TRGOVSKI T.i^T
Časopis trgovino, indvistrlfo in obrt
Naročnina za ozemlje SHS: letno 180 Din, za y2 leta 90 Din, za 14 leta 45 Din, mesečno 15 Din; za inozemstvo: 210 Din. — Plača in toži se v Ljubljani. Uredništvo in upravništvo je v Ljubljani v Gregorčičevi ulici štev. 23. — Dopisi se ne vračajo. — Številka pri poštni hranilnici v Ljubljani 11.953.
LETO XII.	Telefon	št.	2552.	Ljubljana,	v	soboto,	dne	28	decembra	1929.	Telefon	št.	2552.	ŠTEV.	151.
Industrijski tiri.
Anketa o pristojbinah za vzdrževanje in obratovanje dovlačilnih tirov Za
izdatno znižanje vseh pristojbin.
Dne 27. decembra se je vršila v posvetovalnici Zbornice za TOT anketa interesentov o stroških in tarifah, ki jih zaračunava železniška uprava interesentom za gradbo, vzdrževanje in obratovanje industrijskih tirov. Anketo je otvoril in vodil v imenu zbornice tajnik Ivan Mohorič. Železniško direkcijo sta zastopala inšpektor Ivan D er žic in ing. Drago Leskovšek, Zvezo in-dustrijcev tajnik Danilo G o r i u p. Udeležili so se je številni interesenti iz vseh krajev banovine.
Uvodno poročilo, ki je bilo podano na anketi, ugotavlja, da je pred vojno železniška uprava videla v industrijskih tirih važno prometno - tehnično napravo, ki razbremenjuje v veliki meri kolodvorske naprave, posebno one, ki služijo blagovnemu prometu. Radi tega je železniška uprava pogo-dovala gradbo takih tirov z vsemi sredstvi in dajala industrijskim in trgovskim podjetjem, v to svrho razne olajšave. Obseg in višina ugodnosti se je ravnala v vsakem posameznem primeru po gospodarski važnosti do-tičnega podjetja, obsegu prometa in Vrsti blaga, ki se je po industrijskem tiru prevažalo. Tako stanje je ostalo do leta 1925.
Ob priliki izjednačenja administrativnih predpisov pa je bila Generalna Direkcija državnih železnic mnenja, da je treba tudi za industrijske tire postaviti namesto dotedanjega individualnega obravnavanja vsakega primera onotne normo in enotno tarifo. Izdala je naredbe, ki niso pripuščale niti degresije v pristojbinah glede množine dostavljenih vagonov, niti glede dolžine tirov. Z velikim naporom se je pozneje dosegla revizija te t rife, pri kateri je bilo vsaj načelo degresije uveljavljeno. Pristojbine same so zelo visoko odmerjene in dajejo vedno povoda za pritožbe interesentov. Posebno pogosto se čuje mnenje, da so pristojbine za vzdrževanje in nadzor proge previsoko odmerjene. Zbornica je o tem vprašanju potom poizvedb zbrala obsežno gradivo, ki je bilo predloženo anketi.
Razmerje med železnico in lastniki industrijskih tirov ureja poseben pravilnik. Ta pravilnik pa daje v naprej železniški upravi enostransko toliko predpravic, da o sporazumnem sklepanju kake slobodne pogodbe ne^ more biti govora. Stranke so v težkem položaju in zaščita interesov podjetij je v Okviru sedanjega pravilnika zelo problematična. Železniška uprava eksploatira dovlačilnice popolnoma fiskalno, vračunajoč povsod 20% pribitek k efektivnim stroškom in izdatkom, kar bistveno podražuje gradbo in vzdrževanje takih tirov. Splošna' zahteva gre za tem, da se zaračunja-vanje 20% pribitka ukine.
Nadaljne pritožbe se obračajo proti temu, da se za zemljišče ob industrijskih tirih izven območja posameznih postaj zaračunava interesentom za kvadratni meter po Din 5-— letne najemnine dočim odreja pravilnik najemnino z 20 parami za kvadratni meter. Največ je pritožb radi stroškov za nadziranje in vzdrževanje proge, ki se zdi jo pretirano visoki, ker povzroča to delo železnici le minimalno posla. Tako se je na primer ugotovilo v nekem primeru, da se mora za samo
nadzorovanje industrijskega lira plačevati letno 17.580 Din. Za vzdrževanje vsake kretnice na železniškem svetu po 600 Din, za vzdrževanje tira po 6 Din za tekoči meter, za mazanje in čiščenje vsake kretnice po 1.325 Din, za prižiganje in razsvetljevanji: kretnic še posebej 1.595 Din itd. Take pristojbine bistveno podražujejo obratovanje dovlačilnic in se posebno trdo občutijo tam, kjer se po dovla-čilnicah dovaža manjvredne sirovine, kakor So kamenje, rude, odpadki, drva, premog itd.
V /.vezi s tem poročilom se je razvila živahna debata, v katero so posegli posebno ravnatelj Vevških pa-parnic dr. Ciril Pavlin, tajnik Zveze industrijcev D. Goriup in drugi interesenti. Zastopniki železniške uprave so podali k posameznim točkam razprave obširna pojasnila o načinu in podlagi, kako je bila ugotovljena pavšalna odškodnina, ki jo zahteva železniška uprava od strank. Razprava jo ugotovila, da so privatniki svoječasno za vzdrževanje tirov porabili neprimerno manjše količine materijala. kakor ga danes zaračunava železnica strankam in se zato splošno zahteva, da se na podlagi teh beležk in izkustev pristojbine za vzdrževanje znižajo.
Istotako se je predlagalo, naj bi se znižale začetne dostavnine za vagone na industrijske tire na polovico sedanje tarife in uvedle olajšave glede polaganja kavcij in obračunavanja pristojbin.
V zmislu sklepov ankete bo zbornica v posebni spomenici obrazložila železniški upravi zahteve gospodarskih krogov in utemeljila predloge za znižanje pristojbin.
NAPREDEK NEMŠKEGA ZADRUŽNIŠTVA V JUGOSLAVIJI.
Nemški kmetje v Vojvodini in v Slavoniji so ustanovili pred petimi leti pod imenom »ftauernhilfen« posebne kmetijske zadruge, kojih število je naraslo že ria 130. Zadruge štejejo okoli 15.000 članov in upravljajo kapiial v znesku 100 milijonov Din. Ves promet kreditnin in gospodarskih zadrug je znašal v preteklem letu .‘>42 milijonov Din, to je za 75 odstotkov več kot v letu 1927. Tudi blagovni promet slalno raste. Letos se je ugodni razvoj nadaljeval krepko. * * * JUGOSLOVANSKE SLIVE NA ANGLEŠKEM TRGU.
Angleški trgovci so naslovili na jugoslovanske interesente pritožbe s foto-grafičnimi dokazi, v katerih kritizirajo jugoslovanske pošiljatve sliv. Dalje so prišle iz Anglije že opetovano spomenice na jugoslovanske trgovske družbe, v katerih se pritožujejo glede zlorab pri izvozu jugoslovanskih si v. Jugoslovanski eksporlni krogi so se obrniti na uradna mesta s prošnjo za odpomoč.
* * *
PROMET V NAŠIH PRISTANIŠKIH.
