GLAS NARODA
list slovenskih delavcev v Ameriki.
The only Slovenian Daily in the United States. :-
Issued every day except Sundays tyi —: and Legal Holidays. :— I I 50.000 Readers. :- "
TELZFOH PBLAJLHE: 4687 OOBTULNDT.
Entered aa Becond-Clasa Matter, September H, 1903. at the Port Office a* Hew York, N. Y., vate the Act of Oongnm of Karch S, 187».
TZLEFOH FISA&NX: U87 OOKTULKDT,
NO. 283. — fiTEV. 283.
NEW YORK, SATURDAY, DECEMBER 2, 1916. — SOBOTA 2. DECEMBRA, 1916.
VOLUME XXIV.
LETNIK XXIV.
Grozno klanje se vrši na 600 milj dolgi fronti.
Protest.
Na zahodu.
K rumunskem položaju.
Wilson svari Nemčijo, da se ozira na ameriško javno mnenje glede zasnžnjevanja Belgijcev.
Washington, I). C., 1. decembra.:
ZA BUKABE&T SE VRŠE STRAŠNI BQJI. — BITKA ; Ameriška vlada je v svojem last-1 DIVJA OD POLJSKE PA DO DONAVE. — RUSI NE- nem imenu poslala nemški; PRENEHOMA UDRIHAJO PO SOVRAŽNIKU. — MA- ivlaf v ferlm fiva™10 m n*kak CKENSENOVE ČETE SO ZDAJ VZHODNO OD BU- j ZZtJ^Z m™ KARESTA. — MACKENSEN JE NALETEL NA OD ' i j** pričelo zgražati nad počenja-POR DESET MILJ PRED BUKAREfiTOM. — RUSKE njeni Nemcev v Belgiji. ČETE SO PRI&LE NA POMOČ RUMUNCEM PRED' v kratkem bo odpotoval zop*t BUKAEESTOM. — RUSKI USPEHI NA VEČ TOČ- i uaz*j v Neiueijo poslanik Gerard KAH DOLGE FRONTE.	i kl bo- ose^Uo
a	mnenje je v Ameriki o nemških de-
—————portacijah.
Usoda Kumuilije leži | New York- — Neoziraje se na
Angleži so vprisarjali napade pri | Angleški minister pravi, da rumun Lille. — Aktivnost angleške artile- ska fronta ne bo odločila, temveč rije. Na Sommi je neisp^emenj eno.: da bo prišla odločitev na glavnih --frontah.
London, Anglija. 1. decembra.,	-
Angleške čete so vprizorile sinoči London, Anglija. 1. decembra dva uspešna navala na nemške po-'" VuiQ<> se mora biti na vzhodni
London, Anglija, 1. decembra, v bojih, ki se ravnokar vrse na šeststo milj dolgi fronti.
Strašna bitka divja od Donave do Stohoda, od Buka-tVšt a do Kovla in je v nji zapletenih sedem narodov.
Ni bilo Še bitke V SVetOVni Zgodovini, ki bi bila takojniki itd. odločno protestirati proti ogromna kot je ta, V kateri je več miljonov vojakov ill ti- počenjanju Nemcev v Belgiji, soee kanonov, ki pošiljajo na človeške množice uničujoč ogenj.
Ta velika bitka .se je pričela pred dvema dnevi in se j je dozdaj razširila po celi šeststo milj dolgi fronti kot sej razširi ogenj v gozdu.
l~Hoda Rumunije leži v sedajnjih ruskih operacijah, (
ki imajo namen rešiti Humunijo. Na celi fronti, ki se raz-;	-
t«kza največ po visokih snržnikih, napadajo Rusi z vso silo jSrbi so isgnhili nekoliko ozemlja in so imeli že na več točkah te dolge fronte zelo velike us- ipri Bitolju. Bolgari mNemci so vse pehe,
potem v Galiciji in v Yo
J korake, katere je in bo še vkrenil državni department, so sklenili razni veljavni newyoriki meščani kot duhovniki, profesorji, zdrav-
Te dni se bo enkrat vršilo zborovanje, pri katerem se bo protestiralo. Govorili bodo razni veljaki.
Pri Bitolju.
li nazaj postojanke pri Orunisčn
Severno <k1 Jabk>niet_ ......... . _____________ _______„ . „„	, ,
... v . . A ,. • - , j	1	Pariz, r raoeija. 1. deeembra.—
so vprizonh Nemci m Avstrijci hude protinapade 11a ru- v * . .. .	~
'	.	• i- 1	1	' snežni k ill pri Bitolju se vrsfe
ske ]>oHto.janke, toda liiso miell nobenega uspeha.	! strašni boji med Sarrailovimi če-
V Dobrudži so Rusi in Humunci napadali na celi fron- tami in Ne me i ter Bolgari, ki so ti z veliko ljutostjo. Na ravninah pred Bukareštom so Ru- nedavno izirubili jrlavno mesto Maminimi na nekaterih krajih Falkenhaynove čete celo 11a- ^edonije, Bitolj.
zaj potisnili kar pa seveda ne more imeti ne za to, ne za Vr*e S0,ceI dan ljuti ua,,adi in ...	protinapadi.
ono stran veliko pomena.	. DauiUllje fram.osko poročilo
Nemško poročilo se glasi, da Mackensenove in Fal- • Pri,>ozna. da so Srbi v sredo izjru
kenhaynove čete z vso silo pritiskajo na Bukarešt, toda bili nekaj onih postojank, ki so jih
so naletele na precejšen odpor.	tnli nekoliko prej vzeli Bolgarom
To je nekako današnja situacija, katero se je moglo!in	v dveh hudih protina
naslikati glasom uradnih'poročil iz Bukarešta,' Berlina j ^Jl	M>;ražlllkut p0sr^il0
n	r	1 dobiti nazaj nekaj postojank pri
Grunišeu.
Zatem je nastalo silovito sl«h vreme in boji so se morali nehati Nemško, uradno poročilo o ma-cedonski fronti, ki je danes doslo sem. se pa glasi, da so zavezniki potem še enkrat vprizarjali napade na bolgarsko postojanke pri Grunišeu. toda niso imeli nobene-ira uspeha.
66 mrtvih.
Poroea se. da sta med Dunajem
in lVtrograda.
"Cologne Gazette" je doblia poročilo, da so prišle pred Bukarest ruske čete, in sicer v zelo velikih oddelkih, katero so rumimske postojanke zelo ojačile.
"Exchange Telegraph Co." je ]x>slala poročilo, da je gen. Bartlielot, vrhovni poveljnik v Rmnuniji izjavil, da je mesto Bukarešt zelo utrjeno in da ga ne bo dal iz rok, dokler se mu bo mogoče braniti; izjavil je dalje, da je siguren. da bo vzdržal. O Javim mesto Rumunije je zdaj v I istem položaju, kot je bil Pariz leta 1914, ko je bil pozne- j je rešen z bitko pri Mami.
1
Bukarešt je zapustilo ž** vse civilno prebivalstvo, vi njem se nahajajo zdaj še le ruski in rumunski vojaki. L Budlipežto zadela sklipaj dva
Mackensenove čete se nahajajo zdaj ob črti, ki se vle- , viaka. Okoli 15« oseb je bilo težko če ob reki Arges. Včeraj je bilo poročano da SO se te čete ranjenih, 66 je pa mrtvih, Teeina nahajale Šestnajst, oziroma petnajst milj od cilja, toda da-1 teh je vojakov, le «ekaj jc civii-nes se že javlja da so le že deset do dvanajst milj proč od Bukarešta.
Kot že rečeno, so imeli Rusi v teh ofenzivah precej uspeha, toda bilo je tudi nekaj porazov. Petrograjslii vojni urad danes naznanja, da so imele ruske čete južno od v,3ed	dostavljanja po v , .. ,-r . Ste, kt je namenjene lz Amerike v j\iriiDa o«1 se vec uspe nov. pregnali so JNemce iz mnogin | Avatrtj0 te Nemcijo ter narobe, spre-
sosednjill višin in jih zasedle.	! jemamo denarne pošlljatve do preklica
V.Vruj ho ruski vojaki tudi osvojili višino R^j^^" toda danes so jo kot poroča ruski vojni urad, zopet izgu-1 denaA ne^ bo v nobenem slu-bili. * ~
stojank«« pri Armentieres, ki se nahaja prav blizu Lille.
Velika aktivnost angleških in belgijskih eet v tistem okraju je povzročila tukaj sjilošno mnenje, da bodo pričeli zdaj zavezniki z napadi oziroma s pravo ofenzivo na severo-zahodni fronti.
Na sonimeski in anereski fronti je bila artilerija sicer zelo oktiv-na. toda položaj je ne iz premen jen.
Časnikarski poročevalci javljajo. da pošiljajo zavezniški artile-ski oddelki velik ogenj na nemške zakope: — Nemci jim f?a sicer vračajo, toda njihov ni tako učinkujoč kot je zavezniški.
Pričakuje se v kratkem zopet-ne* ofenzive 11a e^li zahodni fronti.
Francosko uradno poročilo se glasi, da je bilo na njihovi fronti skoro eisto mirno.
Tudi zračni boji so zadnje čase prenehali.
Italijani.
Lahi bo postali zopet aktivni. —, Artilerija je na obeh straneh v ak i dji. — Položaj je neizrAremenjen. j
in zahodni fronti do končne odločitve, poleg tega se mora pa so vražnike kolikor naj boj mogoče zablokirati", je rekel Lord Robert Cecil, angleški minister. ^
"Položaj Rumunijeje rekel dalje, ""je zelo obžalovanja vreden. 'toda niti najmanjšega vzro ka 111. da bi kdo mislil, da bo to imelo kake poslediee na končno odločitev, kajti vojna se ne bc odločila na takih frontah kot jč zdaj rumunska. temveč se bo na frontah kot je ruska in zahodna ^ Franciji ter Belgiji.
* Položaj je vsled položaja na ru munskem bojišču ravuotak kot jt bil preti meseci.
Washington, D. C'., 1. decembra Zastopnik ameriške vlade v Bu kareštu je danes sporočil., da se j* rumunska vlada preselila iz Bu k a rešt a v J assy.
Dalje sporoča, da so zaveznišk' ; diplomati tudi zapustili Bukareš j ter šli v Jassy. Zavezniške zadev, j v Bu kareštu so pustili v rokal ! ameriške lcgacije. ki je še ostali. ! v mestu.
1 Ameriška legacija v Bukarešti j pa zastopa tudi centralne interese
Bojazen pred submarini.
nih.
Pozor, pošiljatelj) denarja!
Nemško poročilo se ^lasi- da )>osiljajo Kusi 11a bojišče velikanske mase vojaštva, polk za polkom, divizijo za divizijo se vali na nemške postojanke.
Berlin poroča, da so njihove izj^ube nepopisno velike.
Kusi zdaj že dva dni vprizarjajo na celi fronti napada, toda dozdaj niso še popolnoma nič odnehali kot bi imeli zaseboj neizčrpljive rezerve. Medtem pa pošiljajo Nem-< i iu Avstrijci nanje ogenj kot bi imeli tolikšne zaloge streljiva, da so prepričani, da jim ga ne more zmanjkati.
V Galiciji je zdaj položaj tak — so tukaj mnenja razni vojaški kritiki, — da ni daleč dan, ko bo Lvov zopet ruski. Kovel bo vsak čas ruski. Na gališki fronti so bili v b«>ju proti Rusom tudi turški vojaki, ki so prišli tja preteklo poletje, da so j>omagali avstrijskim in nemškim vojakom. ki so morali odbijati ljute ruske napade, ki so pa nekaj tednov pozneje odnehali.
Nemci imajo zdaj pod svojo kontrolo veliko večino oljnenih vrelcev. Žitna polja in žitnicc so zdaj že skoro vse v rokah Nemcev.
Donmeva se, da bo poskušal Mackensen s pomočjo Falkenhajna obkoliti Bukarešt. Ako se mu bo to posrečilo, potem bo seveda še slabše kot je zdaj.
Berlinsko poročilo se glasi, da so rumunske izgube velikanske. Istotako poroča pa tudi rumunski vojni urad, da se riimunske izgube v nobenem slučaju ne morejo pri-
CAJU IZGUBLJEN, ampak nastati zamorejo le zamude. Ml jamčimo za vsako denarno počiljatev toliko Časa. da se izplača na določeni naslov. Isto-
London. Anjrlija, 1. decembra, j	Kriza.
Italijanski vojni urad je danes 11- j	_
raduo naznanil, da so postale ita-j	, . . .
lijanske čete na celi italijansko- Admlrai Beresford pravi da pret avstrijski fronti zelo aktivne. j ^ezrnkom velika vojna krna. -
Na južno-tirolski in na soški,! kakor tudi na Krasu se vrše veliki' artilerijski boji.
Položaj jc skoro popolnoma tak kot je bil.
Italijanski zrakoplovci so metali bombe 11a Volauo. Tirolsko, ki 30 napravile veliko škode.
Nekaj bomb so laški letalci zmetali tudi 11a postajo v Reichenber-sru. Veliko železniških vagonov je bilo poškodovanih.
Ameriška obmejna mesta so zopet' v nevarnosti pred Villo.
ADMINISTRACIJA V WASHINGTONU SE BOJI, DA JE CARRANZA IZGUBIL VSO KONTROLO V SEVER-5TC MEHIKI. — RAZBURJAJOČA POROČILA. — PER 3HINGOVA EKSPEDICIJ A. — WILSON, LANSING IN BAKER SO RAZPRAVLJALI O KRIZI.
Bryan in Wilson.
Iz Washingtona se javlja, da je predsednik "Wilson povabil svojega bivšega državnega tajnika Bryana 11a kosilo za sredo, ko se bo Mr. Bryan mudil v Washing-tonu, kjer se bo potem zvečer nekje večerjalo na njegovo čast.
Gregory bo odstopil.
Austin, Tex.. 1. decembra. — Govori se, da bo sedanji generalni attorney Združenih držav Gregory odstopil.
Danes se on in njegova družina seli od tukaj v Houston, Tex.
Resigniral bo najbrže koncem decembra oziroma pri čet kom januarja.
Los Angeles, Ca L 1. decembra. Tukaj se govori, da bo sedanji tajnik za notranje zadeve Lane resigniral in da bo na njegovo mestu prišel Francis J. Henev. ki je po-
London, Anglija. 1. decembra "Mi smo zdaj v neprimerno res nih časih", je rekel admiral baroi Beresford. "Nahajamo se v velik; vojni krizi. Nemci bodo zdaj po slali submarine na Pacifik, kje: bodo pričeli opravljati svoje delo/' —
To so bile besede velikega an gleskega admirala, ko je govori pri seji visokih angleških častni kov. ki se poteguje še ža večjo an gleško mornarico. Pri tej prilik se je sprejelo, resolucijo, v kateri se zahteva, da se napravi strožjo blokado in da se prične resnejše razpravljati o submarinskem vpra ianju.
Pri seji se je zgražalo nad vlado. Reklo se je, da je treba napra viti koalicijsko ministrstvo.
Govorili so mnogi visoki mornariški častniki, češ, da je mornarica premalo aktivna, treba, da stopi v akcijo.
Washington, D. C.. 1. decembra, — V vladne kroge Združenih držav so tekom današnjega dne prihajala zelo razburjajoča poročila. Vladni uradniki so mnenja, da je yen. Carranza, mehiški predsednik, izgubil celo kontrolo lad Severno Mehiko.
Situacija je zelo resna. V Beli hiši se je mudil danes Iržavni tajnik Lansing, ki se je posvetoval s predsednikom Wilsonom. Pozneje je bil žnjim v posvetovanju tudi vojni rajnik Baker.
Niti Lansing niti Baker nista hotela dati nobene izja-/e glede neprijetnega položaja.
Eliseo Arredondo. mehiški poslanik v Washington!!, se je nekaj časa danes mudil v državnem departinentu in posvetoval z državnim tajnikom. Rekel je, da je Villa za-o dobil Cliihualmo. kjer je zmanjkalo gen. Trevinu in njegovim četam municije.
Ako imajo Oarranzisti še vedno kontrolo čez severno Mehiko, ni hotel Arredondo razpravljati.
Poročila, ki jih je dobival vojni department iz meje, <e glase, da so ameriška obmejna mesta zopet v veliki nemarnosti pred Villo.
Pershiugova ekspedieija, ki se nahaja že več kot pol eta v Mehiki 111 "lovi Villo". se najbrže tudi ne nahaja v >rijetnem položaju, kajti doznalo se je, da ima Villa zdaj >koli deset tisoč mož broječo armado, ki je izvrstno oborožena in z vsem potrebnim preskrbljena.
Pershing ima tam okoli 12,000 vojakov.
E1 Paso, Tex.,.l. novembra. — Od raznih strani je prišlo danes v Juarez precej mehiškega vojaštva, ki se zdaj »ripravlja mi prihod bandita Ville- ki se kot se iz zanesljivih virov doznalo, bliža meji.
Tudi ameriške čete, ki se nahajajo tukaj, so se priče-e pripravljati 11a vse slučajnosti.
Miličarski oddelki na drugih delih so dobili po naro-'ilu vojnega departmenta obvestila, da naj pazijo in da se :aj pripravijo na kak slučajen napad Villovih banditov.
Kot se je tukaj doznalo, je držal Villa v Chihuahua nestu govor, v katerem je pozival ljudi, da so mu 11a strati. Ljudje so ga pozdravljali. Do nemirov ni prišlo.
Grški kraljleloče
ukloniti zaveznikom.
ZAVEZNIŠKE ČETE SO SE PRIČELE IZKRCA V ATI V PIREJU. — NJIHOV NAMEN JE RAZOROŽITI GRŠKO. — ČETE LOJALISTOV NA POTU PROTI ATENAM. — BULGARIJA JE PRIJATELJSKA GRŠKI.
London, Anglija. 1. decembra. — "Exchange Tele-, .^r,	^Taph" poročilo iz Aten se glasi, da so se sinoči izkrcale v
Iz Berlina se javlja! da je n»«m-| Pireju- atenskem pristanišču- zavezniške čete, ne da bi pri Ška vlada izjavila, da je potop; tem naletele na kak upor ali ugovarjanje.
"Marine**, vsled katerega je izgubilo šest Ainerikaneev svoja življenja. opravičen.
Poveljnik nemškega submarina je smatral "Marino'*, na katerem so se vozili konji, transportom.
