osebno v imenu češkoslovaške vlade zastopnika zunanjega ministra Kosta Kumanudija ter mu izrazil sožalje pri-likom smrti NJ. Svetosti patrijarha Dimitrija. Dr. Vokač je izraza! tudi sožalje sv. sinodu srbske pravoslavne cerkvc. O priliki pogreba bo položil venec na patrijarhov oder. Solun, 9. aprila. AA. Mitropolit Kenadije jc izjavil našemu generalnemu konzulu v Solunu posebno scž; vozove. Takoj po zgraditvi se bodo položile tudi tramvajske tračnice za oba-pravca. Dolžina mostu znaša 757 m. Istočasno sc bo gradila nu' drugi stran? mostu cesta, do Zemuna. li Belgrada bo šla pot k mostu od kraja, kjer sc nahaja zgradba državne tiskarne v Pop-Lukini ulici po nasipu do Keja, kjer se nahaja kavarna Bospor. Most bo imel dve odprtini na suhem, dve pa nad reko, od katerih bo največja široka 261 m. Na podlagi pogodbe morata podjetji zgraditi most v teku 38 mesecev, računajoč od dneva podpisa pogodbe, to je od včeraj. Skupni stroški znašajo 179 milijonov 836.175 Din 90 p. Od gornje vsote bo dala Nemčija 5 milijonov mark (67,5 milijonov Din) v železnih konstrukcijah na račun reparazij v teku dveh let. Ostanek bo dala državna Hipotekama banka v sporazumu s tvrdko Batignoles v mesečnih obrokih od 1. avgusta 1931 do 1 avgusta 1934. Ce bo državna Hipolekarna banka zahtevala kako veliko investicijsko posojilo v ta namen, se obveže firma Batignoles, da bo vložila vse sile, da doseže čim povoljnejši emisijski kurz in ostale posojilne pogoje. Gandi bi bit rad aretiran London, 9. aprila, n. Dočiin sodišča zapirajo Gandijeve mate voditelje m so obsodile (iidi njegovega sina v ječo radi kršitve solnega monopola, se Gandi sam neprestano prizadeva, da bi prcvocirai svojo arelacijo. V spremstvu 8000 ljudi je včfraj zopet na morski obali v Dandiju zbiral in prodajal sol. Vendar se policija ni pokazala. Boj za prsdsedušho mesto v Ladšhi j Rig8., 9. aprila, n. Danes se ie vršila žc pela volitev predsednika laiiške republike, ki i Se vedno ni prinesla potrebne večine 51 glasov . Borba se je vršila med kandidatom desnice Albertom Kviesisom in kandidatom levice, sedanjim predsednikom parlamenta Pavlom Kalninšem. Kviesis jc dosegel 49 glasov in bo torej najbrže danes zmagal pri šesti vo-litvi, če se ne bo šc predsednik republike Semgal odločil za kandidaturo, ki bi mu zagotovila znatno večino, MussGlmi vabi Marcoiija Rim, 9. aprilu, r. Mušsolini, brat predsednika vlade Benita, je v Genevi obiskal Mar-conija, ki sc še vedno nahu.ia na jahti Elc-k-Ira-. Sporočii mu je željo predsednika vlade B. Mussolinija, da bi čimpreje prišel v Rim in se z njim' sestal. Zupan Genove je izročil Marconiju diplomo in ga imenoval za častnega meščana. Drobne veste London, 9. aprila. AA. Monlagiie Norman je bil ponovno izvoljen za predsednika angleške Narodne banke. Pariz, d. aprila. AA. 1/. severnega \tlnnlske-ga oceana prihajajo poročilu o hudih nevihtah, številni francoski in angleški parniki so imeli velike zamude. Hungkoiig. (1. aprila. AA. Eksplozija na angleški bojni ladji »Sepoy je zahtevala l> mrtvih. Rini, ') aprilu, r. Muksiin Gorki s< je odločil. da se vrne v Rusijo. Kratko se bo mudil v Ljeningradu. Nato pa so bo stolno naselil v Moskvi. Sft.t khnlin. o. aprila n V švedskem držav nem zboru je danes zadela kap soe!ttlm.'''l',mo-krsltskegu poslanca Thorbi rgu, ravno k.i je med sejo podpisoval nabir-luo polo za vdovo nekega u topljene- i ribiču. Pliorbcrg ic bil takoj mrtev; . London, 'J. aprilu. AA. Angleška oblastva v Indiji bo obsodila Gaudijevega sina iu štiri pristaše na (i mesecev ječo radi kršitve solnega zakona. Pariz, 0. aprila. A A. Po poročilu iz Ne\v Delilija je prišlo do spopada med policijo in Gandijeveiui prostovoljci. Sedem oseb jc bilo ranjenih. Poziv hrvatskih književnikov Zagreb, 9. aprila, r. Kolo hrvatskih književnikov jc poslalo -vsem hrvatskim kulturnim delavcem, književnikom, pisateljem, urednikom in časnikarjem, ki šc niso člani kola hrv. književnikov, poziv, da se v to organizacijo vpišejo radi reprezentance in zaščite svojih interesov, posebno pa sedaj, ko jc stopil v veljavo novi avtorski zakon, Za ureditev zagrebškega cestnega prometa Zagreb, 9. aprila, r. Danes dopoldne se je končala anketa o uličnem prometu v Zagrebu. Vsi predlogi, ki so se na njej stavili, bedo poslani na zainteresirana mesta. Nato bo policija izdala natančen pravilnik. Ko ga bo ban-ska uprava potrdila, bo stopil v veljavo. S tem pravilnikom se hoče mestna uprava izogniti številnim nesrečam, ki se v poslednjem času dogajajo na zagrebških ulicah. Z«g;'e2»šftc t>esii Zagreb. ''. aprilu, r. Y poslednjem času .-><' je pričela akcija, da l>i brivci delali oh nedeljah du 1 popoldne. Temu so se brivski nnstuv-Ijenei uprli in so zit K), upriln sklicali sestanek, lia katerem bodo obsodili kršenje nedeljskega počitku. Zagreb. 0. aprila, v. Davi se je končal prvi tečaj zadružne šole. ki se je vršil v liigijen-skeiii zavodu. Udeleževalo se g« jo 20 učencev i/ vseli krajev med njimi en Slovenec. I. spi h šole je bil /elo dober. Ob začetku izpita jc imel dr. Peter j rbului, zagrebški župnik^ pozdravili nago vol, v katerem je naglasi! važnost te šole. Ziigreb, o. aprilu, r. Finančni minister je le rini potrdil kupoprodajno pogodbo o prodaji cigarnice v Zagrebu, ki je bila l-ist mestne občine, monopolski upravi za 7 milijonov dinarjev. V /adovi te proda jo jc bil župan dr. Srkulj v Belgradii. Denar, ki ga bo obeiltn prijela /;i tovarno, bo porabila /a zgradbo treh ; Ukili i. i-lopij v Zagrebu. dn ustanavljajo posebno stranko, ki bo Se nadalje podpirala vlado. Ostali narodni poslanci iz llosUuibi ju so uuto izjavili, dn ostajajo zvesti i it disciplinirani člani narodne kmečke strun ke in tla bodo brezpogojno podpirali vlado Predsednik romunske vlade Maniu jc vzel obe izjavi z zadovoljstvom na znanje ter pristavil, da je vlada pripravljena ugoditi vsem nagla-šenini zahtevam ker se zaveda, da jc Besarnbi-ja dragocen del Romunije. Priprave za Marconi:ev poizkus v Zagrebu Zagreb, 9. aprila, r. Tu se vršijo velike priprave za poskus za užig električnih žarnic na zagrebškem velesejmu. Danes se je naglašalo, da poskus z užigom iz Ljubljane, čeprav bi se mogel izvršiti, nima velikega pomena, ker je namen poskusa, da bi se užgale električne žarnice na veliko daljavo. Če bi to ne bilo mogoče izvesti iz Eindhovena, se bo to zgodilo iz Londona. Pri tej priliki se bodo prižgale ne samo žarnice, marveč se bodo pognali tudi posebni motorji in električni aparati. Vsesokohki zlet / Belgrad. 0. aprila, d. Vrše se intenzivno priprave za vsesokolski zlet. Te dni bedo razposlani plakati. Železniški odsek računa na 10 posebnih vlakov. Tudi ostali vlaki bode ojačeni. Pokroviteljstvo nad zletom je prevzel Nj. Vel. krali. Rok za prijavo udeležbe poteče 3. maja. Belgrajske vesti Belgrad. o. aprila, r. Za načelnika sanitetnega oddelka v ministrstvu /a narodno zdravje je imenovan tir. Vladimir rvatieie. načelnik Saiiitctskegii oddelka pri zagrebški brniški upravi. Belgrad, 0. aprilu.. A A. Savez industrije za predelavo mesa bo imel svojo redno letno skupščino te dni v Industrijskem domu v Relgradu. Na tej skupščini bodo razpravljali o vprašanjih, ki zadevajo to področje naše industrije. Belgrad. !). aprila. AA. Belgrnjska obrtna zbornica bo imela svojo glavno -kupščinn '27. t. m. N'a dnevnem redu je poročilo uprave o obisku obrtnikov na Češkoslovaškem, poročilo o delu uprave v prejšnjem letu ter predlogi uprave glede zakonskega načrta ti obrti h. Belgrad, i), aprila. AA. Upravni odbor Narodne banke je imel danes dopoldne sejo, na kateri so se odobravali krediti in .-o bila rešena tekoča vprašanja. Belgrad. 0. aprila. A A. Včeraj jc avto povozil odvetnika Miljutiua Popoviča in ga težko ranil na <{lavi in po telesu. Preiskava je dognala, da je ponesrečenec nam kriv, ker je hotel prečkati ulico, čeprav ga je avto pravočasno svaril. Belgrad, aprila. AA. Pri kopanju hmelja no'.< hiše v ulici Kralja Milana je zemlja zasula delavca Čedomila Matica. Ponesrečenec je dobil ležke rane, Belgrad. O. aprila, k. Kakor poročajo iz Novega Sada je tam izvršila sumom nor znana gospa Djundjerski. iz ene izmeti najbogatejših rodbin \ Vojvodini. Pred dvema letoinu je na isti nučiu umrl njen soprog. kaj je to bogato ženo gnalo v smrt, dosedanja preiskava ni mogla ugotovili. Ljubljanska drama Premiera M. Dimitrijevičevc komedije * l jubimec svoje žene . SncCi smo videli uprizoritev imenovane drame na slovenskem odru. Uprizoritvi dela je prisostvoval tudi pisatelj. Zakonska drama se vrši med tremi osebami, med možem, ženo in ljubimcem in se razreši v pozitivni smeri in s poudarkom za poglobitev zakona. Tupatam sc najdejo mesta, ki se zde kot lokalna namigovanja) v splošnem pa jc delo izvedeno v mirnem poudarjanju posameznih vogalov tc troobrazne celote. Glavne vloge so igrali ga. Nabloeka, g. Levar in g. Gregorin. Voditelj igre je g. O Šest. Občinstvo je delo in avtorja toplo sprejelo. Nekoliko več jutri. Dunajska vremenska napoved. Milo vreme. Menjaje oblačno. Morda tudi tu in tam dež. Vsaj dinar za Slovensko Stražo Ivan Gruden, počivaj v Bogu! Ljubljana, 9. aprila. Kdor je pokojnega profesorja Grudna poznal, bo vzkliknil dunes, ves prevzet po tej težki vesti: »Jane/. Gruden, res Te je škoda! Blag človek si bil!« Iskrcuu dobrota, blagost značaja in vedenja, vedrost duše, to so bile značilne lastnosti pokojnika. Vsakdo pa bo obenem bridko obžaloval izgubo razmeroma še mladega možu, ki jc odšel od nas v najlepših moških letih. Pokojni prof. Ivan Gruden je bil rojen dne 30. januarja 1887 v Vojskcm nad Idrijo. Gimnazijo je dovršil v Ljubljani,' univerzo na Dunaju, za francoščino pa se jc specializiral v Grenoblu. SlužIjo jc nastopil na trgovski šoli v Ljubljani 1. septembra 1913 in jc tam ves čas poučeval, razen presledka enega letu, ko jc bil dodeljen trgovski akademiji. Pokojnik jc l>il visoko izobražen mož. Izvrstno jc obvladal poleg materinščine še srbohrvaščino, italijanščino, francoščino in španščino ter je razen srbohrvaščine in španščine vse te jezike tudi poučeval. Bil je velik prijatelj mladine. Najbolj jc bil vesel, če je bil med svojimi učenci in če jc mogel mladino česu naučiti. Bil jc profesor, res, po svojem notranjem poklicu. In kako gu je mladinu ljubila! V šoli je bilo naravnost prijateljsko razmerje med njim in učenci. Zu mladino je bil pripravljen dati vse, kar je imel in znal, samo. du jo dostojno pripruvi za življenje. Ko inu je pred časom g. ravnatelj Go-galu svetoval, naj bi si zaradi bolezni poiskal službeno mesto izven šole — govoril je zadnje čase zelo težko — je žalosten dejal: »Pa tam ne bom v šoli! Nc bom več videl iskrečih se oči mladine, ki željno čakajo na vsako besedo, ki jim poveš!