V	letošnjih prvih 10 mesecih je znašal promet v glavnih petih jugoslovanskih lukah: na Sušaku 3690 ladij z 881.764 tonami netto, v Šibeniku 3755 ladij s 761.952 tonami netto, v Splitu 8321 ladij s preko dva milijona tonami, v Metkoviču 1127 ladij s 171.428 tonami. V Dubrovniku 2633 ladij s preko en milijon tonami * * *
Vinarski kongres.
Pred 10 leti so si odlični vinogradniški strokovnjaki in vinogradniki prizadevali osnovati zvezo vseh vinogradnikov države, zavedajoč se, da more le močna organizacija, osredotočena v centrali, koristiti tej, v Jugoslaviji tako važni panogi gospodarstva. Velik trud pa ni našel uspeha; kriza takrat še ni bila dovolj občutna in nismo našli odziva na Hrvatskem in ne v Srbiji Požrtvovalnost vseh, zlasti pa g. vinarskega ravnatelja Puklavca, je bila zaman. Rodilo se je potem vinarsko društvo.
Kriza je postala z vsakim letom ob-čutnejša in tudi letos ni prestala ako-ravno smo imeli po vsej državi zelo pičel pridelek. Vedno očitneje se kaže potreba centralne organizacije. — Pred kratkim je bila tozadevna akcija znova zasnovana in tokrat od Sa-veza vinogradara in vočara za Hrvat-sko v Zagrebu, ki mu načeluje baron Turkovič. Za 17. t. m. je bila sklicana predkonferenca v Beograd, ki se je vršila še naslednji dan. Na tej predkon-ferenci so bila poleg že omenjenega društva iz Zagreba zastopana: Vinarsko društvo za Dravsko banovino, vinogradniška sekcija Poljeprivrednega društva v Vršcu, Udruženje vinogradnikov v Šibeniku in vinogradska sekcija Banatskega poljeprivrednega udruženja. Pristostvovali so na konferenci tudi načelnik g. Rankovič, kot zastopnik Srbskega poljeprivrednega društva^ ter dva zastopnika centrale veletrgovcev z vinom.
Na konferenci je bilo sklonjeno, da se skliče na dan 17. februarja 1980 v Beograd vinarski kongres, na katerem se bodo poleg strokovnih refe-ratov obravnavala vsa pereča vprašanja vinogradništva. Na dan pred kongresom pa bo sklican ustanovni občni zbor Saveza vinogradnikov in sadjarjev za Jugoslavijo. Ta savez 110 bo imel direktnih članov, temveč bo združil le vse vinarske in sadjarske organizacije naše države, ki pa bodo dalje obdržale svojo smostojnost.
Za izvršitev teh sklepov je bil izvoljen ožji odbor nasledn jih gg.: Zdenko baron Turkovič, Zagreb; Lovro Petovar, Ivanjkovci; Jovan Banič, Smederevo; Gjuro Lederer ml, in v kolikor se tiče kongresa, Še g. Bruno Moser iz Zemuna.
Dne 18. t. m. po končani predkon-ferenci se je oglasila pri g. ministru za kmetijstvo dr. Frangešu posebna deputacija, ki mu je najavila kongres m ga obenem naprosila za podporo snujočemu se savezu. Gospod minister je deputacijo ljubeznivo sprejel. Idejo, da se osnuje centralna organizacija vinogradnikov, je pozdravil najtopleje ter obljubil svojo podporo našemu pokretu.
Želeti bi bilo, da se bo kongresa tudi iz Dravske banovine udeležilo cimveč vinogradnikov in sadjarjev in da se novemu savezu priključi poleg Vinarskega društva, tudi močno in dobro organizirano Sadjarsko društvo za Dravsko banovino.
L. Petovar.
GOZDNI ZAKON SANKGIJONIRAN.
Nj. Vel. kralj je dne 23. t. m. sprejel ministra za poljedelstvo dr. Otona Frangeša, ki mu je pri tej priliki kot namestnik ministra za šume in rudnike dr. Antona Korošca predložil v podpis zakon o šumah. Zakon šteje 380 paragrafov.
Problem svetovnih plačilnih sredstev.
Znani angleški narodni gospodar 1. S t a m p piše: Zahteve mednarodnih industrijskih in finančnih razmer na sistem svetovnih plačilnih sredstev tvorijo problem, ki zahteva v zadnjih letih vedno nujnejše svojo rešitev. Ta rešilev je možna danes v veliko večji meri kot prej samo na mednarodnem temelju. V teku bodočih dveh desetletij se bo denarni problem izkazal kot ono vprašanje, ki tiči bolj kot katerokoli drugo vprašanje za vsemi problemi brezposelnosti, štrajkov in mednarodnih stikov. Pred petimi leli sem dejal v nekem govoru, ki so ga tedaj označali kol »nepraktičen, akademičen, po nepotrebnem vznemirjujoč«, sledeče: Spričo potrebe stabilne vrednotne mere za mednarodna reparacijska in dolgovna plačila ter za odmero mednarodnega zadolženja in za notranja industrijska vprašanja se more brez pretiravanja trdili, da je morda vsa usoda prihodnjih dveh generacij odvisna od rešitve lega problema. — Od tedaj naprej so splošno uvideli, da ta problem nikakor ni akademičen, temveč skrajno realne in praktične narave.
Mednarodna banka bo preiskala lo vprašanje potom kolektivne akcije do dna. V zadnjih petih letih so /Jate cene, v kolikor se to tiče angleških razmer, padle za 16 do 20 odstotkov. Pred petimi leti se je splošno mislilo, da je možnost za vzdržanje ali padanje ali dviganje cen enako velika. Doživeli smo, kaj pomeni sprememba 40 odstotkov, razdeljena na 25 let, a za rap:dno spremembo v tako veliki izmeri ni v zgodovini nobenega predhodnega slučaja. Tudi če priznamo, da nam dajo angleške številke morda pretirano predstavo o mednarodni vrednosti zlata, moremo gledati na posledice le s težkim srcem. Sprememba je bila pač spremljana od majhnega produkcijskega dviga, a v splošnem je to vendarle dokaz, da je narodni dolg v svojem pravem znesku prav ogromno narasel, in sicer /a ca. 1000 do 1500 milijonov funtov po vrednosti lela 1925; lo je dosti več kot je znašal pred vojsko ves angleški državni dolg. To pomeni obenem, da tvori plačevanje dolgov veliko višjo odstotno mero vsakoletnih državnih izdatkov; to pomeni, da je anuiteta 102^ mil. funtov, kakor jo predvideva Voungov načrt za nemška reparacijska plačila, v resnici enaka anuiteti 125 mil. funtov za normalno leto po Dawesovem načrtu. Vpliva tega dejstva na industrijsko ravnovesje dežele, ki tako zelo zavisi od zunanjih okolnosti in razmer kol Anglija, ne moremo dosti visoko ceniti. Nedvomno imamo zato m>i vsi dolžnost, da pomagamo najti rešitev problema.
Problem denarnega standarda v svetu, kojega deli zavisijo drug od drugega močneje kot kdaj prej, je dvojen: ohranitev stabilne vrednotne mere za pravilno razdelitev družabnih dohodkov v posameznih političnih tvorbah ali okrajih in ohranitev stabilne vrednotne mere med posameznimi državami; in sicer ne tako za mednarodno trgovino, čeprav je tudi to važno, kot za dolgoročne pogodbene relacije, kakor so na primer trgovina s premogom in s petrolejem, obresti dolgov, politični dolgovi in reparacije. Jasno je, da ima ta problem mednaroden značaj; in čeprav je že s tem veliko pridobljeno, da zbolj-šuje vsaka posamezna država svoj lastni kreditni in bančni aparat, je popolna rešitev možna le z ojačeno mednarodno solidarnostjo in z ojačenim mednarodnim sodelovanjem. Visoko razvita industrijska drržava, ki je pa glede na svoj kreditni in vrednotni sistem zaostala, bi
mogla ves napredek le ovirati. Veliko zavisi torej od dobre volje in spretnosti vlad in od dela centralnih bank v posameznih državah.