Kaj bo tozadevno vkrenila vlada Združenih držav zdazaj še ni
vabljei. da pride T. decembra na i znano, kajti iz Washingtona se nijsa> Ranjen lli bil nihče.
"Evening News'1 je pa dobil iz Aten zadnje poročilo, ki se glasi, da so zavezniški oddelki na potu proti Atenam. Estoeasno se pa poroča, da prihajajo proti Atenam grške čete. ki so lojalne kralju. Lojalisti korakajo zdaj proti ^lavnemmestu iz Tesalije 111 drugih strani Grške.
Xeko poročilo javlja, da je prišlo v Atenah sinoči do nekih nemirov. Izstreljenih je bil par strelov iz samokre-
kosilo v Belo hišo.
toozirno še nič poročalo.
Pošiljateljem denarja!
tak* oan jamčijo zanesljive ameriške baofce. • katerimi hm sedaj v zvezi radi rajna in radi sigurnosti pri pa-mmju denarja.
Ceae:
K	$	K	%
10.... 1.50 I 320.... 15.60
15____ 2.15 j 130.... 16.90
20.... 2.75 I 140.... 18.20 25.... 3.40 j 150.... 19.50 30.... 4.06 j 160.... 20.80
35.... 4.70 j 170.... 22.10
40.... &36 j 180____ 23.40
45.... 6.00 j 190.... 24.70 50.... 6.65 j 200.... 26.00 65.... 7.25 I 260.... 1*2.50 60.... 7.90 j 300.... 39.00
65.... 8.55 I 350____ 45.50
70.... 0.20 | 400.... 62.00 75.... 9.86 j 600.... 65.00
80.... 10.50 j 600____ 78.00
85____ 11.15 j 700.... 91.00
90.... 11-80 | 800.... 104.00
100.... 13-00 \ 900____117.00
110---- 14-30 | 1000.... 129.00
Ker m sdaj cene denarja skoraj vsak dan menjajo, mo primorani računati po najnoreJOb cenah In bomo tndl na-kaaovall po bJUl — VCasfb se bo zgodilo. Os dobi naslovnik kaj rCutb pa tndl kaj manj. List dospe na zapad ponavadi par dol kasnsje ta med tam, ko datt aMJOTalk^Mm^ rafce, as psi
MjMhri^iJI* ■mtak.v «.
Vsled telo
peUUatl zdaj
» t
zreze aulujmss
krajam.
Natančno smo poizAedeil, da pridejo take po6iljatve za danaSnjo razmere hitro. Za naslov se radttna 65 centov za vsako besedo. Najboljše je, da se nam
pošlje (4.00 za vsak naslov; ako bo kaj preveč ali premalo, bomo poslali namj oziroma pisali za primanjkljaj.
Brezžične pošli j at ve gredo vse v Nemčijo, od tam na Dunaj, odkoder jih <jdpofiljejo na določeni naslov.
Potrdil o Izplačila Be zdaj tz stare domovine ne more dobiti, toda banka K. K. Pri v. Oesterr. Credit Anstalt na I>unaju poroča, da zahteva In dobi od pošte za vsako izplačilo Ukozvan Payee's receipt, t. j. potrdilo s pečatom zadaje poŠte In lastnoročnim podpisom prejemnika ali poštarja. Vsa ta potrdila omenjena banka zbira In hrani ter jih bo poslala sem, ko bo poitna sveža zopet vre Jena.
Oposarjamo, da je mogoče po brezžičnem brzojsva poslati le okrogle svote kot so spodaj navedene in de naprej de lo.ooo kron.
Za take i>o6Iljatve se naj nam poSfija le poitne Money Orders tak ▼ gotovini, kajti privatnih čekov za brzojavne poSiljatve nI
8TODM OZNAČENIM CENAM JE TREBA PRIŠTETI dE HM BRZOJAVNE STRO&KE.
Naslov se mora Jasno napisati In dodati: psilje mJ n brajavna.
K: 100.00..........913.00	I K: 600.00.......... f T&OO
E: 200.00...........26.00	! K? 700l00.......... OUOO
K: 300,00.......... 39.00	| K: 800.00.......... 104.00
K: 400Ato.......... 62.00	| K: 900.00.......... 117.00
X: 800.00.......... 6&O0	1 K: IOOQlOO.......... UM0
Včeraj je kralj Konstantin še enkrat obvestil zastop-| nike zavezniških vlad, da ne bo na noben način izročil za-j veznikom grškega orožja.
1 Grška vlada je dalje zasigurala zaveznike, da se bo storilo vse, da bo vladal po celi Grški mir, toda zdaj, ko se je doznalo, da prihajajo v mesto zavezniški vojaki in lojalisti, je pričakovati, da bo prišlo do krvavih spopadov.
Admiral du Fonmet je zahteval, da se mu danes dostavi štiriinšestdeset topov. Dozdaj mu jih ylada še ni hotela dati.
Berlin, Nemčija 1. decembra. (Preko Savville potom brezžičnega brzojava.) — Prekmorska poročevaliia agencija javlja iz Sofije, da je bulgarski ministrski predsednik rekel, da je Bulgarija napram Grški popolnoma prijateljska. Bulgarija simpatizira z Grško, kajti ona si ne more pomagati iz tega položaja.
Washington, D. O., 1. decembra. — Poročano je bilo, da je grška vlada poslala vsem nevtralnim državam proteste proti "nesramnosti zavezniških, sil". Državni department in zastopnik grške vlade v Washingtonu sta danes izjavila, da niso Združene države dobile nobenega protesta.
To je pripisovati temu, ker so imeli takrat aayezniki vse poročevahie zveze pod svojo kontrolo in so gobovo protest zaplenili.
Edini slovenski dnevnik ▼ ^dinjenih državah :- j
Velja za vse leto •. $3.00 | Za pol leta......$1.50
GLAS NARODA. 2. DEC. 1916.
"GLAS rs A RODA" I
(BotoIab Dally.)
OWMd and published by thm UOTIIIO PUBLISHING O O M P A H T
(a •orpontloB.t	_
fiiWK «AKSWR Prcgldwrt_ LOUIS BENEDnC, Tremmm
rit.* of ttuiiDUi of cb*> corporation aod addressee of above officer«:
rv»rtl»nrtt	BomnRb of Manhattan. New Yorfc City. N J_
«* ceio ieto veijft uai mm Ameriko in	Za poi let* sa mesto New Zork^«	2-0»
Otnado .......... $80-^	Za Evropo sa vse leto	4.50
pol	—— 1-80	Za Evropo ta pol leta...,....,—	2J5T
i«»fo «• roewto New York.'. 4.0C	Za Evropo ta Četrt leta....................1.70
»tuai* ^aK<*I>A" Uhaja ysak dan Kvzemftl nedelj ln prarolfcov
UU6 NARODA"
("Voice of the People") Bmii twmrj day except Snndaya and Holiday*
_BnbscrtptloD yearly <3 _
_ Advertisemenl on agreement
Uupiai brea podpisa ln osebnosti se ne prlobčujejo. ' r^tnf naj ae blagovoli poftiljad po — Money Order, ni »mi mk' kraja oaročnlko* prosimo, da se nam £ndl pajlajl UfMh _ i>f«n«ni, da hitreje najdemo naslovnika.
Dopisom ln poAUjatvam naredite ta naalov;
"O L A 8 NARODA"
q rvwtUiWtt nt	T«w% __Telefon 4687 Oortlandt.
Na farmo!
Za bombaž je bila letos letina tako izvrstna, da bo dobil Jug za ta pridelek okoli $1,350,000,000.
Znano j<'- da je bila Califomija največja zakladnica zlata na svetu, in iz te zemlje se je, odkar je znano, da je tam zlato, dobilo za $1,600,000,000 te rmene kovine, toraj le nekoliko več kot so pridelovalci bombaža dobili v enem letu za svoj pridelek, medtem ko so zlato kopali sedemin-šestdeset let — od 1849 do zdaj.
Človek bi rekel, da je to skoro čudež.
Pridelovalci žita bodo dobili letos le za pšenico okoli $900,000,000. kolikor se je dalo izračunati iz številk, ki jih je dal pred kratkem na razpolago polj edel j ski'department Združenih držav.
Toraj samo v enem letu so prebivalci na Zahodu pridelali več kot za polovico toliko žita, kot so v celih sedem-inšestdesetih letih v Californiji izkopali zlata.
Pomisliti je pa treba, da bi ameriški farmar lahko na enem akru pridelal tri sto funtov bombaža namesto dve sto kot to stori zdaj. Treba je pomisliti, da pridela ameriški farmar na enem akru komaj petnajst bušljev pšenice, medtem ko jo farmar v Evropi pridela najmanj 30 bušljev.
Svet potrebuje bombaža. Svet potrebuje pšenice. — Največja zlata zakladnica je danes ameriška farma.
Toraj na farmo!
-o—
Ogromne žrtve.
Minilo jo o>« miiidvaj<«'T mesecev, odkar divja strašna evropska vojna.
Osemindvajset iik-s- «-«-v j«- minilo, in zdaj vidijo nekateri optimisti nad obzorjem rdečkasto zarjo, katere« smatrajo za glasili«*" svetlega dne — miru. t«nla v resnici pa liajbrže ni drugega kot odžarjevanje krvi. ki je bila v zadnjih šestih mesecih prelita na evropskih bojiščih.
Se nikdar v zgodovini človeštva se ni v tolikšni meri prelivalo oloveške krvi. kot se jo je ravno zadnjih šest mesecev. od 1. junija pa do zdaj.
Koliko se je je pravzaprav prelilo. nihče ne ve natančno in ne bo nikdar nihče vedel, toda kolikor se je moglo izračunati, je krvavelo in izkrvavelo vsak mesec tekom teh šestih mesecev 1,000.000 mož, ali skupaj okoli — 6,000,000...
Toliko je moralo človeštvo žrtvovati v bojih na Som-nii- pred Verdunom, na vzhdoni fronti, na soškem bojišču. v Maeedoniji in Rumuniji; pri tem še ne računamo manjših boj
išč kot so na pri mer v Egiptu. Mezopotamiji. Kavkazu, Afriki, niti ne računamo onih žrtev, ki so jih v teh šestih mesecih zahtevale nenormalne razmere na morju. —
Od teh šest miljonov je za vedno izgubljenih — kot se je približno izračunalo — dva miljona.
Potem pa še druga škoda! — Koliko škode je vojna povzročila na polju, v raznih mestih, vaseh in trgih . .
Ko je Rumunija stopila v vojno, je vse pričakovalo, da se bo odločilo, da se bo vojna nekoliko pomaknila k svojemu koncu, toda kot danes izgleda, je cel položaj še ravnotako zavit v negotovost kot je bil takrat, ko še ni bilo Rumunije v krvavem metežu.
Grozni boji na soinmeskeni bojišču so stali človeštvo 1,500,000 mož. namreč težko ranjenih in mrtvih. In vendar položaj je tam isti kot je bil meseca maja, ko ni bilo o kaki zavezniški ofenzivi na Soumii še nobenega govora.
Zdaj je tiho, mirno; grozoviti boji so prenehali, toda gotovo je, da bodo v kratkem zavezniki, Francozi in Angleži, zopet pričeli z napadi in pričelo se bo zopet klanje na debelo.
Grozni so bili boji pred Verdunom. Človeštvo je moralo tam žrtvovati več kot 800,000 mož, večina teh je končanih za vedno. Dobro, da je ta boj končan.
Ruska ofenziva, ki je rešila Yerdun in Severno Italijo, je zahtevala od Rusov več žrtev kot od Angležev in Francozov na zahodnem bojišču.
Vse te ruske ofenzive niso odločile nič; Tes, veliko so koristile zaveznikom, toda odločitve niso pxwokie. dokazale so le, da ima Rusija še velike vire vojaštva, se tolikšne zaloge človeškega materija, da se jih ne da izčrpati.
Na soški fronti so italijanske čete vprizorile devet] ofenziv, katerih rezultat je bil. da so Lahi vzeli Gorico. In to je tudi vse. Ti boji so zahtevali najmanj 400.000 žrtev. —
Macedonska ekspedieija je morala utrpeti že velike izgube, veliko jih je že padlo na bojnem polju v boju z Bolgari, toda še veliko več je bilo pokončaiiili, ko so se iz Anglije, oziroma iz Francije vozili v Solun. A rezultat tega je, da je padel Bitolj.
Zadnji šesteri meseci so bili najbolj krvavi v zgodovini, toda niti najmanjšega upanja ne moremo imeti, da je vsa ta kri kaj odločila.
Krko dolgo to mora iti? Kako dolgo?
Dokler ne bo zmanjkalo eni strani ljudi. Eni jih mora prej zmanjkati, kajti ena jih ima manj kot druga; izgube so pa na obeli straneh skoro enake.
"De mortuis..."
Franc Jožef, cesar Avstrije, kralj Ceškv itd. ter apostolski kralj Ogrske je bil — pokopan.
Pokop je izvršil dunajski kardinal, kateremu je asi-stiralo še. četvero drugih kardinalov, dalje deset škofov in oseminštirideset duhovnikov.
Iz vsega tega da se sklepati, da je bil on zelo dober-vzgleden človek. A' naslednjih vrstah navajamo besede Reverenda. ki je na Zahvalni dan govoril v liewyorski katedrali sv. Patrika, kjer se je brala maša za duš<> umrlega cesarja:
On jt* t>i I e<lfii najlzvrstnejših vladarjev, k i ><• k<l;ij živali. K<> >e I »o ]>isji Ia zgodovina. so bo njega spominjalo kot j»riiis<*iil<-a luei. Št* eelo danes izkazujejo čast temu velikemu prineu. On je veroval v I'.oira. J»oln-n lii hilo. ako bi imeli mi v tej materialist »en i doM tako vero. Cesar j«. 1 *i 1 svetla luč vsem njegovim ljudstvom. Ljudstva so vedela, da je Iti! globoko veren, da je pri sveti maši vsako nedeljo in vsak praznik. On je zdaj preiueuil trnjevo krono s krono večnega življenja. Naj itoeira v miru:
Kaj se je govorilo na Dunaju pri pokopu in pri lna-šah-zadušnicah, ne vemo, o tem še ni bilo poročano, toda gotovo je, da so bile nekako iste besede. Vse, kar se je poročalo o njegovi smrti, je bilo bolj površno, o podrobnostih še niso prišli glasovi, razven nekaj je znano, kar se lahko imenuje podrobnost, in sicer sledeče, kar je sporočil poseben poročevalec nekega newyorskega lista:
Igralka, Katarina Schratt. ki je bila več let intimna prijateljica, cesarja Franca Jožefa, ni smela k cesarjevem odru dan pozneje, ko je umrl; naprosilo jo je, da takoj zapusti grad.
Kaj takega bi se igralki gotovo ne bilo zgodilo, akc ne bi bil stari, dobri cesar umrl. Nihče se ne bi predrznil reči tej "intimni prijateljici", da zapusti grad.
Lahko je biti dober in pobožen, ako je človek — cesar -■—o-
Garancije.
.__.
Kadar drži nemški kancler Bethmann-Hollweg kak govor, svet nekoliko bolj jasno vidi, kaj so pravzaprav nemški pogoji za mir, toda le nekoliko; o popolni jasnosti zdaj še ni govora.
Ko je kancler v sredo predložil rajhstagu predlogo z;i mobiliziran je civilnega prebivalstva, je rekel:
Skoro nadčloveško je junaštvo naših «Vt. katerega se ne niore preliva lit i z besedami. Mi sum bili prvi in^nio še vedno pripravljeni sklepati mir. ako nam bo zagotovljena bodočnost.
On hoče garancije. Vse je odvisno od tega. kakšne ga ranc-ije si kancler želi.
Belgije menda Nemčija noče obdržati, kajti ih liovt-m-i bra je kancler rekel:
Jaz nisem nikdar, kadar sem govoril «► naših vojnih ciljih, rekel, da je naš namen anektira-ti Belgijo.
Skorogotovo pa je. da ima Nemčija odločen namen obdržati Alzaeijo in Lotaringijo, istotako pa tudi brez najmanjšega dvoma Poljska kot "svobodna" kraljevina bo imela kralja ki bo Nemec in pod nemško kontrolo.
In kaj pa — bližnji vzhod i Tudi tukaj ni posebno veliko dvoma, da je sklep Nemčije, da bo po končni zmagi ostala Srbija pod Avstrijo in da bodo tudi druge balkanske : države pod vplivom in nadgospodstvom Nemčije. Gotovo, da bo Nemčija, ako zmaga, tudi kontrolirala Turčijo.
Ako bo Nemčija to dobila, bo imela svoje garancije, toda vsled tega pa še ne bo nobenih garancij za svetoven i mir. Rusija
ima že desetletja in desetletja opravičen pohlep po pristaniščih, ki so celo leto prosta in ne zamrznjena.
Vsekakor bi bile za svet veliko večjega pomena garancije za mir, kot pa garancije za Nemčijo, ki hoče izpelja-| ti svojo svetovno politiko.
— Toda, gospoda, naši sovražniki nočejo miru, — je rekel v svojem zadnjem govoru nemški kancler.
Prav ima, nočejo miru. kajti gre jim za iste garanei-je kot Nemčiji; razlika je le ta, da so druge države- ki so zdaj Nemčiji sovražne, veliko bolj opravičene zahtevati garancije kot Nemčija.
Ako
se bo ta vojna končala z rezultatom, da bo ena ali druga stran dobila popolne garancije, kakršnih si želi. potem so vse te žrtve, ki jih je zahtevala vojna — zastonj.
Vojna se mora končati, *da bo imelo celo človeštvo garancije za mir; potem se bo lahko reklo: človeštvo je žrtvovalo veliko, toda ne — zastonj.
• » •
Pred Bukareštom se bije zdaj druga *4 bitka pri Mar-ni", ki j? rešila Pariz. Od te je odvisna usoda Rumunije, kot je bila odvisna usoda Francije. N
"Kultura" in suženjstvo sta danes dva pojma, ki se vjefilata.	- vr
..................................11 minmi u*irnmmtMittmMiM\	..... ........ IHMmhh'ITI
. |
Pozor! Pozor! LJUBITELJI GODBE. !
• V zalogi imam zadnje slovenske rekorde in želim, da posvetite posebno pozornost našim vsakovrstnim Columbia stroiem, ki jih imam vedno v zalogi. Noben dom ni popolen brez godbe — in posebno ob praznikih pride vam prav en Columbia, da vas vživi v domače staro-krajske šege. da se boste razjokali ob lepih spominih.