« Nepozaben bo |x>kojnik kot družabnik. Ko je bil zdrav, je bil nad vse dovtipen in zabaven. Zato je bil v vsaki družbi dobrodošel in vabljen. Vsako družbo ji: znal spraviti v dobro voljo, povsod jc bil »Ciovanni«. tako so rekli pokojniku prijatelji zaradi njegovega znanja italijanščine, iskreno pozdravljen znanec. Bil je med drugim tudi duhovit travester. Svoj humor jc s pridom uporabljal tudi v mnogih podlistkih, ki jih je priobčeval v »Slovencu« in v nekdanjem »Večernem listu« in »Novem času« pod psevdonimom Peter Klemen. Bil je eden najpriljuhijenejših naših feljtoni-stov. Pa tudi kot igralec in improvizator na Ljudskem odru se je obnesel. Bavil sc je tudi /, načrtom, da bi spisal francosko in italijansko slovnico, pa ga je smrt prehitela. Poročen je bil šest let z gospo Marijo, rojeno Turnškovo, in zapušča enega otroka. Rahlega zdravja je bil že dalj časa. Vsak prehlad 11111 jc škodoval, večkrat jc zbolel za inlluenco. Resno pa ga jc napadla bolezen o božiču 1928. Tedaj je dobil pol leta bolezenskega dopusta, nato je za en mesec nastopil službo, pa jc zopet moral nastopiti pol leta bolniškega dopustu. Zadnje čase jc bil skoro ob govor iin je moral zato pustiti šolo ter je bil dodeljen banski upravi v VIII.oddelek k inšpektorju strokovnih šol. Na liolniško posteljo ga je vrglo pred dobrini mesecem in je mornl v bolnišnico, kjer je danes zjutraj umrl. Bil je najboljši stanovski tovariš, vedno ljubezniv in postrežljiv. Kot globoko prepričan kristjan ni poznal hudobije. Med vojno in ob koncu vojne je bil v Italiji kurir iu jc to svoje kurirstvo tudi šuljivo popisal v »Večernem listu« in v »Slovencu«. Ko so ga Italijani nekoč aretirali in zaprli v vlažno klet. jc tam staknil tudi hud prehlad, ki se mu je pri bolezni jx>-znejc močno poznal. Po vojni je bil pride!jen kot tolmač plebiscitni komisiji na Koroškem. Blagemu prijatelju in plemenitemu krščanskemu človeku profesorju tvorni Grudnu bomo ohranili trajen spomin! Počivaj v Bogu! Prijatelju f Jan. Grudnu Ko da se je sani Bog nasmehnil, je lep svet, ki se budi v novo življenje: Janez, ali ga vidiš, Janez, ali ga slišiš? Janez, Janez, kam se je zagledalo Tvoje oko, Janez, kaj je s Tvojo besedo, kaj je s Tvojim srcem, Janez? Janez je zastrmel v večnost, njenemu življenju je prisluhnil in onemel, njegovo srce je sko-prnelo v zadnjem hrepenenju: Bog se je sklonil do njega in šel je z njim v Pomlad, ki ji ni konca ne kraja... Janez!... O, ko si mi pred mesecem ali kaj dal roko, zadržal si ijo, a glej, nisem slutil, da greš na pol. katere nam ne boš opisal, o kateri ne boš kramljal. Janez, bridkost si nam storil prijateljem, edi-ao bridkost, da si odšel. Kaj, zamahnil si z roko? Ne, Janez, radi smo Te imeli, vsak Te je moral Imeti rad in vsem je težko, težko po Tebi, zakaj <";e niso poznali Janeza Grudna, jim je ostal v spominu Peter Klemen, ki so ga pogrešali in čakali, kdaij se spet oglasi, da se ob njegovi besedi oddahnejo in od srca nasmejejo ali vsaj nasmehnejo. 0, Tvoja topla, Tvoja dobra. Tvoja šegava voj-ščamska beseda! Beseda — nijej si živel, slovenski besedi, ki si jo ljubil, in njeni lepoti. 0, kje je čas, Janez, ko je kipelo 111 vrelo v nas v prvi slutnji lepote, oni le.pi čas, ko si živel pomlad in nam v »Zori« pisal o njej, kakšna je pod italijanskim solncem, kjer si poslušal pesmi bodočnosti in nam v Domu in Svetu govoril o fu-iuristič-ni Italiji? Pa si pustil problematičnost in v misli visokoletečec in se vrnil v naš svet in ga tolmačil v njegovi drobcenosti zdaj resno parabo-lično, zdaj šegavo trpko, kakor je nanesla priložnost ki kakor je zaslužil naš človek. »Jugoslovan,« ki ga ne bomo pozabili, zakaij postavil se je v času, ko je bilo pri nas še malo poguma, Te je imel med svojimi zvestimi in je prinašal pod črto Tvoje zgodbe, v »Slovencu« si se oglašal in spremljali smo Te, ko si nas vodil odisejsko zanimivo na mirovno konferenco in se Ti smejali prav tako, kot smo se ob Tvojem klasičnem romanju z Vojskega na Sveto goro... In še v »Avtonomistu« si nam bil ljub kramljajoč znanec, Peter Klemen, ki le ne bomo pozabili 1 Zamahnil si z roko; spominjam se onega zamaha in še one bridke poteze krog ust... Se bi bil pisal, z veseljem bi bil pisal — a so Ti pisanje zagrenili. Rad bi bil videl svoja kramljanja v knjigi, da bi je bil vesel, kot bi je bilo sto in sto, ki bi jo brali - a pot odi za ož-nika do založnika je bila pot od Policija do Pilata... »Pa delaj, pa piši in se potem ponižuj, da se berač tako nek v O Janez, — taka je naša pot od začetka do konca in v beli Ljubljani ne bo nikdar drugače. PeteT Klemen, kridkih resnic, če tudi posladkanili, si povedal dovolj, to eno si zamolčal in jo nosil s seboj in s seboj odnesel in ne boli Te več, ki si dosegel večno Dobroto ... Ko da se je nasmehnil sam Bog, je lep svet, ki se budi v novo življenje, nam pa je težko. Janez, težko, ko Ti moramo zaklicali v ta čas na Tvojo zadnjo pot: »Salve aeternum nobis aeternuimpic vajet< -Toia Lovrončič- Narte Veliikonja: Peter Klemen-Gtovanni Petru Klemenu, človeku, ki je svojo duševno bol s šalo skrival in ubijal, je jiostalo na tej zemlji dolgčas, da nas je zapustil. Kdor ni videl, posebno pa zadnje čase, duševnih in telesnih bolečin njegovih, kdor ni globlje gledal v to kot struna občutljivo, lepote in bolesti polno in lepote žejno dušo, ta se bo s toplim nasmehom spominjal le duhovitih domislekov pokojnikovih. Kako jc otresal pepel s cigarete, namrdnil nos, popravil naočnike ter nam s smehljajočimi očmi povedal neprostovoljno šalo iz domače naloge učenca in še rajši učenke, anekdoto iz svoje mladosti, ali, ko jc bil najbolj pri volji, kako je postal ob prevratu diplomatski kurir! Njegovemu dovtipu si se moral vdati in smejati do solz. To je bil Peter Klemen, človek, ki nas je zabaval s podlistki in črticami, ki nam jc v »Pasijonu« igral Pilata in v »Quo vadiš« Nerona, ki jc odkril uni-onsko klet in nje družbo, kakor še nihče, ki je imel opraviti v mladosti s padarji in med vojno s policijo iin nemškimi vojaki, kakor se drugemu ni pripetilo. To je bil Peter Klemen, ki m 11 je postalo v naši pusti družbi dolgčas, da nas je zapustil. Toda, če si bil z njim na samem ter sc pogovarjal o lepoti knjige, o dramatični umetnosti, o lepoti slovenske pesmi in besede, če si gu razvnel, da ti jc odkril svoje oboževanje Firence in Pariza in romanske kulture, takrat se ti je odgrnilo široko bogastvo njegovega estetskega okusa, znanja in doživljanja. To je bil Ivan Gruden, slovenski profesor, ki mu beseda hvaležnost ni bila prazen zvok in ki mu je govor ob besedi prijateljstvo in domovina zndrhtel od ginjenosti. To je bil Ivan Gruden, iskrena, pristna slovenska duša. ki je kljub univerzitetnemu študiju nn Dunaju, v Franciji in Italiji ostal |k> svojem osnovnem čuvstvova-nju pastirček ministrant z Vojskega, 1110/. ki je znal in mogel tudi še čuvstvovati in plakati kot deček. O, v ljubezni sijio tako skopi in nerodni! Ne znamo in nc moremo in se. sramujemo pokazati svoja čuvstva. Zavijamo jih rajši v nerodne besede. Tudi Peter Klemen je to delal, in je pisal satire, da se njegova ljubezen ne bi razodcla, toda Ivan Gruden. »Giovanni«. se ti je v intimni uri razodel do kraja. »Molim.« je dejal, ko me je zadnjikrat obiskal v pisarni, »mdlim za tolažbo, dn ne bi obupal!« Mislim, da bomo njegovo prijateljstvo if/.-ko pogrešali. Nam bo dolgčas po Petru, toda nam lx> dolgčas in to še mnogo bolj po »Gio-vanniju« pastirčku ministrantu z Vojskega. GG. UČITELJE IN UČITELJICE 1. dežele opozarjamo tla elitno oblačilnieo FR. LUKIČ v Ljubljani, ki nudi elegantna oblačila za dame in gospode pod izredno ugodnimi plačilnimi pogoji. Na ustni maturi Iz novega ministrskega pravilnika o višjem tečajnem izpitu. Včeraj smo j>oročali, kako »e bo vršila po novem pravilniku pismena matura na srednjih šolah. Dunes poročamo o ustni muturi. O ustni maturi na realnih gimnazijah je bilo delomu poročano žc včeraj. Nn klasičnih gimnazijah sc bo ustna matura delala iz naslednjih predmetov- n) iz srbo-hrvatskega ali slovenskega učnega jezika s književnostjo, b) iz živega jezika, c) iz latinščine ali grščine |K> izbiri, č) i/ splošne in narodne zgodovine z zemljepisom Jugoslavije Na realkah: a) iz srbohrvaškega oziroma slovenskega jezika, oziroma ličnega jezika z novo književnostjo, b) iz živega jezika po izbiri. c) iz lizike s kemijo, č) iz splošne in narodne zgodovine z zemljepisom kraljevine Jugoslavije, d) iz matematike. Vprašanja. Iz srbohrvaškega ali slovenskega oziroma učnega jezi.ka s književnostjo sc pri maturi zahteva: znanje glavnih slovničnih pravil jezika in slovnično ter stilistično tolmačenje posameznih mest novejših pisateljev ln narodne književnosti; poznavanje del boljših pisateljev. Vsak maturant dobi tri vprašanja, dve iz književnosti, tretje iz slovnice. Iz tujih jezikov se zahteva prevod brez slovarja ter stvarno in slovnično tolmačenje |X) možnosti v istem jeziku. V oddelkih z nedržavnim učnim jezikom se [>oIeg prevoda in slovničnegu tolmačenja srbohrvaškega oziroma slovenskega spisa brez slovarja zahteva še pregled srbohrvaško oziroma slovenske nove književnosti. Iz latinskega oziroma grškega jezika se zu-hteva prevod ter stvarno in slovnično tolmačenje latinskih in grških pisccv. določenih v programu, izvzeti so iz njih tisti oddelki, ki so bili v šoli že jjrebrani. Iz zgodovine in zemtjepisja bo dobil vsak kandidat tri vprašanja, prvo iz splošne zgodovine, drugo iz narodne, tretje iz zemljepisa kraljevine Jugoslavije. Vprašanja iz splošne zgodovine morajo obsegati glavne politične in kulturne momente brez drobnih podrobnosti. Iz narodne zgodovine je trebo znuti starejšo in novejšo zgodovino našega naroda. Če bi kandidat nn eno od teli vprašanj zelo slabo odgovoril, mu izpitni odbor more dati splošno slabo oceno, četudi bi bil na druga vprašanja dobro odgovoril. Tako se bo postopalo predvsem pri slabih odgovorih iz narodne zgodovine in geografije, pri slabih odgovorih iz splošne zgodovine pa samo tedaj, če bo kandidat dokazal, da najvažnejših momentov sploh ne zna. Iz fizike in kemije bodo tn vprašanju: iz fizike, mehanike in kemije. Iz matematike tri vprašanja: iz algebre, geometrije in obravnava kakega teorema. Vsak dan bo vprašanih največ sedem kandidatov, štirje dopoldne, trije popoldne. Kdo Ivo vprašan, bo naznanjeno neposredno preti pričetkom izpita. Izpraševanje sc bo vršilo na ta način, da bodo vsakega pol dnevu vsi kandi-datje izprašani iz vseli predmetov. Iz programov, po katerih so bili predmeti predavani, ima predmetni učitelj pripraviti vprašanja za ustmeno maturo. Ta vprašanja bo najprej pregledal in odobril izpitni odbor, nakar bo vprašanje vsako zase učitelj napisal na popolnoma enake lističe. Iz kupčka teh listov bo pripravnik, ko bo pozvan, jiotcgnil enega z vprašanjem, nn katero nnj odgovori. Lističi z vprašanji, na katera so pripravniki že odgovorili, nc pridejo več med ostale, ampak se denejo na stran. Če pa pripravnik v teku petih minut, ko je potegni! listek, izjavi, da ne zna odgovoriti na vprašanje, bo smel jjotegniti še en listek z drugim vprašanjem. Prvi listek se pa dene nazaj, kjer je bil vzet. Vendar 1» drugi listek pomenil slabšo oceno. Ocena. Iz predmetov, ki sc v osmi šoli uče. n se iz njih nc dela matura, se letna ocena zapiše v zrelostno spričevalo. Iz prirodopisa jxi bo prišla v zrelostno spričevalo povprečna ocena iz V., VI. in VII razreda. Za klasične gimnazije se vpiše v zrelostno spričevalo z matematike ocena iz VII. razreda. Če bi pripravnik na izpitu nevljudno odgovarjal ali sc nedostojno obnašal, bo od izpita izključen ter bo smel ponavljati maturo šele čez leto dni. Če bi se kaj takega tudi drugič primerilo, mu sme tretjič dovoliti delati maturo le minister prosvete. Ko je ena