Uredništvo in upravništvo:
Kolodvorske ulice gtov. 15.
Z urednikom se moro govoriti vsak dan od 11. do 12. uro.
Rokopisi so no vračajo.
Inserati:
Šests topna petit-vrsta 4 kr., pri večkratnem ponavljanji dajo se popuot.
Ljubljanski List
večerna priloga deželnemu uradnemu časniku.
Izhaja vsak dan razen nedelj in praznikov ob £5. uri zvečer.
Velja
za Ljubljano
v upravništvu:
za oelo leto 6 gld.f za pol lota 8 gld., za četrt leta 1 gld. 50 kr., na mesec 50 kr., pošiljatev na dom velja mesečno 9 kr. več.
Po pošti velja
za oelo leto 10gl., za pol leta 5 gld., za četrt lota 2 gld. 50 kr. in za jodeu mesoc 85 kr.
Štev. 94.
V Ljubljani v ponedeljek, 23. junija 1884.
Tečaj I.
Vabilo na naročbo.
S 1. julijem pričue se nova naročba na naš list. Prosimo torej naše Čast. naročnike, naj naročbo ob pravem času ponore, da se pošiljanje lista ne pretrga. Najbolje se to učini po poštni nakaznici, na čegar od-strižek treba prilepiti le naslov, ki je na pasku vsacega lista.
Naročnina je, kakor doslej, namreč:
Za Ljubljano:
na mesec ........................gld.	—‘50
do konca septembra .................  1-50
„	„	decembra.................„	3'—
za donašanje v hišo vsak mesec 9 kr.
Po pošti:
na mesec ........................gld.	—’85
do konca	septembra................„	2-50
„	„	decembra....................  5-—
Trtna uš na Dolenjskem.
(Konec.)
Lokalizovanja zla se mora — to se razumi samo ob sebi — visoka vlada sama lotiti, od posestnikov vinogradov se ne bode nič zgodilo, kakor se tudi drugod ni, kjer se je trtna uš prikazala.
Drugo sredstvo, katero le v reduciranji uši s pomočjo večkratne porabe žveplenega og-Ijenca obstoji, ali tako zvano injekciran je, ugaja sicer svojemu namenu, pa v gospodarskem oziru ni opravičeno. Obile skušnje v Klosterneuburgu dokazujejo namreč, da žvepleni ogljenec, katerega se večkrat v letu v toliki meri med trte v tla izliva, sicer ne pokončuje trte, pač pa da pogine velikansko število trtne uSi med njimi; a ta stvar toliko stane, da se nikakor ne izplača, upotrebiti to sredstvo, »eden sam avstrijski oral vinograda, pravilno mjekciran, stane v Klosterneuburgu toliko na
Listek.
Etnografičke posebnosti.
i.
Nazori o lepoti.
(Dalje.)
Arabke imajo o dostojnosti zopet drugačne nazore. Svoj život zakrivajo sicer jako leno, a zadnje strani glave bi Arabka ne razkrila po nobeni ceni.
Pri Longobardih zopet pregrešila se je ženska proti zakonom sramežljivosti takrat najhuje, če je odkrila svojo nogo do kolena.
Na Kitajskem všteva se v najhujšo nespodobnost, ako se zine v pošteni družbi kaj o malih in pokvečenih nogah kitajskih dam.
be bolj lazlicni so nazori o dostojnosti in nedostojnosti pri divjakih avstralskih otokov, a ker bi se utegnila kaka le prerahla vest nad navedenimi izgledi spodtikati, zadovoljiti se hočemo s tem, kar se je do sedaj
leto, da pride v najboljši letini vedro vina pridelovalcu na 20 gold. Sicer je pa pri uporabljenji tega sredstva še nekaj potrebno, namreč obila gnojitev trt, ker brez te gredo vse jedno kmalu pod nič.