Zdaj je čas, da kupite en stroj, ali pa izberete nove ko-i made še pred božičnimi prazniki.
Jaz plačam prevoz za vsa naročila izvuu mesta.
Pišite po brezplačni katalog še danes.
Joseph Mesaros
TRGOVEC Z COLUMBIA GRAPHOPHONI IN REKORDI
833 BUCKEYE ROAD,
I	^^
Tarnowski.
i
Anglija bo naj d-že dovolila prosto ; pot. — Lord Cecil pravi, da bo An-> ■ fflija to storila na ljubo Zdr. drž.
London, Anglija, 1. decembra, j Velik utis je napravila v Angliji nota vlade Združenih držav, v ka-I terih se poziva angleško vlado, da 'še enkrat dobro premisli in dovoli neovirano potovanje novoiineno-; vaneniu avstrijskemu poslaniku j grofu Adamu Tarnowskemu von i Taruow.
Kljub temu. da je izjavil, da št ni videl zadnje ameriške note. jc Lord Robert i/eeil. minister vojm . obrii. rekel, da je eela stvar >ieei zelo zapletena, toda obenem je pa tudi namignil, da bo vlada dovoli la prosto potovanje |H»Ianiku. in »i<er na ljub«> Združenih držav
Iz Amsterdama -«* p«>ro»-a. da j« tja došlo T»«>rm"-ilrt. da avstro-ogr ska vlada ni prej imenovala Tar noivskejra poslanikom za Združen« države, dokler ni dobila iz Wash ingtona zagotovila, da bo vlada Združenih držav zagotovo izposlo vala od zaveznikov neovirano potovanje.
Washington, D. <\. 1. d-eembra Uradniki vlade Združenih držav šo skoro doe«-Ia prepričani, da bo-do zavezniške vlade dovolile avstrijskemu poslaniku, da bo mogel potovati v Ameriko, ne da hi ga zavezniške blokadne oblast, kaj ovirale.
Premirje.
} _
i Ameriško unijsko delavstvo bo po-! xvalo Wilsona, da poskuša napraviti do Božiča premirje.
i t'nijsko delavstvo v Združenih državah bo kot enota pozvalo pred : sednika Wilsona. da porabi vse I svoje luoei in poskuša napraviti v Evropi še pred Božičem, ako mo-j sroee. premirje.
; Delavstvo hoče s tem doseči, da | bi sc pričeli potem diplomati po-j svetovati, kaj so njihovi pogoji za j mir it<L
, Prva delavska skupina, ki se je za to zavzela, je bila Centralna federalna unija, ki ima v New Yor-ku okoli pol miljona članov.
Voditelji te delavske skupine sc prepričani, da bodo njim sledile se i vse druge delavske organizaeije in 1 skupno žnjimi pričele delova-ti za ; mir.
Sinoči jc gori omenjena organizacija sprejela resolucijo, katero se bo skupno z drugimi resolucijami poslalo Wilsonu. Ta organizacija je obenem tudi pozvala vse drugo organizirano delavstvo v Združenih državah, da se obrne na Wilsona, in ga pozove, da napravi
kaj za svetovni mir.
,.... - -
Ustavite vaš KAŠELJ
predno se dobro poprime vaSega ustroja. Zmanšajte napade ter uteš:te razara-ienje z rabo
S EVER A3 S
Balsam for Lungs
(Severovega Balzama za Pljuča). Kmalu bote priznali vrednost tega zdravila pri zdravljenju kašlja. prehlada, hripavosti, krčevito davice. vnetja sapnika, in bolnega grla.
Cena 25 in 50 centov.
\kodvnmlte na3e besede, ritijte sledov i' pismo, katero urno pred kratkim prejeli in kfitero 5x.trjuUar tui tniimo: "ll.-Oem nun uuiianiti. »ia je Severov Bulz.-i.il z;i Pljuča zelo uspeioo i)flukovaL Tukuj po prvoin p-uutku so s<? moji otroci bo'.jAe počutili. Pomumln jim >e odpriviti laMi in i>r-*i»re0.-il j'- tinii ii.»-tfctljne 11:1pmte. R:ihill sinu ua tudi V slučaju oiiov^keiTt k-iSlj;1. priti dveilli leti ter jetudi pi»ni:u:ul."	J. Kowaiski, «'i:t.'L mie. N. Y
K.idar potrebujete zdravil:!, vprafnjte za Sevwrvn v lek ini tilejto ii:t o bite tLst:: p. 1 katerih p»ivpra?iijtuc. Ziivruiie nuiiunwstitv.'. A . jdi tie tucrete dobiti v bekiirtii. Carotite jdi .»1 iul->.
W. F. SEVERA CO., Cedar Rapids, Iowa.
Rumunsko olje in Standard Oil Co.
Standard (.)i! <'«►., Ui ima svoje urade v New Yorku jr dobila iz Berlina brzt»javko. tla je ruiuun-ska vlatla sklenila vnieiti vs.- nn-prave pri oljnatih vreleih, tudi pri onih, ki st) last ameriških družb.
Rockefeller so bu zdaj nekoliko praskal za ušesi.
San Domingo.
Iz Washinfftona se naznanja, da so ameriške mornariške oblasti v San Domingu uvedle popolno kon-; trolo eez deželo. — Proglašeno je : vojno pravo.
Listnica uredništva.
j Fr. Jakopič, Mont Alto, Pa. —
Ne moremo priobčiti, ker Zalival-| ni dan je že mini. Akoliovete, da i vrnejf>, pišite!
Gcdnič, Crosby, Pa. — Vprašate nas, ka ko je to. da tu ko malo pišemo z italijanskega bojišra. Na to Yd;in pojasnjujemo, da pišemo toliko, kolikor je potreba, kolikor je novo^ji. V« č, uk<> ljubimo resnico. menda n«' moremo! Naš li"»t .je dnevnik, in >koro vsak dan. ako s«* k;«j /.godi na la.škem bojišču, prinesviU'^ d;dj^«' ;ili kr;:j-<' poročilo. Pravite, da drugi listi Več pišejo <» it.;!ij.:;,-k« m b »jišč«. V t«-j -tvari :..>iH4ii )in i »\ • motite. Mi prhi' -emo v>;'k d; i a -ki.'. » \>..k d/.ig thm poro -il i • , "jih / I Jih i, jiko p«>i»čilo ne pri 1<- pi.T - u -^.i >«• v -da ne iu ' • pridbeitL Drogi listi, ki jzh:tj:.ji
"«ile:i>ko. /J>erejo v eu«» |K»r »'"-iI' noviee - d celega tetina. Navad:}-šti 11 ii«L p>>!" čiloni v d:ng:ii li->*iii velikan.-k n ]»i->- ki je v n«-k;» » rih slučajih stavljen iz ->k:>r« vt č bes»-d k-»t je d<»!go j>oručiIo •Nekateri l:>ti ** p> »r«»r-ajo" o >tv;t reli, o k;iterili cilatclji radi »"-itaj.-toda katere s<- pa takti«-uo iiis^ nikdar zgodile. Mi nimamo taki navad, poročamo 1** o stvareji. k (v'gtelijo. in je večin: čita«•■ t je v g< ;t '> V: > uajljllbš**.
Pr. Cckeven, Duryea, Pa. —
Vaš »depis je bil priobčen. in si^» ti vno ob pravem času.	t
DELO! DELO!! DELO!!!
Rabini delavce za delo v iro/.du Plača od kosa iza cedi>»ve taise iu iiemlokove droge, smrekove iu : hoj.-ve itd. Rahrm pa tudi delavce za razna dela v gozdu in plačam ! na nio« • od šlDAK) .{o *45.<M>. -ta ! uovanje in hrano prosto. Za vs.;i j uadaljna pojasnila pišite ;ia:
Jolm ICuaus, j '.'ami 7.	Newben-v, Mreli.
I	'2—12 lx v 2 d)'
ŽENITNA PONUDBA.
I Vdova sem brez otrek iu .se želim seznaniti s sloveuLskitn fantom ali vdovcem v starosti od -10 tlrj 40 let; na enega ali dva otroku se ne oziuun. Pbšite jia:
Vdova Brooklyn, e o Glas Naroda. 82 Oortlandt £t.. New York, N. Y.
Razglas. International Protection League
ie bila pred kratkim ustanovljena ■ prtpomoč.io najbolje.!h tajrovomikov,
491 Bakaweli BaiMiar. Di.m-»a 'b Gra»t St e«U bllz* M»daije (Co«rt Ho«t) PITTSBURGH, PA.
V zaščito naših rojakov pri vseh civilnih In kriminalnih obravnavah in pri neh ppallh pri nakupa ali orodaji po*entev in uri posojilih in drugih trxovakih poal'b. Ne potrebuj« se tolmačev, ker rafteiau tajniku lahko poveste svoje zahteve v stojem materinem jeziku in »'cer brezplačno.
wait UKovorniki ao zmožni iaxaoe*ljivi v vsih (Majih, kjer m jib peCrebuK in računajo zmirne cena.
Čuvajte tov »voj prid in pridite kadar na* potrebujete. .	__JOHN LATSKO. Sttwury.
NAZNANILO.
Kojak >m .^ii'e;!! Amerike naznanjam. da .]>' ih»e s- novembra umrl rojak Frank Jane/.ie. KojAi je bil 17. !"ebruarja	v Triieu *n:i
l>(denjskem. \* stari domovini za-juišea mater, eno sestro iji tri brate. tukaj v Sheboyganu. Wis., jia eno sestro in enejra brata nekje v San Franeiseu, ('al. Hanjka je bil član slnveusekjra podpornega društva "Nada*", katerega elani so mu ]>riredili dostojen ]>ogreb. (.'lani so se vde.ležiJi poLnošteviino pogreba z godbo na eelu in ga spremili na katoliško pokotpallsoe. Tudi mnogo znancev in prijat«^-Ijev ga je spremilo jia zadnji potL
Mladeniči, pnstopito k društvu in zavaruj t" se pred nesrečo, ker niliee ne ve, kje ga čaka. Misliti j morate, da smo v tujini in ločeni od svojih dragih, in kdo bo skrbel za vas v slučaju nesreče ali smi*ti.' Ce ste pa v društvu, pot eni tu prevzjime vso skrb za svojega člana. Omenjeni rojak je bil !>•»-lan celili devet, mesecev in kaj jc družtvo "Nada'" storilo zanj, jo vsak l<;.'nko opazil, ee je le videl njegov krasen pogreb. Toraj, rojaki,. pristopajte v <"T;o ali drugo dniš-tvo. ker pi. Iporno društvo jo , \sako dobro. Mladeničem pa po-•»••bno pr:p< v« -ada pristopijo k uaš.-usu društvu "Natla ".
Za■ ao pa <<p- /.' r:m -»brate, dik -- -t •	p : in v ». k naj
>.'. -j :.	ker - t♦-'.il -i
♦ dajejo 1	- -itii4-;ti sebi
s	.	!: l \
1 'LJ v. - -sin Ave..
>u V.vgun. Wis.
1 turne se išče.
Izumit« lj» ni in onim, ki jiosnlujej i i/Hitiie ji* noob-
'<hodn«» iK»rr« bua moja knji-i
KAJ IZUMETI,
ki oI)s<*o.t :i>«.r u«»vili iilej iti ]K>jasniI «• patentiranju izumov ter obsega
100 STRANI
pošljem jo vsakemu zastonj, ako jo zalite va. Dajem pojasnila in nasvete zastonj. Pre-lišeem izum. ee jra je mogoče ' patentirati
PHAV ZASTONJ
in liilro. ker moja pisarna je !v Washington, kjer je urad za patentiranje.
Pišite še danes v svojem maternem jeziku.
1 A. M. WILSON,
309 Victor Building, Washington, D. C.

GLAS NARODA. ± DEC. 1916.
Edison o bodočnosti elektrike.
POGOVOR S THOMAS A. EDISONOM.
Piše Thomas H. Uzsell v "Colier's". — A. A.
Jl .1 JL
M a«.
Mr. Edison je tisti, ki ji- mnenja, da je na svetu največja potre-b.\ Ja i/najde znanost priprave, s pomočjo katerih bi bilo mogoče u<lpraviti delo težakov.
Tekom kratkega pogovora, katerega sem imel žnjim v njego-\ c m laboratoriju v West Orange, je govoril več o tem problemu kot . kaki drugi stvari. Rekel je, da bi imel rad, da bi postalo življenje farmarja bolj prijetno, manj trudapolno. in da bi ne bilo treba v bodočnosto vojaku na bojnem polju v tolikšni meri reskirati svoje-l a življenja in da bi mu ne bilo treba toliko trpeti kot mora zdaj.
Z Mr. Edisonom govoriti ni lahka stvar. Pred več tedni sem dobil obvestilo, da ne more nikogar sprejeti, ker je zaposljen z nekim važnim delom. Njegovi tajniki so mi pozneje povedali, da ga ni že dva tedna nihče videl. Nad vratmi njegovega laboratorija visi na-ms: "Mr. Edison želi, da se ga ne nadleguje: oglasite se pri Mr. Meadow c ro ft u".
No, iu končno sem pa vseeno dobil glas, da je Mr. Edison pri \ e!ji / menoj govoriti deset minut. Hitro sem so odpravil preko reke in vgibal. kaj ga bom lahko vse v teh desetih minutah vprašal.
Ni bilo samo deset minut, temveč cele pol ure. Vprašal sem ga
-	.to raj v>e. kar sem nameraval. Toda zdaj, ko sem se spravil, da na »S.«m. kaj mi je povedal, se mi zdi, da ne bom dobro opisal in nasli-i al stvari, o katerih mi j»* veliki Edison pravil.
Ke.Niieia o Mr. Edisonu je. da 011 ni kleputalja. govori zelo malo,
i< treba vleči iz njega.
Mislitn, tla ga ni človeka, ki bi >i želel boljšega in prijaznejše-sprejema kot mi ga je dal Mr. Edison, niti si ne more nihče že-da bi kak slaven mož kot je ravno Edison bolj odkrito in vljud-ovoi-il kot je on z menoj.
Vstopil sem z njegovim tajnikom v njegov laboratorij, katere-;i sten ni bilo videti, kajti ob vseh štirih stoj*? omare do stropa, v katerih je vse polno knjig in raznih priprav.
Tajnik mi je rekel, da se naj mirno vsedem v kot pri vratih tel t>< čakah. da me bo Mr. Edison pogledal. Kočno je res dvignil oči i,iz sem šel k njemu, ga pozdravil in mu pojasnil, kilo sem in kaj je fit*men mojega prihoda.
Mr. Edison je bil oblečen v dolg bel plašč, kakršnega imajo . uradniki, na glavi je imel pa belo čepico.
Prijazno mi je ozdravil in snel čepico, da .so mu padle na čelo <sive lase.
1'dobno se je naslonil nazaj na svoj stol iu rekel:
"Toraj vi hočete vedeti, kaj je bodočnost elektrike?.... Men-« i 'ju ni človeka, ki bi mogel zagotovo povedati, kaj je bodočnost
♦	lektrike. t«<da jaz sem prepričan, da ima Ae veliko bodočuost. Pred kratkim sem bil v New Yorku na električni razstavi. Tam so me ti ii vprašali, kaj je moje mnenje o bodočnosti elektrike. Odgovori] s »-ni jim. da je 'nebo meja njene bodočnosti'. In to je, kar jaz mislim. Moje mnenje je. da bo prišel čas, ko se bo vse delalo s po-ir. cjo elektrike."
Vprašal sem ga, če je mnenja, da bo v dvajsetem stoletju elek trika tako napredovala kot je v devetnajstem.
" Da. jaz sem mnenja, da bo; mogoče bo v tem stoletju /azna-i> meno vu ti še več napredkov na električnem polju kot jih je bilo mo-
—	\ preteklem stoletju. Zdaj je prišla vojna in ta je veliko škodo-v;.l<i. da se ni mogla v zadnjih dveh letih znanost elektrike tako
.'.'.vijati kot bi si- sicer, toda, ko bo enkrat konec vojne se bo prijelo zopet delati.
•Ta/, sem nato Mr. Edisonu rekel, da je v Ameriki splošno tunele. da bodo bodoče iznajdbe prišle iz njegovega in drugih ameriških izuajditeljet laboratorijev, vprašal sem ga, kaj je njegovo mnenje, kaj se še vse lahko pričakuje.
Vtiiki izuajditelj je nekaj časa mirno sedel iu mislil ter končno rekel:
"Well, ako ne bi vlada Združenih držav nasprotovala, potem bi
•	lanes /- vse ameriške železnice tekle s pomočjo električne sile."
Mr. Edison je o tem naenkrat prenehal govoriti kot bi se premislil ter prešel na drnpro .stvar, namreč na Henry Forda.
"Nedavno sem bil pri Fordu in sem videl trideset najnovejših !• ikt«.rjev, katerih večina je obratovala s kerosinom. .Jaz vam po-• :n da so li traktorji nekaj največjega v dvajsetem stoletju. Ti traktorji bodo povzročili, da bo dobilo kmetijstvo popolnoma dru-li-e. Ti traktorji so tako enostavni, da .iih bo v Evropi po vojni obratoval lahko vsak vojak brez ene roke ali ene noge. Iznajdbe i."t ,j< n. pr. Fordov traktor bodo sčasoma čisto odstranile vse delo, j : terega morajo zdaj opravljati živali.--"
Zopet je bil Mr. Edison nekaj časa tiho ter pričel nato smehljaje govoriti:
I>a. Ford je najbolj človeški človek kar sem jih jaz kdaj vi-«!• < h« -< samoobsebi razumljivo zelo interesira za svoje stroje in avtomobile, toda za vse na svetu tako ne skrbi kot za svoje ljudi,
k; zauj delajo."
Mr. Edison je govoril resno, ko mi je pravil o detroitskem mc-hanikarju". — Nadaljeval je:
" H- nrijevi kritiki pravijo, da je neumen, ker plača svojim Iju-ni pet. šest ali celo sedem dolarjev na dan za njihovo delo, toda i.j/ vam rečem, da je on bolj pameten kot kdo drugi. Jaz sem pre-iirie-iis. tla delajo njemu njegovi delavei za nižje plače kot kateremu drugemu, -laz plačam svojim delavcem tri dolarje na dan. on .pm pluea sedem, toda jaz sem siguren. «la on cenejše skozi pride kot jaz. To je pa za io. ker čimveč se plača delavcu, tembolj se Želi " " " " '
mlje premog in «ra prodajajo drugim, ki postopajo žnjim kot bi ga bilo toliko, da se ga ne bi moglo nikdar porabiti. Premoga bi se ne smelo uporabljati za tillage s vrhe kot za rpoducirauje elektrike. Premogarske družbe bi se moralo prisiliti, da bi se premog takoj pri rovu pretvorilo v elektriko. Poteiu bi lahko prodajali elektriko namesto premoga
Mr. Edison je dalje mnenja, da bodo prišli dnevi, ko se bo vso vodno silo v deželi vporabljalo za pridobivanje elektrike.