Iz štirih glavnih točk se moremo tega problema lotiti. Imamo prvič kontrolo zlate množine ob viru, drugič razdelitev te množine na najboljši način, tretjič najboljšo razdelitev dane in nespremenljive množine za zadovolilev raznih možnih potreb in četrtič avtomatično vstavitev pomožnega standarda za slučaj, če bi vrednost zlata prišla na kritično točko. — Glede prve točke je jasno, da bi bil položaj čisto drugačen kot je danes, če bi imela mednarodna korporacija, na kateri bi bili mi vsi intere-sirani, v svojih rokah zlate rudnike kot vire zlata in bi mogla neodvisno od ko-mercielnih razmotrivanj producirati več ali manj zlata, kakor bi to ravno zahtevala stabiliteta. Pač se javlja že danes tendenca, da se produkcija zlata pomnoži ali dvigne, kakor baš vrednost zlata pada ali raste, a ta proces je v primeri z direktno kontrolo zlata zelo počasen in zamotan. — Glede druge točke moremo reči, da zavisi v neekonomskih in brezsistemnih razmerah, kakor se danes zlate rezerve razdeljujejo, množina razpoložljivega zlata skoraj še bolj od golih slučajnosti kot pa skupna produkcija. Tu bi mogla odpomoči močna korporacija mednarodnega značaja, kot je kakšna mednarodna banka. — Preidem k tretji točki: Dokler se morajo kreditni sistemi raznih držav ozirati na tako različne potrebe, je poenotenje kreditnih sistemov težko možno. A norme, ki bi jih mogel postaviti mednarodni clearing-zavod za ideje in izkustva, bi mnogo pripomogle k prenosu kreditnega sistema, ki se je v kakšni deželi izkazal kot dober, v druge dežele. — Ce bi se slednjič, da. omenim še četrto točko, razmerje zlata skupaj s kreditom do produkcije tako temeljito spremenilo, da bi postale vse dolgoročne pogodbe brezpredmetne, tedaj bi se mogli z mednarodnim sodelovanjem zateči k srebru, platini ali h kakšnemu drugemu pomožnemu sredstvu.
Velika korist zadnjih petih let obstoji v tem, da se ta problem danes ne smatra več kot teoretično-akademičen, temveč kot problem prakse, in da smo spoznali, kakšna nevarnost grozi vsej naši civilizaciji, če problema ne rešimo.
IZVOZ NEMŠKIH PISALNIH STROJEV.
Med redkimi nemškimi industrijskimi panogami, ki morejo poročati o rastočem izvozu, je nemška industrija pisalnih strojev. V prvih devetih letošnjih mesecih je bil izvoz že veliko večji, kakor lani v vsem letu in je znašal 73.000 kosov, v vrednosti 14769 milijonov mark (lani v vsem letu 54.000 kosov in 10134 milijonov mark). Ta dvig ima svoj vzrok deloma tudi v prav posebni okolnosti, namreč v vpeljavi latinice v Turčiji, ki je veliko naročila. Letošnji devetmesečni izvoz v Turčijo je 16-krat tako velik, kakor lanski v vsem letu (lani 462 kosov, letos v devetih mesecih 7248) in predstavlja skoraj desetino vsega nemškega izvoza. Izvoz v Francijo lani v vsem letu 4200 kosov, letos v devetih mesecih 9000, v Nizozemsko 2050 in 5020, v Anglijo 1485 in 2970. Torej velikansk napredek.
OGRSKE PROSTE CONE V PRISTANIŠČIH JUGOSLAVIJE.
V	ogrskih gospodarskih krogih se širijo vesti, da bo dobila Ogrska tako kot Poljska prosti pristaniški coni na Su-šaku in v Splitu. Jugoslovanska vlada je menda pripravljena, da bo dovolila v ta namen posebne tarifne ugodnosti ter da bo zgradila v obeti pristaniščih primerna skladišča. V zvezi s temi načrti je tudi gradba cest, ki vodijo v ti pristanišči, gradba Jadranske železnice ter druge investicije, ki so v teh dveh pristaniščih nameravane.
VALDA
Ievirne francoske pastilje
proti škodljivim učinkom megle in vsem boleznim dihal.
Prodajajo vse lekarne in drogerije.
FINANČNI POLOŽAJ RUMUNIJE.
Iz Bukarešte poročajo:
Finančni sosvetovalec pri rumun-ski vladi Rist je predložil tretje četrtletno poročilo. Pravi nam, da so se dosegli od avgusta t. 1. naprej prav ugodni zaključki. V primeri z letom 1928 kažejo državni dohodki v prvih desetih mesecih prirastek 1514 milijonov lejev. Skupni deficit letošnjega leta torej ne bo presegel ene milijarde in ga bo mogoče kriti s sredstvi, v ta namen rezerviranimi. Blagajniško stanje Narodne banke se je ojačilo za 45 milijonov dolarjev, od koje svote izhaja 20 milijonov dolarjev iz deviz, doteklimi z eksportom žita. Dotok deviz, ki ga bo v pomladi prinesel eks-port koruze, bo mogel kriti potrebe trgovine in inozemske dolžne obveznosti. Stabilnost lejevega tečaja se zdi zavarovana proti vsakemu slučaju. — Položaj zunanje trgovine se je razločno zboljšal. Treba je premagati še veliko težkoč; tako je posebno treba spraviti proračun v ravnovesje. Po povprečnosti dohodkov v letih 1927, 1928 in 1929 pričakujejo za bodoče leto 36.200 milijonov lejev dohodkov. Z zboljšanjem nabiralnega načina in razdelitve davkov bi se mogli dohodki zvišati za 2500 milijonov lejev, s čimer bi bilo omogočeno kritje vseh neobhodno potrebnih izdatkov. Vsekakor je potrebna največja varčnost in pa reforma finančne uprave. Poročilo omenja z optimizmom gotovo zboljšanje gospodarskega in finančnega položaja Rumunije.
Tedaj 27. decembra 1929.	Hovpra- SeTan)« Dir	Pouauni? Dh«
DEVIZE: Amsterdam 1 h. goM. . .		22*74
Berlin 1 M		13-4825	13-5125
Bruselj 1 belga			7-8877
Budimpešta 1 pengO . .	—•—	9-8794
Curih 100 fr		1094 40	1097-40
Dunaj 1 Šiling		7-9203	7-9603
London 1 funt 		274-60	29540
Newyork 1 dolar	 Pari* 100 fr		121-—	56-22 123 —
Praga 100 kron		166*89	167 69
Trst 100 Ur		293-80	295-80
štedite, toda samo tam, kjor je koristno!