Jedino dandanašnje sredstvo, katero zamore ne le dolenjsko, marveč cele Evrope vinstvo pred poginom rešiti, je tretje, katero ima namen, trto navzlic trtni uši čvrsto rastečo in rodečo obdržati. To sredstvo obstoji vsadenji amerikanskih, trtni uši upirajočih se trtnih plemen in v ce-plenji domačih trt na nje. Trtna uš prišla je kakor znano iz Amerike v Evropo. V Ameriki imajo pa posebne trte, katere ne spadajo v botanični red naših trt: vitis vinifera, ampak v red trt: vitis aestivalis, vitis riparia, vitis labrusca, vitis salonis itd.
Nekatere teh trt ne rodč nič grozdja, druge pa prav obilo, toda čudno dišečega, kar stori, da vino Evropejcem ne gre v slast. Pa kakor rečeno, to velikansko dobroto imajo, da jih -— pa zopet le nekatere vrste in ne vse s kraja — trtna uš uničiti ne more. In zato se upeljujejo v kraje, kjer trtna uš uže delj časa razsaja, kakor na Francosko, Ogersko itd., take prave amerikanske trte, nanj se cepijo domače, evropejske (prav za pravo azijatske) vrste, in ž njimi se zasajajo novi vinogradi. Na Francoskem imajo uže na tisuče hektarov tako zasajenih vinogradov, in oni se skažejo navzlic trtni uši na korenikah izvrstno v vsakem oziru.
Ako se hoče dolenjsko vinstvo in s tem celo dolenjsko deželo popolnega gospodarskega poloma rešiti, je neobhodno potrebno, da se prične koj v najmerodajnejših krogih na to ne še le misliti — ampak uže delati; da se preskrbi Dolenjski, na milijone pravih amerikanskih, s cepiči domačih najboljših vrst cepljenih trt, katere naj bi se ali čisto brezplačno, ali pa vsaj po zelo nizki ceni vsem tistim kmetovalcem oddajale, kateri bi si hoteli ž njimi nove vinograde na-
reklo. Jasno pak je, da se ravnajo nazori o dostojnosti in nedostojnosti po zakonih, ki so jih ustvarile šege in navade. Sramežljivost izvira iz moraličnih, čut lepote pa iz estetičnih ozirov, in poslednja je mnogo starejša ko prva, ker gane se med vsemi človeškimi čuti in pri vsih narodih najpreje. Brez čuti za lepotičenje ga ni naroda.
Kjer nimajo narodi še obleke, lepotičijo si tekoj gol6 kožo. Najuavadnejše je barvanje života in pri vsih narodih v navadi, ker prizadeva najmanj truda. Toda divjaškemu gizdalinu, ki bi se s svojo lepoto rad ponašal, ali kacemu načelniku, komur uže njegov stan veleva, da se odlikuje od druzih, to ne zadostuje. Da se tetovirati.
Ta operacija je zel6 boleča in se vrši slovesno. Kadar je dorastel n. pr. pri avstralskih divjakih fantč do čvrstega mladeuča, mu brez tega lepotičja ni več shajati.
Vpričo vseh uže tetoviranih moških poklekne s zavezanimi očmi na tla ter se spusti ob enem na roke. Zatem mu umetnik, ki si ga je izbral, namaže najprej hrbet s krvjo ter narisa v&njo zaželjeno risarijo. Po teh potezah zareže z ostro kostjo ali kamenom
saditi. Kmetovalcem samim amerikanske trte
—	ključe — v namen cepljenja domačih vrst na nje oddajati, bilo bi čisto brez vsega pomena, kajti amerikanske trte v velikanski meri cepiti ni tako priprosta reč, cepljenje zahteva uže posebno umnih priprav in pa posebne vrtnarske spretnosti. Za pomnožitev pravih amerikanskih trt in njih precepljenje treba je na Dolenjskem posebni zavod ustanoviti. Najboljši tak zavod bi bil pa neovrgljivo popolna vinorejska in sad-jerejska šola, katera bi svoje lastne vinograde, s samimi na amerikanske podlage cepljenimi najboljšimi evropejskim i vrstami trt zasadila; katera bi bila pa tudi tako rekoč prava tovarna za pridelovanje in oddajenje takih trt dolenjskim kmetovalcem.