"Dokler bomo imeli dovolj premoga in drugega kuriva", rekel Mr. Edison, bomo to \*p«»rahljali, toda ko nam'bo enkrat tvgu zmanjkalo, bomo dobili pa cenejša sredstva na drugo načine.
Dalje je rekel, da dela zdaj na načrtih za obrambo Združenih držav. Kot znano, je on elan novega mornariškega boar da. Izjavil je. da se zelo zanima za celo stvar iu da bo storil vse kar je v njegovi moči.
"Moj namen pri tem. da delam uačrte za obrambo te dežele, je lc, »ta bi se Združene države branile preti napadom. Niti ganil pa ne bi. ako bi danes vedel, da bodo moji načrti enkrat služili Združenem državam v pomoč pri njenih agresivnih politikah. Tukaj v tej deželi .je dvanajst miljonov vojaščine sposobnih mož. .laz mislim na nje...."
sesteo*.' ki bodo šilu o žalovali za' svojim sinom, komaj dvajset let]
starim. V Peiui^lvauiji zapušča! teto Grandel. Dragi Frank, ne bodes kmalo pozabi j eai; Kug ti naj bo milosti ji v. saj pridemo ktnaio za teboj ! — Ant-ou Gorenc.
Canmore, Alta., Canada. — De-je! lavsko razmere so tu še dosti d.o-pa bre; dela se \-sak dan. nekateri še v nedeljo. Ali draginja je pa tudi tu precej visoka, saj kakor mislim. >e nikjer sedaj ne. živi poceni. Poročati moram, da smo od 1. julija t. 1. "suhi". To je napredek! Pa s«- vseeno dobi: malo kot zdravila, včasih še preveč. — Enega rojaka v H. C. pa opozorim. da mi svoto. katero s»-on liiu dal pred devetimi leti. v dveh tednih vrne, ako ne. se mu nerkaj neljubega stori. — John Kržišnik. Box 19-3.
Protest.
Društvo sv. Antona št. los J. S. K. J. v VeungstoAvjiu. Ohio, je na svoji zadnji seji dne 1!>. novembra protestiralo proti sklepu zatlnje.
ktniveneije. namreč. da bi morn! vsaki član plačati i»0<* za tedensko glasilo, kar je isto. kot je protestiralo prvič društvo sv. Janeza. Krstni ka št. :t7 v (Mevehi ndu. Ohio. PrLpoznaiuo pa "Glas Naroda" za glasilo po starem. Zatv>-raj so prošena vsa društva, da tudi protestirajo.
t)|HMubar V "Glasu Naroda** je pa bil priobčen dm4 IS. novembra članek, namreč, da "Glas Naroda" ne sili. da bi bil vsaik naročnik. ampak kdor hoče. Mislim, da je to pošteno in vsem po volji |m>-vedano.
•lohn t opre. tajnik. Youugstown. <2ti. nov. 11»lt>.
IŠČE SE DELAVCE
za strojarno za, "Beaau-house" in "Yard". Plača $15.00 na teden za fhirao dnevno delo. (Vz čas se (dela skoro vsak: dan in kdor hoče I delat i, zasluži od ure. poseb-I no na "Yardu". Delo je stalno. I Staai in hraaia s perilom stane 15-| dolarjev na mesec. Toliko v po-i jasnilo, da ne lx> nikaikih vpra sanj glede tega. Pišite: A. Miller. No. Whitehall. Midi. (2-6—12') KADAR GRE ZA OBSTOJ NARODA, NI NOBENA ŽETEV PRE VELIKA I
Kaj je vojna?
Rojakom v Ameriki je znana vojna le iz časni-1 skih poročil, iz raznih opisov in pripovedovanj, v resnici je pa ne poznajo in niti ne slutijo, kakšne so njene grozote.
Največja zločinstva
kar jih pomni človeštvo, se izvršujejo zdaj v Evropi, Ljudje stradajo, trpe in umirajo ter zastonj Čakajo rešitve. .
"Boj proti boju"
to bi morala biti deviza vsakega človeka dvajsetega stoletja. Žal, da imajo še vedno največjo be sdo vladarji in diplomati, ki po svoji volji delajo in ukrepejo, kar je
slabo za narod.
Med ameriškimi Slovenci bi ne smelo biti niti enega, ki bi ne bral knjige slavne pisateljice Berte Suttnerjeve
"Doli z orožjem!"
Knjig imamo le še malo v zalogi in zato naj jo vsak, ki jo hoče imeti, čimprej naroči. — Stane 50 centov.
Slovenic Publishing Company
82 Cortlandt Street,	New York, N. Y.
f
i
>)a več napravi.... Zelo malo je ljudi, ki vedo. kolikega pomena troji, s pomočjo katerih se bo odpravil« v*a najtežja dela, ka-t morajo zdaj opravljati ljudje in živali.
"Henry dobro ve. On je rojen mehanik, če je kje kaka taka
Dalje je Mr. Bdison izvajal, tla je njejrovo mnenje, da ne bo -1 »u« na farmi stroj velikega pomena, temveč tndi v mestu. On je mnenja, tla bo prijel čas, ko ne bo mogoče na cesti videti voza, v ka-terem bo vprežen konj ali kako druga žival. Elektrika bo tako poceni .tla ho prišlo vse ob veljavo, kar sluii zdaj za jronilno moč.
* Pred leti sein j*az postavil v mojo tovarno stroj s pet tisoč konjskih mori, ta *troj ztlaj stoji brez rabe. kajti gonilno moč. katero po-trebujom. mi je mogoče veliko cenejše dobiti otl neke družbe v Ne-'•varku", je rekel Mr. Edison.
Deset minut je preteklo in nisem vedel, kaj bi bilo naslednje najvrednejše vprašanje, kajti \>ak treuutek sein se bal. da bo stopu v laboratorij Mr. Edisonov tajnik in mi rekel, da se naj odpravim.
Zdelo mi je najboljše, da ga vprašam glede brezžičnega električnega toka. Njegov odgovor je bil:
"Zadnji čas se tozadevno ni veliko naredilo. Veliko se je sicer pisalo iu govorilo, toda jaz ne morem reči, da se ne bo ničesar do-.i.'glo. istotako pa tudi ne morem prerokovati .da bo velik uspeh. —
Faz se nisem nikdar trudil s to stvarjo.--"
Poletu sna jr* vprašal, kaj misli, kako se bo v bodočnosti porabilo naravne zaklade za prcwluciranje elektrike. Omenil sera mu. če ie mogoče, da bo izuajden kdaj kak neizčrpljiv vir gonilne moči iu kuriva.
"Največji industrijski problem obstoji v tem. da bo treba kmalu pričeti misliti na ekonomijo". — je odgovoril. — "Treba bo v večji meri produeirati elektriko. Treba jc, da bi se pričelo ekono-m$no postopati s premogom. Ta dežela porabi grozovito veliko pre-ino^a, kljub temu, da ga nima tako ■ posebno veliko. Premogarske
Dopisi.
New York, N. Y. — G. Petru in ge. Louisi Pieolin se je rodil krc-j pak sinček. Sta rišem naš«' V-e-Jtit-ke. novorojenčku želimo pa srečno življenje.
New York, N. Y. — Otvoritev, cerkvene dvorane se je prav po-volj-uo izvršila. Ni še preteklo le-J to dni. kitr st- je začelo akcijo za slovensko cerkev iu lastno dvorano. Lmauio že oboje, cerkev iu dvorano, kjer .se bomo zbirali ob ra..nih prilikah. (J-neat ei "n e \vy o r- ^ ški Slovenci so po obširnem mestu raztreseni, komaj, da so so do-sedaj iiuhI seboj deJoaia poznali. Razna jMxlpornM, in izobraževaLna društva, so jih zbirala, va-hila. j>a ic bil to zelo jiehvaležen trud. Ni-J smo imeli središča, skupnega <lo-( iua. Set.laj smo t<» dosegli, ko se je v pritličju cerkve tudi uapra-J vila dvorana, katere nameni j»i nuditi tudi dragim rojaktmn neikoli-, ko razvedrila in zabave, nekaj takega, kakor sJuipno ognjišče, pri katerem se bomo čutili na Jasi- [ nih tleh svoje. Naj ^i to ognjišče skupnega slovenstva v New Yorku dolga leta ogrevalo srca rojakov v daljni tujini, ki pa nam ne bo več tujina-, dasi smo daleč lo-| ceni od nesrečne naše dcunovine.' Narodni Donu vseli Sloveucev v \elikem Nen* Yorku je setlaj izro-j čfji svojemu namenu. Vsjx>r<K.l otvoritve jc bil sledeči: D^liški tam-buruški klub "Slovenka" jej nastopil in udarjal na maiodoiieče strujic koračnico "Hrvatski ju-j uaki". P«»t«-ni je govoril v j>o-zdrav domači g. župnik Very Ile-v. I*. I»eiijge.ii Snoj. O. K. M. Burno ]w*/xlravijeu <h1 občinstva je bil nastop našegst ljubljenega ill prrjMiznanegy pevskega društva "Domovine", ki ju zapela v mešanem zboru: "Gori, gori. na planine...". "Domovini" in v moškem zborni "S.-iinolurjtna pesem". O ptunenu cerkven*' dvorane je ii a 1.1» govoril Rev. P. Ksezi-mir Zakrajšek. O. F. M. Nadalje so zopet nastopil«' Slovenke tain-burašice. ki so |k» tlt>lgt-ni ploskati ju ol>-i n st \ a za igral e "1 <*' p;i i la -ša domovina" in "Ti>ha luna", za kar so žele splošno pohvalo in priznanje. Nato je sledila igra. vese-lodejanka "Zasoljena večerja". Ali naj hvalim naše
je tudi to pot. dobro postavila. I^e takt> naprej! 31 ed odmori je igrale- na gla-sevir Miss Frames Uur-triir. die na. -hčerka našega neAvvor-škega veljaka g. Burgarja. Med iiiJio,jrobrojmiu slovenskim t>bčin-stvom smo *»j>azili ti^li staivsto newyoHskili Slov«n<-ev in. ustanovni ka slovenske cerkve. tVrkveni ih!1hm- je skrbel za najlepši re»l. ii« čast inu, kiikor tudi vsem na-v^očini. tla se je vse. tako lepo vršilo. Slovenska cerkev in dvorana naj bodeta za. uaprej naš Narodni; Doui. k,i« r se hotno shajali in na-vdušti val i za uaš dušni in telesni hli.gor in spomenik našim potomec JU ! —........n.
Iz Pennsylvanije. — PoixK-al bi rad kaj zanimivega, kratkočasne-ga. razvedrilnega iz premogar-skih krajev in slovenskih našel-; bin. Hodeč in se vozeč iz kraja v kraij v Ponnsyovaniji. najdem skoro vse kraje, ki so si s katko malo i::jemt> slični. Seveda tu 3iii-sliui premogovnike, ne pa raznih mest in trgov. Večja slovenska kolonija je Lmperial in Zii t-o sle-] d i jo Cieorge-McDonald, South View. Treveskvn-Chiddv, Bishop-CeeiL ^Iorgan-»Sygan-Bridge\ille itd., ki .so pa manjše od prvoime-novane. jaz mislim namreč, da Slovencev ni toliko tukaj. I>«-1 a se ]>o vseli pri4iližno enako in i-av-notako tudi zasluži. Večkrat primanjkuje železničjiih vozov in vsled tfga morajo premogarji de-io ustaviti in čakati nanje, kar povzroči slab zaslužek. jedVa za hrano pri sedajnji veliki dragulji. Te dni so olHlržavali pri družini Klemeiičič na South VieM- krstit-ke hčerke, ob kateri priliki se je seslo več Jije-nili prijateljev in znancev, da so jprusslavili važni družinski dogiodek ]«> stai-i slovenski navadi v veselj.u in domači zabavi. Ravno tu na South View se je poročil te dni g. John M ur. doma iz Oorenje vasi nad Skofjo Loko. z gdč, Ciiiko I.aj\, doma iz pleza na Primorskem. Svatba se je vršila v velikem o(b-segu, za kar se je naročilo menda sto sodčkov samo jcčmejiovca. a ( jwdeg teiga je bilo skrbijeno pa še, za močnejše pijače, kakor tudi' dobrega prigrizka, pečenke, klobas iu drugih jestviu ni manjkalo.' Novima poročencema želimo obi-| lo sreče! Pri naših rojaikih tu premogovih jarkih nafetrtu pogo-J
POPOTNIKI
Vsein onim, ki ste namenjeni jKitovatl v Cleveland, posebno ako imate družino, bo potrebno nabaviti pohištvo in kuhinjsko opravo ako se hočet« nastaniti v naSi naselbini. Zato ob tej priliki pripnrof-am svoje velike prodajalne, kjer dobite vse kar ie potrebujete. Pri meni imate vedno fiteoo in za: teši j Ivo blago.
Ako dospete v Cleveland na postajo in se ne veste kam obrniti, po-klifite na tetefon Princeton 13S1 ali pa Rosedale 1SS1 in jaz bom i>oslal en avtomobil |*> vas. Ako pa vzamete pocestno karo se peljite s St. Oalr karo do 62. ceste in na vogalu St. Clair Ave. ie naslov:
A. GRDINA,
6127 St. Clair Ave.,	Cleveland, O.
j| Pri meni se vedno dobi letni koledar za 20c. poštnih znamk.
't
ft
>
'i
4
r 1,
Ne Igraj se s svojim zdravjem.
nar časa
odra	_ _
zabava in užitek za. občinstvo. Is-to velja tndi o **Marjani. Dol-uarjevi ženi", gos]»ici Anici Hab-jati. ' Ivan. njen nečak", g. F. Pire se j** tokrat- kakor že ob raznih prilikah pokazal dobrega igralca. "Milka, njegova žena", grlica F ranica Ijutcršek. rojena Amerikanka. nas jc presenetila z lepo d«»;iečo siovcuščino in z«-lo
igralec in' stoma na smrt prešn-*-vo Ln za tem igralke.' Ne\vyonča;ni so jih že sa~jžo veste kaj .slt-di: klo.bu.se. kraaij-mi pohvalili. Naj pa tudi širša ske. "made in America". — Po-ja\nost kaj zve od njih! "Dol- tovalee.
g. Ivan Maček, je že dolgo j Cleveland, Ohio. — Mi>>. ^larj najboljši igralec našega | Novak, stanujoča na Eagle Ave.. \-s;ik njegov nastop je žejje delala za 11? i jih | »et i iidA~a jset let
v neki tovarni na Broadway. Te dni je sodn i ja določi: a, da se Mrs. Novak preseli v mestni zavod za stare ljudi v Warrensvilb-. Silovito .se je ž«-Jia <boa*ila. ko so ji shkli t,nblekt». fla ji ]K>ilelijo novo.j bi ne zaman. Kajti ipozneje se j*' pronašlo, da je imela ženica 1 1 dolarjev zašitih v obleki, prihranek petindvajsetletnega dela. Go-
dovršenim nastopom, kar j'- bilo >pa Novak je mnogokna >trada
Zdravje je splošno blagostanje. Ako se ne počutite dobro, nikar ne razpostavi j ajte svojega zdravja s tem. tla bi pili alkoholične grm-eiče, ker te le oslabe kri in ohrome bolj ali manj krvne eelice. Kri je ona moč, ki da življenje. Preteka se po žilah iu donaša hrano vsakemu delu v telesu. Obenem pa odvaža vse slabe tvarine in uniči vse škodljive bakterije. Torej treba se je čuvati pred vsem, ki slabi krvne celice. Le močne iu čvrste krvne krogi j ice zamorejo upravljati pravo hranjenje in braniti pred posledicami. "Cisto naravno vino ne škoduje, pač pa okrepi živčni sistem, kateri izvršuje v telesu vse najtežje napore", pravi Dr. Arinun Gautier. član francoskega instituta iu ta izjava je bita pred kratkim eitana na medieinski akademiji v Parizu. To je torej vzrok, zakaj rabi le
TRINER-J EVO
aniriškt Elixir grenko viio
To ueprekosljivo zdravilo jc narejeno iz raznih grenkih zelišč, bilk in skorij, ki so velikih zdravilnih vrednosti in čiste, ter iz čistega naravnega rdečega vina. Prosto vseh kemikalij ali strupov. Po-vspeši redno odstranjenje, oživi organe in okrepča živce. Ozdravi:
nad našim pričakovanjem. Ame-rikankam navadno ne teče naša mila slovenščina tako gladko ka-k«*r pristnim Kranjicam. l"j>amo. da jo bomo še- večkrat imeli časa videti na našem odru. '"Gorja«. Ivanov prijatelj *g. Kari Pire je spretno igral ulogo užaljenega človeka, ki je po nesreči moral ostati pri "zasoljeni večerji". Gospiea Josie Pavli*'- je igrala ulogo " Nežike. služkinje". Kakor vsakokrat, kadar je nastopila, že pri prejšnjih prireditvah, tako se
la, da si jc prihranila to svoto. Zaslužila jc ti dolarjev ua teden. C. A.
Gross, Kanta i. — Tužuim srcem naznanjam vsem rojakom ln rojakinjam. znaavem tu pi-ijateljean žalostno vest. da je prigodi!« dne ti. novembra naš»tnu n«»|K>zab-Ijeuemu Franku Medvedku grozna nesreča na lovu. kjer ga je 5»o neprevidnosti m k Italijan vstre-lil v desno rajno m 13. novembra, je hudi rami |>odkigeI. V domovini zapu-V-a sta riše. več bratov m
Velika zaloga vina In
ttdeče vino v sodib................ 7&', £»lon
r galonata pa po........fLOO „
Belo vino v sjodih ................ SI.00 „
v galonah pa po..........fl-25
Sod a SO caitxi je zastouj; sotl za galon se mora plačati.
Drninik 4 ga Ione n....................fU.00
Biinjevec 11! steklenic n..............$12.00
Brinjerec 4 salooe (sodček) sa..........*1&00
WIIWA CHtlLL, M.N.K.