Ni čuda, da se ob koncu leta, ob sklepanju računov in polaganja bilanc, misli samo na to, kako in kje se bo dalo v prihodnjem letu kaj prištediti, kako se bo izognilo tem ali onim izdatkom. V težkih časih je pač treba štediti vsepovsod, skrčiti vse izdatke na neobhodno potrebni minimum! Vendar pa se mora štediti gospodarsko, kajti štednje, ki niso na mestu, povzročajo Se večje škode. Na to moramo opozoriti zlasti one, ki ob koncu leta pri črtanju izdatkov črtajo tudi naročnino na »Trgovski list«. Dali nihajo taki »gospodarji v svoji režiji res nobenih »večjih« stroškov kot so stroški za »Trgovski list«. Mi bi sve-■ ali, naj prečitajo pozorno vsaj dve d ‘h številke lista, pa se bodo morali ’	,	kmalu prepričati, da so si s tem
•	• ranili mnogo več kot jih stane na-očnina. Malo več smisla za gospodar-
ska vprašanja, malo več poglobitve v stanovske interese, malo več resnosti v naše vrste, pa bodemo našli v našem listu dovolj hrane, uvideli bodemo, da je naš list edini čuvar gospodarskih interesov in da zasluži podporo prav vseh, ki se hočejo prištevati med trgovce, odnosno gospodarje sploh. Večkrat govorimo o razčiščen ju naših vrst, zahtevamo izločitev takih, ki ne spadajo v naš stan, koje je prinesla med nas samo konjunktura. Ta klic bo treba še večkrat ponoviti, da se čimprej rešimo vseli, ki ne spadajo v naše vrste, ki naše delo za napredek in procvit trgovskega stanu samo zavirajo. Vso zavedne trgovce pa prosimo, da nas v uaših stremljenjih podpirajo in da nam pridobijo novih naročnikom. S tem koristijo celemu stanu, koristijo pa tako največ tudi lastnim Interesom.
Zakon o pospeševanju živinoreje je podpisal Nj. Vel. kralj Aleksander. To je eden najvažnejših naših gospodarskih zakonov.
Proga Kragujevac—Kraljevo je bila otvorjena pred par dnevi. Proga je del velike Jadranske železnice.
Hilferding, nemški finančni minister, je
odstopil. Star je 53 let. Po rodu je Avstrijec in je izvrševal do 43. leta zdravniški poklic. Po vojski si je pridobil nemško državljanstvo. Bil je dvakrat nemški finančni minister, I. 1923 in leta 1928/29.
Dividenda Narodne banke kraljevine Jugoslavije je določena s 400 dinarji na delnico. Brutodohodki so približno isti kot lani.
Ogrskemu poljedelstvu manjka kredita in bo poseglo po samopomoči. Hranilne vloge in bančne imovine naj nalagajo poljedelci samo pri onih denarnih zavodih, ki dajejo kredite le poljedelstvu.
Dve novi tekstilni tovarni v Jugoslaviji
sta ustanovljeni; ena v Mariboru s pomočjo švicarskega kapitala, ena v Nišu.
Izvoz boba in fižola iz Jugoslavije v mesecu novembru je nesel 50 milijonov dinarjev; večina je šla v Nemčijo.
Izvoz posušenih sliv iz Jugoslavije v mesecu novembru je dal 47 milijonov dinarjev.
Londonska borza je zaprosila jugoslovansko zunanje ministrstvo, naj ji d<5
na razpolago obstoječe podatke o gospodarstvu in finančnih razmerah Jugoslavije v letih 1928 in 1929.
Magnezitna najdišča so odkrili v dolini Vardarja pri Velesu. Kakovost ma-gnezita je izborna, žila je močna en meter.
Hranilne vloge pri velikih dunajskih denarnih zavodih so dosegle s koncem novembra vsoto 1241 milijonov šilingov.
Nemška sladkorna produkcija je letos rekordna; cenjena je na 19,650.000 stotov in bo izvozni previšek visoko nad lanskim. Stremljenje po ravnovesju v produkciji in konsumu je pokazalo zopet enkrat negativen zaključek.
Nemška industrija slekla je že skoraj popolnoma karlelirana in ni nobenega pomembnega outsiderja več.
Gospodarska kriza v Rumuniji ki je bila v poletju na višku, se je sedaj že precej polegla. Sprejetje proračuna za leto 1930 smatrajo kot dokaz za aktivnost narodne kmečke stranke.
Prva seja v Haagu se bo vršila dne 3. januarja 1930.
Jugoslovanske delnice na dunajski borzi so proti sredi decembra precej narasle, dočim je povprečnost avstrijskih delnic izkazala napram 15. novembru popolno stabilnost.
Danska banka je znižala obrestno mero od 554% na 5%. Dosedanja obrestna mera je bila v veljavi od 27. septembra 1929.
Mednarodni jekleni kartel je raztegnil decembersko 10-odstotno omejitev tudi na januar in jo bo raztegnil najbrž še na februar.
Avtomobilov v Avstriji je nad 33.500, med njimi 19.800 osebnih. Dočim je na koncu leta 1924 prišel 1 avto na 442 oseb, pride sedaj že na 200 oseb.
Število motornih koles v Avstriji se je od leta 1924 do srede t. 1929 početvo-rilo na 41.800.
Svetovno število avtomobilov je cenjeno na ca. 30 mil jonov; v Zedinjenih državah jih je 22-4 milijonov ali ca. 80%.
Predsedstveno poročilo Zbornice za TOI.
(Poročilo predsednika g. Ivana Jelačina ml. v plenarni seji dne 18. decembra 1929.)
*
«
IN
3
19!
H
trn
«
01
ul
e
9mm
£
QJ|
«
mMNJo
dišave
znamke
GLAVNA ZALOGA
f *benik
osnik i Ljubljana
IM
(Nadaljevanje.)
IV. Obrtne zadeve.
Določitev obsega obrtnih pravic novih obrtnih panog, kakor tudi v primerih novih načinov izdelovanja, ki se pojavljajo, ter razmejitev obsega obrtnih pravic med že obstoječimi podjetji, je predmet stalnega proučevanja v zbornici. Pritožbe prizadetih interesentov dajejo oblastim povod, da naprošajo zbornico, da se jim izjavi o načelnih vprašanjih kolizije interesov, ki jih postavljajo konkretne pritožbe na dnevni red. Zbornica je v lakih primerih dala v zadnjem času oblastim znatno število izjav, med katerimi bi bilo posebno omeniti izjavo
o	izdelovanju in prodaji pirotehničnih izdelkov, o obsegu obrtnih pravic keramikov, o izdelovanju autobusnih karoserij, keksov, o delokrogu sedlarjev in ličarjev, o izdelovanju tehtnic in dog za sode, o izvrševanju krov-skih in mizarskih del po pooblaščenih stavbnih inženjerjih, o vprašanju, ali more steklar brez posebnega dokazila usposobljenosti prijaviti tudi obrt steklarskega brusilca, odnosno graverja, o izdelovanju radio - aparatov in montaži radio-anten, o obsegu obrtnih pravic kleparja, damskega frizerja, ključavničarja, o obrtnem značaju kopanja krede, galvanizira-nja, o barvanju čevljev in usnjenih izdelkov, o izdelovanju kock za tlakovanje, izdelovanju cementnih stopnic, popravljanju galoš, izdelovanju vinjet, otroških vozičkov in kemičnih čistilnic, o obsegu obrtnih pravic pogrebnega zavoda, slaščičarjev, tvomice umetnega škrilja, tapetnikov in sedlarjev, tesarskih mojstrov in cemen-tarjev. Nadalje je zbornica stavila predloge glede prakse pri podeljevanju tiskarskih koncesij, izjavila se je glede neupravičene uporabe tuje podjetniške označbe, klanja živine in prodaje mesa po kmetih, klavzul v učnih pogodbah, štetja vojaškega službovanja v usposobljenostno dobo, norm za izdelavo opeke in zaposlitve vajencev po neusposobljenih osebah.