skupina končala maturo, izpitni odbor takoj sklepa o oceni za vsak predmet in za vsakega učenca posebej. Ponavljalni izpit. Učenec, ki je pri prvem izpitu dobil slabo splošno occno iz enega ali dveh predmetov, če eden od teli ni srbohrvaški ali slovenski ali učni jezik, bo mogel mescca septembra istega leta ali pa januarja prihodnjega leta zopet delati izpit iz teh predmetov. Pripravnik pa, ki dobi nezadostno oceno iz dveh predmetov, nko je eden od teh srbohrvaški ali slovenski ali učni jezik, bo smel prihodnji izpit delati šele čez leto dni. Če jc kdo radi bolezni ali drugega opravičenega razloga zadržan delati maturo meseca junija, smo to izvršiti meseca septembra. Če učenec pri ponavljalnein izpitu zopet dobi slabo oceno, se odloži za eno leto. Kdor je odložen zu eno lelo. bo moral prihodnjega junija delati maturo iz vseh predirictov fcukor prvič, pismeno in ustno. Matura se more delati največ trikrat. Učenec, ki nc bi delal mature istega letu, ko jc izvršil najvišji" razred srednjo šole, jo bo mogel pozneje delati samo kot privatni učenec. Zrelostno spričevalo. Pripravnik je naredil maturo, če niti iz enega predmeta ni dobil slabe ocene. Ko jc izpitni odbor o vseh pripravnikih stori! sklepe o zrelosti, |>odpiscjo zapisnik vsi člani odbora. Sklep se giasi: Na jKnllagi pokazanega uspeha m ocen nu višjem tečajnem izpitu ie Negovanje ust z Odolom je naravnost dobrota. Gnitje v ustih, ki zobe polagoma uničuje, se zanesljivo zavre in po vsakem izplaknjenju z Odolom se širi po vseh ustih poživljajoča svežost. Če oščetate zobe z Odol-pasto, ohranite zobe bleščeče bele. odbor sklenil sledeče: I. da se prizna zrelost in sposobnost za vseučiliške fakultete naslednjim pripravnikom. 2. da se odlože zn tri mesece, 3. da sc odlože zu leto dni. Rezultat maturitetne izkušnje sporoči pripravnikom najkasneje drugi dan po izpitu vseh pripravnikov predsednik v prisotnosti vseh čla nov odbora. Maturitetno spričevalo — za katero bo obrazec predpisal minister prosvete — sc izdaja vsem pripravnikom, ki jim jc bila jiriznana zrelost, najdalje v teku osmih dni jio izpitu. Če bi pripravnik prvo spričevalo izgubil, mu more ravnatelj nn podlagi glavnega protokola o maturi izdati overjen prcjiis. Povzdiga kmetijstva Okrajni kmetijski odbor za prevaljsko-dravo-grajski pol. okraj. Prcvalje, 8. aprila. Končno se je konstituiral dne 7. t. 111. tudi kmet. odbor za prevaljsko-dravograjski okraj. Vendar se je vršila tostvarna seja pod vtisom finančnega zakonu, ki predvideva odlaganje ustanavljanja občinskih kmet. skladov do letu 1932. Okrujni načelnik, višji svetnik Koropec jc prav jasno in poljudno razložil najvažnejše odstavke novega kmet. zakona ter jc predvsem poudaril važnost pouka in gospodarske izobrazbe ljudstva ob severni meji. Večjo važnost je prisodil gos[Kxlurskcmu pouku iu izobrazbi, ki predstavlja trajen, nesporen kapital, kakor raznim denarnim podporam, ki se kaj lahko nesmoterno uporabijo. Razen zastopnikov občin Kaplja, Trbonje in Brezno so bili vsi člani okr. kmet. odbora navzoči. Skoraj soglasno jc bil izvoljen za predsednika odboru inž. Puli e r 11 i k iz Vuhrcda. Zelo nerad je le-tu / ozirom na zdravstveno stanje sprejel izvolitev, vendar se je končno uklonil splošni želji odbora in tozadevnemu pozivu okr. načelnika. Okr. kmet. referent W c c n i g jc nato obširno razložil načrt dela za povzdigo vsega go-spodarstva. od gozdarstva do sadjerejc v okraju ter jc za lažje poslovanje končno predlagal izvolitev ožjega delovnega odbora. Tudi jc apeliral na gosjiodursko zavednost občin ter je izrazil mnenje, dn bi vkljub določbam finančnega zakona kazalo žc določeni znesek obč proračuna uporabiti za povzdigo kmetijstva Navajal je za primer Gorenjsko, ki se jc že zdavnaj nu podlagi okr. živinorejskih odborov "postavila glede povzdigo živinoreje na lastne noge. Kot delegata v banovinski kmet. odbor sta bila izvoljena gg. D r ž c č n i k Luka iz Janže-skega vrha in Štefan Kralj iz prevaljske okolice ter kot namestnik g. A 111 b rož iz Dravograda. V ožji delovni odbor so bili izvoljeni: za mežiško dolino gg. Štefan Kralj, R u č. -ni k iz Mežice in 1'r n t n c k a r iz Guštanja: za dravsko dolino gg. inž. Pahernik. D r ž c č n i k , S u p p a n z iz Marenbcrga in Ambrož. Predsednik inž. Pahernik se je h koncil seje zahvalil predvsem okr. načelniku za vc liko naklonjenost in razumevanje vseh gosi»o-durskih teženj ter jc v smislu izvajanj krnet, referenta še enkrat poudaril, dn inora biti današnje stremljenje kmetijstva lic toliko zvišanje pridelkov, kakor njihovo zboljšanje z ozirom na kakovost. — Seji je prisostvoval tudi okr. gozdar Prah iz Prcvalj. Ker je očeta umoril Maribor. 9. aprila. V razpravni dvorani št 53 sc jc vršila danes razprava proti 19 letnemu posestniškemu sinu Martinu Horvatu iz Gornje Pristave rodi obtožbe, dn jc v noči 3. septembra 1929 usmrtil svojega očeta Antona Horvatu s tem, da ga je spečega udaril s sekiro po desni strani glave. Radi silnega udarca s težko sekiro |>o glavi jc bila Horvatu zdrobljena desna čclnica in vse kosti, ki tvorijo stene desne očesno dupline. Obdolženec sc je skupno s posestnikom Fide-rikom zagovarjal že pred poroto, o čemer smo svoj čas obširno poročali, pa sc jc razprava radi ugotovitve obtoženčevega duševnegu sta nja morala preložiti. Obdolženec je pri današnji razpravi vse priznal in jc bil obsojen na 12 let in 1 mesec zapora. Kazni prvotno ni hotel sprejeti: ko pu ga je predsednik opozoril, j du bo |K> šestih letih lahko svoboden, če se bo , lepo obnašal, si je Horvat premislil in dejal ol> splošnem vedrem razpoloženju v razpravni dvorani: »Prosim, če biste nurdili.« Radar Vam je slabo y želodcu kadar občutite pritisk in neugodje v ž«lodcu, kisli okus v ustih, kadar Va» mučijo hemcroidi, glavobol, vrtoglavost, nemirno spanje, tedaj vzemite preizkušeno zdravilno speeialiteto Figol-čistilo in uredili si boste zopet prebavo ter si popravili zdravje. Figol proizvaja in gu pošilja po povzetju kvarna Dr. Semelič, Dubrovnik 2:44. Originalni zabojček s 3 steklenicami stane z zavojnino in poštnino vred 105 Din, 8 steklenic 245 Din, 1 steklenica pa 40 Din. Vsak dan prihajajo mnogoštevilne zahvale o izrednem delovanju Figola. Javila zalivala P. n, DR. SEMELIČ, Dubrovnik 2,44. Mučile, me je hudo zaprtje v želodcu in naročil sem 3 steklenice Figola. Ko sem vse popil, sem popolnoma ozdravil in sedaj mi je, hvala Bogu, dobro. Zaprtje mi ni dopuščalo, da bi kaj jedel, ie mleko sem pil. Sedaj pa jem vse. Najlepše se Vam zahvaljujem radi Vašega zdravila Figol. Rado-mir Živkovič. Beograd, 28. IV. 1928. Predavanje bogoslovne akademije za inteligenco Danes, v četrtek dne 10. aprila, predava prof. Franc Luknian o : Cvetni nedelji zdaj in nekdaj*, (zgcdoviua procesije). Predavanje bo v prostorih bogoslovne fakultete v »Alojzijevišču 1.. 20 (Poljanska cesta 4). Pričetek točno ob 20 (brez tako zvane akademske četrti). Vstop prost! Zločinski alkohol Poboj uied potjo iz vinograda Novo mesto, 8. aprila. V A rčiculi pri Črmošnjicah so šli kopači zvečer iz vinogradu od delu. Med delavci je bilo tudi nekaj Kočevarjcv. Naenkrat zavpije eden domačih: Duj po Kočevurjih! Neki lluter dvigne motiko in udari po glavi Ivana /.altu, svojega prijatelju, ki gu v tem ni gpoznul, mislec, da bodi pred njim Koeevar. Z ostrino ino-tike mu je presekal lobanjo, šele po je Zultu padel, je ves prestrašen spoznal, da ni zadel iruvcgn. Zal to so peljali takoj k zdravniku, ki je ugotovil težko poškodbo in mu nudil prvo pomoč. Ker pu se mu je stanje poslabšalo, >o ju prepeljali v petek 7. aprila v bolnišnico usmiljenih bratov v Kandiji. Njegovo stanje je resno, ker se mu je pričela runu gnojiti, oofovo jc tudi tega surovega dejanju kriv nlkoliol. Koledar Četrtek, 10, aprila: Ecehiel, prerok; Marko B.; Mchiilda; Makarij. Osebne vesti - Iz vojaške službe. Po službeni potrebi m odrejeni za vodnika 50. pešpolka peh. podporočnik josip Kerec; za vodnika pešpolka Boke Kotorske peh. podporočnik Srečko Darer; za vodnika 1. di-viz. o. topu. polka topn. podporočnik Ljudevit Gerl; za vodnika 1. diviz. 12. topu. polka. topn. podporočnik Ivo Novak; za vodnika 2. diviz. 14. topn. polka topn. podporočnik Josip Rukavina; za vodnika 2. diviz. 15. topn. polka topn. podporočnika 1 lerbert Radulovič in Roman Reuer; za vodnika L diviz. 10. topn. polka topn. podporočnika Stanislav Podboj in Dragomir Trajkovič; za vodnika I. diviz. 22. topn. polka topn. podporočnik Milorad Knor; za vodnika i. diviz. 31. topu. polka topn. podporočnik Ivan Pezeli; za vodnika I. diviz. 32. 'opu. polka topn. podporočnik Oto Vertovšek in »a vodnika 3. baona 1. pionirskega polka inž. podporočnik Franc Mamilovič. Novi grobovi •f V Šmartnein pri Litiji je 3. aprila umrl v starosti 82 let Franc Medvedek, čevljarski mojster in hišni posestnik. Bil je član ondotne Hranilnice in posojilnice ter podporni član požarne hrambe. Vse svoje življenje je bil veren in vnet katoličan. N. p. v m.l Mala kronika ir Pisatelji, avtorji in prevajalci ljudskih iger «o vljudno naprošajo, da sporoče Prosvetni zvezi, komu so odstopili zastopstvo za svoja dela. Velika ljudskih iger, dram, in operet, ki se igrajo po naših odrih, nimajo označke, kdo je avtor in pod kakšnimi pogoji je dovoljena uprizoritev po novem avtorskem pravu. Razni odvetniki naknadno zasledujejo društvu, ki so popoluoina nevede in ne po lastni krivdi kršila avtorski zakon. V interesu avtorjev ■Je, da sporoče Prosvetni zvezi, kdo zastopa njihove pravice iu kdo daje potrebno dovoljenje za uprizoritev. Društva pa opozarjamo, naj vzamejo na repertoar v bodoče igre onih pisateljev, kateri bodo sporočili Prosvetni zvezi naprošena pojasnila. * Telefonski razgovori med Jugoslavijo in Vatikanom. Z odlokom ministrstva za javna dela je odobren neposreden telefonski promet med Jugoslavijo in državo / Vatikanom . Govorijo lahko vso one centrale v naši državi, ki imajo sedaj relacijo x Rimom. Med drugimi so v imeniku tudi Ljubljana ir Pri slabem počutju je naravna Frnnz-Josci -grenčicn prijetno učinkujoče domače sredstvo, ki sc z njim znatno zmanjšajo težkoče iu eešče zanesljivo koristijo /c mule količine. Dopisi ženskih zdravnikov hvalijo soglasno prav milo učinkovanje »Franz-Josef?-vode, ki je posebno izbornn zu nežni ustroj ženskega telesa. »Frnnz.