Dolenjska vinorejska in sadjerejska šola preskrbljena bi morala biti koj v početku: 1.) z zadostnim številom pravih amerikanskih sort trt, kakor so: „lasores“, „ripariau in „aestivalisu, da bi se na njih vsako leto velikanski broj ključev prideloval. Previdena bi morala biti
2.) s številu ključev primerno trtnico peščenega sveta, v kateri bi se ključe v enem letu v ukoreničene sajenice ali bilfe spreminjalo;
3.) z drugo trtnico za pridobitev prav tenkih cepičev domačih trtnih plemen, kajti amerikanske trte imajo kaj tenak mlad lčs, tako sicer, da jih ni mogoče z le količkaj debelimi cepiči požlahniti; 4.) z zadostno množino posebno pripravljenih gorkih leh (Mistbeete), v katerih jedino je mogoče amerikanske trte s povoljnim uspehom cepiti in požlahniti, tako, da se v njih cepljene trte, če so se dobro prijele, zopet trtnici, in čez jedno ali dve leti pa še vinogradu izroče.
Ustanovitev popolne vinorejske šole na Dolenjskem je z ozirom na pretečo trtno uš neob-hoduo potrebna. Nezadostuje nam več, da se vinogradi s pravimi cepljenimi amerikanskimi trtami zasade, marveč jih je treba tudi prav racijonelno zasaditi, kajti kakor hitro trtna uš nastopi, izostati ali odpasti mora gru-
ali izbrušeno školko globoke zareze v kožo, da se kri curkoma poliva. Ker bi to operacijo po vsem životu naenkrat le malo kdo prestal, zato se tetovira le jeden del, drugi pak, lice, prsa, roke, ledje itd. pak še le potem, ko se je jeden del uže zacelil. Ranam pak ne pustč hitro celiti se, zato da se rane in gubč kožnate dvignejo tim više. Čim debelejše in klobasaste so zareze, tim lepši je možak.*
A samo tetoviranje nezadostuje še povsod. Zlasti po otokih Polinezije poobesijo divjaki svoj život vrhu tega še s školkami, tičjim perjem, pisanimi kamni, zapestniki, obročki na rokah in nogah, ker čudno, da nobenemu divjemu narodu ne dopade život takd, kakor mu ga je ustvaril Bog, ampak se na vso moč prizadeva, naravi priti na pomoč. Ni ga uda, s katerim bi bili vsi narodi zadovoljni in ki ne bi ga skušali napraviti lepšega; nekaterim narodom ni ta, drugi oni po všeči. Največjo pozornost pa obračajo glavi.
Papua, Mikronezi in Polinezi drže največ o lepotičenji las in frizura dela jim večje preglavice, kakor marsikteri naši dami. Zlasti se
*	Helhvald. Naturg. d. M. 1., p. 25.
banje trt po polnem, ker sicer vsa amerikanska trta nič ne hasne, ker zadobi po grubanji domača sorta trte les, svoje lastne korenike, na katerih se uš naseli, in katere vsled tega potem vender le poginejo. Pa še nekaj je, kar dolenjsko vinorejsko šolo zaradi preteče trtne uši zahteva ter na dan kliče. Amerikanska podlaga evropejske trte je podobna pač materi, katera more dva otroka dojiti, en otrok je trtna uš, drugi evropejsko deblo trte. Mati, katera mora dva otroka dojiti, si mora tudi sama dobro z živežem streči, in ravno tako je pri amerikanski trti, katera je cepljena z domačo. Amerikanska trta ima res da izredno čvrsto rast, ali po trtni uši nalezena mora vender le v prilično malih letih upešati, in po tem treba jo zagnojiti. Zdajšnjo dolenjsko gnojenje trt, s plastjem in ajdovimi plevami pa ne bode nikakor ne zadostovalo ; treba je šole, katera bode kmetovalce prepričala, da je treba tudi trte z živinskim gnojem gnojiti, katera bode pa tudi kmetovalce učila, po kaki poti se ga bode lahko pridelovalo, kako se bode moralo sploh vse sedanje dolenjsko kmetijstvo po vsem pre-strojiti.