Kljub Intenzivnemu prizadevanju zbornice in krajevnih interesentov se še vedno pojavlja šušmarstvo na mnogih krajih zborničnega področja. Gre po večini za posamezne primere. Na zbornično posredovanje so veliki župani izdali vsem podrejenim organom in oblastim striktna navodila, da energično zatirajo pojave šušmarstva, vendar se vedno bolj kaže, da oblasti nimajo dovolj izdatnih sredstev na razpolago, da bi mogle v vseh primerih napraviti energično red. šušmarstvo se skuša skrivati tudi za razne fingi-rane podružnice in družbe. Na ta način dela občutno konkurenco tudi večjim podjetjem. Taki primeri so posebno pogosti v stavbni stroki. Zato je zbornica pokrenila akcijo, da se prepreči nelegalno obrtovanje in postopa z vso strogostjo proti zlorabi družb za kritje neusposobljenih oseb ter predlagala, da se takim družbam ne izdaja dovoljenj za koncesijonirane obrte, ker jih ni smatrati za zanesljive v zmisiu § 23. obrtnega reda.
Poslovanje znatnega dela strokovnih zadrug še vedno ni zadovoljivo. Zbornica je, uvidevajoč potrebo poglobitve strokovnega dela in poslovanja zadrug priredila tečaj za zadružne funkcijonarje, ki se je vršil začetkom meseca junija. Tečaj je vzbudil splošno zanimanje ter dosegel izredno lep uspeh. Toda s tem je bil cilj zborničnega stremljenja dosežen le deloma, ker se tečaja niso mogli udeležiti vsi zadružni funkcijonarji. Uvidevajoč potrebo, da se zadružne funkcijonarje praktično uvede v poslovanje, da sc najmanj vsako leto enkrat podrobno pregleda in oceni celo poslovanje zadrug, je zbornica pričela inicijativno delovati na to, da se osnuje za Dravsko banovino posebno zadružno nad-zorništvo. Kraljeva banska uprava je ustregla tej zbornični prošnji ter usta-
Dober dobiček brez ritika
Maribor, Cankarjev« 26
dosežete s prodajo
MAGGr,evih izdelkov za juhe.
novi la obrtno zadružno nadzorništvo in sekcijo za pospeševanje obrta in domače industrije pri sreskem načelstvu v Mariboru ter te posle poverila dosedanjemu zadružnemu komisarju pri velikem županstvu v Mariboru.
V	toku letošnjega leta je postalo tudi praktično aktualno vprašanje naseljevanja inozemcev v naših krajih in njih pripustitev k samostojnemu izvrševanju obrtov. Obrtne oblasti pošiljajo zbornici v zadnjem času vedno več takih prošenj inozemcev v izjavo.
V	teku zadnjih devetih mesecev je na-rastlo njihovo število za 51. Pri tem pa opazujemo, da gre po večini za osebe, ki imajo povprečno kvalifikacijo in ne obstoja za njihovo nastanitev niti strokovna niti krajevna potreba.
Strokovno izobrazbo naraščaja pospešuje zbornica z gmotnimi podporami šolam za nabavo učil, kakor tudi s prispevki k vzdrževalnim stroškom, z zalaganjem strokovnih knjig, kakor tudi s tem, da podpira specijalizacijo nadarjenih naraščajnikov za stroke, v katerih še nimamo domačih kvalificiranih moči. Obrtne in trgovske nadaljevalne šole so v preteklem letu napredovale številčno in po uspehu pouka. V šolskem letu 1928/1929 je bilo 79 obrtnih in 16 trgovskih nadaljevalnih šol s 7653 odnosno 749 učenci v skupno 306 razredih. Za šolsko leto 1929/1930 zbornica še ni dobila vseh podatkov. Vendar opažamo že iz dosedanjih poročil, da je na področju bivše mariborske oblasti priraslo več novih šol. Tudi se je z zbornično dotacijo pojačala inšpekcija strokovnega šolstva, kar mnogo prispeva k izboljšanju uprave in pouka. Z ukinjenjem oblastnih samouprav so izgubile strokovne šole činitelja, ki jih je jako izdatno podpiral. Zato bi bilo želeti, da prevzame to vlogo v nezmanjšani meri z bodočim proračunom banska uprava.
Za pospeševanje obrti v prihodnjem letu 1930 je izdelal obrtni odsek obsežen program. V okviru proračunskih sredstev se bode priredilo predvsem večje število strokovnih tečajev (avtogenski za kovinarje, prikrojeval-ni za krojače in čevljarje, lužilni za mizarje, tečaj za friziranje, knjigovodski in kalkulacijski tečaji za stavbne, kovinarske in lesne stroke in spe-cijalen tehnično-komercijalni tečaj za lesno trgovino in industrijo). Razen tečajev se namerava prirediti še strokovna predavanja in poučna potovanja. Predvidene so tudi podpore za strokovni študij in izpopolnitev v inozemstvu, za obrtniške razstave in za strokovno literaturo.
Končno naj omenim, da je zbornica podelila že letos večje število podpor za študij in prakso v inozemstvu nadarjenim prosilcem iz mizarske, keramične, kiparske, vodne, plinske in kurilne instalacijske ter grafične stroke.
Gibanje obrtniških obratov v preteklih treh četrtletjih nudi naslednjo
sliko:
1. četrti. II. četrti. III. četrti. Število prijav 768	706	600
Število odjav 563	461	280
Prirastek + 205	+ 245	+ 320
Vidimo torej, da ima stanje obrtniških obratov v nasprotju s trgovskimi rastočo tendenco ter da je prirastek od četrtletja do četrtletja jačji. S tem se tudi eksistenčne prilike vedno bolj utesnujejo. V splošnem opažamo v preteklem letu dobro zaposlenost vseh panog, ki so v zvezi z gradbenim obrtom, dočim je v kovaški in kovinarski stroki ter v čeyljarskem obrtu položaj trajno nepovoljen. Posebno se to občuti na deželi, kjer se je položaj vslod občutnega padca cen poljskim pridelkom v zadnjih mesecih zelo poostril.
(Nadaljevanje prihodnjič.)
TRI MILIJONE BREZPOSELNIH V U. S. A.