-Josefv-grenčicn se dobiva v lekarnah. droecrijali in speccrij. trgovinah. In Bled. Taksa za en govor od treh minut znaša 48.95. Pojasnila glede vatikanskih tel. številk daje kontrola telefonske centrale v Ljubljani, tel. 27110. ir Zeinunski župnik in dekan g. dr. Vincetič je resno obolel. Radi intekcije na nogi jo nevarnost, da se mu je zastrupila kri. Blagi gospod, ki jo tudi med Slovani dobro zna«, uživa v Zeuiunu splošno spoštovanje tudi od drugovercev. Je vnet apostolski mož. Želimo mu skorajšnjega okrevanja. ir Proti poriražciiju piva, ki se bo s 1. marcem občutno podražilo, groze zagrebški gostilničarji s štrajkom. Hočejo namreč nehali točili pivo v vseh lokalih. Na drugi strani pa se budimpeštunske pivovarne prizadevajo, da dobe v Zagrebu svoj pivski trg. Ponujajo zagrebškim gostilničarjem svoje pivo — seveda brez carine —■ po 375 Dinarjev za liekto, kar bi bilo za 200—300 Diu ceneje kakor pa naše pivo, kjer so cene 390—620 Din za hekto. Sedaj se Zagrebčani trudijo, da bi se za madžarsko pivo znižala še carina, pa bi bili gostilničarji zadovoljni in pivci tudi. lil tudi šlrajka bi se ne bilo bali. Pa ga menda vseeno ne bo ir Nemško vojno brodovje pričakujejo majnika meseca v Dalmaciji. Nemška eskadra je že odplula iz Kiela ter bo obiskala poleg Split« šibenik, Dubrovnik in Kotor. V Splitu se bodo nemške ladje mudilo več dni. ir Toča. V nedeljo popoldne je v okolici Su-botice 15 minut padala gosta in debela toča. ki je na poljih in v vinogradih napravila veliko škodo. Tri četrtine sadnih dreves je uničila. Njive bodo ponekod morali vnovič posejati, ker »o vsi posevki uničeni. ir Bogati teli iz Amerike. Navadno govorimo Je o bogatem ameriškem stricu. V Osjeku pa govore o vseh bogatih ameriških tetah, dveh deklic 1z družino Georgijevič, ki »ta zapustili v Ameriki bitje ogromno premoženje, za katero a samo od 9—12. Vstop prost. 0 Pred tfuentkoin petkovega koncerta Glasbene Matice v Unionski dvorani bo kratko predavanje o obeh pomembnih dolih, ki se izvajata nu tem koncertu in sicer o orkestralni sufli Balkano-fonija, ki jo ie napisal Josip Slavenski in pa o kantati O poslednjih stvareh človeka, delu češkegn komponista Ladislava Vycpaleka. Predavanje bo imel skladatelj Slavko Osterc. Brez dvomu bo tn uvod mnogo pripomogel k boljšemu razumevanju obeh izvajanih dol. Prosimo občinstvo, da točno ob 20. uri zasede prostore. 0 Dobrodelna akademijo v: izredno zanimivim in bogatini sporedom se bo vršila v ponedeljek dne 14. t. m. v ljubljanski operi in sicer na korist poplavljencev južne Francije. Vstopnice se bodo dobivale od petka dalje pri dnevni blagajni v operi. Ceno znižane operne. Podrobni spored javimo jutri. 0 Kuhinja kraljice Marije. O akciji ljubljanskih dam. da bi 3e osnovala v Ljubljani javna kuhinja za dijakinje, sino že svojčas poročali. Ta akcija jc dosegla lep uspeh, tako, da se bo danes ob pol 1 popoldne v Prečni ulici 2 (prostori bivše zastavljalnice) kuhinja že otvorilc. Šolska kuhinjo Nj. Vel. kraljice Marije bo vodilo Telesno kulturno društvo »Atenac pod predsedstvom dvorne dame gospe Franje Tavčarjeve. Ustanovitev kuhin e za dijakinje je bila v Ljubljani že dolgo zelo potrebna. © Črne zastave so visele že včeraj po vseh mestnih, državnih in mnogih zasebnih poslopjih v znak žalovanja za pokojnim patriarhom Dimitri em. Danes ob 9 se vrši parastos za pokojnikom v pravoslavni kapelici, ob pol 11 pa žalna seja pravoslavne cerkvene občine v magistratni dvorani. 0 Služba mestnega gozdarju pri mestni občini ljubljanski se v smislu sklepa občinskega sveta ne bo zasedla, ker se bo vrtnarstvo in gozdarstvo združilo v osebi vrtnarskega nadzornika. S tem se razpis službe mestnega gozdarja preklicuje. © V mestni klavnici ljubljanski se ho v četrtek dne 10. t. ni. o!.« to popoldne na prosti stojnici prodajalo prašičje in goveje meso. 0 Iz zagrebških ječ v ljubljanske. Prav nevarnega ličku so včeraj zjutraj pripeljali pod najstrožjim varstvom v zapore ljubljanskega višjega čas od nasprotno strani vlak prišel? Kakor čuje-mo, so se enaki slučaji na tej postaji že tudi prej zgodili. — Malo več obzirnosti do potujočega občinstva prosimo zanaprej! ir Pri revuiutiimu, trganju, protinu, jšiosu, bolečiuuli v križu In otrjmenju žil uspešno deluje pravo Diana-francosko žganje. * Otrokom naj se daje le milo, neškodljivo odvajalno sredstvo, da se odstranijo posledice le« nivega delovanja črev. Vsled tega predpisujejo gospodje zdravniki otrokom vsake starosti »Darmol«, znano čokolado za odvajanje. Ker se (o sredstvo lahko zauživa in ima izboren čokoladni okus, je »Darmol« zelo primeren za otroke. ir Za Velikonoč v Pariz po zelo ugodni ceni prireja »Putnik« v Ljubljani, Dunajska cesta. 1. informacije istotuni! iT Ovoinaltine na Zboru. Tudi ua letošnji pomladni razstavi Zagrebškega zbora je sodelovala v svojem okusnem paviljonu tvrdka Dr. A. Wan-der d. d., ki se pod naslovom »Ovoinaltine« nahaja na levi strani vhoda na Zbor. Tu se servira okusni in krepilni proizvod Ovoinaltine, ki je tudi pri nas zelo popularen in ga radi jemljejo otroci in odrasli, ker je znano, da Ovoinaltine poleg izvrstnega okusa tudi blagodejno deluje na "človeški organizem in njegovo odpornost. Vsak kdor pride na letošnjo pomladno razstavo Zagrebškega zbora, se lahko prepriča o izvrstnih svojstvih Ovoinaltine, a po slikah, ki dičijo paviljon Dr. Wanderja se bo prepričal, kako je Ovoinaltine razširjena po celem svetu. Ako pridete na letošnjo pomladno razstavo Zagrebškega zbora, nikar ne pojdite mimo paviljona Dr. \Vanderja ne da bi ga posetili. iT Kaj sc vse proizvaja iz sinokvinega ploda? Vsem je znano, da ie sveži in suhi ])lod sniokve sladko in okusno sadje, dočim se iz suhih sinokev dela tudi znani kavin surogaf. Manj znano pa je našim sladkosnednežem, da se z dodatkom sinokev iu nekaterih dišav napravi iz navadnega vina zmes, ki ima okus kakor Madeira. tako da je niti najboljši poznavavec ne more spoznati. Še bolj in-teresamno pa je, da se v mnogih restavracijah v Milanu že davno servira šampanjec iz smokev. Najvažnejše pa je. da se smokva uporablja z velikim uspehom v zdravniške svrlie. ker se iz njenega sladkorja dela žc več let Figol eliksir, znano sredstvo za čiščenje želodca in črev, ki se dobiva v vsaki lekarni. Nesreča ne poriva — Ponesrečen rojak v Franciji. Iz Novega mostu: G. Kloindinst iz Novega mesta je dobil poročilo, du je njegov sin los. Kloindinst, ki se nahaja v Mulhousu na Francoskem, padel pri delu z odru 9 m v i-oko. Srečen slučaj je bil, du sc je ujel na roke in si zlomil pri tem levo roko dvakrat. Drugih poškodb ni dobil. Sedaj se nahaja v sanatoriju Husenruin P. T. 5, kjer je srečno prestul operacijo in je že izven vsake nevarnosti. K r e k o v a k n j i ž n i c a : je ustanova, ki poklanja svojim članovi vsako leto hi lepe knjige /a malenkostno članarino mesečno stili dinarje. Kol prvo letošnjo publikacijo je izdala I' r o l e t a r s k e novele« od danskega pisatelja Martina An-dersena \qxo. Krasno književno umetniško delo, ki se samo priporoča! (knjigotrška cena za vezan izvod Din 54.—. za broširan Din 24,—.) sodišča. Tiček jc 29letni Jože Malnar, doma iz So-družice, pc poklicu nekoč čevljarski pomočnik, sedaj pa profesionalni vlomilec, v kolikor mu razburljivega vlomilskega in tatinskega življenja ne prekine enoličnost te ali one ječe. Malnar jc presedel namreč že nad šest let v zaporih. V Zagrebu je pravkar obsedel pod krivim imenom eno leto ječe zaradi neke tatvine. Ko ga je sodišče hotelo že izpustiti iz zaporov, ga je poprej še izročilo zagrebški policiji Ta pa je ugotovila s pomočjo prstnih odtisov, kdo je pravzaprav ta možak in da ga iščejo slovenske oblasti. Zaradi neštetih vlomov in tatvin so ga iskale ljubljanska policija in orož-ništvo ljubljanske okolice, kamniškega in litijskega okraja, višje sodišče pa je že pred dvemi leti izdalo za njim tiralico. Vse vlome je izvršil do konca 1. 1928. Tička bo še enkrat sodilo ljubljansko sodišče in bo moral kazen odsedeti tokrat pod pravim imenom. 0 Ukradena kolesa ne gredo v denar. Spričo neštetih tatvin koles v sedanjem času, si vsak poštenjak dvakrat premisli, pre-tno kupi kolo pod roko. To tatovom seveda ni všeč, ker potem težje spravijo kolesa v denar. V ponedeljek je bilo ukradeno ing. Antonu Tomanu kolo. Tat najbrže ni mogel kolesa prodati, zato ga je zavrgel. V torek zjutraj ga je našel pleskarski mojster Blaž Jančar pred svojo hišo v Društveni ulici 13 v Mostah. Jančar je kolo izročil policiji, ki ga je vrnila lastniku. 0 Usodno trdno spanje. Trdno spanje je dobrota za zdravega človeka, včasih pa tudi ne, zlasti takrat ne, kadar pridejo v hišo tatovi. Upokojeni železničar Anton Tajnšek jc v svoji sobi v Svv Jerneja ulici 7 v eni prejšnjih noči zelo trdno zaspal. Neznan vlomilec je odpahnil zak!en'en;> vrata, vdrl v sobo, pobral Tajnšku ključe, odklenil kovčeg, vzel iz njega 500 Din in jo nato popihal. Tajnšek je tatvino opazil šele podnevi, ko je pogrešil svoj djnar. Plut G. Franc Toplak umrl. V ponedeljek ob 1 popoldne je zaplapolala črna zastava na Narodnem domu in na posojilničnem poslopju na Glavnem trgu. Nihče ni slutil, da nam je bela žena odtrgala iz naše sredine gosp. Franca Toplak, davčnega upravitelja v pok. itd., moža energije, moža dela in simpatičnega značaja. Blagi pokojnik sc jc rodil 1. 1857. v Mostah. Gimnazijo je obiskoval v Ptuju, bil je vojak in sc udeležil okupacije v Bosni in I lereogovini 1 1878. in 1879. Nato je postal poveljnik trdnjave Knin v Dalmaciji, kjer sc je oženil s hčerko iz stare častniškke družine Mally. Radi svojega narodnega prepričanja, je bil premeščen na vojaško žclcznico na Zgornje Avstrijsko. Nato je prešel v civilno službo in bil dodeljen v službovanje k davčni upravi Šmarje pri Jelšah. Tudi tu je bil kot zaveden Slovenec šikaniran in kmalu ie bil prestavljen k davčnemu oblastvu v Ptuj, kjer je stopil v pokoj. Ni pa užival pokoia, temveč se jc lotil še intenzivnejšega dela. Postal je takoj predsednik posojilnice, katero je vodil do zadnjega vzdihljaia, uspešno sc je povsod udejstvoval v gospodarskih korporacijah in jc slehernemu šel rade-vo!je na roko z nasveti. Oosp. Toplak ni podlegel bolezni, marveč umrl je izmučen od dela. Za njegove neveni;ive zasluge na narodnem, kulturnem in frosiodarskcin polju, jc bil 1. 1°25. odlikovan z visokim redom Sv. Save. Popreb nepozabnega moža je bil dne 9. t. m. Maribor »HERMAN CELJSKI« V MARIBORSKEM TEATRU. Kos povestnice iz življenja tujerodnih mogotcev, ki so se bili pijavkarsko vsesali do korenin našt zemlje in našega rodu, je zaživel v torek v mariborskem gledališču ob prvouprizoritvi Nova-čanovega »Hermana Celjskega«. O zasnovi samega dela z literarno-dramskega stališča so že bili spregovorili poklicanejši in tudi ni naknadnemu opom-barstvu tukaj mesta, Prvokrat torej na mariborskem odru ter v navzočnosti avtorja, ki ga je publika po tretjem dejanju priklicala pred zustor in ga sprejelu s toplim aplavzom: dr. Novačan jc ob tej priliki prejel lep venec. Ob imenovanem delu, prikrojenem in prirejenem v smislu mariborskih razmer, je bila pač le redkim dana možnost, da bi bili ob tem in onem licu premerili svoje odersko. umetniške sile. Odersko razživljanje se je moglo ravnati le po večji ali munjši oclmerjenosti avtorjeve pažnje posameznim likom, kar fundira seveda v razlogih dinamično-odrske zgradbe. Glede zasedbe posameznih vlog bi se nemara dalo temu ali onemu v danem slučaju oporekati; toda: za Maribor je edino tako mogoče. Pulz in ritem dejanju se v odločni meri zgo-ičuje in kopiči v centralni postavi Hermana Celjskega, absolutnega obvladovalca vseh situacij. Upodobitev celjskega silnika jc bila ena najmočne šib in ena najdodelanejših V. Skrblnlkovih interpretacij. Morda je iz njegovega lika še vedno premalo izžarevala demonsko-stvariteljska sila najizrazitejšega uteleševatelja celjskega vzpona, dasi je vso svojo inteligenco in ambicijo prelil v njegovo podobo, Strastna je bila Veronika E. Kraljeve, posebno ob vrhuncih tretjega dejanja; pa se nI mogla docela razmahniti iz že navedenih razlogov. Kar je mogla dati, je privrelo iz njenega lika, izbrušenega z odlično invencijo in plastičnostjo. Friderik ni ravno hvaležna figura; kar je bilo mogoče iz nje iztisniti, je s prizadevno brižnostjo storil Grom. P. Kovič je prikazoval zvestega in hrabrega zaupnika, starega Hermana z nadarjenostjo in skrbnostjo, kakršne smo pri njem vajeni. Ob Barbari ogerski se pač Starčeva ni mogla niti najmanj uveljaviti v toliki meri kakor se je n. pr. kot gospa Consinetova v »Našem gospodu župniku«. Dosto« jar.stveno-aristokratski ter vseskozi zadovoPiv, le za spoznanje morda premalo razgiban, je bil Bla« I žev Eneja Silvij Piccolomini, Sijajno se je bil znašel v hvaležni vlogi patra Melhijorja starosta Da« než. Vse znane svoje registre iz operetnega sveta je ob Aronu odpiral Harastovič s krepko poudar jeno zvijačnostjo in neiskreno židovsko tuhlavostjo. Ostale epizodnejše vloge so še zasedli Savinova, Zakrajlkova, Rasbcrger, Furijan, Tovornik, Nakrst in GorinSek. Zelo skrbno izdelan je bil med drugim Furijauov nemi hlapec. Oderski okvir je dal celotni uprizoritvi režiser J. Kovič. Take predstave so najočitnejša apologija mariborskega teatra, — c. □ Sovraštva zli posledki. 