Sedanje dolenjsko vinstvo donaša pri vsej ugodnosti podnebja in zemlje, v prvi vrsti zaradi preprimitivnega, da! za današnjo dobo uže sramotno primitivnega načina gospodarstva s trto, vsled načina naprave in ohranitve vina gospodarju le toliko, da za-more v dobri letini piti in zraven morda še davke plačati.
Uže samo to bi moralo naše, od kmetskega ljudstva v prvi vrsti pač v namen zmanjšanja bede izvoljene gospode uže z davna napotiti, da bi Dolenjski čez vse potrebno vinarsko in sadjerejsko šolo podelili; no zdaj jo pa še trtna uš za conditio sine qua non obstanka dolenjskega vinstva postavlja; torej bi bil pač poslednji čas, da bi se od vednega cincanja uže vender enkrat odstopilo, ter deželi to dalo, kar uže vladajoča revščina in vrh tega še najhujša preteča nevarnost zahteva.
Proč z neplodno visoko politiko, proč z vsem strankarskim terorizmom, osebnim mrže-njem in na dan z dejanji, katera bodo ustregla glasu ubozega, v b&di zapuščenega in pojem-ljajočega dolenjskega kmetskega naroda!
Gosp. Luckmanna poročilo o naših železničnili tarifili.
(Dalje.)
111.	„Za obdelan les, torej tudi za železniške pragove, se uporabljajo, kakor za žagan les, cene špecijalnega cenovnika II, in c. kr. ravnateljstvo se prosi, da odstotne odpuste, kateri se nahajajo v izjemnem cenovniku V in kateri so združeni z minimalnimi količi-
odlikujejo v tem oziru prebivalci otokov Fiči (Viti). Vsak ondotnih načelnikov (Ilauptling) ima, ravnajoč se po svojem stanu in imetji, po 2 do 12 frizerjev, ki ne smejo opravljati nobenega druzega niti najmanjšega dela, da celo jedil ne smejo lastnoročno nositi v usta, ampak pitajo jih kakor pri nas male otroke. To pak zato, da ne bi si oskrunili svojih tako imenitnemu poslu posvečenih rok. Pri frizuri zmudi mlad gizdav Fičijan po več ur na dan. Najprej mu umetniki namažejo glavo z oljem, komur so primešali prej ogljen prah landijevega oreha. Potem prično las za lasom nategovati, da se skratoviči in stoji pokončno. Dokončana frizura meri naposled po 5 čevljev na okoli. Zatem žarijo glavo v kos najfinejšega platna, lehkega ko muselin, da se lasje ne okade, ali jih rosa ne zmoči. Ta vvoj zove se „zala“, ki je ne sme nositi drug, ko le načelniki. Gorjč mu, kedor bi se predrznih Nič ga ni vstani rešiti smrti. V „zalo“ vtakne se navadno dolga rožena igla, da se more gizdalin o priliki popraskati, kar je zaradi obilega mrčesa pač marsikterikrat potreba. *
*	Hartwig. Die Inseln des gr. Oceans. p. 413.
nami, po refakcijskem potu v priličnem obroku odtegne."