ZAPRTJE, KOLCANJE. BRUHANJE, GLAVOBOL,
NE2V0ZN0ST, OSLABELOST KBVI, POMANJKANJE ENERGIJE, SPLOŠNO OSLABELOST IN DR.
Deluje hitro in gotovo. Izogibajte se cenili pouaredb ker s tem se le troši denar! Naš princip je. da ga priredimo dobro kolikor le mogoče, in cena — ako upoštevate visoke cene vseh primesi posebno vina — ga priporoča:
$1.00.	V vseh lekarnah.
V zadnjem času se pojavljajo razni nevarni gostje, posebno r»u-matizem in ncvralgija. Ali veste kako sc jih obrani T Najbolje je, ako rabite TRINERJEV LINIMENT. To močno zdravilo je zelo pri poroči ji vo. ako imate okorel vrat. spahnenje, prtš"\ otekline itd.
Cena 25c in 50c v lekarnah	S pošto pa 35c. in 60c.
Pri vseh boleznih, ki so spojene s kašljein. vzemite TRINER'S COUGH SEDATIVE. Cena 25c in 50c v lekarnah. S pošto pa 35c in 60c.
JOSEPH TRINER,
Manufacturing Chemist,
1333-1339 SI ISttAND AV^MBjf^H
ELIX3FI
erntR-wiHE
horke viko
»^JOSEPH TRIHCR
SA*M*nA Awe #
CHICAGO, ILL-
—......-
SL ....v. di ita . Jh.

GLAS NAHODA. 2. DEC. 1916.
| Jigisiovanski	KatiL Jidnati
-
Iotopui'tna dne 24. januarja 1901 v državi Minnwota.
Sedež ▼ ELY« MINNESOTA. x infii oxAsnBh
—awflntii L A, IBM, m OhB s« it ta km
doek. Pa.
Mpredaednlk] ALOIS PALANT, ftam XM, M AfW MU
Okla.
davni tajnik: G BO. L. BBOZICH, My, IObS, Blagajnik: JOHN GOUŽH, Box 100, Ely, MfatiL itmpBikj IiOUIfl C08TKLL0, Box 583. Solid*, M* ,
vuovn iDKivnii j
MABTDI mo, 900 £L Chitaffo Bft* ZoPifc & J._^
MADZOUIXIJ	1 r ;
OUI IUNIOH, 4H « 7th St, ealnmei, Ud,	^
PTTTKB 9PEHAK. 422 N. 4th St., Kansas City, ][0| JOHN KRŽIŠNIK, Box 133, Burdine, Pa.	J\W*B?!
POROTNIH)
#BAN JUSTIN, 1708 B. 28th St., Lorain, O. JOBKPH PISHLAB, 808—6th St., Bock Bprinf«,
4. FOMENT A, Box 701, Black Diamond, W«fllh
POMOtm ODBOR)
9CMSBPH MJUtfTO, od druitva pr, Cirila is Kitod«, IHt I
Mlj.MJim.
LOUIS CHAMPA, od druitva it. Sna Jesusa, Iter. S, Hy, Mirna JOHN Q&AHEK, at., ad druitva Slovene«, iter. 114. My. Mia*.
Ypl dopisi, tikajoči se uradnih aadev, kako| tudi fliXjUi iotfljatve, naj ee poiiljajo na g lavnega tajnika Jednote, tu pri toll* pa na predsednika porotnega odbora.
Na osebna ali neuradna pisma od ptrmnl ilalfcox ■ Hi Ml I adytlo,
Dmttreno glaafloi B A B VABODi"
IZ URADA GLAVNEGA TAJNIKA J. S. K. J.
Ely, Minn., 28. novembra 1916.
Cenjenim krajevnim tajnikom:
Kakor vam je znano, Jednotino fiskalno leto mine, 31. decembra in po tt-m času nastopi novi krajevni odbor, kateri se ima voliti na redni seji v mescu decembru.
V to svrho kličem pozornost na to, da sv vsem članom naznani k'-:ij in čas prihodnje soje za mesec december ter se jim naj nadalje tudi pojasni, da bo na tej seji volitev uradnikov za prihodnje leto 1M17. Potrebno listino za poročanje imen novo-izvoljeneev sem razposlal in tes potom prosiui, da sc mi ista vrne takoj po seji dru-jf*va. —
T«i glavna seja krajevnih društev je zelo velike važnosti, toraj s" cenjeno članstvo prosi, da se udeleži v kolikor mogoče, da si iz-v. lijo uradnike, kateri bodejo zip ožili in imeli veselje do urada.
Najvažnejši uradnik je krajevni tajnik. Izmed vseh uradov pri krajevnih društvih, njesrov j«1 najbolj naporen, zatoraj naj cenjeni čiun' skušajo, postaviti \ ta urad moža, kateri bode točno in vestno opravljal svoje delo. Od krajevnega tajnika je namreč odvisen uspeh društva iti Jednote. Ou je vedno v dotiki s članstvom in razjasnjuje Jednotino poslovanje.
Želeč obilo uspeha pri volitvah in nadajoč se kmalošnje vrnitve listin, ostajam
z bratskim pozdravom Vam udani
Geo .L. Brozich, glavni tajnik.
OPOMBA: — Krajevna društva naj volijo sami tri uradnike, namreč: predsednika, tajnika in blagajnika. Urad zastopnika je bil o. 1st ranjen a zadnji koti vene i j i.
Moč.
Novela. Spisal Roman Romanov,
(Nadaljevanje).
IV.
V svoji službi je bil £>elee popolnoma zadovoljen. Šef mu je bil prijazen in naikloaijen, ker je videl vso njegovo veliko resnost. Selec je prihajal v urad in se zatopil v .svoje delo. Nikoli ni podpiral y;lave in gledal na nro ter dolgočasnosti ni bilo na njegovem obrazu. Iiesne in zamišljene potez« so se črtale na njeni in njegove oči so bile sveže ter živaiuie.
A oče je hodil okoli mračen, in pobit. Kakor jetnik se je zdel saiu sebi in ob takem času so ga navdajale neprijetne misli. Privadil se je bil lirupui druščini trške gostilne. Bil je «tar petdeset let in kivpak. pri vseli močeh. Zato ga je še vleklo nazaj — v hrup življenja. Izkusal se je privaditi samote, a zanj ni 'bila vee. Zibalo se je v prsih iu ga je klicalo v »umno druščino. Sin je vse to videl in spdanaval. Bral je vse na za,-rja ve Umi očetovem obrazu in na molčečih očeh. A ni si' strašil. — •polagoma pojde. zakaj že se je pričelo. Utihnilo bo v srcu, pokojne .potezo bodo legle »a obraz in du^vnostni molk bo izginil i i oči..." Tako je računii z mirno resnostjo tisto pojM>ldue in zapiral vrata za seboj. Odpravil se jc v trg, ker je vedel, da se vra*Sa ob tej uri Minri. Na pol p "rta jc bo sre6al. — Sklenil je, da pridejo vse besede na jetrno, iker ni maral brezpamemlbmh. in -negoto
potee«k*r. Od prvega «j»j* srečala ^ pogostofcdaj
1 Njene besede so bilo pridržane in tihe in rdečica jc plavala na njenem obličju. In ljubil je te tihe in pridržane besede in ljubil rdečico na njenemi obličju.
M rak j t- pa del po zeuulji in kostanji so stali ob potu, kakor bi zasanjali bas ob tej uri. V daljavi iiekje je nekdo paka'1 z bičem in odmevalo je po široki dolini. 0-uio se je malo in manj in potem je bil mir.
Selec se je ustavil in čakal. Približal so je bil prvini trškim lii-šam Ui izza, vogia je pričla Mirni. Segel ji je v roko in. jo spremljal 1 proti domu nazaj. Pravila mu je, da je bila pri pevski iztkušnji trške "Glasbene matice", a pevo-vodje Dezidera dani -bilo: ''Bolan je in ne more..." Pk-i teh bese-'dah je bilo Selcu tesno: "Bliža se - konec... " to je itzreikeil čisto tiho I Ln potem je pristavii glasnejše: j*'Se nocoj ga obiščem!,'
Na vsi poti ni bilo nikogar. Nikjer ni bilo nobenega glasu, samo velo listje je tzašumelo tuintam pod nogami. Selcu se je zdelo, da, jj.* prišel ugoden čas, in srce se mu je odprlo...
'"Dekle, jaz te pogrešal na svojih potih!"
j Po mehkem uvodu so prišle te ; besede in M im i se je vznemirila, j Za vrvel o je po n jenih mladih prsih in ustavila se je sredi pota. ( Rada bi bila — a ni motgla odgovoriti. Prijel jo je za roko ii> ooia mit je stisnila desnico.
Potem »ta šla dalje. Selee je go-; voril mirno ter možato in Mirni je 1 bila vesela. Popo&Kttza laUci so bili njeni koraki in v&tfih se je zasmejaia. čisto. od- wca~ Ko ali prišla do zadnjega Vorthanjs, je
smcgela:
t
"Za tisto nizko vejo sem deva-t la vsako jutro rožo ; kdo jih je je ' inal. dragi?"
{ Besede so bde lepo povedane in I potee dražesti in Selec se je sme-£ jal. Spravljal jih je n«uweč on in j jih deval v svojo miznieo. Nekoč < jo je videl, kako je poJežida rožo ^ tja, in iK)tem se je ponavlj;do. —
f'Pako se je bila idila pričela in potem je tekla naj«-«-j svojo sladko •pot.
Selee je bil pojmlnoma. zadovoljen. Veselil «e je ceste, ki se je belila pred njim in ki jo je bil nastopil. Sel je veselo naprej in njegova noga ni zadela ob kamen. Vse je bilo ravno pred njegovimi očmi in nič ni obupava! ob še daljnih cHjili. Gorka in močmi je bila sila njegove duše in strah mu je bil nepoznan.	I
Vračal so je proti trgu in koraki so bili nagli in trdi. Vliee so bile razsvetljene iu ljudje so pri-' hajali od vseh strani. Okna Dt-zi-J derovega stanovanja so bila svetla in Selec se je ozrl po njih s ceste.' Potem je še! po stopnica!: gor iu odprl vrata.	|
Dezider je bil zavit v velik ha-velok, ki mu je ovratnik stal jm>-koticu. Lasje so bili razmršeni; dolgi in črni so ležali v čopih na' voščcnili senčili in na čelu. Sedel je pri 'klavirju in suhi prsti so mu ležali na klaviaturi. Ko so se odprla, vrata, se je ozrl, iu Selca je pretreslo: "Zdaj je prepozno, konec prihaja., .Deziderovo lice je bilo mrt vaško-bledo in kosti so molele iz obličja. Zadnji plameni so umrli v očeh, ki so ležale globoko v obrazu.	i "Dober večer, Dezider!'' I Zganil je z glavo in mu ponudil desnico. Tresla se je, bila je tečka in vl-ajžna. Poteon je začel : govoriti. Stavek za stavkom mu . je šel počasi iz ust in med posa-nittznimi besedami jc včasih, stisnil ustnice.
"Zdaj ne morem več delati. Izmučen sem takoj in truden do groba. V zadnjem času sem zbiral motive za opero. Vidiš, tisti pa-] pirji na miznici. .. Glej, to bi bil zbor v prvem prizoru!*'	j:
Zaigral jkrepko in. lepo melodijo. Potapljal se je v te akorde ' in poznalo se je, kako se pogreza ' vanje z vso dušo. Protr"koncu ne-J kje se je vzravnal in odprl usta:' hotel je zapeti, a glasu zci bilo iz'; pi-si... Potem se je sklonil in ■ utihnil.	j,
"Glasu ni več...'' Nad klaviaturo je gorela luč iu 1 včasih jt> iralaliko počilo v pki-rnenčku, ki zatrepetal. Sence j so se zganile po tleli in so za tre-i pet ale po steni.	j
Selec je postal žalosten. Težko i mu je bilo ob tem velikem člove-j ku, ki je bil pri koiieu svojega ča-' sa. Tako mori življenje mlade in j bogate talente, če v njih umrje i lastna moč. V skritih krajih in malokomu znani legajo v grob, da bi se nebo razjokalo nad njimi... | Deziderju se je poznalo na : obrazu obupan je. Selec ga je to-j lažil in ami pravil o spomladanskih časih.	J: "To so laži... Končaj!" J Zazveuele so te besede naen-kraft in Selec je utihnili. Dezider-jev glas je bil hripav in votel ter nekaj naglega je letelo ček njego-j vo obličje. j Vzduli v sobi je postal težak — kakor bi zadišalo po smrti. V tem trenutku je zašklepetalo okno in Selee se je zdrznil ter -vstal. | "Nie ni... Morda smrt.| Ta glas Deziderjev je ibii popolnoma pokojen. Pogledal je tova* liša z motnim očesom iai potem je dostavil: j "Sedi, Selec: včasih sva igrala, dajva še nocoj — morda zadnjikrat. .." f In sta igrala. Ali nekaj čudnega je bilo v kkurirju; tisti večer. Glasovi so bili voflli in daljni, kakor bi prihajali iz puščave. Nekaj« tujega je bilo v njih. in grerikega. Dezider je postal nemiren in je položil roke v naročaj. | "Pustiva, Framcelj!" | Potem je bil zopet mir. Nekaj (težkega je pla^^alo po sabi in je legalo na dušo — žalostno in bolno. 1 Selec je tpričel govoriti in je bote! biti kratkočasen- Smejal ne je po sili. Tudi Dezider se je skušal Jseiutertja nasmejati, ali nasmeh (se je pokazal na obrazu kakor na nr&ski. 3Irzel je bil in trd in se je
I izgubil______|
"Daj mi tiste note z mize,' Francelj!"	•
j Bila je njegova skladba, note' so bile pisane s tresočo rdko in nad vrstami je stsio z velikimi čr-i kami: 4:Jutro!"	»
t Ted»j jef vrtale v atruMli rete-» ko življenje. Akordi eo falH po^
* .
gočni in hrupni ter so se vsuli kakor od nebes doli. Potem «e je bliža 1 koiirtc: akordi so postajali
t prazni in so izzveneli...
"Franeelj, ali si spoznal to ju-. tro ? — Konča se v mrtvih m prae-no-zvenečili akordih — mrtvi upi » in nade.
Selca je pretreslo. Vstalo je še » ukrat jutro, razžarele so se-gore iu žarki so se vsuli na vse strani, f Potem je uirasuilo in vodena sve-
the!>a se je razlila po zemlji--
Ko s*- j,- poslovil, se je ozrl še enkrat po Deziderju. Sedel je z zaprtimi očmi in glava mu je bila tikli.n j ena ..
Selec je prišel na ulico in je zapel svrširik. Hladno je bilo: od severa je dihala mrzla sapa. V svetilkah nad ulicami so trepetali plameni: ljudje so se bili porazgubili. samo še redkokod je šel samoten človek in se ski"il za voglom.
Seleu' je bilo bridko v prsih.' Pred očmi mu je stal Dezider — velik iii ponosen, a smrt je šla ob njegovi stran L. Toliko in toliko' dni bo še preteklo in potem, ga 9ie. bo več. Umrl bo na tiheim ter ne-poznan in komaj par ljudi bo čulo njegovo ime...
Poznal ga je natančno in vedel, je, da mu manjka tiste velike ab-: lasti nad življenjem. Treba bi bi-i lo nekoga, ki bi mu bil včasih i stopil na stran in ga popeiajl, da' sani ne bi vedel za to, iz gnile dru- i ščine. Prijel bi ga za rokav, ka-j dar je trda noč. in bi ga od vedel1 tiho in skrivnostno na svetlo pot.! Potem bi se mu odprle oči, jutro' bi vstajalo in žarele bi nebeške! daljave. Delal bi se dan in on bi stal na beli cesti...
Zal mu je bilo. da je prišel ouj sam prepozno. Pred petimi meseci; je bil še čas: Prijatelj moj, vsta-i ni in pojdi! — in bi bil šel. A sedaj je minilo že poletje in jesen je bila v deželi — predi petimi me-i seci pa je bila pomlad in sanje i majniškega večera so plavale nad' poljanami...
Prišel jo na poljsko pot. Spla-šen konj je priletel mimo, zavil med kostanji na poljano in se izgubil v temi. Tudi mlad fant je; tekel mimo na poljano. Cule so se' tudi stopinje; bile so tišje in (tišje! in so utihnile.
Pred hišo mu je prišel nasproti! svestooki pes; -pritisnil se je k! njtMiiu in ga pogledal z vernimi i očmi. Duri so bile odprle in v pri-j t ličju je gorela luč. Pozno je že1 bilo, da se je Selec začudil. Odprl jo vrata ; stara Janja je sedela pri peči.
"Kje so oče?"'
Janja je bila žallostua iu ni d vi-j gnila pogleda.
"Molčali -so in hodili nemirno i [vo sobi in potem so odšli..."
Selee jo je potolažil in odšel po stopnicah gori. Ostal jc popolno-; ma-miren in resen: "Zbudilo sej je v prsih in ga je gnalo... Navade umirajo težko in polatgo-i tna..."
O polnoči je prišel doaiwxv očai Vstal je spodaj hrnp iai tuintam; se je razumelo sirova beseda. . . I (Pride še.)
i
Slamnikarjem!
V	pondeljek, 4. decemibra, se bo v dvorani Qooper Union, 8. cesta in 4. ave., \-ršil veliki občni z?boi* vseh šivaleev in šivalk slamnikov in klobukov^ kakor tudi drugih delavcev slamnikai-ske in klobu-čarske stroke.
Zborovanje je sklical skupen odbor Hlafnaiikarske uaiije, kradev-nih podružnic št. 24,42 in 43.
V	Greater New Yomkn je veliko naših rojakov, ki si služijo svoj kruli s tem, da izdeflmjejo slamnike.	! <
Veliko jih je že, ki so organizirani, .toda veliko- jih je še tudi, ki se niso hoteli aH ee pa niso nneii prilike organizirati.
Velikokrat smo že povdarjali pomen unije^ delevske oKprnaxa« je, delavske vzajemnosti.
Na občnem zboru slamnikatrjev se bo v podKl^ljek razpravljalo o pomenu slamrukarske organizacije.