571etnega Franca Nedeljku so napadli pri Št. Ilju v večerni uri Fr. L, trije sinovi. Zlomili so mu levo roko ter mu prizadejali težke poškodbe na glavi. Nedeljka so prepeljali v bolnico. □ Francoski večer priredi v prid francoskim poplavljencem v ponedeljek, dne 14. t. m,, tukajšnje Narodno gledališče s sodelovanjem Slovenskega ženskega društva v Mariboru in nekaterih drugib tukajšnjih kulturnih društev. □ Otvoritev letošnje strelne sezone bo v nedeljo, dne 13. aprila. Mariborski strelci, včlanjeni v tukajšnji Slrej.iki družini, se zbero ob 8.30 na Trgu Svobode, od koder je skupen odhod na gar-nizijsko strelišče z vojaško godbo na čelu, V slučaju slabega vremena se otvoritev odgudt nu nedoločen čas. □ Pisalni stroj so zagrebli v studeniškem gozdu, stcklenicc malinovca pri Treh ribnikih, srebrno uro pa vrgli v Dravo in sicer Franc Jačič, brezposelni delavec Ivan Lebič, ključavničarski pomočnik Edvard Lončarič in sluga pri unionskem kinu Anton Valh. ki so v noči na nedeljo, dne 6. t. m., izvršili vlom v pisarniške prostore omenie-nega kina. Ključe je dal na razpolago Valh. Če-tvorka se nahaja v celicah sodnih zaporov, □ Nujna vaja »Maribora« (mešani zbor) jutri ob 19. Vsi! □ V studeniški ljudski univerzi predava drevi sodni svetnik dr. Travner o današnji Madjar-ski in Madjarih. Z omenjenim predavanjem se letošnja sezona zaključi. □ Za kmetsko strok, izobrazbo. Nu občnem zboru Kmetske zveze v Kamnici je bil izvoljen za predsednika znani drevesničar Dolinšek. Tudi se bodo v smislu tozadevnega sklepa vršila redna mesečna predavanja o aktualnih vprašanjih našega kmetskega gospodarstva. Q Ljudski oder ima drevi ob pol 20 sestanek na Koroški cesti 1. □ Vral si je prereza! z britvijo v svojem stanovanju v Bezeni pri Bistrici posestnik Leopold P., star 71 let. Vzroki za poizkus samouinora niso | znani. Moštvo tuk. rešilnega oddelka ga je prepeljalo v bolnico. Njegovo stanje jc zelo resno. Celje j©- Celjsko mestno načclstvo razglaša: Občinstvo se poziva, da razobesi žalne zastave vsled smrti Nj. Sv. patrijarha srbske pravoslavne cerkve Dimitrija na dan pogreba t. j. 10. aprila 1980. & Rodna seja celjskega mestnega občinskega sveta se vrši jutri 11. aprilu ob 0 zvečer v posvetovalnici mestnega magistrata. Na dnevnem redu so poročila in predlogi odsekov. & Opozarjamo, da bo konec predstave v nedeljo 13. aprila že pred 0 zvečer in du i mejo tedalj okoličani unjlepše tudi avtobusne zvezo na svoje domove. Želeli je, du bi si ganljivo igro : Trosila bom rože...« ogledalo čim več posetnikov z dežele. Vstopnice dobijo sicer že sedaj v pred-prodaji v Slomškovi tiskovni zadrugi, u dobiti Jih bo še tudi v nedeljo v Narodnem doniu. <3 Prekmalu smo jih pohvalili, unše fant« 1 namreč. Pa dotlej, ko smo včerajšnjo hvalnico pisali. jo res bilo vse v redu in lepo. Proti večeru pa so nam v torek začeli delati sramoto. Naplli so se, kdo ve kje in niso le bili preglasni, temveč tudi j>0 obnašanju niso delali časti svojemu fan lovstvu. Tako je sla gruča rekrutov zvečer okoli 8 iz gaberske kasarne v mestno. Vodil jih je vojak, « kaj bo eden proti gruči, ki je bila vinjena. Po tleh so so mu valjali fantje, ga objemali in j sploh počeli hujše cd pustnih mnškar ir,i več /. isto odpornostjo kot \ začetku turnirja. Tudi Rupnik je ostal v danušn.ji borbi zmagovalec in je z lahkoto premagal Kavečiču. Partijli Bajec : Uren ni prinesla zanimivih razpletkov m je kinalu končala neodločeno. Remis je bila tudi purtiju Gabrovšek Julij : Zidan, /idan nima več izgleda za nugrudo iu je vsled tega znatno popustil. Brezd voinno bi tu talentirani igralec lahko zavzemal boljše mesto na tabeli. Ostro in zanimivo se jo razvijala igra med Vogelnikom in .Milanom Vidmarjem. Mladi Vidmar je partijo dobro otvoril in je do zadnjega držal izravnano pozicijo. Ob prekinitvi pa ima lc izglede ua remis. Zanimiva borba med Furlu-nijem in Cirilom Vidmarjem je bila preložena. Danes se igra poslednje, t. j. XIII kolo. Tu se srečata glavna konkurenta tegu turnirja k odločilni borbi. Zmagovalec te partije bo obenem zmagovalec turnirja. Po kvaliteti dosedanjih partij bi dali nekaj prednosti Ljudovi-ku Gabrovšku. Vendar jc Rupnik igralec, ki prinaša presenečenje. Za naslednja štiri mesta sc bije hud boj med sledečo čotvorico: Furlani, Vidmar Milan, Vidmar Ciril in Vogel-nik. Nekaj izgledov za nagrado ima tudi Cibic. ki je v tem turnirju pokazal visoko formo in dober šali. , ~ , Stanje po Ml. kolu: Rupnik I0>j, Gabrovšek Ljudovik H). Furlani, Vidmar Milan 7, Vidmar Ciril b'A, Vogelnik in Cibic (>, Hren 5, Zidan Žimbrek ^'A. Bujcc, Gabrovšek Julij 3, Erker in Kavečič 2Y>. Ljubljansko gledališče Drama: Začetek ob 20 zvečer. Četrtek, 10. aprila: GLAVNI DOBITEK. Red A. Petek, U. aprila: Zaprto. Sobota, 12. aprila: KONEC POTI. Prem. Red D. Opera: Začetek ob pol 20 zvečer. Četrtek, 10. aprila: ČRNE MASKE. Red D. Petek, 11. aprila: Zaprto. sobotk, 12. aprila: PRI TREH MLADENKAH. Gostuje gdč. Lubejeva. Ljudska predstava pri znižanih cenah. Izven. Mariborsko gledališče Četrtek, 10. aprila ob 20: RIGOLETTO, ab. A. Gostovanje ge. Tinke Vesel-Polla. Petek, 11. aprila: Zaprlo. Sobota, 12. aprila ob 20: Ansambel|ski plesni večer Erne Kovačeve. Dramske cene. PTUJSKO GLEDALIŠČE. Petek, 11, aprila ob 20: HERMAN CELJSKI. Gostovanje Mariborčanov. Ljudski oder v Ljubljani Nedelja, 13. aprila ob pol 4: MARIJA V NEBO VZETA. Znižane čen®. Predprodaja vstopnic za tekme Hajduk : Ilirija. Vstopnice za obe lekini Hajduk : Ilirija, ki se vršita v soboto in nedeljo na igrišču Ilirije, se dobe v predprodaji v trgovini Pcvalek, Židovska ulica, v trafiki Sever, Selenburgova ulica in pri blagajni kavarne Evropa. V predprodaji so ložlli in Iribunski sedeži ier navadna stojišča. Ker se pričakuje pri obeh tekmah velik naval na blagajne, je v interesu vsakogar, da si kupi vstopnico že v predprodaji. Zlasti se priporoča to za sedeže, ki so numerirani iu v veliki meri že prodani od-nosno rezervirani. ■> SK Ilirija (tenis-sekcija) sporoča vsem prijavljenim tenis-igralcem in igralkam, da se z današnjim dnein prične igranje 110 vseh tenis-prosto-rih, vsled česar naj se prečita urnik in ostala določila, ki ho nabita v garderobi. Določene tenU-pri-spevke jo plačati — vsaj prvi obrok — najkasneje do 15. aprila na tenis-prostoru ter se je v ta namen od danes naprej vsak dan od 0. ure zvečer v garderobi na tenis-prostoru zglasiti pri tajniku o/.ir. njegovem namestniku. Mariborski šport Prvenstveno tekmovanje mladine v mariborskem okrožju. Medklubski odbor LNP v Mariboru razpisuje prvenstveno tekmovanje mladine v mariborskem okrožju za prehodni kip M. O. V tem tekmovanju lahko sodelujejo vsi verificirani člani mariborskih klubov, ki so rojeni po letu 1012 in niso nastopili v I. moštvu več kot trikrat. Termini za odigranjc so naslednji: 27. aprila: SK ' Železničar : 1SSK Maribor, prcdpoldnc, na igrišču SK Železničar. j 4. maja: SK Rapid : SK Železničar, pred-poldne na igrišču SK Rapid. 1 II. maja: ISSK Maribor : SK Rapid, pred-poldne. na igrišču ISSK Maribor. HAZENA. V nedeljo, dne 10. apriia se bo v Mariboru vršila prvenstvena tekma med ISSK Mariborom in SK Concordio iz Zagreba. Tekma se bo vršila popoldne na igrišču ISSK Maribor v Ljudskem vrtu. Medmestni1 tekma Gradec : Maribor ki bi se morala vršiti prihodnjo nedeljo v Mariboru, sc jc odpovedala, ker se isti dan vrši semi-finale za prvenstvo Slovenije med prvakom mariborskega okrožja ISSK -Maribor in celjskim prvakom SK Celje. I. SSK Maribor : SK Celje. V nedeljo dne 13. aprila se odigra semiflnal-na tekma za prvenstvo Slovenije ob 14.30 na igrišču I. SSK Maribora v Ljudskem vrtu. Sodil bo r. dr. Planiušek. SK Kupiti gostuje prihodnjo nedeljo v Celovcu proti Klaeenfurter Atletik-Club. Kevanžna tekma l»o dne IS. maja v Mariboru. SK Železničar odigra v nedeljo dne 13. t. m. v Celju prijateljsko tekmo z tamkajšnjim SK Olimp. SK Post, Dunaj, bo za velikonočne praznike gostoval v Mariboru ter odigral z SK Rapidom dve tekmi. RAZNO. Francozi učijo Nemce. Na Francoskem so danes gotovo najboljši evropski igralci >rugbyja-.. Ta igra je nekaj posebnega in je vsled svoje izredne hitrosti za oko posebno zanimiva. Te dni je gostovala v Berlinu francoska seben pravilnik, ki bo natančno določil, v katerih slučajih in kako se bo pobiral« ta taksa. Ravno tako bo izdan pravilnik o \% banovlnski taksi o prenosih nepremičnin. Državni taksui .zakon jo določal prej (i% prenosno takso glede nepremičnin in ker je bila la taksa izredno visoka in gospodarsko naravnost kvarna, je bila pred par ieti znižana nepremičninska prenosna taksa na 4% kar je Se vedno zelo visoko. Glede zapuščinske takse je bilo pred leti po skupščini določeno, da so zapuščine, če pripadajo otrokom, do vrednosti 500.000 Din taksi- proste, pozneje pa je bila ta meja znižana na 150.000 dinarjev. V normalnih časih pred vojno je bila na teritoriju sedanje dravske banovine vpeljana prenosna tuksa za nepremičnine za 1.5% od vrednosti in po zakonu z 15. sept. 1915, ko jo že vojni davčni'vijak zapel, je bila določena zapuščinska taksa pri vrednosti zapuščine od 10.000—100.000 kron, kar ]>onieni danes vsaj 110.000 -1.100.000 dinarjev, va dediče v direktni liniji (otroke) in za zakonce le z 2%. Današnja državna zapuščinska taksa pa znaša z immobilizlrano pristojbino iu do-klado že pri polovici slednje navedeni vrednosti nad 6%. Nepremičninske takse znižujejo prometno Poštiiočekovni promet je znašal v marcu 1 4.881.5 (v februarju 4.569.0) milj., od toga brez gotovine 48.92 (49,02)%. Skupno je znašal v prvih 3 mesecih I. I. 14.540.0 milj. Din napram 12.337.4 milj. v prvih 3 mesecih lani. število računov je v marcu naraslo od 18.065 na 18.181, od tega v Zagrebu od 5.420 na 5.442, v Ljubljani od 5.220 na 2.230, v Belgradu od 3.810 na 3.854, v Sarajevu od 2.7tS8 na 2.782, v Skoplju pa od 847 na 807. Vlogo se konstantno nižajo že od decembra sem in znašajo koncem marca (v oklep, podatki za februar): Belgrad 319.1 (327.9), Zagreb 213.0 (210.0). Ljubljana 135.5 (I48.