V utemeljitvi tega predloga se opozoruje, da so železniški pragovi uže obdelan les ter imajo nekoliko večjo vrednost, kakor les za kurjavo ali oblikovec; ker se za železniške pragove po izjemnem cenovniku V in posebnem cenovniku z dnč 15. februvarija 1884 plačuje nižja železniška vozarina, kakor za oblikovec, treba bi bilo skrbeti po predlogu III za spremeno te nepravilne klasifikacije tem bolj, ker se kaže preveliko samozatajevanje lastnih interesov, če se prevažanju tega blaga, katerega se tudi mnogo rabi na lastni progi, dajejo prevelike prednosti. Odstotni odpusti po refakcijskem potu, kateri se dajejo po iz-imnem cenovniku V železniškim pragovom in žaganemu lesu, bi se lehko, ne da bi se škodovalo prometu, odpravili, ker bi posebni ce-novnik II za obdelan in žagan les tudi brez refakcij na velike odpošiljatve pač zadostoval, da bi se les, kateri je za oddajo, spravil v vrednost in se odposlal. Vsled teh refakcij se pač težko doseže živahnejši promet; marveč se le zgodi, da oddajejo nekatere firme po-šiljatve na svoje ime, kar ni potrebno. Če bi se tarife za oblikovce po predlogu III vzpre-jele, bode to spodbujalo žage k živahnejšemu delovanju, ker bodo lažje dobivale hlodove, promet se bode navzlic odpravi refakcij množil in c. kr. ravnateljstvo si bode prihranilo denar in delo.
IV.	„C. kr. ravnateljstvo se prosi, naj dela na to, da se združeno s c. kr. priv. južno-železniško družbo v osrednjem listu (Central-blatt) št. 5, z dne 13. januvarija 1883 razglašene prednosti pri železniški vozarini za oblikovce na progi Trbiž-Lesce v Gorico uporabljajo za brusnice lesnih tabel tudi tedaj, če se oblikovec v to porabi, da se izdelujejo iz njega lesene užigalne žice.“
V utemeljitvi se omenja, da je c. kr. priv. južno-železniška družba združno s c. kr. ravnateljstvom razglasila za oblikovec do 4 metrov dolgosti od postaj proge Trbiž-Lesce v Gorico tarifo 15 kr. za voz in kilometer -j- 4 gld. m. p. po poti kartiranja pod pogojem, da je to lesovje namenjeno za brusnice lesenih tabel za papirščino, katere ležijo v dostavnem okraji goriškem. Firma na Goriškem, katera ravno tisti oblikovec iz tistih postaj v Gorico dobiva, a jih hoče rabiti za izdelavanje užigalic, je prosila c. kr. priv. južno - železniško družbo, da bi ji dovolila za jednako blago in jednako relacijo to tarifo tudi tedaj, če izdeluje iz njih užigalice.
Ces. kr. južno-železniška družba na to prošnjo ni odgovorila, zaradi tega so odpo-šiljalci lesa, kateri oddajejo les obema firmama, prosili c. kr. ravnateljstvo za državno-želez-niško poslovanje, naj bi se jednaka tarifa uporabljala pri pošiljatvah lesa jednake kakovosti tudi tedaj, če se les za različne iz-
Zanimivo je, da so pri vsili divjakih ženske manj gizdave ko možki. Pri Papiia nosijo le možki take frizure, med tem ko si ženske lase kratko odstrižejo. Ker so frizerji zelo dragi, nosi Papua svojo frizuro kolikor moč dolgo, časi vse leto, ter pazi nanjo z največjo pozornostjo. V spanji je ona v največji nevarnosti, a tudi tu si vč pomagati. Da je po noči ne poleži, podstavi si pod pleča in vrat leseno stojalo, tako da glava nikjer naslonjena le v zraku visi. Mrčes ima v tacih lasnih palačah prave ženitvanjske dni. Da se ga Papiia ubrani, oblije si frizuro z oljem, čegar duh bi naše nosove kvišku zasukal. Že od daleč se ga zavoha, še predno ga je videti. V kalnih potocih poliva se to olje po plečih doli — in tudi to je del lepotičja. Ne umiva se Papiia nikoli, tudi koplje se zelo nerad, in sicer zaradi lepe frizure ne.*
Kdor si pak frizure ne more omisliti, zatika v lase vsaj školke, cvetlice, tičje perje, dolga stebla lepih rastlin in drugo šaro.** _____________________  (Konec	prihodnjifi.)