Po zadnjih izkazih delavskega urada v Washingtonu je v Zedinjenih državah sedaj nad tri milijone brezposelnih. V newYorških finančnih krogih je rodilo to poročilo veliko osuplost; strah brezposelnosti, ki je grozil že pred dvema letoma, se je sedaj naenkrat pojavil, kot posledica nazadujoče konjunkture. Razne važne industrijske panoge so odpustile v zadnjih tednih mnogo delavcev; med drugim so avtomobilne tovarne v teku zadnjih mesecev reducirale svojo produkcijo za več kot za polovico in so zato tudi število delavcev omejile. Iz Acrona, središča ameriške industrije pnevmatik, poročajo o zmanjšani produkciji in prav tako je nazadovala tudi produkcija železne in jeklene industrije. Stavbna obrt toži o poslabšanem prometu, daleko preko sezijske tišine, veliko tekstilnih tovarn je po borznem kra-hu prenehalo z delom. Vsled borznih zgub precej zmanjšana nakupna moč prebivalstva je znižala tudi število na-stavljencev v industriji luksuznega blaga (prim. naše notice o majhnem ameriškem demantnem nakupu v Belgiji in Holandiji). Tudi železnice so vsled manjšega blagovnega prometa odpustile mnogo melavcev. Pride zraven še, da poljedelstvo ne potrebuje več sezij-skih delavcev. Beremo, da bo imela velika brezposelnost za posledico zopet-
V zadnjih dneh so prejele razne naše gospodarske institucije in električne centrale osnutek zakona o elektrifikaciji, ki ga je razposlalo ministrstvo javnih del v proučitev in spopolnjenje. Kako aktuelno je to vprašanje v naši domovini, najbolj dokazujejo dejstva, s kako vnemo so pričele vse zainteresirane organizacije in strokovne ustanove razpravljati o tem najvažnejšem problemu našega gospodarstva.
Proslava 20-letnega obstoja kluba strojarskih in elektrotehniških inženirjev v Zagrebu v nedeljo, dne 15. t. m. se je vršila v znamenju tega zakonskega načrta. Gotovo bo čitatelje «Trgovskega lista* zanimalo, kako sodijo poklicni strokovnjaki in priznani naši inženirji o tej stvari. Ing. Ribič je ob priliki te proslave izdelal precizno in dobro zasnovano predavanje o elektrifikaciji naše države.
V začetku svojega predavanja je predavatelj naglašal, da bodi naloga elektrifikacije, racijonalno izkoriščanje prirodnih sil v proizvodnji po najnovejših tehnično - ekonomskih principih v cenenem električnem toku za vse potrebe pogona, razsvetljave, elektro-kemičnih in elektro-metalurgičnih industrij v naši državi. Elektrifikacija naj bo usmerjena v koncentraciji proizvodnje električnih energij in izkoričanja prirodnih sil, a usmerjena v decentralizaciji konzuma. Bazo za uspešno elektrifi-Kacijo daje neizmerno bogastvo pri-
, rodnih sil, bodisi vodnih, premogovnih, plinskih itd. Vodnih sil imamo v naši državi pri minimalnem stanju vode preko tri in pol milijone konjskih sil, pri srednjem stanju pa preko sedem milijonov. Od vse te ogromne množine je danes izkoriščenih jedva 3-6%. Slično je stanje tudi pri premogu. Prirodni zakladi premoga v naši državi se cenijo na 8700 milijonov ton, letna produkcija pa znaša komaj 5,000.000 ton. To pomeni, da bi ta količina pri sedanji letni produkciji zadostovala za 1600 let. Slične relacije vladajo tudi v izkoriščanju zemeljskih plinov in mineralnega olja, katerih množine niso niti ugotovljene. Tako se n. pr. zaloga podzemskega plina pri Bujavici ceni na^ 2.000,000.000 m8, pa se je jedva pričelo z eksploatacijo. V Sevnici se
, no znižanje izseljeniških kvot. Tudi se | zopet množijo glasovi, naj se krediti j inozemstvu še bolj omejijo. Izvedba Hooverjevih načrtov bo dovedla v bliž-; nji bodočnosti do večje glavnične po-! trebe v Ameriki in bo zato misel ome-: jitve v izvozu kapitala dobila mnogo ! pristašev.
Kvalitetna
mamka
Zahtevajte povsod 1
Carinski dohodki v drugi dekadi decembra so znašali pri glavnih carinarnicah: Beograd 7 5 milj. Din, Zagreb 112, Ljubljana 9 7, Novi Sad 7-5, Dubrovnik 43, Skoplje 15, Split 134 in so dosegli od 1. aprila do 20. decembra 1929 1150 milj. Din.
zakladi mineralnega olja cenijo na 150.000 ton, a dosedaj se je izkoristilo jedva 7000 ton. V svojem nadaljnjem razmotrivanju je predavatelj konstatiral, da se v načrt bodoče elektrifikacije morejo sprejeti samo neka postoječa obratovališča in centrale, katere zbog svoje moderne izgradnje, kapacitete in odlične konzumne politike reprezentirajo tudi z vidika obče elektrifikacije smotrene objekte. To so predvsem centrala v Fali (42.000 K. S.), centrala na Cetini (36.000 K. S.) in centrala na Krki (24.000 K. S.). Eventualno centrala v Velenju (5000 K. S.) in zagrebška kalorična ter karlovška hidroelektrična centrala, pri katerih so dane možnosti razširjenja, čeravno nimamo službene statistike, je ing. Ribid po privatnih informacijah izračunal letno produkcijo naših central in jo ceni na 460,000.000 kilovatnih ur, od katerih proizvajajo kalorične centrale ca. 26 %.
Z ozirom na konzum, ki je glavni faktor smotrene elektrifikacije, je govornik razdelil istega na 4 grupe: mesta, industrija in obrt, vasi in ko-nečno železnice. Mesta konzumirajo ca. 20% produkcije. V naši državi odpade na vsakega prebivalca letno okrog 38 kw ur (v Rusiji 20, v Ru-muniji 24, čehoslovaški 96, Avstriji 260, Angliji 174, Švici 1040, Norveški 1910). Predavatelj obširno razlaga o vzrokih tako malega konzuma pri nas in konzultira možnosti njegovega podviga po izvršitvi elektrifikacije. Z ozirom na eminentno poljedelski karakter naše države (80% prebivalstva tvori poljedelstvo) predavatelj posveča posebno pažnjo naši vasi v krogu elekrifikacije, ker bi z njo vse grane našega poljedelstva znatno oživele. Vsled slabo razvite industrije in slabe gostote konzuma naglasa predavatelj živo potrebo, da se istočasno z realizacijo elektrifikacije ima brezpogojno izvesti tudi elektrifikacija naših železnic, ki so največji konzument naših prirodnih sil (konzum premoga letno 2,000.000 ton ali 40 % vse produkcije). Če se elektrifikacija železnic izvede, bi se stroški znižali za polovico.
V	drugem delu je predavatelj obrazložil osnutek načrta elektrifikacije z vsemi statističnimi podatki.
Borza dela v Mariboru. Od 15 do 21.
decembra je delo iskalo 114 moških in 33 ženskih, tedaj 147 oseb, 56 službenih mest je bilo prostih, dela je dobilo 55 oseb, t. j. 35 moških in 20 ženskih oseb. odpotovalo jih je 60 in koncem meseca jih je ostalo še 541 v evidenci. Od 1. januarja do 21. decembra pa je delo iskalo 5745 moških in 3233 ženskih oseb. 5214 službenih mest je bilo prostih, delo so dobile 4104 osebe, 1604 jih je odpotovalo, 2729 pa odpadlo.