(j), Sarajevo 113.1 (121.7). Skoptje «5.8 (31.5), skupaj 81G.0 (845.7) milj. Nadalje opažamo stalen dvig hranilnih vlog, ki so napredovale v marcu od 120.0 na 128,9 milj., pri čemer je zlasti povdariti, da posebno narašča število vlagateljev (samo v marcu se je število vlagaieljov i>ove-čalo za 10.000 ,v februarju 5000 novih vlagateljev). Posledica tega je padanje povprečne vsote I vloge: v marcu od 1.752 na 1.634 Din. Dobave. Ravn. drž. rudnika Kreka sprejema do 25. I. m. ponudbe glede dobave 300 kg Subox-barve. — Vršile se bodo naslednje oferl. licita-cije: Dne 23. t. m. pri kmdi mornarice v Zcmunu glede dobave 10.000 parov čevljev; dne 25. I. 111. glede dobave 25.500 metrov suknu in 3900 metrov polvolnene tkanine. — Dne 28. t. 111. pri Upravi drž. monopolov, ekonomski oddelek v Belgradu glede dobave večje množine papirja. — Dne, 30. t. in. pri zagr. žel. ravn. glede dobave 240 ni3 hrastovega skretniškega lesa. — Dne 29. I. 111. se bo vr šila pri Gl. san. skladišču v Zemunu ofert. licitacija gLede dobave 10.000 komadov perila iu 10.000 komadov brisač. Prodaja starih sodov. Dne 30, t. ni. se bo vršila pri delavnici drž. žel. v Mariboru ofertatna licitacija glede prodaje ca. 1000 komadov starih lo senih sodov; pri os red. skladišču materijala glav. žel. ravn. pa glede prodaje ca. 2000 komadov starih lesenih sodov. Dobave. Ravn. drž. rudnika Zabukovca pri Celju sprejema do 15. t. ni. ponudbe glede dobave vrvenic in ležajev. — Ravn. drž. rudnika Kreka j sprejema do 19. t. 111. ponudbe glede dobave raz-j nih ventilov iu drugega materijala; Pasijont v 14 slikah. Uprizoritev bo povzdignila krasna oderska oprema in ua (modernejša umetna razsvetljava. Borza Dne 9. aprila 1930. DENAR Tudi danes so bili devizni tečaji slabejšl, promet pa je bil prav znaten, zlasti v devizah Trst, London, Dunaj in Berlin. V vseh zaključenih devizah je intervenirala Narodna banka. Ljubljana (v oklep, zaklj, teč'.). Amsterdam 2272.50 bi., Berlin 1348.75— 1351.75 (1350.25), Bruselj 789.48 bl„ Budimpešta 988.50 bi., Curih 1094.40-1097.40 (1095.90), Dunaj 795.70—798.70 (797.26), London 274.09—275.49 (275.09), Nevvyork 56.445 b!.. Pariz 221.51 bi., Praga 107.11—167.91 (167.51), Trst 296.50 hI. * Zagreli. Amsterdam 2268—2274, Budimpeštf. 980.50—989.50, Berlin 1348.75—1851.75, Bruselj 789.48 bi., Curih 1.094.40—1.097.40, Dunaj 795.70 do 798.76, London 274.69—275.49, Madrid 706 bi., fc'ewyork 56.345—56.545, Pariz 220.51—222.51, Praga 167.11—167.91, Stockholm 1517—1521, Trsi 295.447—297.447. — Skupni promet brez kompenzacij je znašal 8.9 milij. Din. Belgrad. Kerlin 1348.75—1351.75, Budimpešta 987 —990, Bruselj 787.98—799.98, Dunaj 795.96 —798.96, Curih 10.94.40—1097.40. London 274.09— 275.49, Nevvyork 56.3450-56.5450, Pariz 220.51— 222.51, Praga 167.11—167.91, Milau 295.35—297.35. Curih. Belgrad 9.1275, Amsterdam 207.35. Atene 6.70, Berlin 123.17, Bruselj 72, Budimpešta 90.20, Bukarest 3.0675, Carigrad 2.45. Dunaj 72.75. London 25.10, Madrid 64.40, Nevvyork 516, Praga 15.28, Sofija 3.745, Trst 27.05, Varšava 57.90. Ko penhagen 138.20, Stockholm 138.70, Oslo 138.15, Ifelsingsors 13. VREDNOSTNI PAPIRJI Tržišče drž. papirjev je čvrsto, do prometa Je prišlo v vojni škodi in 7% Bleru. Tudi bančni papirji so čvrsti, čeprav je promet manjši. Med industrijskimi papirji je prišlo do prometa v delnicah saraj. pivovarne iu Isisa. Nadalje je bila po čvrstem tečaju zaključena Dubrovačka. Na Dunaju se je Kranj. ind. učvrstila od 38 na 39. Ljubljana. 8% Bler. pos. 98 hI., 7% Bler. pos. 87 bi.. Celjska pos. 160 den., Ljublj. kred. 120 den., 1'rašlediona 900 den., Kred. zavod 160 den., Strojne 75 den.. Vevče 132 den., Stavbna 50 den., Sešit 105 den., Ruše 230—250. Zagreb. Drž. pap.: 7% inv. pos. 80.50—87.50, agrari 53.50—54, vojna škoda ar. 415—415.50 (414), kasa 415-415.50 (415). 4. 415.50—416 (115), 5. 415.50-417. (i. 416- 417, 12. 422—423 (422), 8% Bler. pos. 97.50—98.50, 7r/i Bler. pos. Sti—86.50 (86.25), 7% pos. Drž. hip. banke 85.50. Bančne delnice: Ravna gora 72 den., Hrvatska 50 den., Kato-lička 33-35, Poljo 59—60 (59), Kreditna 101—105. Union 190-203. Jugo 81.50—83 (82), Lj. kred. 120 den., Medjunarodna 60 den., Narodna 9000 bi., Obrtna 30 den., Praštediona 902.50—905 (900— 905), Etno 169. Srbska 165 den., Zemaljska 141 d. Industrijske delnice: Guttinann 175—178, Slaveks 70-73.50, Slavonija 200-210, Našice 1600 bl„ Danica 105 den., Pivara Sar. 180—185 (180), Drava 270 - 320, Šečerana Osjck 370—385, Nar. mL 20 d.. Osj. ljev. 170 den., Brod. vag. 110, Union 130—150. Vevče 125 den.. Isis 25—29 (25—27), Ragusea 432 —438 (435), Oceanin 182 den., Jadr. plov. 505.50 den., Trboveljska 475—485. Belgrad. Narodna banka 8890—8910 (25), 7c/o inv. pos. 8675 (3000), agrari 54 (200.000),, vojna škoda 419 (345), 4. 421 (100), 5. 424 (100), Izvozna banka 720—780, 7% Bler. 88.75. Dunaj. Podon.-savska-jadran. 92.50, Wlener Bankverein 19.75, Creditanstalt 51, Kscoinptegesel. 167, Union 24.50, Ruše 34. Mundus 175, Alpine 84.20, Trboveljska 59.05, Kranj. ind. 39, Lcykam 5.30, Rima Murany 98. Les Povpraševanje Je za suhe smrekove cepanlcft za izdelovanje lesne volne, nadalje za trame 4 do 8111 20 X 20cm, za smrekovo 9nr' 40 ali 38111111 od 16 cm dalje 4 111, 18 m* 20 ali 18 mm od 16 cm dalje 4 111, nadalje za 1—2 vag. hrastovega jamskega lesa 18-30 cm 2.50—6 m. Žito Na svetovnem žitnem trgu kakor ludi lia našem domačem jo bil danes položaj mirnejši. Ceno so v glavnem neizpremenjene, kupčija dokaj Intenzivna. Zlasti v koruzi in pšenici jc bil promet velik. V Ljubljani so notacije neizpremenjene. Novi Sad. Vso neizpreinenjeno. Promet: 25 vagonov pšenice, 2 vagona ovsa, 103 vagone koruze, 4 vagone moke, 2 vagona otrobov. Tendenci: neizpremenjena. Budimpešta. Tendenca mlačna. Promet srednji. Pšenic« maj 20.44 —20.73, zaklj. 20.48—20.49, okt. 20.26-20.87, zaklj. 20.44-20.45, rž maj 11.35 —11.65, zaklj. 11.70-11.72, okt. 12.90-18.12, laklj. 13.10-13.12, koruza maj 12.38-12.58, zaklj. 12.57 —12,58. julij 12.44—12.60, zaklj. 12.64—12.66, tran-! -it maj 11.60-11.70. sakli. U.70-11.72. Katoliška ura v radiu v Ameriki Smrt zadnje sestre Pija X. V edinosti je moč. Osem mest severnoameriške države New Jersey je zbralo 26 milijonov dolarjev (1.456 milijonov dinarjev) za zgradbo ogromnega jezu, ki je bil pred kratkim blagoslovljen. Stara kartaginska cerkev Pomembno podjetje je ustanovilo kato- ; liško moško društvo v Ameriki, namreč ka- i toliško uro v radiu«, ki obsega nič manj kakor 24 postaj v vseh delih Amerike. Namen tega podjetja je, da se tisočim Američanov, ki nimajo niti najmanjšega pojma o katoliških naukih, nudi nekaj znanja o katoličan-stvu. Odlični člani ameriške hierarhije, na Čelu kardinal IIayes, so se radevolje stavili na i razpolago temu podjetju, lzboren pevski zbor i bo oskrboval glasbeni del programa, ki ga bo ' sestavljal eden najbolj znanih voditeljev ra- , dia. Sporočil je poslušalcem vse Amerike, da j bodo del te nove ure« izpopolnjevala ver- j ska, socialna in kulturna predavanja znanih duhovnikov. Ne nameravajo drugače misleče napadati ali poveličevati katoličanstvo, marveč edino: služiti katoličanstvu. Gotovo je, da j tega podjetja ne bodo odobravali vsi ameri- i ški poslušalci radia. Brez dvoma pa bo to j podjetje veliko pripomoglo, da se neumeva- i nje,.nepoznauje in sovraštvo do katoliške cer- j kve omili. Četudi na ta način cerkev ne bo j dobila morebiti nobenih novih pristašev, vendar pa se bo brez dvoma znižalo število nje- 1 nih nasprotnikov in sovražnikov. Prvo gledališče v Angori so to dni otvorili. Evharistični kongres v Kartagini maja meseca letos bo kakor 29 njegovih predhodnikov v prvi vrsti svetovna poklonitev ev-harističnemu Kralju, počastil bo Evharistijo v njenem pomenu za vse krščansko in ne-krščansko človeštvo. Vsakikrat pa da položaj cerkve v deželi, kjer zboruje kongres, sestanku poseben znak, pokaže posebne potrebe gotovega dela cerkvc in podeli kongresu posebno simboliko. Evharistični svetovni kongres leta 1930 bo zboroval na razvalinah mrtvega mesta, katero jc papež Leon XIII. ponovno dvignil do visokih cerkvenih časti stare Karlaginc s tem, da mu jc podelil staro čast sedeža pri-masa za vso Afriko. Kartagina pa s tem odlikovanjem še nikakor ni postala zopet središče veličastnega življenja kristjanov, ki je a c koč odlikovalo krščansko cerkev v Afriki. Evharistični kongres v Kartagini ima brez dvoma posebno nalogo, da pokaže krščanstvu sijaj in slavo nekdanje cerkve v severni Afriki, da bi katoličani iz primerjanja med staro slavo in današnjim žalostnim stanjem zbudili v svojh vrstah tiste sile, ki bi severno Afriko s pomočjo evharističnega Kralja jope t dvignile do cvetočega vrta katoliške ljubezni. Da se pa zbude take sile, je potrebno dobro poznanje cerkvene zgodovine severne Afrike do današnjega dne. Večini katoličanov je ta zgodovina popolnoma neznana. Krščanstvo se je v prvih stoletjih hitro razširilo po vseh deželah okrog Sredozemskega morja, torej tudi na ozemlju Kartagine, katero so Rimljani osvojili leta 146 pred Kristusom. Leta 180 beleži Afrika svoje prve mučenike. Od Rimljanov porušena Kartagina jc bila že leta 197 po Kristusu zopet velemesto s 600.000 prebivalci. Imenovali so jo »prvo mesto sveta«. Visoke šestnadstropne hiše niso bile redke v bogati, razkošni pre-stolici Afrike. Sredi materijalizma se jc v krvi in bolečinah razvilo krščanstvo. Na tisoče afriških mučencev je prelilo svojo kri. V kartaginskem amfiteatru, čigar razvaline so danes popolnoma izkopane in kjer se bo vršilo več zborovanj kongresa, je bilo po papežu Leonu IX. pač toliko kristjanov žrtvovanjih divjim zverem, kakor v rimskih cesarskih arenah. V globočine podzemskih ječ so prinašali jetnikom sv. Evharistijo. Tu je bila zaprta 22letna Perpetua iz družine Vibia, ki jc dala Rimu dva cesarja, 18 mesecev po rojstvu svojega otroka. Škof Optatus jo je v ječi krstil, birmal in ji podelil sv. obhajilo. V belem patricijskem oblačilu so Perpetuo pri slavnostih povodom zmage cesarja Sc-verja nad Parti pripeljali v areno, jo slekli, bičali in vrgli divjim zverem. Sv. Ciprijan je bil kot škof v Kartagini obglavljen. Kartagina, mesto mučencev, je bila tudi mect>. krščanske znanosti. Tcrtulijan, Cipri- Ker naša medicinska znanost še vedno ni odkrila nobene zdravilne rastline proti smrti, ali pa, ker proti smrti sploh šc ni zrastla nobena rastlina, imajo pogrebni zavodi šc vedno pravico do svojega obstanka. Narav-' no pa je, da ti zavodi niso prav nič priljubljeni in bi raje mi njim, kakor oni nam, želeli, da čimpreje zginejo s sveta. V Atenah jc bil nedavno ustanovljen pogrebni zavod v neki novi hiši, ki jc bila zgrajena na krasnem trgu, kjer stoje razkošni hoteli za bogate in odlične tujce z one strani morja, in kjer atenska boljša družba pije dopoldne in popoldne na prostem svojo kavo, torej na tem lepem prostoru si jc v lepi novi hiši atenski meščan v pritličju najel velik lokal za mesečnih 20.000 drahem. Plačal je za tri mesece naprej. Edini pogoj je bil, da v tem lo- Tc dni je umrla v Rimu Marija Sarto, zadnja še živeča sestra pokojnega papeža Pija X., ena treh neporočenih sester, ki sc živele s svojim bratom od njegovega imenovanja za kaplana na mali župniji v Tombolu, škofija Treviso, do izvolitve za papeža. Marija Sarto je bila stara 84 let in je že več mesecev visela med življenjem in smrtjo. Z največjo potrpežljivostjo je pričakovala trenutka, ki ga je Bog določil, da se v nebesih zopet združi s svojim bratom. Ana Sarto je bila prva treh neporočenih sester, ki jo je Jožef Sarto leta 1859 prosil, naj živi pri njem. Po materini smrti sta se tudi obe drugi sestri preselili k svojemu bratu, kaplanu v Tombolu, poznejšemu župniku v Salzanu, škofu v Mantovi, patrijarhu v Benetkah in končno papežu v Rimu. Ko jc bil kardinal Sarto izvoljen za papeža, je neki prijatelj družine rekel novemu papežu: »Vaše sestre, Svetost, bodo sedaj zelo srečne.