*	Hellwald ibid. p. 84.
** C Meinicke. Die Inseln des stillen Oceans.
I.	p. 62.
delke uporabi. To prošnjo je c. kr. ravnateljstvo odbilo, češ, da se lesovina veliko ceneje dobiva, kakor lesene užigalne žice.
(Konec prihodnjič.)
Politični pregled.
Avsirijsko-ogerska država.
V deželnih zborih vršč se razprave mirno in stvarno. Na dnevnem redu gori-škega deželnega zbora bil je v zadnji seji predlog deželnega odbora gledč podeljenja pokojnine nekaterim učiteljem. Predlog odstopil se je odseku za peticije v pretres. Predlog o dovoljenji 600 gld. v korist fonda za pogoz-denje izročil se je finančnemu odseku. Naposled posvetovalo se je o organizaciji deželnega zavoda za gluhoneme.
V istcrskcm deželnem zboru predložil je finančni odsek sklep računa zemljišno-odveznega fonda, kateri ima v tekočem letu 119812 gld. dohodkov in 10509G gld. troškov V blagajni ostane 14 716 gld.
Kakor je brzojav v zadnji številki našega lista poročal, namerava se na Donavi, kjer imamo sedaj samo dva monitorja, „Ma-ros“ in nLeitha“, pomnožiti vojne ladije ter sestaviti malo podonavsko flotilo, kakor jo imajo tudi druge države v velikih rekah.
Iz Cernovic se poroča, da je mešana avstrijsko-rumunska komisija za določenje državnih mej dovršila svoj posel in da se bode na temelju dobljenih dat v kratkem definitivno določila meja med Avstro-Ogersko in Rumunijo.
V hrvatskem saboru predložil je srbski klub pretečeno soboto zakonske osnove glede avtonomije pravoslavnih v cerkvenih in šolskih zadevah ter porabe cirilske pisave. Predlagatelji zahtevajo, da se za pretresanje tega predloga izvoli odbor devet članov.
Povodom potovanja minista K.*Ulay-a v Bosno in Ercegovino konstatira „Presse“ izvenredni napredek vseh odnošajev v okupiranih provincijah v teku zadnjih šest let. V Bosni vlada sedaj mir in relativno zadovoljstvo, in materijalno blagostanje prebivalstva se očividno množi.
Tuje dežele.
Nemški državni zbor sprejel je v drugem čitanji zakonsko osnovo o osiguranji proti nezgodam. S tem je zbor v bitnosti dovršil glavno nalogo tekočega zasedanja. Prihodnji teden uže preložil se bode zbor do jeseni.
Srbska narodna skupščina sprejela je reformo finanoij v vladinem smislu. Najtežja naloga, katero je ininisterstvo imelo rešiti v skupščini, je torej srečno dovršena. Mi-nisterstvo more biti zadovoljno s tem uspehom, kateri gotovo vse nade presega.
Iz Pariza se javlja, da se bo konferenca v svrho rešenja egiptovskega vprašanja sestala v Londonu dnč 28. t. m. Velevlasti sporazumne so s programom, dogovorjenim med Angleško in Francosko.
Nizozemski prestolonaslednik, princ oranjski, umrl je v soboto po poludne. Radi nasledstva v vladi mogo nastati velike homa-tije, ker princ ni zapustil otrok.
V španski zbornici predložil je finančni minister proračun. Troški in dohodki v iznosu 880 milijonov pesetas so v ravnotežju.