Ker je gotovo- cela stvar v velikem interesu naših newyorikfli rojakov. M izdelujejo slamnike, tempotom jvsc unijske in neunij-ske idittnnikarje v Grewter N«ir Torku opofzarjamo, da se v<M«že te važne seje; vn orgaiftzirani m neorganizirani slorvanski slamnir karji, pojdita I
Do®d»j se i^eveoflk^ fliauiar-je pti uniji ni veliko Treba je tottb da pridat« r aaj^Ma iHwifa je nofofe, da M.fo^tf, ktitikvr vas je,
!
Odgovor in pojasnilo.
Na več pomenih vprašanj, ki sem jiii prejel v teku Zikdujega te<lna. odgoviajam vsem dam« !potom lista Gias Naroda sledeče: .Mr. Janko Brankovie.
Arcadia. Pa. Vi mi pišete in vprašate, kje se gramofon pozna, da je Columbia izdelka. To je v resnici vaižno vprašanje iu, Vam drage volje tudi pojasnim sledeče: Vsaiki Columbia gramofon, istotaiko vsaka j Columbia plošča nosi napis CO-| L1.MB1A. poleg tega pa še, TRADE MARK dve noti. Ako ne vidite toraj na tem blagu tega napisa. tedaj ne verujte nikomu. da je to COLUMBIA blago.	|
Toraj Vi ste kupili nekje oziroma ste naročili Columbia gramofon in v resnici pa pravite sami, da ni nikjer nobenega napisa in Skazila, da je Columbia izdelka, plačali pu st«- isto ceno kakor za Columbia gramofon, toraj ste bili prevarani za Vaš denar. Jjiz sem Vam na Vašo zahtevo poslal moj cenik, v katerem imam celino Columbia gramofone in plošče, pa ste rajši potem od tujca naročili kakor pri meni. Pripišite toraj krivdo samemu sebi.	j
Že dostikrat ste čitali v raznih, list iii in dostikrat slišali, da: boj-te se tujcev, ne verujte jim, tujci Vam sladko pisarijo le tako dolgo, da dobe Vaše cente v rake,' potem pa pošljejo Vasu nekaj, kar! ni vredno polorvico Vašega denar-! ja. Pri našem slovenskem trgov-! eu se kaj takega ne dogaja. Pri nas dobite za Vaš denar pošteno! blago, in alko ni blago tako. kakor! je povedano v ceniku, vrnite ga' nam, mi pa Vam vrnemo Vaš de-' nar brez centa odbitka. Vee ga-, rancije menda ni potreba in pri t eon se izognete poznejših, sitnosti, poleg tega pa imate opraviti v trgovini z Vašim poštenim rojaikom. s katerim se "lahko dogovorite t-Vašem materinem jeziku.
Mr. Josip Beuk.
Shadysrde. Ohio. Na Vašo pismo odgovarjamo sledeče: Mi plačamo poštne in ekspresne stroške, čo naročite zlatnino. Ce pa naročite par slovenskih plošč, napravimo mi par nikeljnov dobička. Potem naj pa še ekspres plačamo! Morate sami uvideti, da bi na ta načui mi napravili gotovo izgubo.
Naj blagovolijo to vpoštevati vsi naši odjeanalei.
Miss An gelia Sti-nžnik,
Camas, AV;ush. Jako nas veseli, da ste zadovoljni s srebniino. katero ste od nas naročili pretočeni teden. To Viiau in vsem drugim jaanči. da j imaite opraviti s ]>ošteno sloven-j sko tvrdko. Zali val ju jemo se Vam | za izkazano naklonjenost in Vam se v bodoče najtopleje priporočamo. Zdravstvu j te!
Na več drugih vprašanj odgovarjamo, da imamo v zalogi vse slovenske plošče, iu sicer Columbia, kolikor se jih sploh izde.Iuje. Ce vas kdo uauliruli, da ima nove slovenske Columbia plošče, mu ne verujte. V našem ceniku so vse slovenske plošče od prve do zadnje. Prigodi se nami pa. kdaj, da katero vrsto razprodamo, toda jih taikoj zopet nadomestimo z drugimi.
Vse te plošče igrajo na obe strani, j ako glasno in jasno.
Toliko v pojasnilo in odgovor našim odjemalcem. Se priporoča za Gfbilna naročila božičnih daril vaš slovenski rojak
IVAN PAJK, Jeweler & Columbia Orapho-pheme Dpt., 456 Chestnut Street, (2-4—12)	Conemauigh, Pa.
NAZNANILO.
Članom društva sv. Alojzija št. 57 J. S. K. J. v Exportu, Pa., tempotom naznanjam, da se vršil pritlodnja seja dne 10. decembra I ob 2. uri popoldan v navadnih, prostorfli, pri kateri bomo volili nov odbor za bodoče leto. Toraj pridite vsi, ker kdor ne pride, mora plačati v blagajno 50^ in tudi oddaljeni člani ni»o izvzeti. Kdor izmed članov se ne more vsaj enkrat v letu vdeležiti seje, naj pa s 50f pomaga društveni blagajni. Cim- več nas bo, tem lažje bomo -kaj dobrega ukrenili v korist društva.
Louis Supaačie, tajnik.
Želim zvedeti za naslov svoje prijateljice IVANE ZBAŠN1K. Doma je iz vaai Papeži na Dolenjskem. Pred dvema letoma stanovala ▼ Broaidymi, K. Y. Prosim eeojane rojake^ oe lRfo ve sa iqi nitfr, da ga mi
tiStoSci1
NE MORE POVEDATI, KOLIKO JE TRPEL NA ŽELODCU.
! II. H. von Schliek. slavuoznani naravni zdravnik in tovarnar Bolgarskega Krvnega Čaja, kateri j.-s stoinstotisoč bolnimi v stalni zvr zi in dobiva od onih. katerim je Bolgarski Krvni Čaj vrnil zdravje. cele kupe zahvalnih pisem, j.-naš rojak, Josip Beloza, Camp 1. Bordeaux. Wash., pisal sledeče pismo:
"Keznam kako naj se Vam zahvalim na pomoči, katero ste ni i nudili s Vašim Bolgarskim Krvnim Čajem.
Xe morem povedati, koliko sem čez eno leto trpel na želodcu, toda zdaj. odkar Vaš Bolgarski Krvni Caj vživam. želodec mi je v najboljšem redu' \
Eno veliko škatljo Bolgarskega Krvnega Čaja. ki traja pet mesecev, pošlje za £1.00 kamorkoli, v Ca nad o za #1.12.
Marvel Products Company,
9 Marvel Bldg. PITTSBURGH, PA.
Pripomba: Ako hočete pošilja-tev osigurati. pošljite 10c. več.
Važno za priseljence!
Državni delavski department Združenih držav je odnrl »voj urad na 240 E. 79. St., med 2. iš 3. Ave. v New Torku. Urad j* odprt vsak dan od osmih dopol dne do osmih zvečer, ob nedelj aV. in praznikih pa od desete ure do poldne pa do opoldne.
Namen tega urada je, nuditi naseljencem nasvet, pouk ia pomoč, in sicer vse brezplačno.
Ta urad je obenem tudi potre dov&lnica za delo in deluje spo razumno in v zvezi z delavskim departmentom^druženih držav.
Za atorjene usluge ni treba pla Sevati nikakih pristojbin. Pišite ali pa pridite oosbaol
NAZNANILO IN PRIPOROČILO.
Cenjenim rojakom v Pensyl-vaniji naznanjamo, da jih bo v kratkem obiskal naš zastopnik
XML ' <1 i
I . ^, .	^B
l^ffipl ayt.^' ^	■
Mr. Janko Pltiks,
ki je pooblaščen sprejemati naročnino sa "Glas Naroda" in izdajati tozadevna potrdila. —j Upati je, da mu bodo Hi rojaki v vsak ostrih na roko.
Uredništvo.
REŠIMO SLOVENSKI NAROD I __LAKOTE I__
Pozor rojaki!
KIS" 11 1 0 LJL 1 JLJ	'
Ravnokar Je dotiskana velevaina in velexanimiva sloven^ ska knjiga:	j
SLOVENIJA VSTANI!
izpod peresa Dr. Nike Zupaniča.
Knjiga govori o sedanji nalogi in bodoči vsodi slo« venskega naroda.
Pet tisoč izvodey je bilo poslanih našim vjetnikom V Rusijo, pet tisoč jih je na razpolago ameriškim Sloven-« ram.
Rojaki, sezite po najzanimivejši slovenski knjigi, Id je bila kdaj tiskana v Ameriki!
Stane samo 50 ct in se dobi pri: " ~ 4 _ ; ; J
Dr. N. Zupaniču,
Mas « 81.	GBmvlasd, Ohio.
r	* ...	.	.	..	.r..
Iščem ANTONA DUJDIČ. podo-mače Škrinarjev. 1^1'osim eenje-ne rojake, če kdo ve za niegov naslov, da ^a mi naznani, ali naj se pa sam javi na naslov : John Prosei.. Prosen Carnp. Bitf Bay. Mieh.	(2-5—12)
Rada bi zvedela za naslov svojega brata JOHNA STOJNIC. Doma je iz Lokvice pri Metliki na Efoleaijskem. Preti štirimi leti je bival v lx»adville. Colo., in potem je šel nekam v Nevado. Pred nekaj meseei sem prišla ir. starega kr-aj.i in mu imam povedati nekaj važnega, zato prosim eenjene rojake, ee kilo vo za njegov naslov, da ga iui javi, ali naj se pa sam oglasi. — Mary Stoinieb. 33 Anaconda Road, Iiutte, Mont (29-11—2-12)
ZENITNA PONUDBA.
Vdova z otroei se želi seznaniti s srednje izobraženo osebo, ki se razume pri gospodarstvu, najraje z Notranje eni v starosti <h1 "28 do 40 let. Ne oziram se na denar, pač pa zahtevam, da je dobrega iu poštenega značaja ter da ljubi otroke. Jaz imam lepo posestvo in potrebujem skrbnega gospodarja ter dobrega očeta. L«*pa prilika za pravo osebo. Podrobnosti pismeno. Naslovite:
Vdova, e/o Glas NarotkL. 82 Cortlandt St.. New York. N. V.
(29-11—2-12)
Pozor čitatelji! Nove slovenske knjige! Naročite še danes!
V zalogi imamo: Slovenske novele in povesti	30c. Pegam in Lambergar 35c.
Sherlock Holmes: V rakvi kraj bombe 15c. Zaklad kupčevalca s sužnji	15c. Lepa bolničarka 15c. Ena sama kaplja črnila 15c. Grob v svetilniku 15c. Gospa s kanarskim bri-
ljantom	15c.
Londonski ponarejalci de- ..
narja	15c.
Kako so vjeli Jacka ra*
parača	15c.
Skrivnost mlade vdove 15c. Plemič	15c.
SLOVENIC PUBLISHING CO.,
82 Cortlandt St. New York,	N. Y.
HARMONIKE
sodlsl kakrflnekoU Trsta tstetajon t*
popravljam po nmJnlSJUk ceaalx, m telo trpežno tn maneaiJlTO. V poprav« sanesUlvo rsakdo pofijs, kar sem is nad 18 let tnkaj t tem poslu ln aedaj v trojem Ustnem doma. V poprare* raamem kranjske kakor rse Oroga Itsrmaolks ter rtčnnaia po dela ka-korino kdo mbters brso asdsljatk rpraflaaj.
JOHN WKNSBL »11 Bas« Omš 8t_ OarriMl. OMa.
NAZNANILO IN PRIPOROČILO.
WW
GLAS NARODA. 2. DEO. 1916.
Slo rem ku k Atoliilro
podp. društvo
svete Barbare
ZA ZEOINJENE DRŽAVE SEVERNE
Sedež: FOREST CITY, PA.
M 21. |umijm t #03 * driari PnMrhub.
SLAVNI CXADNIKII
JOCV (IT1BN1L, Box M WfUoeS, Vk * podpredsednik: KA&OL ZALjLH, Box 647, Forest CSty, P». iL podpredsednik: LOUIS TAUCHAB, Box 83», &o«j rajmik: JOHN TELBAN. Box 707. Foreat City, Pa. iL tajnik: JOHN 080IJN. Box 402, roreat City. Pa. •lacmjnlk: MAHI IN MUHlC, Box BS7. Foreat dtj, Pa.
ts JOSIP EAI.AR. 1004 North Chicago 8U JaUti Uk
Z doma.
Spisal Ivo Trošt.
(Nadaljevanje).
stopal v Trst sani. pozneje tudi s Pepino. saj se je sinko tako lepo smehljal zvečer njemu iu mamici ! Škoda. da je bilo v tako slovesnih dneh treba misliti na selitev.
Naložila sta neko nedeljo popoldne pohištvo na voziček. — Ni bilo mnogo, a bilo je lično in trdno. Na vrh sta postavila tudi zi-bel. jo skrbno obložila z odejo in obleko. Pepina je sedla k nji. voz liik je pognal, Pepe Brlinee se je -šel poslavljat k sosedom, a k oče tu ni šel. dasi mu je krvavelo sr-se...
! Naslednji dan ga je v Trstu ves dan dušil silni kašelj.
Sel je k zdravniku, da bi mu Ie-ta povedal brez okoliščin, koliko časa še se bo mladi Jeronček veselil ljubkovanja na kolenih svojega očeta.
In od-rovor je bil: strani od Žvepla: če ne pustite tefra dela pri užigalieah. bo kmalu vašega življenja zadnji prizor.
Poslej je hodila v tovarno sama Pepina: on je iskal druge službe, frugal dete, pripravljal jedila. hropeče kašljal iu strahoma opazoval, da so prihodki znatno manjši oil troškov: treba je bilo zopet jemati iz prihrankov.
Oglasil s<* je za marsikatero službo, a ker še sam ni prav vedel čes* bi se najlože lotil, in ker je bil brez vsakoršnih spričeval, je bilo vse iskanje zaman.
Povsod je bilo drugih sto na ponudbo, povsod so ga sprejemali hladno, odšla vi jali mrzlo.
Nekolikokrat se mu je posrečilo ob nedeljah pomagati natakarjem v bližnji restavraciji. Zvečer : mešano s skrbijo za življenje svo- ali bolje zJutrai ie prišel izmu-! jih dragih, pomešano s tiho srč- C'GU do,nov< skrivaj kašljal, da se j n oželjo, da se kmalu neha to ne- ue bi Prestrašila Pepina; prije-mirno prognanstvo iz očetove hi- mal se za Prsi ter bdeč sanjal gro-Se...	sanje, kako ga smst grabi za
— Z doma sem, z doma; kako I-P}?™* 111 u j«h t VE* iz živih pr-domov !	S1J- - -
Drugi dan je zopet moral sam Slednjič je dobil službo nata-v mesto. Pepina ni mogla ž iijimlkarja v llekl £°stllm ter jel u-na delo: žalost in mraz sta jo po- ravuavati življenje po nekda-lo/ila na posteljo. On je moral za ,ljlh nar'rtlh- Najeti je bilo treba j zaslužkom da*i mu sree ni dalo služkilljo' tla varuie otroka ter <»<! nje. Moral je naročiti dobro- P0Iskati nekoliko prostornejšega | srčnim sosedam, da so pazile na s,a»ova"ja- 's	premembami
jbolnieo ter potem glasno na eesti so se Pom»°žili troški, a ne toliko kot dohodki.
»vni dbathuj
I7KI M0 Ofcla— BU JaUei. ZDi
■ADZOEN1 ODBOli
Tertaednlk: KJNAC PODVASNIK, «329 Station St. B. Plttabvfk. Fa ». Mdnomik: JOHN TOHNlC. Box «22, Foreat City. Pa. »X udaonHk: FRANK PA VLOVČIČ, Box 706. Oooematigk. Pa. IXL Mhwtt; ANDBAJ 8LAJC. 771« Iaalar Ar«„ Cleveland.
POROTNI ODBORI
wmii: MARTIN OB REŽA N Box 72, Beat Mineral. _
ti pervtnlk • MARTIN fiTEFANOl^, Box 78. Franklin. Kan«. « »amrtalk ■ M IB ARi. KLOPClč. S 28 Dareon Ave.. R. F. D. 1. ft Bold. Detroit, Ml«*,
UPRAVNI ODBORI
*vftd«ednlk i ANTON HOČBVAR. R. F. D. Ne. 2 Box 11%, Bridgeport O. L niravnik: ANTON DEM S AR, Box 135, BrougLton. Pa. a nnndk: PA VRL, OBREGAR. Box 402. Witt. 111.
naj at poHJeje I, tajnik« Ivan Telbnn. F. o.
daduifKii moors
m.
brez nade. Burja je žvižgala, da se je stresala hiša in so škripale duri. Pobrala je pepel z ognjišča, a vse ga to ni zdramilo da bi zinil besedico. Mučile o ga nujne skrbi. Ženin zaslužek je komaj tolik, da bi zložno izhajala ob njem sama ; plačati treba zaostalo stanarino za več mesecev, plačati deklo in jo odsloviti: drva bodo gorela e par dni j, živeža ni več, denarja nič. dolgov pa toliko, da mu nihče več ne da na kredo niti žveplen-ke...
Kam sedaj?
Ž njenim tedenskim zaslužkom potolaži komaj za šest dnij trgov-ea z jestvinami. — —
Obšla ga je dobra misel: segreje roke nad štedilnikom, poiskal zarujavelo pero in list papirja, pomaknil je stol k mizi ter .pisal očetu in prosil, naj mu pomaga iz zadrege. n spora ni niti omenil.
Trdi se. da se v tej deželi ne! more dobiti sadno žganje enako i onemu, ki se ga dobi doma pri; kmetu; sadje nima enakega oku- i sa: ljudje ne znajo kuhati itd. Le j resnice pa nobeden ne pove, da 5 ttiko imenovano sadno žganje v Ameriki še sadja nikdar ni videlo.;
Kako so gornje trditve neresnične sc bodete najlažje prepriča-li ako naročite zdaj sadjevec, dokler se ga še dobi. Prepričali sej bodete, da se kuha v tej deželi vsaj lako fini sadjevec, kot si ga kdaj pokusil doma. Državni davčni urad jc vsakemu na razjiolago. da izve. da je spodaj oglašeno blago iz čistega sadja.
Jabolčnik. Tropin j evec. Persi-mon, vse vrste po .$3.50 galona.
Pravi sadjevec se priporoča kot zdravilo v mnogih boleznih.
Ako pijete vino, potem povem.
No zdaj pa lahko pojdeta v Trst kakor sta želea; saj za gospodo sta. ne za nas, credo mi, — pripomnila je mlada županja iu v/ilihnila za duše v vieah...