« Ali Pij X. je odgovoril precej osorno: »Moje sestre so zelo dolgo jokale, kakor sem tudi jaz sam jokal.< Vse tri sestre so se preselile v Rim, kjer so vsak teden enkrat obiskale svojega brata in ž njim nekoliko pokramljale in se spominjale lepih ur, ki so jih dolga leta preživele s svojim bratom. In v Rimu so umrle druga za drugo. Roza šc za življenja Pija X., Ana štiri leta kasneje in sedaj Marija. Njeno truplo so prepeljali v rojstni kraj Riese, kjer so ga položili k več-nemu počitku v preprosto družinsko grobnico, okrašeno z lastnoročnim napisom Pija X., katerega jc kot beneški kardinal-patri-jarh sestavi! v spomin svoji zelo ljubljeni materi. Letalska nesreča. Ostanki razbitega letala D 422, ki se je na progi Frankfurt—Kolu ]>oue-srcčllo. Pilot in edina potnica sta bila težko ranjena. Smešnice kalu ne sme delati konkurcncc najemnikom ostalih lokalov v hiši. Naslednji dan se je pa v vsej širini izložbenega okna pokazal napis z velikimi črnimi črkami: Otvoritev novega prvovrstnega pogrebnega zavoda. Grki in lepe Grkinje, ki so nasproti pile kavo in pokušale dobro smetano in ki o smrti nočejo ničesar slišati, kakor tudi Angleži in Američani, ki so stanovali v sosednih hotelih, , so takoj zahtevali račun in izginili. Hotelirji in kavarnarji so divjali proti lastniku nove hiše, hkrati pa so tudi vsi najemniki v novi hiši zagrozili posestniku z odpovedjo, ker nočejo stanovati v hiši, v kateri se gode strašne reči, ki vedno spominjajo na smrt. Hišni lastnik je toliko časa moledoval in prosil lastnika pogrebnega zavoda, da jc ta pristal na razveljavljenje pogodbe. Ampak pogoji so bili težki. Posestnik je moral vrniti najemniku vplačano najemnino in poleg tega še 600.000 drahem odpravnine, kar znaša v naši valuti okrog 400.000 dinarjev. To je prav lepa vsota, ki jo je zaslužil v 24 urah. in dokaz, da špekulacija z mrliči šc vedno uspeva. Visoki znanci Komar se hvali v kavarni, kako je priljubljen celo na kraljevskih dvorih. »Nekoč sem se peljal v Belje, tam je bil baš v gosteh cesar Viljem. Ko sem prišel na dvorišče, opazim samega Viljema na oknu. Zagleda me, se mi zasmeje in zakliče svoji ženi: »Augusta, ugani, kdo prihajal« Ona se oglasi: »Menda ni Komar?« »Da, on je.« »Evo, tako sta me imela oba rada.« konča gospod Komar svojo povest. , Tedaj povzame besedo gospod Zagrad: »To še ni nič. Bil sem nekoč pri Edvardu VIL Ko sem stopil v njegovo delovno sobo, jc baš vladal. Komaj me je zapazil, je nehal vladati, odložil žezlo in jabolko, mi stisnil roko in dejal: »Povejte mi, dragi Zagrad, ali oni Komar še vedno tako strašno laže?« Lekarnar laborantu: »To tu je aqua destillata (čista voda). Damo jo bolniku samo v posebno obupnih slučajih, kadar se nikomur ne posreči prebrati zdravnikov recept.« »2ena prenaša mnogo bolj pogumno bolečine od moža.« — Tako? Ali ste vi zobozdravnik? »Ne, imam trgovino s čevlji. »To je vendar čudno. Odkar dajem beračem mesto denarja kosilo, jih prihaja vedno manj.« — Kot tvoj mož razumem čisto dobro berače. Radio Programi Kadio-Ljublfana t Četrtek, 10. aprila: 12.30 Reproducirana glas> ba — 13.00 Časovna napoved, borza, reproduci. rana glasba — 13.30 Iz današnjih dnevnikov — 17.30 Koncert Radio-orkestra — 18.30 Dr. Baje: O jeziku in jezikih — 19.00 Dr. Preobražensky: Ruščina — 19.30 Dr, Lavrič: Iz finančnega gospodarstva — 20.00 Klavirski koncert ge. Osterc-Valjalove in pevski koncert g. Pavla Grbe, člana : Narodnega gledališča. Gdč. Golobova (kontra-alt) poje slovenske narodne. G. Stanko Avgust igra na harmoniko koncertne komade — 22.00 Časovna napoved in poročila. Petek, 11. aprila: 12.30 Reproducirana glasba — 13.00 Časovna napoved, borza, reproducirana glasba — 13.30 Iz današnjih dnevnikov —• 17.30 Koncert radio-orkestra — 18.30 Prof. Fr. Pengov, Socialna fizika — 19.00 Gospodinjska ura — 19.30 Dr. Stanko Leben: Italijanščina — 20.0C Koncert — 22.00 Časovna napoved in poročila, Drugi programi i Petek, 11. aprila. Belgrad: 17.30 Citraški koncert. 20.00 Komorni koncert. 21.00 Jugoslovanska operna ura. 22.15 Narodne pesmi, — Budapest: 17.00 Reproducirana glasba. 19.30 »Faust«. — Dunaj: 17.00 Klavirski tercet. 20.00 Komorna glasba. 21.15 Plesna glasba. — Milan: 17.00 Koncert. 20.30 Simfonični koncert. — Praga: 20.00 Koncert radio-or-kestra. 21.00 Reproducirana glasba. — Langen-bergi 20.00 Večerni koncert. — Rim: 17.30 Instrumentalni in pevski koncert. 21.02 »Grofica Marica«, opereta. — Berlin: 19.00 Pevski plesi. 20,00 Pomladanski koncert. — Katovice: 20.05 Muzi-kalni pomenki. 20.15 Simfonični koncert iz filharmonije. — Toulouse: 19.00 Solisti. 19.30 Petje. 21.00 Koncert. — Stuttgart: 19.30 »Manon Les-caut«, lirična drama. 23.10 Plesna glasba. — Moravska Osirava: 12.35 Koncert fadio-orkestra. 19.05 Ljudska glasba. 20.00 Konccrt na violon. 21,00 Ljudski večer. ti^Hš* CI bogato zalogo vseh vrst ku-V|j;'(i|lli 51 hinjske posode, razne stroje za čiščenje jedilnega orodja in še drugo v to stroko spadajoče blago pri tvrdki Sfanho riorionCiC Ljubljana Sv. Petra cesta 35 HT «o£na in solidna postrežba: Špekulacija z mrliči jan, Avguštin so blesteče zvezde krščanske učenosti v stari cerkvi Afrike, ki je v četrtem stoletju spadala med najbolj cvetoče krščanske dele starega sveta. Takrat je š-tela 250 škofij, ki jih pa seveda ne moremo presojati po današnjih pojmih škofij. Vsako krščansko mesto v Afriki je imelo svojega škofa. Okrog leta 410 so šteli 600 škofij v rimski Afriki. Mogočen vpliv afriškega krščanstva je dal Afriki takrat odločilno stališče v kulturnem svetu, katero je pa 1. za kratek čas ohranila in nato za vedno izgubila. V začetku četrtega stoletja se je pojavilo v kartaginski ccrkvi donatistično gibanje, ki jc desetletja pretresalo severno Afriko. To jc bil prvi velik pojav razkola v mladem krščanstvu. Šc preden so donatizem premagali, so se pojavili v Afriki Vandali. ki so kot fanatični arijanci preganjali cerkcv ji zadali smrtni sunek. Stoletje pozneje so se verno Afriko osvojili vzhodni Rimljani in poldrugo stoletje kasneje Arabci. Od tedaj je severna Afrika pokopana pod težkim jarmom arabsko-islamskega gospodstva. Dve cvetoči cerkveni provinciji (Egipt in Afrika) je uničila invazija tujcev. Stoletja se je borilo ljudstvo brez voditeljev proti islamu, da je končno podleglo. Pod gospodstvom arabske manjšine, ki spada od leta 1830 pod Francijo, leži pokopana krščanska Afrika. Za vedno? oglasi Vsaka beseda 50 par a 11 prostor drobne vrstice 150 Din. N a) ma nj si Naimanjii zn«s«klODin.PmJtojbina za 5ifro2Din.V>akoqia> znesek50in.0qlasi nad 9 vrstic se računajo visje.Za ogla-,e treba plačati pri naročilu.Na pismena vprašanja odqovanamo strogo trgovskega in reklamnega ?naca|a vsaka vrstica 2 Din. le.čejeprilošena inamka.eek.račun LjubljanalMV) Tel ^ZUi Pisarniška mor gospodična z enoletno prakso pri lesni trgovini, zmožna pisarniških del, kubiranja, ekspedicije ter strojepisja želi premeniti službo pri lesni trgovini ali drugem podjetju. Naslov v upravi »Slovenca« pod »Lesna« štev. 4104. Sedlar, in tapetarski pomočnik Rihard Ott v Marenbergu išče službe. Nastopi takoj. J.Maček Ljubljana, Aleksandrova c. 12 v oblekah in površnikih najcenejši. Mizarski pomočnik dobro izurjen, z nekaj kapitala, dobi trajno delo z dobro plačo. . Ponudbe pod šifro' »10.000«. murna Kuharica Štiri šoferje z dveletno prakso, dobro izvežbane v vožnji, popolnoma zanesljive, rabi I Alp-Auto družba z o. z. na Bledu. Šoferji z me-haničarsko prakso in z znanjem srbohrv. in nem ■ . . . škega jezika imajo pred- stara nad 38 let, varčna nost> _ Nastop 1. ali 15. in moralna, se sprejme takoj na žandarin. slanici Puconci, Prekmurje. Dva pomočnika V pohištveno delo takoj sprejmem. Bitenc, mizarstvo, Vižmarje n. Ljublj. Ca Pridno dekle vsa kuhinjska dela sprejme hotel Štrukelj v Ljubljani. Dobro dekle pridno in pošteno, katera zna tudi nekoliko šivati, sprejmem kot pomoč gospodinji. - Naslov oove uprava »Slovenca« pod štev. 4114. Vajenca va kleparsko obrt sprejme Alojzij Smolej, klepar, Kranj 154. Dekle od 25 do 30 let se sprejme k boljši družini na deželi. Znala naj bi kuhati in druga hišna dela, ler mora biti vajena tudi otrok. - Ponudbe upravi Slovenca« pod šifro: »Pridna« št. 4121. Gospod mlajši, trg. izobražen in sgilen, dober organizator in prodajalec, zmožen pozneje nadomestovati šefa, sc išče v specijalno podjetje. Le osebe z zgornjimi zmožnostmi in ki reflektirajo na trajno zaposlitev, naj pošljejo obširne ponudbe pod »Prvovrstna moč« na upravo »Slovenca«, Krepkega učenca okrog 16 let starega, ki ima vsaj dve srednji šoli, poštenih staršev, ki ima veselje do trgovine z mešanim blagom, sprejme takoj Ivan Traun, trgovec, Ptujska gora p. Ptuju. Sinovi železničarjev imajo prednost. maja 1930 Deklica od 16 let, krepka in poštena, se išče za boljšo hišo na deželi. Pomagati bi morala v vsem gospodinjstvu in imeti v oskrbi 2 letnega otroka. Plača 150 Din. Nastop takoj ali s 1. majem. Ponudbe je Šoferska šola I. oblast kono.. Čamernik, Ljubljana. Duna|ska c. 36 (Jugoavto). - Tel. 2236 Pouk in praktične vožuie □20EH Mlin iščem v najem. Grem tudi za mlinarja v večji mlin. - Naslov v upravi »Slovenca« v Mariboru. Star baker plačuje po najvišjih ce- poslali pod »Pomoč go- n?h Stupica Franc, želez-spodinji« na upravo Slo- nina' Ljubljana, Gospo- venca« pod št. 4122. Učenko ki ima veselje do trgovine, je poštena, pridna in pripravna za vsako k trgovini spadajoče delo, sprejme trgovina z meš. blagom Milan Turna v Krškem. Hčerke poštenih kmetskih staršev ali železničarjev - imajo prednost. Nastop takoj. svetska cesta Vsakovrstno &§Hf® minute po naivišiih cenah ČERNE, juvclir. Ljubljana, \X'olfova ulica št. 3. Posestva Nameravate zidati? Nudim nepristranska ekonomična pojasnila, skice, načrte, proračune in nadzorstva. - Ponudbe pod: »Inženjor arhitekt« na upravo »Slovenca«, Puhasto perje kg po 38 dinarjev razpošiljam po povzetju najmanj 5 kg Potem čisto belo gosie kg po 130 Din in čist beli puh kg po 300 Din. - L. Brozovič. Zagreb, [lica štev 82. Kemička čistilnica perja. Pisalni stroj znamke- »Adler« se vsled opustitve pisarne ceno proda. Naslov v upravi pod št. 3919. Šivalne stroje pod najugodnejšimi po- Klavirje in pianine prodaja, izpo-sojujc, popravlja in čisto _ uglašuje najceneje - tudi Ž0!1 (l«di na obroke) pro na obroke . tovarna klavirjev WARBINEK, Ljubljana, Gregorčičeva ul. 5, Rimska cesta 2. Premog in suha drva nudi I. Pogačnik, Bohoričeva ul. 5. Telefon 2059. aiiHiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii Otrobe po 110 Din za 100 kg oddaja F. Juvan, valjčni mlin, Gameljne - pošta Št. Vid nad Ljubljano. iimiiiiiimiiiiiiiiiiiiuiiiiiiimiiiiiimt daja Avgust Pečnik, Sto-žice, p. Ježica pri Ljublj. Za birmo ure, zlatnino in srebrnino nudi najcenejše Ivan Pa-kiž, Ljubljana, Pred Škofijo 15. Vezenje nevestinih oprem, zaves, pregrinjal, najcenejše in najfinejše Matek & ^li-keš. Ljubljana, poleg hotela Štrukelj. — Entlanje ažuriranie, predtiskanie takoi Debele luskinaste otrobe kupile najceneje pri (vrilk A, VOLK, LJUBLJANA Rcsljcva cesta 24. Da unlilte molje, muhe, stenice, komarje, in ostali mrčes ter njihova jajca uporabljajte Fly-Tox Siguren učinek! Prijeten duh! Ne maže obleke in ne perila 1 Dobiva se v lekarnah in drogerijah Zahtevajte izvirni višnjevi zavoj s francoskim napisom Zastopstvo za Slovenijo Dr. H. KHMSHY kemična tovarna Mubliana . Gledališka ulica Nodroce vrline tz Ia afrika močno blago Din 240 — mreže - postel ne edeje -žimo - cvilh najceneišc kupite pri Rudolf Sever Ljubljana, Marijin trg 2 •■■■■■■■■■■■■■BI utettti 1 BMBHIIMIIM Milni li SUKNO pristno ANGLEŠKO in ČEŠKO ter druge pomladanske novosti za dame in gospode pri FRANJ0 MAJER - MARIBOR - Glavni trg 9 V Trgov, pomočnika boljšega, v starosti od 24 do 32 let, izučenega v špecerijski stroki, z gre-mijalno trgovsko šolo ali drž. trgovsko šolo, zmožnega slovenščine in nemščine v govoru in pisavi ter cirilice, sprejme veletrgovina v Ljubljani. Druge zmožnosti in čas nastopa je navesti v ponudbi, ki jo je nasloviti na oglasni oddel. *Slov.