Angleži vender-le nameravajo graditi železnico od Suakina v Berber. Iz Londona vsaj poročajo, da se potrebne materijalije uže odvažajo v gorenji Egipet. Sedaj, ko je Berber uže pal, se ta novica pač čudno glasi.
Dopisi.
Iz Novega Mesta 22. junija. [Izv. dop.j (Naše zdravniške razmere. — Dekliška šola.
—	„Narodni dom“). Danes se je raznesla vest po našem mesteci, da je naš okrajni zdravnik, g. dr. B., v Zagrebu umrl. Natančnega sicer še nisem mogel poizvedeti o tem žalostnem slučaji, toda če se oziram na dolgotrajno neozdravljivo bolezen dotičnega gospoda, moram naravnost reči, da vest o njegovi smrti nikogar ni iznenadila.
Sedaj pa je postalo vprašanje o njegovem nasledniku akutno, kajti vsakdo mora priznati, da so bile zdravniške razmere v Novem Mestu do sedaj neznosne. Naše mesto, osredje cele Dolenjske, z okrožno sodnijo, višjo gimnazijo, okrajnim glavarstvom, stolnim kapi-teljem in raznimi drugimi civilnimi in vojaškimi oblastvi v zadnjem času de facto ni imelo nobenega graduiranega doktorja zdravilstva, temveč vso zdravstveno službo opravljala sta dva ranocelnika, izmed katerih jeden uže radi svoje visoke starosti ne more več ugajati dejanskim potrebam. Gorje tedaj vsakemu, kateri pri nas zboli; ako ne zaupa domačemu ranocelniku, mora si doktorja od daleč poklicati, to stane neprimerno mnogo troškov in dostikrat doktor prekasno pride ter zaradi zamude ni več pomoči. In kaj v tem slučaji, ako je vsled nevarnosti bolnika potreben zdravniški svet (iconsilium)? Iz vsega tega je razvidno, da je vsekako nujno potrebno, da vlada takoj kaj ukrene ter nam pošlje po vsem sposobnega doktorja kot namestnika g. dr. B.-a.
Obravnava mestne občine s šolskimi sestrami, katere so nameravale v Novem Mestu ustanoviti poseben zavod z dekliško šolo, so se žalibog! razbile. Mi to tembolj obžalujemo, ker bi bil zlasti internat, tako zvana „ notranja šola", v veliko korist vsej dolenjski strani. Premožnejši stariši tudi iz drugih krajev bi bili pošiljali svoja dekleta v ta zavod, da se tam izobražijo. Ker se ni uresničila naša nada, bode sedaj treba, da mesto samo gradi novo šolsko poslopje za dekliško šolo. To bode hudo breme revni mestni občini in če nam dežela na pomoč ne pride z izdatno podporo ter če ne dobimo prihodnje leto pričakovane subvencije iz one svote, katero je kranjska hranilnica volila v ta dobrodejni namen, podpirati šolske zgradbe — potem pač ne vemo, kako da bodemo iz lastnih močij dognali prepotrebno šolsko poslopje. Nekaj bi bilo pomagano vsakako tudi v tem, da bi se nekatere vasi iz okolice, iz katerih dohajajo deklice v novomeško šolo, med njimi zlasti sosedna Kandija, priklopile novomeški šolski občini ter primorale, doplačati k potrebnim troškom.
Gledč „Prvega narodnega doma“ sporočamo veselo novico, da so vsi stropi nad sobami v prvem in drugem nadstropji uže gotovi, ravno tako tudi stopnice do vrha. Ven-der ’ se bode delniško društvo moralo kmalu ganiti, da se vsa plačila redno opravijo, in zaradi tega težko pričakujemo, da nam visoka deželna vlada kmalu reši in potrdi izročena ji društvena pravila.
Razne vesti.
— (Kmetsko maščevanje.) Pred kratkim je nepoznan človek v svinjski hlev posestnika H. v Šent Petru pri Gelji natresel ar z e ni k e. Sodem praSičev je takoj zbolelo, ker so vžili strup.