—	Lueijeta, ni prav, hm, »la ta ko govoriš...
—	Pa? — sklonila se je pokon ,, ... ru in ga pogledala srepo.	i".valile svoJO brezplačno dobrot-
Veš. naši možic. lun. in tu-',1
nekolike dneh se je brezpla-
•s, nam možje, lini. m tuli gospod vikarij žele, da bi se nidva s Pepetom nekako, hm, —J
P
no
itala--pa--
Pa* se pobotajta. a ne z uia-
Seveda, ti boš morala z ma-
—	V kot. kaj!
—	Ne baš v kot. le tako 1«- bolj k starim naju bodo šteli.
—	Mene, ki sem mlajša od IV-piue, k starim! Ljubi moj očka Brlinee, ti si pa res brljav — pa na pameti; taš<-a da bo mlajša od sina he! Ila, ha! Že vidim, da ti moram nekoliko oči iztrebiti, stari moj ljubček. Vikarju in vašim možem pa tudi Kočem jaz pokazati kdo ji* v Slivju župan.
—	Homo videli. — sklenil je Hrlinec, in drugi dan so videli pogreb stare Mislejke na občinske stroške, na izrecni ukaz županov, dasi sta Pepe in Pepina ugovarjala.
Malo je bilo pogrebeev zaradi ostrega mraza in pa zaradi ugovorov mlade županje, ki jc mnogo ljudi povabila v hišo in jih zadrževala. dokler ni minul pogreb: potem se je pa uorčevala celo iz župana:
-— Moj stari! Spodobilo se je vdeležiti se ti pogreba, saj smo si skoro — nekako v rodu. ha. ha, eorpo di bigoli. ha. ha !
—	1 lin. v rodu — v rodu! Sovraštvo pretrga vse vezi. a Tod-! nih ne, sem slišal oil starih tuož
Pa tudi sklepa jih ne, veš. ear© mio?
— Saj pravim : ko bi ne bil vzel takšne, še vedno bi bil moj sin in mogoče--bomo videli! — —
Lueijeta je dvakrat, trikrat ob-liznila lepe ustnice, kakor tla lio »*e nekam pljuniti, potapljala tire jene kodre na čelu ter silno gr-do pogledala svojega soproga sive laso. Slivjatiski župan se je sedaj zbal pretečih pogledov sva je lepe Lucije t c. popustil pogo vor iu zbrane ljudi, šel v pisarno ter premišljal, če ga bo imela ta ženska vedno tako v kleščah.
Kmalo potem je peljal Pepe za roko s pokopališr-a ©potekajočo se Pepino, kateri je na burji iu mrazu premrlo telo ko je žalova la za mamico. Čutila se je osamljeno ; le- Pepeta je včasih pogledala po strani, a tudi on — njeno v»e — se je držal zmrzlo, tudi nj[ega so obhajale resne, tužne misli na pokojnico, na lastno revo, na smrt, večnost, a vse to se mu je podilo v spominu, kakor je
\
čua dobrot I jivost izpremeuila v glasno godrnjanje in neslano na miga van je, in Pepe je moral seči v žep — po plačilo dobrodušnim sosedam. Poslej jc bila po-; strežba sicer nekaj rednejša. pa j tudi dražja; zakaj bolnica jc do-1 bivala od vseh jedij. katere si jt • naročila v krepčilo, le tisto, kar je ostalo na tujem ali domačem | ognjišču postrežnieaiu.
Sam Pepe ni mogel vsem dovolj prislužiti; treba je bilo iti po — shranjene novce. Poleg tega je vedno hujšo težo čutil v prsih, vedno ostrejši je bfl kašelj. Zdelo se mu je. da je vsega kriva dolga pot v mesto in nazaj: zato je sklenil, takoj ko ozdravi Pepina. pustiti hišico upnikom tor si poiskati borno bivališče v mestu.! Morda to celo onieči očeta, da odkaže Lucijeti kulialnico in ognjišče. njega pa pozove na svoje mesto.
Življenje se mu je jelo kazati v lepšem svitu.
Ko pride neki večer upehan iz Trsta, vidi v hiši več ženskih ka-; kor po navadi, vid same nasmi-■ ha joče so obraze in sliši vekajoči glasek, kakoršnega ni slišal že davno. Slivjanske mamice so tiho stopale, prinašale to in ono. pogledovale na ognjišče in že težko požirale sline po željno pričakovanih "šuitah".
Pepe je zvedel, da je v hiši jelen državljan več — njegov prvorojenec. Sree mu je vstrepeta-'o, a se takoj umirilo, kakor tiču selivcu. kateremu so prikrajšane peruti...
Kasno so šli spat, in le s težavo so »e ločile ženice od male hišice
Z olajšanim srcem jc hitel z li-jda se v Missouri dobi dobra na stom na pošto in veselo čakal od- ravna vina, kot nikjer boljša, govora.	! Mnogo rojakov jc. ki so stalni na-
_(Dalje prihodnjič).	! ročniki zadnjih 6 let.
NAZNANIL0	. < EXE VIM SO SLEDEČE:
j	salona
Društvo št. 75 J. S. K. J. V Ca- Clarel ali Concord ol>a rriera____55r.
uonsbnrgu. Pa., opozarja vse bliž- Klvira* rnieno .................
nje in oddaljene člane, da se vde-. ^^^
isod .">0 jralon damo zastonj
^ - t , , - »Jši sod je treba plačati. Seja se prične točno ob pol deveti,
uri zjutraj. Kdor se no bo vdele-žrl, bo moral plačati 50č v društveno blagajno.	i Zaeno pa poročamo oddaljenim
lcž<" ]»olnoštevLhio mine mesečne-soje v nedeljo dne 17. decembra.'
6i»r. 70r.
75c.
ma-
Vsa naročila pošljite na: FRANK GRAM.
Navlor. Mo.
članom, da bodo morali zahtevati prestopne liste ter pristopiti k bližnjemu društvu, ker inače ne bodo opravičeni do podpore. Tako velevajo nova pravila. Toraj če sc kotnu pripeti nesreča in ne he prejel podiporc radi neizi>olno-vanja pravil, bo saan vzi-ok in nihče drugi.
ToTaj na svidenje v seji 17. decembra !
Zac.no pa poročamo, da .se naše društvo strinja z načrtom glede glasila, da sc nikogar ne sili, ter protestira, da bi sc še posebej plačevalo glavnemu tajniku za Jed-notina dela. ker že itak. ima k'po plačo, ako se jo primerja, s plačo večjih organizacij.	Odbor.
(1-2—12)
Pepe se je nadejal — boljših časov...
Bližala se je zima. in mladi Hrlinec je mirneje zrl v bodočnost, nego kdaj prej. Včasih ja pa za-kaŠljal poleg Pepine tako na glas, da ga je prestrašena pogledala. Tolažil jo je. da mora biti temu vzrok večkratni prepih in pa premalo spanja.
Ko je videl na ulici domačina iz Slivja, se mu je nasmehnil in rekel, da mu je bolje nego očetu doma, in Slivjan. po njegovi obleki sodeč, mu je verjel. Vse to je pa delal Pepe navidezno, nalašč, da bi pokazal mačehi Lucijeti, kako malo mu je škodovala; a v srcu mu jc vedno tlela iskrena želja po očetovem domu. po rojstveni hiši in domačem gospodarstvu.
S to mislijo se je bavil še oso-i bito potem, ko mu je povedal neki .Slivjan, kako so se začeli prepirati pri Jeronimu Brlineu: ona hoče živeti kot svobodna gospa, soproga pa prezira in preklinja ter skrivajo ne zanemarja prejšnjih častilcev. Oče Brlinee zdi-huje. ugovarja, opozarja na svoje župansko dostojanstvo, grozi, da pokliče sina domov ter mu odda gospodarstvo in pojde sam v — kot.
Lueijeta sc mu pa smeje:
— Ko bi mi bilo znano, da bom tako malo časa županja, bila bi rajša vzela sina nego očeta, ha!
Prepozno jc spoznal Brlinee -svojo zmoto.
Te žalostne novice so napolnile Pepetovo srce z veselo nado. katero mu jc kalila samo brezo-zirna trpkost vsakdanjega življenja : vedno huje ga je davil kašelj. vedno grje je pljuval, in — vsled tega nekega dne doznal. da
Rad bi izvedel za. naslove svojih treli prijateljev ANTONA ZADEL, JOŽEFA GLAŽER iu JANEZA JEVIŠEVEf. Prva dva sta senahajala nekje v AV. Va. iu za tretjega pa ne vem, kje jc. IVoMiii cenjene rojake, če kdo ve za katerega izmed teh, da mi javi. ali naj se pa sami oglasijo. — Frank Knafelc, Box 102. Josephine. Pa.
0-4—12)__
Rad bi izvedel za naslov J OS I PA' ROMA. Preteklo spomlad je bil na Cadillac, Micli. Kje se zd;i i nahaja, mi ni znano. Prosim cenjene rojake, če kdo ve za njegov naslov, naj mi ga naznani, ali pa ako sam čita ta oglas, da se mi javi. ker poročati mu imam nekaj važnega- — Frank u-vae, R. 1. Box 63, Navlor, Mo
(1-4—12)
Dr. KOLER
638|Penn Ave., Pittsburgh, Pa
SLOVENSKI ZDRAVNIK
Dr. Koler je aaj-■tarejai slovenski sdravnlk. ipecija> llut v Pittsburgh u. ki Ima 131etnn prah •o v zdravljer.il tajnih moških bo lesni.
Sifilis al! sastru pUeojtt krvi sdra^l • Klasovi tira 606, ki Ca Je izume 1 dr prof. Erlich. Ce I-mate mozolj* aL' mehurčke po tele-^ •• *u, »padanje (as, boiečlne » kosteh, pridite ln izčlatll vam bo kri Ne čakajte, ker ta bolezen »e naleze.
Izgtbo semena nenaravnim potem, zdravim v par dneh, kapavec ali trl-per In tudi vse drusre posledice, ki na-stanejo radi izrsibljlvanja samega sebe. Kakor hitro opašite, da vam po-oehuje meška zmožnost, ne fciknjte. temveč pridite ln 3as vam jo boa zopet povrnil.
Sušenje cevi, ki vodi ls mehurja ndmvira v kratkem času. Hydrocelo All kilo ozdravim v 10 urah in sicer hre* operacije.
Bolezni mehurja, ki povzročijo bolečine v križu ln hrbtu ln včasih tudi pri spuščanju vode. ozdravim s gotovostjo.
Rtumat'zam, trganje. bofeč!ne, ete-«11ne, srbečico, ikrofle tn druge kožna ooleznl ki nastanejo vs.sd nečiste krvi »zdravim v kratkem času in nI po treble letati.
Uradne ure: V ponedeljkih, sreda* ln petkih od 8. zjutraj Jo 5 popoldne V torkih, četvrtkih in sobotah od i. •ire zjutraj do 8. ure zvečer. — Ob nedeljah pa do dveh popoldne
8 pošto ne 4ela.m — PrtrtUe osebno. — Na pozabite ime tn tterllko!
Slovenska Društva
po vseh Zjedinjenih državah imajo z* veslo, da kadar treba naročiti
DOBRE IN POCENI
društvene tiskovine, se vselej obrnen* na slovensko linijsko tiskamo
'Clevelandska Amerika'
Mi Udelnjcmo društvene, trgvrske in privatni tiskovine. Naša tiskarna je najbolj moderno opremljena izmed vseh slovenskih tiakaren v Ameriki. Pišite za cene vsake tiskovins nam, predno se obrneta kam drn-gam. Pri nas dobite lepše, cenejše in boljše tiskovine
CLEVELANDSKA AMERIKA
«»RVA SLOVENSKA UNUSKA TISKARNA
^119 ST. CLAIR AW CLEVELAND. O
Slovensko-Amerikanski Koledar
bo tekom par dni izšel. Vseboval bo naj razno vrstne j še članke in povesti. Krasilo ga bo nebroj slik, med katerimi ne najbolj odlikujejo FOTOGRAFIJE Z ITAJANSKE FRONTE in prizori iz PORUŠENE GORICE.
Ker smo ga tiskali le omejeno število, svetujemo rojakom, da ga PREJK0M0G0ČE NAR0ČE. Cena 35 centov. Naročite ga še danes!
SLOVENIC PUBLISHING CO., 82 Cortlandt Street,	New York, N. Y.
Frank Petkoyiek|
Javni notar (Notary Public) S 718 720 MARKET STREET?
VACKEGiK. ILK
PBONfS £44 Zastopnik
GLAS NARODA
82 CcrtlaDdt Street. New Yori, N. Y
PRODAJA fina vina, izvrstne craatke. ^ patentirana z<lravila.
PRODAJA rožne listke v«eh Drekomor ekih črt.
POŠII>TA Jenhr v «iari krai iwtealjlvo i» pošteno.
UPRAVLJA vse r notarski posel spadajoča dt la.
NAZNANILO.
< "laiimn društva sv. Barbare postaja <t. '12 v Hraddocku. Pa., na-ziianjain. da sl* vrši prihodnja seja dne 10. decembra«, pri kateri 1h> volitev novega od:l>ora xji b;>-doč«.' leto i!' 1 7. Dolžnost elana da se te seje tudi vdele-7X ter pomaga izvoliti mijl><»ljši odbor, tla ne bo po/aieje nepotreb-' nili besedi. Tudi naj \>;i,k upošte-i
M^-^^vt ir' Sivalci in šivalke slamnikov, klobčinasiiii, Panama
seje. plačati ; izvzeti so le bolniki in zaposleni.

v skrbeh za mlado mamico, v skrije brez
beli z h ostale suite" in dišeči teran. Pepe je slabo spal tisti večer in pozneje še mnogo večerov, a slednjič sr je privadil in mirno spal 1udi med otročjim vekanjem.
Sinka so krstili za Jeronima. la^i v Slivju razven župana Br-linea nihče ni imel tega nenavadnega imena.
Vikarij je pa imel zopet važna pota k Brlineu m nazaj.
— Bomo videli, bomo videli! —
službe, gostilni sušičastesra
ker vsakdanji ne marajo bo-postrežni-
gostje v lehnega, ka--
—	Nič drugače nisem mogel u-kreniti! Zelo nerad, a kruh je — kruh, iu zato vam moraiu odpovedati nadaljnje službovanje v svoji hiši. — pisal mu je gospodar za odslovilo.
—	A. kruh je kruli. — je ponavljal. — da. kruh je kruh!
Burja je pihala po tržaških uli-
je le ta skomizgal z rameni ter j eah, ljudje so se zavijali v gorko se dobrovoljno nasmehaval, če ga obleko in kriveči se v dve gub) hi-ni videla Lueijeta. ki je p rešimo (teli po opravkih; a kogar ni sila
NAZNANILO.
Tužnim srcem naznanjam sorodnikom, prijateljem in znancem': žalostno vest, da mi je nemila smrt pobrala mojo ljubo ženo
TEREZIJO GRAM C roj. KRALJ.
Ranjka je bila doma iz Ifaike pri Krš;kem. Tukaj zapušča monc žalujočega soproga in troje nedoraslih otrok, v stiuvm kraju dva brata, ki sta najbrže že tudi zadeta od sovražne krog]je.
Ostane naj vsem v dobrem spominu in Tebi, ljubljena, naj b»> lahka tuja zeonljiva!
Žalujoči ostali: Frank Grame, soprog. Marija, hčerka. Frank in Alojzij, sinova. Republic, Pa., 27. nov. V91o. (1-2—12 ^
S sobratsknn pozdravom
John Zaman. 1. tajnik. (1-4—12 i
in žametnih klobukov in blokarji!
Veliki občni zbor
sc bo vršil v prostorni dvorani
v COOPER UNION
8th Street in 4th Avenue
v pondeljek zvečer, dne 4. decembra*
Vrata bodo odprta ob 7.15. Zborovanje se prične točno ob 7. uri 45 minut.
DELAVCI IN DELAVKE!
Vsi neorganizirani delavci in delavke imate moč. da izboljšate sedanje slabe delavske razmere, če se le resno hočete poprijeti te^a posla.
Nobenega zadržka ne sme biti, ki bi oviral kakega \ NavaI 7« \ moškega ali žensko se vdeležiti tega velikega zborovanja, 4 PIOVO! La DOZICne praznike. NOVO! t ker tu se vam bodo predložili načrti. Pridružite sc vsi, da A	------------- —------------- _ . ^ bomo ustanovili eno močno unijo vseh strok, ki pripada-
jo k izdelovanju ženskih in otročjih klobukov in slamnikov.
SLAVNI GOVORNIKI DELAVSKIH ORGANIZACIJ BODO GOVORILI PRI TEM ZBOROVANJU.
Dp. Ktc&terjev
PAIN-EXPELLED
M nmitiČM Ulca
m, tkwUrt in M|A »rt 4d«p*T in mi Sc
Pristni prihajt » »voju, kot j* naslikan tukaj Odklonita va« zavoje, ki niso sap« Catenl z Anchor varstveno into ko. -
26 in 60 cento\ ▼ lekarnah ali na ravDoat od
F. AD. RICHTER & CO.
74-«iaiattM$i tUm T«rk. H. T.

norčuje se govorila:
— Moj stari Jerouim je dobil te dni vnuka Jerončka, pa ie sina nima več!
Mladi Brlinee je vedno bolj
tirala na ulico, tiščal je doma na gorkem.	j
Brlinčev Pepe je pomagal sluiki nji, ki je bila povsem odveč, po-
je vedno bol* pravljati ogenj, peatoval Jerončka j 406 Chestnut St.,
t udOYoliufik in g^Hil rtitijfl^*"*	BBflmEMKwnBWKM
rr-T^rf 11 luPffl**	— — - — '
Imaiu v zalogi možbe ure s tremi pokrovi. ^ Nekaj tiovega: Green gold izdelka in white- fjf gold izdelka, garantirane zn 20 let. S T kamni Elgin kolesje flU.DO. 15 kamnov Elgin kolet-je S $»>.00. pi To so najkrssnejSe ure. kar ste jih Se fš kdaj videlk Velika, zaloga Columbia gramo* i fonov. in Columbia slovenskih plošč, ki igrajo R na obe strani.	. • 0
Pišite jh> cenik, pošljem ga brezplačno; (j tiskan je v slovenskem jeziku.
Kupite blago c>d svojega rojaka, dobite ga ceneje in boljše kot pa od tujca. Se priporoCa.
IVAN PAJK,
Conemaugh, Pa.