« pod šifre »Izurjen pomočnik« št. 4132. Agilen zastopnik za povečane slike in razne druge v to stroko spadajoče predmete z dobro provizijo, se išče za takoj. Potrebna kavcija 2000 Din. - Prijaviti pismeno ali osebno »Fre-galor«, Zagreb, Istarska ulica 29. Širite »Slovenca«! elikonočne šunke najfinejše praške kakor tudi domače Vara nudi pc zelo solidni ceni tvrdka 1.6UZZ0LINI ki stane samo 56 Din, delikatesna trgov na LJUBLJANA Lingarjeva ulica Vas takoj odvadi kajenja! _____ „ w __ ___ proti alkoholu steklenic, dobi poštnine prosto. - Naročite takoj, da ne bo prepozno! Jos. Lindič, Ljubljana, Komen-skega ulica 17/a, VZAJEMNA POSOJILNICA V LJUBLJANI, r. z, z o. z., javlja tužno vest, da je umrl po mukepolnem trpljenju gospod GRUDEN profesor dolgoletni član nadzorstva naše zadruge. Pokojniku časten spomin! Ljubljana, dne 9. aprila 1930. A V I N A L A V I N A L izdelek berlinskega lekarnarja Francka, je edino sredstvo, ki pa je zdravju neškodljivo; z njim morete odvadili pijance, ne da bi sami kaj vedeli za to. Polno zahvalnic ozdravljenih. Cena Din 220'—: Razpošilja generalni zastopnik za Jugoslavijo. N. POPOVIČ - BEOGRAD, Kolarčeva 7 Dvokolesa teža od 7 kg naprej najlažjega in najmodernejšega tipa naj-oijših svetovnih tovarn. Otroški vo-Hčki od naipriprostejšega modela. Izdelujejo šc •>udi po okusu naročnika. Šivalni stroji, motorji ipoeumatika, posamezni deli. Velika izbera, najnižji cene. Prodaja na obroke. Ceniki franko. ./TRIBUNA." F B. L., tovarna dvokoles in otrnških vozičkov, LJUBLJANA, Karlovška c. št, 4. Prva celotna izdaja I Doktorja Franceta PreSerna zbrano delo Cena Din 40"—, eleg. vezana Din 55'— Jugoslovanska knjigarna v ljubil? ni. Kri N NO «(flO 5 ko- > N< ■< " i •i* Iz I-il k«to .. U3 'o® > iu N S« 'Vt B ..os os žjo « "Ž N« N , 40 ni e d ° i I S I W p; ' a.s,^ s •*5 Q Q , U K co • CM 0) > .. JI 5-: a-?, t* H 4) S ri l s Sc o — HI •Ir "O H t" _ .§0 s ,o> -S Ipa ►JtN) N » « N > O v do G 5 in c« < , SB a •S2 g ^ .u S « » RJ — > ° i as I Maurice Constantin Weyer: Človek se sklanja čez svojo preteklost • . • Docela prebudil sem se šele, ko je moja kobila začela stopati korakoma. Posnemala jo ves čas žrebca — tako tudi zdaj. Zadel sem se ob glavič težkega mehikanskega sedla — in lo me je predramilo... Šo je bila črna noč. Jezdila sva baš na parobku mehkega, valujočega grička, ko sc jc spodaj zasvetila v temi rdeča Itieicu... Tam je bila Davidova kočn. * Privezala sva konje na drog iu potrkala na dveri. : Come in!... se' je oglasilo iz hrlpavega grla. Odpahnila sva duri in našla sva Davida, pogreznjenega v gugalnrm stolu; mož jc napol dremal ob slo-klenici — popolnoma apatičen. Počasi jc vzdignil svoje suho, s črnimi, visečimi brki zakrito obličje. Nato je vzel svetiljko v reko in nama posvetil v 'ica. Takoj naju jc pr(>po/nal in pozdravil s slapom besed. Strela! To sta Frenchy in Nap! Presneta lanla, lo jc pa izvrstno! Lep čas vaju ni bilo na spregled! Torej sta spet enkrat srečno odnesla pete iz pasjih severnih puščav! — Sta pripeljala kaj lepih konj s seboj?-. , Sinoči so nama ušli, je menil Napoleon. > Pri tem vetru? To lahko natveziš kanadskim carinskim oblastem, ne meni, ti baraba! Poinežiknil je. - A jaz bom molčal kakor grob. Svojih prijateljev ne prodajam... Ali nc bosta sedla? Ali bosta za vse veko stala na svojih zadnjih tacah?... Gotovo mi- slila pognati korenine. Lepa reč. Na mestu vaju za-lijem. ■ Pogledal je štirioglato steklenico proti luči in zmajal z glavo. Dve tretjini praznote! Ti preklicana reč! Ali , je že tri ura zjutraj? ... Takoj grem po drugo... j Človek, Nap! Saj veš, kje je oves — vsakemu ga daj en škaf, škodilo ne bo vajinim mrham. Ali še imaš svojega lisca?... Prodaj mi ga! Sicer pa hočem obesiti kupčijo na klin.-. Kaj — kupčijo na klin? sem sc začudil. David je bil v mojih očeli zmerom najvzomojši živinorejec! — Napoleonovi ostrogi so žvenketali na valovitem podu, Odšel ji1. Z brco je odprl David zaboj, ne da bi se zmenil za moje vprašanje. Potegnil je na svitlo steklenico, enako že omenjeni, a še v papir zavito ter jo postavil na mize. Skrbno je osnažil dva kozarca, nulo je udaril z dlanjo ob dno steklenice, da je zamašok skočil ven. Smehljal se je sam s seboj zadovoljen. Tisti hip se je Napoleon vrnil. - Da, da... to vum je sitna zadeva! je vzkliknil David. S temi besedami nama je napi!. Tedaj šele je prišel odgovor na vprašanje, ki sem ga bil stavil pred petimi minutami in med tem že pozabil nanj. Njegov glas je zvenel bolestno. Zakaj se odrekam kupčiji?- O, človek božji, kako dolgo te ni bilo tukaj? Pet tednov. Konje sem kupoval v Montani in Wyomingu.« Pcstoj! Prodal jih šo nisi^ Potem so požuri, uli pa kreni na zapad — saj jo prostran. A tu! Tu smo uboge pare že vse prodali. Vse razmetali!: . Zakaj neki?* : Vprašaj za to koloniste, priseljeniško pasjo tropo. Zdaj, ko je vzhod ves obdelan, pošiljajo kmetovalce k nam. Yankeeje s parnimi stroji, Bretonce in podobno sodrgo! Mennonite z vezenimi suknjami iz baržuna in ploščatimi klobuki, tudi neko sorto Rusov, ki se imenujejo Duhoborci, Kanadce, kot sem jaz, Francoze kot si ti, ti vrtoglavec. Angleže iz starih naselbin, v dokolenkah; to ti izgledajo lepo! Skratka: ljudje z vseh vetrov. Ali je to pametno? Ko so pret' desetimi leti merili lod zemljo, pri moji veri, si nobeden ni mislil kaj zlega zraven. Zdaj pa hočejo za vsako cono saditi tod rž, tod po lepi preriji, ki jo je Bog naredil za konje in bike. Da bi jili —! Ooz pot leta ne boš mogel več jahati šest milj, nc da bi si tvoja najlepša kobila raztrgala prsi ob kaki bodeči žici, ali pa ti bodo zvezali in odnesli najboljšega bika poil pretvezo, da je vdrl v ograjeno zemljišče. Ves obupan je nadaljeval: Proč so lepi časi!... Mi vsi smo oddali svoje stvari, le dva zaboja whiskiya imam še v koči... K«, bo zalogo konec, zaŽgem to beračijo in jo popihani v mesto. Tam se oženim in otvorim hotel.« In vse zapiješ,<: sem menil. Kaj mi mar! Popivati in na koncu se zlekneš Mladec, to gre do srca, veš, celo možakarju našegt. kova. Bil si petnajst let v stepi, gojil konje in jahal, vajen svobodo, brez vsake spone ter brez sosednji! nosov, ki se vtikajo v tvoj lonec, sam svoj gospodar polnili petnajst let! In zdaj živi po paragrafih, ki so jih iztuhtali idijoti tam-le: — pok imel je zaničljivo proti vzhodu, kjer leži približno mesto Ottawa •— mladec, to se nekaj pravi!... Tej druliali meni nič tebi nič puslc, da le okradejo!... Ali naj se tudi jaz vržem na kmetijo?« V veliki žalosti naznanjam sorodnikom, prijateljem in znancem, da jc moj blagi soprog, gospod Ivan Gruden profesor in pisatelj včeraj ob 1 zjutraj, po zelo dolgi in trpljenja polni bolezni, odšel k svojemu Stvarniku. Pogreb nepozabnega rajnika se bo vršil danes 10. t. m. ob 4 popoldan iz'mrtvašnice Splošne bolnice na pokopališče k Sv. Križu. Priporočam blagega pokojnika v spomin in tiho molitev. Ljubljana, dne 9. aprila 1930. Globoko žalujoča soproga Marija roj. Tur usek, s hčerko Mito. Ti' .stilna tovarna v Sloveniji išče za 1. julij 1930: KN]1G0V0Q]0 BILDTil!!! Samo prvovrstne moči naj pošljejo ponudbo z zahtevki plače na upravo lista pod R. N. št. 4021. Opozarjamo na .Mali oglasnik- v našem dnevniku. - Poslužujte sega ob vsaki priliki! SLOV, KAT. AKADEMSKO STAREŠINSTVO V LJUBLJANI naznanja prebridko vest, da se je danes po daljši bolezni preselil v večnost njega vzgledni član, gospod Ivan Gruden profesor in pisatelj v Ljubljani Pogreb dragega pokojnika bo jutri 10. t. m. ob 16 iz mrtvašnice Splošne bolnice. Preljubemu tovarišu ohranimo zvest in časten spomin. V Ljubljani, dne 9. aprila 1930. ODBOR. Zahvala Za premnoge dokaze iskrenega sočutja in sožalja, ki smo jih prejeli povodom prerane smrti naše srčno ljubljene mame oziroma stare mame, sestre, tele, svakinje in tašče, gospe Marije Krisper roj. Janescli sc tem polom vsem najiskrcneje zahvaljujemo. Posebno zahvalo smo pa dolžni g. zdravniku za njegovo izredno pozornost in požrtvovalnost ob času bolezni pokojnice, vsem darovalcem krasnega cvetja in vencev ter končno neštetim prijateljem in znancem, ki so blago pokojnico v tako častnem številu spremili na nieni poslednji poti. V Ljubljani, dne 9. aprila 1930. Rodbini Krisper - Germ. Potrti v globoki žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem tužno vest, da je naš predobri sin, brat, soprog, oče, tast in dedek, gospod Franc Toplak davčni upravitelj v pok., posestnik, načelnik Posojilnice, Kmetijskega društva itd., odlikovan z redom sv. Save danes, v 73. letu starosti, mirno v Gospodu zaspal. Pogreb predragega pokojnika sc bo vršil v sredo, dne 9. aprila 1930 ob 16 od hiše žalosti na mestno pokopališče. Maše zadušnice se bodo brale v četrtek, dne 10. aprila 1930 ob 7 v Minoritski cerkvi. Ptuj, dne 7. aprila 1930. Žalujoče rodbine: Toplak, Sagadin, dr. Šalamun. Zahvala Za številne dokaze iskrenega sočutja ob smrti našega nepozabnega brata, strica in svaka, gospoda teze Evang. Klobovsa vojnega superiora v pok. r.a poklonjeno cvetje in vence, se vsem prav prisrčno zahvaljujemo. Posebej nas veže dolžnost zahvaliti se prečastiti duhovščini, njegovim bivšim tovarišem tako v Ljubljani, kot v Škofji Loki, p. t. oficirskemu zboru z generalom g. Popovičem na čelu, oficirskemu zboru v Škofji Loki, vojaški godbi in častni četi, gg. zdravnikoma dr Jamarju in dr, Rusu, družinama g. ing. Gliha in g. Berthold-Pevec, zastopnikom cerkve in raznih oblasti, korporacij, zavodov in društev, p. t. pevskemu zboru v Škofji Loki za prelepo in ganljivo petje, g. govorniku Jalen-u za prelepe poslovilne besede ob odprtem grobu, ter končno vsem številnim prijateljem in znancem tako v Ljubljani in Škofji Loki, ki so našega blagega pokojnika spremili v tako častnem številu k večnemu počitku. V Ljubljani, dne 9. aprila 1930. Žalujoči ostali. 7,a Jugoslovansko tiskarno v Ljubljani: tvorci Cei. Izdajate!!. Iran Rnl/n»»«. Uredniki Franc Krcmlar.