Pri borzi dela v Mariboru dobijo delo: 8 viničarskih družin, 4 majarji, 1 kravar s sinom, 15 hlapcev, 2 švajcarja, ki znata dojiti, 20 gozdnih delavcev, 10 rudarjev, 1 delavec za pregledovanje jajc, 1 eletrotehnični inštalater, 1 sodar, 1 elek-tromonter, 1 mizar, 1 čevljarski delovodja, 1 krojaški prikrojevalec (mojster). 2 prikrojevalca gornjih delov čevljev, 1 pečar, 1 mlinar, 1 plačilni natakar, 2 le-sostrugarja, 1 kovač, 12 ključavničarjev, 10 mizarjev in 3 kovači za tovarno vagonov v Srbijo, 1 prekajevalec (mesari, več vajencev (čevljarske, mizarske, zlatarske in pekovske obrti ter trgovske stroke), kakor tudi 3 kmečke dekle, 5 kuharic, 7 služkinj, 1 postrežnica, 1 vzgojiteljica, 2 sobarici, 1 šivilja, 1 ser-virka, 1 natakarica, 1 šiviljska vajenka,
1	pletilska vajenka.
Pridelek koruze v Evropi. V glavnih evropskih koruznih produkcijskih deželah je bil pridelek koruze sledeči: v Jugoslaviji lani 18-2 milijona meterskih stotov, letos 408, y Rumuniji 27’6 in 61, v Italiji 16-5 in 21-1, v Ogrski 12-6 in 19-5, v Bolgariji 4-6 in 9 2, v Španiji 5'3 in 6-4. Itd.
Kriza italijanske svilene industrije. — Italijanska vlada je podrobno proučila krizo na svilenem trgu in je sklenila ustanoviti pomožni sindikat, da drži svilene cerve ter da doseže njih izenačenje. V sindikatu bodo svilene predilnice, javne zavarovalnice in hranilnice. Sindikat bo dajal predilnicam v času, ko bo prodaja zastala, blagovne kredite in predujme.
Letni zaključek pri Citroenu. Na letnem zborovanju Citroenove avtomobilne družbe so sklenili, da bodo za poslovno leto 1928/1929 izplačali kot lani 7 - odstotno dividendo na osnovno delnico. Družba je v preteklem poslovnem letu prodala okoli 88 tisoč voz in upa, da bo prodajo dvignila na 100.000 voz. Produkcijska številka za december znaša 360 voz na dan in bo narasla v prvih mesecih leta 1930 na 400. Citroen označa evropski avtomobilni trg kot ugoden. Francija, ki je slej ko prej glavni prodajni trg družbe, more sprejeti še veliko novih vozov. Promet izkazuje v poslovnem letu 1927/1928 ca. 1.400 milijonov frankov in 77.000 voz, v letu 1928/1929 pa 1.700 milijonov frankov in 88.000 voz.
Oommerciale Italiana — Commer-ciale Triestina. Milanska Banca Com-merciale Italiana je prevzela delniško večino zavoda Banca Commerciale Triestina. Delniška glavnica prve banke znaša 500 milijonov lir, glavnica druge banke pa 100 milijonov. Pravijo pa, da bo prevzeti tržaški zavod glede na njegov položaj v novih italijanskih krajih ostal v svojem poslovanju še nadalje precej samostojen.
Gradba ladij na Norveškem. V Oslo, glavnem mestu Norveške, gradijo sedaj na norveški račun 128 ladij z vsebino več kot 1 milijon brutoregister-ton, med njimi 65 motornih ladij z vsebino skoraj 700.000 ton. To je najvišja ladjegradbena številka, ki so jo dotlej ugotovili za norveški račun. To dejstvo smatra jo r/n tembolj presenetljivo, ker so voznine na vsem svetu danes zelo nizke.
Zakon o elektrifikaciji naše države.
Mlevski izdelki: 1 kg pšenične moke št. »OOg« 3-80-4, št. »2« 3-60-375, št. »4« 3-50— 3-60, št. »5« 3’40—3-50, št. »6« 3-20—3-30, št. »7« 2-75, ržene moke 1. vrste 4, II. vrste 3-50, prosene kaše 4-50, ječmenčka 5—12, otrobov 2, koruzne moke 2 50, koruznega zdroba 4 — 4-50, pšeničnega zdroba 5, ajdove moke štev. »1« 6-50—7, štev. »2« 6, kaše 7 Din.
Krma: q sladkega ali kislega sena ali otave 80—100, ovsene, pšenične ali ržene slame 65—75 Din.
Kurivo: 1 m* trdih drv 125—160, mehkih drv 90—110, 100 kg premoga trboveljskega 40 — 50, velenjskega 24—28, 1 kg oglja 2, koksa 075—1, 1 1 petroleja 7, bencina 8—9, karbida 7, sveč 20—35 dinarjev.
Zelenjave: 1 kg endivije 1—2, radiča 1, 1 glava zgodnjega ali poznega zelja 0-50—3, ohrovta 1-50—2, 1 komad karti-jote 1-.80—10, 1 kupček špinače 1, šopek peteršilja 0-25, zelene 0-50—1, zelenjave za kuho-0-25—0 50, 1 kg čebule 2 do 3, česna 10 — 12, I komad pora 0-25, korenja vrtnega ah navadnega 0-25, pese rdeče 0-25— 0-50, repe 0-25, kolerabe 0-50—1,	1 kg krompirja zgodnega ali
poznega 0-75 —1 25, hrena 10, zelja kislega 4, repe kisle 2 Din.
kože 20—21, svinjske kože 12—13, gornjega usnja 90—110, podplatov 55—75 dinarjev.
Perutnina: piščanec majhen 12-50 do 20, večji 25—30, kokoš 30—40, raca 25 do 30, gos 60 — 80, puran 65—140, zajec domač, majhni 15, večji 40 Din komad.
Divjačina: 1 divji zajec 40—60 Din komad.
Ribe: 1 kg krapov 20, ščuk 26 — 28, morskih rib 18 — 38 Din.
Mleko, maslo, sir, jajca: 1 liter mleka 3—3-50, smetane 12—14, 1 kg surovega masla 40—44, čajnega masla 50 — 60, masla kuhanega 44 — 48, ementalskega sira 80, polementalskega sira 40, trapi-stnega 35, grojskega 35, lilsitskega 35, parmazana 90, sirčka 4 — 8, jajca 175 do 2-25 Din kos.
Pijače: 1 liter vina, novega, 10—16, starega 16—25, piva 9, 1 steklenica piva 550, 1 sodček piva (25 11 150, 1 liter žganja 30—48, ruma 40—50, sadjevca 4 do 5, 1 steklenica pokalice T50—2-50 dinarjev.
Kruh: I kg belega kruha 4-80, črnega 4, 1 žemlja, 6 dkg, 0-50 Din.
Sadje: 1 kg jabolk I., II., in lil. vrste 4 do 8, posušenih sliv 12, kostanja suro-gave 15-0—2, pečenega 6, hrušk 1., II., in III. vrste 8—10, ena limona 1 — 1-50, ena oranža 1 —2-50, l kg rožičev 8—10, smokev 10 — 12, dateljnov 26 — 44, mandeljnov 48 — 56, orehov 10—12, luščenih orehov 48 — 50, rozin 28—32, maka 18 Din.
Špecerijsko blago: 1 kg kave I. vrste 60—70, II. vrste 45—55, pražene kave I. vrste 80—100, II. vrste 52—70, čaja 75 do 125, soli 2-75, popra celega /0, mletega 70, cimeta 65—70, paprike 40 do 60, testenin 10—12, marmelade 25—32, pekmeza 10, medu 16—20, sladkorja v prahu 14, v kristalu I2\‘>0, v kockah 14,
Prodaja plirtskega koksa. Pri Delavnici drž. železnic v Mariboru se bo vršila dne 11. januarja 1930 ustmena licitacija glede prodaje ca. 80 ton plinskega koksa. (Koks je na vpogled interesentom v delavnici v Mariboru.)