JOIINT BOARD
S Millinery and Ladies Straw Hat Workers Union
|	LOCALS 24, 42, 43
5: of the International Cloth Hat and Cap Makers Union. 2 j DELAVGL IK 40DELATOKI

Hi.


GLAS N ARODA, 2. DEC. 1916.
K 1« ICraszewsklt
VSTAJAJOČI
(Za
POLJSKI ROMAN.
'Glas Naroda" priredil A. A.
Lakko a« potij* prijateljm ta ml m uhajajo ▼

PRVA KNJIGA.
1.
4 * *
P«HK priM Ml ajctnikora •H pismo ln s* ai emUna —UiiU
v (.-liki sobani, ki >e j«* liekoe. v boljših ča^ib imenovala salon. \at*re ukna že niso bila meseee in mesece oni it a. je sedela na stari, strjrani. široki in visoki naslonjači neka zelo priletna ženska, katere >tarost ni bilo posebno lahko <loloeiti. l'o njenih obraznih ix>tezah je bilo luojroee sklepati, da ji je tnba nositi že najmanj sedmi križ
V	rokah je mu la šivanje, toda ni delala, temveč gladala je v u-ina/aiie sipe in mislila, zdaj pa/daj vzdihnila. premaknila ustnice. Videlo s« j«> na njenem obnašanju in premišljevanju, da jo ne tare !»• visoka starost, temveč, tla ima na sebi drupe križe, ki ji ne delajo prijetnih dni.
Po starem, zjrubantv-iieui licu so ji pričele drseti solze, katere si je hitro obrisala, pričela obračati svoje šivanje in nato parkrat pretaknila šivanko.
V	sobani je postajalo t*»iuno. . . . bilo je mirno vse naokrog kot bi vse izumrlo. Zunaj j«* bila pomlad, bilo je sicer hladno, toda prijetno, a v tej sobi ni popolnoma nič dišalo po pomladi, bilo je baš nasprotno.
Obrazne pote/e so pričale, da starka ni v prijetnem položaju, da jo tarejo xkrbi, toda iz njih je bilo tudi videti, da je bila nekoč zelo lepa, da je imela dobre ease, srečo in zadovoljnost.
Obrnjena je bila v staro obnošeno o^rinjačo iu na glavi se je svetil kup srebrno si\ih las.
Vse kai1 je bilo v sobi je bilo staro, obrabljeno, odrinjeno, skoro n«*rabljivo. V kotu je stala stara zofa, iz katere je že štrlela žima. na zofi je ležalo nekaj obleke in neka velika knjiga, menda Sveti; Pismo.
< Via sobana je bila nadvse žalostna, sploh prostor se je popolnoma \ jemal z žensko, katera je sedela v njej. Vse je bilo žalostno ii: pustu, neprijetno, da tra ni človeka, ki bi si želel živeti v takem prostoru ko tje živela starka, o kateri smo pravkar pisali.
V salonu so je pričelo že temniti, ko se je izza vrat imkazala /< nska trlava. ki je radovedno pogledala po sobi. Takoj nato je vstopila ogromna, čokata ženska, o kateri bi moral vsak reči, da mora biti zelo zdrava, ako bi ji ne pogledal v rmenkast obraz. — Bila je hišna.
—	- No, kaj .i'*, draga Pctruaka? — jo je vprašala stara gospa.
-- Nič. milostiva gospa, nič.... Le tako sem prišla, da vidim,
kaj počnete.... če mogoče kaj ne potrebujete.... Šivat zdaj ne morete, saj je že tako tema. da se ne vidi....
Pet maka je molčala nekaj časa, jo gledal v obraz in rekla:
—	Ali česa želite?
Kaj naj pa želim. — je odgovorila. — saj veš, tla ničesar ne potrebujem.
—	Mogoče bi šli malo po vrtu, milost i va. — je nadaljevala Pe-truška. ali pa kam drugam. -— Zunaj je danes zelo lepo, lepo hladno, lukaj je pa že tako temno, tla ni mogoče niti očenaša izmo-liti i/, knjige... . Pojdite, milostova nekoliko po vrtu, boste videli, srce .se vam bo smejalo, tako lep večer je....
Se mi ne Ijnbi, noge me bolijo, in poleg tega pa jaz ne dam nič za lepe večere. — Pet ruška moja draga, zame ni več lepih dni, ne lepih večerov.
—	Pomirite se. gospa starostinja, čemu je treba vendar takih besedi ?
—	— Že zopet vidim, da me hočeš tolažiti. O ti, dragaja moja Marjana.... to ini nič ne pomaga. Ti me ne moreš več spremeniti.... Jaz nisem zdaj drugega kot velika nadloga, ljudem in Bogu v napota. —
Njen gla.s je postal truden, počasen in slab.
—	Ali si mogoče kaj slikala o fantih?
Pet ruška se je >koro prestrašila tega vprašanja, kljub temu, da pa je -pričakovala.	]
—	Gotovo bosta kmalu prišla, milostiva gospa, — je rekla. —, ako pa ne. »*den bo gotovo vsak čas tukaj.... Enkrat morata ven-' dar priti, saj ju že nekaj dni ni domov.	>
—	Da. že zelo dolgo. — je vzdihnila strariea. —- Nazadnje ni » čudno, da sta šla. tukaj pri meni se gotovo zelo dolgočasita....
<ioto\i>: staj sta mlada. — je rekla Petruška. — Vsaka sta- ; lost ima svoje nagone in svoje pravice.... Hvala Bogu. mlada gospoda sta \sepovsod priljubljena, sprejeta povsod z odprtimi roka- \ n,i in potem jih pa še povsod zadržujejo, dokler jih morejo, da se ! reveža še posloviti ne moreta.
Starostinja je molčala in pričela čez nekaj časa zopet počasi | govoriti:
—	Tudi jaz sc dolgočasim, moja draga...-. Jaz bi le rada..... Ali je kako pismo prišlo s pošto?
Petruška se je morala z«-lo premagovati iu zbrati vse sile. da je j n:og!» hitro dobiti primerne besede.
—	Ah, milostiva. — je pričela. — s to pošto je dandanes res ve- ' lik kri/ ... Bogve. da ni menda nikjer tako zmešano kot je na tej pošti . Postiljon popiva, zaspi na vozu. raztrese pisma in vse k^r ima: največkrat sam ne ve. kaj se žnjirn godi.... Večkrat se
dogodi, da da meni pismo za onega čevljarja, ki stanuje doli v do^l
lini---- Jaz vam povem, da takega redu ni nikjer kot je na tej j
pošti.... Strašno!________,
-- Od Cilke, — je pripomnila stara gospa. — že nisem dobila i tri tedne nobene vrstice.
—	Da, res, res. jaz sem že sama štela dneve, toda kdo ve, kaj! t»t pijanec z našimi pismi počne. — Gospodična Cecilija gotovo red-' no piše. pismo gotovo leži kje v kakem kotu. Bila sem že pri starem'
poštarju, pa mi je rekel: "Vi hočete pisma, a? Kje jih naj pa vza-' __B	- -
meni? Ko bodo pismo prišla, jih bom že poslal. To je vse. idite!?' Ve-
i Bulji aH IUUjL
ste ta človek .si menda domišlja, da je vse ko nosi uniformo. Ce nima člo'» ek lepe obleke, se mu še približati ne sme____
—	Bogve. če ni Cilka bolna? — je rekla stara gospa kot bi se ne ozirala na pripovedovanje stare Petruške.
—	Bežite, bežite, kaj bi bila bolna! — Vi morate, milostiva gospa, vedno na najslabše misliti----To se pravi vendar Boga žaliti!
Takoj mislite, da je bolna, takoj vas prične skrbeti.
—	Le pusti me. Petruška. — je rekla stara dama. — Pusti me I tako, kakršna sem.
Starostinja je pričela jokati, ihtela je. in po lieu so ji drčale j velike solze.	/
Petruški se je smilila, pokleknila je k njej in pričela žiijo vreč J jokati.
Energična hišna je brž vstala in si obrisala solze, ko se je zašli ! šalo, da nekdo prihaja. Stopila je k vratom in pogledala.
—	»mul, milostiva gospa starostinja.... stari Šinul gre! — jc zaklicala Petruška.
Stari žid je slišal svoje ime ter takoj vstopil, ko je videl Pe-i truško pri odprtih vratih. Ogrjen je bil v dolg črn plašč, na glavi jej imel nizek klobuk, v roki pa visoko palico s srebrno kljuko.
Starostinja se je prijazno obrnila proti prišlecu in se mu je lahno nasmejala.
Žid je snel klobuk in se nizko priklonil.
—	- Kako se imate pan Šumi. kako se vam godi? — Pridite .pro-i um. bližje, — je govorila starostinja. — Sem čula. da ste bili nekaj ' bolni. —	j
Počasi s«, jc približal stari Šinul v svojih okornih židovskih copatah.
—	Kot ponavadi, visoka gospa, stara leta imajo svoje težave. — | jc pričel odgovarjati stari žid. — Bil sem se nekaj prehladil. — da uekaj dni sem moral ostati v sobi. toda zdaj sem dober, vsaj za si- ' •o, tako. da mi ni treba čepeti notri: — hvala Bogu. da ni bilo huj- * šega!.. .. In kako je pa kaj z milostivo gospo starostiujo?
Pogled ti je Petniško. ki je sedela za hrbtom gospe sta rast in je.. ona mu je odkimavala, češ. da naj ne govori preveč, da jo naj ne vprašuje, temveč rajše o svojih zadevah govori.
—	Po stari navadi, pan Kmui. — je odgovorila stara gospa.
Hišna je pogledala proč kot bi sklenila, da se ne bo mešala v
i »o govor, ko je že proti vratom šla, je vprašala, če hoče gospa kave.
Gospa ni odgovorila, ker je menda preslišala. Petruška je itii-tlila. da bogve kaj je žiijo. vsled česar je takoj zapustila sobo in j pustila gospo starostiujo in Šmula sama.
—	Jaz seiu prišel----— je pričel previdno. — ako morem gt>-
spej starostinji napraviti kako uslugo, ako si gospa česa želi. ako
česa potrebuje.
(Dalje prihodnjič).
Denarne pošiljatve za ujetnike v Rusiji in Italiji.
pošljite g» takoj, ko «rtjMe ajaffor vito*, km akt U odlašan. U m lahko iogoiOo, iaktcaM aaiU toš aa ta m a
TVXDKA FRANK 8AK8H,
8t Oortlandt St.. New York. H. Y
Dr. LORENZ,
Jaa
m ipedallat PKtabnrgtan, Pa.
«44 P«n At. n.
Uradne ore: dnevno od 9. dopoldne do 8. ura ireCer. V pot. klb od 9. dopolae do 2. popoldn* Nedeljo od 10. dop. do 2. popol
POZOR ROJAKI!
ivje je J OZEK RUDOLF' Doma|R.iUi bi izvedel za naslov svojega j j,- Sv. Vida pri < it-kniei. Predj prijatelja PKTRA KAK.NAL enim letom sva bila skupaj v j 1.1TTI. Pred dvema letoma sva i Cambrieku, Pa., kje se sedaj nahaja, mi ni znano. Prosim ee-j njene rojake, a/ko je a'kteremn i znan njegov naslov, da ga mi j naznani, ali pa naj se sam ogla-l si. — Frank 1'se.niJc. 621 f» Saint Clair Ave.. Cleveland. Ohio. j (2-5—12)
_ _ Ua -—tic M «—Wm Ibm. kakor tod • "S* brke IB Undo. Od U«a nUU irmstcjo v kr»Mi rati la dolBi haja kakor tu d)
.	ooaia knnl brU la brada li ntbodo odptuill Ii
sku[kij delala v West Fiufieldu, ttJZSSZtlSattSSSZ
Pa.. But tier Co., v Limestone! "" .....
majni. Kjn w t/daj naliaja, nu ni znano. Prosim cenjene rojake. če kdo ve. da mi nazuami, ali naj se |*a satin javi. — Antooi Cetina, MeCluaag, W. Va.
MACKERJEV' BRIN JE V bit
t)
A
je najstarejše in od zdravnikov pripoznano kot najboljše sredstvo proti notranjim boleznini
Oena aa "BKINJEVEC Je: • atektalc $ 6.60
12 steklenic 1340 V ZALOGI IMAMO OMl eutl domači TKOPINJEVEO la SLIVOV-CA kuhana r nafil laatni dlsttlerljL Nate eene ee aledete: Tropinjevec per gal. $2.25. $2.50, $2.75 In $3.U0
Slivovitx per gal...............$2.75 — $3.00
^oplnj€vec aaboj .................... $ 9j00
SllTovlta aaboj..............................
•W Rye Whiskey S V ' aaboj......$11.00
1
Rodeča Ohio vina per gaL......56e. 60c., 75e.
Catawba la Delaware per gaL......75c.—80c.
Za 5 la 10 gaL posodo računam« $1.00, aa 25 gal. $2.00, sa refija naročila Je sbd saatonj Naročij n naj se prlloil denar all Ma ley Order to natančni nasi or. Za pristnost pijaže
opakliiM. bal*. Cora, krasta in grinte. Ota« no«« kurjc odava. ocablia* ▼ par dnefa po-itobKNBs odstranim. Kdor bi mote adravila bias if peha rabil na jamčim za $TOO. Pilita takoj po epik. ki m takoj poiljem xutnct>j
Krasni žepni KOLEDAR n leto 1917 iobltc ako pošljete 4 cente za poštnino.
JAOOB WAXOza AO! Bonna Omliai OU»

EDINI SLOVENSKI JAVNI NOTAR
(Notary Public) v GREATER NEW TORKU
ANTON BURGAR
82 CORTLAND STREET, NEW YORK, N. Y.
IZDELUJE IN PRESKRBUJE
vsakovrstna pooblastila, vojuške prošnje in daje potrebne nasvete v vseh vojaških zadevah. Rojakom, ki žele dobiti ameriški državljanski papir, daje potrebne informacije gle-de datuma izkrcanja ali imena parnika. Obrnite se zaupno na njega, kjer boste točno in solidno
postrežem.

The Ohio Brandy Distilling Co.
6I«244 ST CUm 4VE flEVIlLAW 0
OPOMIN.
PixcivJjuni \>w one, ki ira kaj dolgujejo, da poravnajo svoj d«>lg t'-kaui 14 dni; če ne, jili boni objavil z imenom v vseli čJovenskih listih.
Peter Mravlja. IJox 40t>.	Davis. \V. Va.
i 2-4—12)
K> ^ ANTON AFRlO? Doma je u. Nove Kmeitne, fara JelsaJH-na N«draiijyk»iin. Pr«xl tremi 1««-
li j«- bil v drža-vi Wa^huijiloti, katmeje »»em xvedol. da je vdaj nekje v okolici Chieaga. 111. F'li^iiii cenjen** mjaJoe. ako je. kateri mu /nun njegw naslov, da gu mi na/aiaiii. aJi naj se j>a !•« sam />trlasi crojeoiu bralu : John Atrie. «90 K. fti. Sttn-et, (' l»*v»«lmid . Oli i o.	(2-5—12 )
ŽKNITNA PONUDBA.
Mlad tunt. star 25 kt, sare<Luje potttave, «e ž* H oeKiiamti a barven-ko od 17 do 26 lcL Rešena ponudba m gotova »reča. Katero ve«eii. j>iie in posije aliko na: Frsnk Steflm, F. M. R. 1. Turkey Biver, Iowa.
Kdon želi poslati svojcem
v staro domovino
kako svoto denarja za
na to takoj stori in sicer naj pošlje po brezžičnem brzojavu, da svota dospe v pravem
cene glejte
času tja. Za
FRANK
82 Cortlandt Street,
v listu na prvi strani.
New York, Nj Y.
VPOŠTEVAJTE.
Akn	izvedeti za naslov svojih sorodnikov, prijateljev, zimu-
nnv cev, itd.
Ako želite prodati posestvo, hišo, trgovino itd. Ako želite objaviti krst, žeiHtev. žalostuiko itd.	,
Ako želite dobiti delavce ali delo za sebe Ako želite objaviti društvene naznanila	_ .
RABITE VSELEJ najstarejši slovenski list
"GLAS NARODA"
Glas Naroda" dobite v vsaki slovenski naselbini; v vsakem mestu. v vsakem trgu in v vsaki mali vasici v Zed in j enih državah, kakor tudi v Canadi itd.
"Gtlas Naroda" je liajpriljubljenejši in najbolj razširjeni slovenski list na-svetu.
"Glas Naroda" je razposlan na leto v štiri in pol miljone (4.500.-(.HX); iztisih in je torej najboljše sredstvo za oglaševanje.
Cene oglasom so sledeče: Trikratno iskanje sorodnika ali prijatelja stane. .. .$L00 Enkratna objava prodaje posestva, hiše. lota itd.
stane......................................$1.00
Enkratno iskanje dtlavce\ stane...............$1.00
Enkratno iskanje dela stane.....................$0.30
Enkratna objava ženitne ponudbe, žalostinke ali kaj
enakega stane.............................$1.00
Enkratno društveno naznanilo stane.............$0.50
Slovenskim trgovcem naredimo posebno ugodne cene pri stalnih oglasih.
Z naročilom je potrebno poslat i.vsaj tudi denar. Naslovite na:
"GLAS NARODA"
82 Cortlandt Street,	New York, N. T.
Opomba: Rojaki, vpoštevajte naše geslo. da. ne sprejmemo oglasov. ako jih spoznamo za dvomljive in s tem varujemo naše uaroenike pred raznimi sleparji, katerih je vsepovsod dovolj. Zaeno pa svetu-jemo vsem rojakom kadar kaj kupujejo ali pa naročajo, da se prepričajo če je oglas v našem listu in ako ga ne opazijo, naj vprašajo prodajalca, zakaj ni. Posebno velike važnosti je za vsakega pri naročilih po pošti.
MODERNO UREJENA
TRUMA MAS »AROM
VSAKOVRSTNE TISKOVINE 3S IZVRŠUJE PO NIZKIH
CENAH. • • •
DELO OKUSNO. • • •
IZVRŠUJE PREVODE V
DRUGE JEZIKE. • • •
UNIJSKO ORGANIZIRANA. • • •
POSEBNOST SO:
DRUŠTVENA PRAVILA, OKROŽNICE — PAMFLETE, CENIKI L T. D.
VSA NAROČILA POŠLJITE NA:
Slovenic Publishing Co.,
i 82 Cortlandt St., New York, N. Y.