Prodaja lesa. Direkcija šum v Ljubljani sprejema do 11. januarja 1930 ponudbe glede prodaje bukovega lesa. (Pogoji so na vpogled v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani.)
Odkup mlinskih naprav. Dne 10. januarja 1930 se bo vršila pri Direkciji drž. rudnika Kreka licitacija glede odkupa mlinskih naprav. (Pogoji so na vpogled pri omenjeni direkciji.
Dobave. Prometno-komercijelni oddelek Direkcije drž. železnic v Ljubljani sprejema do 30. decembra I. 1. ponudbe glede dobave 1000 I špirita, 400 komadov zavornih cokelj, 40.000 komadov tiskovin, 100 kg firneža, 100 kg terpentina, 50 kg kleja, 40 komadov čopičev in 10 kg lazure. IPogoji so na vpogled pri istem oddelku.) — Direkcija drž. rudnika Kakanj sprejema do 30. decembra t. I. ponudbe glede dobave 300 m železnih cevi. — Direkcija drž. rudnika Breza sprejema do 2. januarja 1930 ponudbe glede dobave 500 kg belih krp in 500 kg bombaža za čiščenje strojev, 7100 kg raznega olja, 100 kg vaselina za mazg-nje ležajev, 50 kg grafita, 310 komadov pil, 30 komadov sekir; do 9. januarja 1930 glede dobave 1000 gum, 1800 komadov vžigalnikov, 2000 kg tračnih žebljev, 150 komadov ključev za matice, 60 komadov trioglatih pil in 20 komadov krampov. — Vršile se bodo naslednje ofertalne licitacije:	Dne	10.	januarja
1930 pri Direkciji drž. železnic v Subotici glede dobave 10.000 komadov kamenja v kockah; dne 11. januarja 1930 glede dobave 60.000 komadov hrastovih pragov; dne 13. januarja 1930 glede dobave hrastovih desk. — Dne 11. januarja 1930 pri Direkciji drž. železnic v Zagrebu glede .dobave 436 m:' hrastovega skretniškega lesa. — Dne 10. januarja 1930 pri Direkciji pomorskega saobra-čaja v Splitu glede dobave raznega ma~ terijala. — Dne 10. januarja 1930 pri Direkciji državnih železnic v Sarajevu glede dobave posteljnine (rjuhe, blazine,
TRZNE CENE V MARIBORU, dne 15. decembra 1929.
1 kg govejega mesa L, 11., in lil. vrste 12—20, jezika svežega 15—20, vampov 8—10, pljuč 6—8, ledvic 15—20, možganov 20—25, parkljev 4—5, vimena 8— 10, loja 10 — 11 Din.
« Teletina: 1 kg teletine 11. vrste 18—25, jetr 20—22, pljuč 18 Din.
Svinjine: 1 kg prašičjega mesa 15 do 28, sala 23—24, črevne masli 12—15, pljuč 10-12, jetr 12-14, ledvic 18-24, glave 13—15, nog 8—10, slanine sveže 18—22, papricirane 28 — 32, prekajene 28 do 32, masti 30—32, prekajenega mesa 25—32, gnjati 30—36, prekajenih nog 10 do 12, prekajenega jezika 30—36, prekajene glave 15—20 Din.
STAGNACIJA NA OGRSKEM TRGU LESA.
Po začasnem dvigu, ki ga je prineslo živahno stavbno gibanje v letih 1927 in 1928, je postala letna trgovina na Ogrskem sedaj prav tiha. "Trgovci so se brž navadili na veliki promet v letih 1927 in 1928 in se ne morejo vživeti v sedanjo dobo stagnacije. Uvoz lesa v Ogrsko je znašal v omenjenih dveh letih 285 milijonov pengo.
Najboljši šivalni stroji za obrt in industrijo so samo
.GRITZNER* m ,ADLER*
pisalni stroji ,URANIA* in pletilni stroji ,DUBIED*
Znižane cene, najlepše opreme edino le pri
Brzojavi: Krispercoloniale Ljubljana
LJUBLJANA • Lastnik: Josip Verliž
Ljubljana, blizu Prešernovega spomenika, ob vodi. Telef. št. 2913.
Zaloga Špirita, raznega 2ganja in konjaka - Mineralne vode
Veletrgovina kolonijalne robe - Velepražarna kave Mlini za diSave
Ceniki na raspolago
Točna postrežba
Tnornica kuvert in konfekcija papina
LJUBLJANA
Vožnrski pot 1 Karlovška c. 2
Prva ljubljanska velepražarna za kavo
Ljubljana, Dunajska cesia 20
priporoča
praženo kavo
vseh vrst
Vsaki dan sveže blago Najstarejše domače podjetje te stroke
Telefon štev. 3204
IZDELUJE SOLIDNO
Talafon 3«oo V Ljubljani
Telefon fOOe
prlporoCa
špecerijsko blago,
raznovrstno nidClillSkO VOclO* ~ Lastna p ražama sa kavo In mlin aa dišave z električnim obratom Ceniki ne raspolago
VSEHVRSTPOFOTOfiMFIMH
•ULMtlSBBHVENtflUVEČBARVAH-
= KONKURENČNE CENE =
KLIŠARN A STDiU UUfiLJARA
DALMATINOVA ULICA ŠT. 13
•i listanja i o. ftOOHALSK, LouMjana.
Ur*js dt. i VAJU PUE.Sa. — 7.* Trgovsko - Indastrijsfeo d. d.
DRUŽBA ..ILIRIJA1'
Premog Drva . Koks Oglie
Dunajska cesta 46
Telefon 2820
volnena pogrinjala, žimnice, slamnice, brisače itd.); dne 13. januarja 1930 pa glede dobave okroglih ležajev in magnetnih delov. — (Predmetni oglasi z natančnejšimi podafki so interesentom na vpogled v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani.) — Dne II. januarja 1930 se bo vršila pri Računsko-ekonomskem oddelku Ministrstva za zgradbe v Beogradu licitacija glede dobave telefonskih kablov. (Pogoji so na vpogled pri istem oddelku, Masarykova ul. br. 2.)
Drobnica: 1 kg ovčjega mesa 12 Din.
Klobase: 1 kg krakovskih 36 — 40, de-brecinskih 30—35, brunšviških 20—26, pariških 30—35, posebnih 30—35, safalad 28—35, hrenovk 30—35, kranjskih 36 do 40, 1 komad prekajenih 5—6, 1 kg mesenega sira 30—35, tlačenk 25—30 dinarjev.
Konjsko meso: I kg konjskega mesa I. vrste 10, II. vrste 8 Din.
Kože: 1 komad konjske kože 125 do 150, 1 kg goveje kože 13—14, telečje
kvasa 35, škroba pšeničnega 15, riževega škroba 20, riža 6—12, 1 I kisove kisline 45, kisa navadnega 2 — 4, vinskega 4—6, olja olivnega 20, bučnega 18—20, špirita denat. 12, 1 kg mila 14 — 18, sode 2, ječmenove kave 12— 16, cikorije 18 do 20T Din.
Žito: 1 kg pšenice 2-40, rži 2 20—2-40, ječmena 2-25, ovsa 2-25—2-50, koruze 2-25—3, prosa 2-25—250, ajde 2-25 do 2-50, fižola 5—6, graha 14, leče 16—18 d Darjev.