— (Nesreča v bo lnišnici.) V dunajski bolnišnici na Wiednu je te dni bolnik, ki se je zaradi hude vročinske bolezni mešal, skočil iz dru-zoga nadstropja na dvorišče in se smrtno poškodoval. To nesrečno svoje dejanje je tako hitro izvršil, da ga niso mogli v sobi bivajoči stražniki o pravem času prijeti.
(Strela) jo ubila pri Baden-Badenu dne 14. t. m. mlado gospd, znanoga igralca meining-škoga glodališča g. Doosa pa jo hudo poškodovala. Odkar ga je strola zadela, no more več govoriti in tudi lovo oko jo izgubljono. Nekoga zdravnika v Strassburgu je električni udarec omamil in ves hromov leži sedaj v b61nici. Vsa okolica je prestrašena vsled teh silnih udarcev; tacega tres-kanja no pomnijo najstarejši ljudje.
Domače stvari.
( N o v i k n o z o š k o f.) O osobi novoga knozo-škofa ljubljanskega smo zvodeli, da je na to vzvi-šono mosto bajo uže od Nj. Voličanstva imonovan prečost. gospod dr. Jakob Missia. Svojim čitateljom podajomo nekoliko životopisnih črtic o prihodnjem vladiki. Rodil se je 30. jun. 1838 pri
Sv. Križi blizu Ljutomera na Spodnjem Štajarskem. Svoje bogoslovne študije pričel je na graškom vseučilišči ter je bil potem šest let v Collegium Germanico-llungaricum v Rimu. Leta 1863 za mašnika posvečen, ostavil jo zavod z najboljšimi svedočbami ter jo leta 1864 bil promoviran doktorjem svetega pisma.
Vrnivši se v Gradec, opravljal je Missia službo prefekta in učitelja na knezoškof. malem semenišči z veliko vnetostjo ter najboljšim vspekom.
Izredna nadarjenost, znanstvena izobraženost, zlasti v theologični vedi, in vzgledno življenje njegovo, vse te nenavadne lastnosti vzbudile so kmalu pozornost knezoškofa grofa Attemsa, kateri ga je še tekom 1. 1866 imenoval za tajnika in dvornega kaplana. Tudi v tej lastnosti odlikoval se jo Missia v toliki meri, da ga je Sv. Oče odlikoval z dostojanstvom papeževega častnega kanonika, cim habitu violaceo.
V	tej službi pridobil si je tako spretnost v uradnih poslih, da ga je sedanji knezoškof dr. Zwergeruže 1. 1871 imenoval konzistor.tajnikom in poročevalcem v konzistoriji. L. 1876 mu je tudi podelil izpraznjeno mesto ordin. kancelarja.
Z ozirom na posebne zasluge bil je Missia 23. apr. 1879 imenovan za kanonika sekovskega stolnega kapitelja.
Poudarjati treba, da ima Missia obširno jezikovno znanje. Poleg slovenščine in nomščine je po polnem zmožen italijanskega in francoskega jezika.
Vedenje njegovo bilo je vseskozi pravilno. Posebno se Missia odlikuje z finim obnašanjem ter zmernim in previdnim postopanjem Te izredne lastnosti pridobile so mu splošno spoštovanje, in trdno se nadejamo, da si bode kmalu tudi znal pridobiti ljubezen in udanost svojih vernikov v ško fiji ljubljanski.
— (Imenovanje.) Vis. c. kr. ministerstvo za uk in bogočastje podelilo je na ljubljanskem gimnaziji izprazneno mesto prof. Vinku Boršt-nerju, kateri uže drugo leto začasno službuje na tem zavodu, ter je odposlalo prof. Augustina Westerja, dosedaj na c. kr. nomškem učiteljišči v Budjojovicah, v službovanje na ljubljanski gimnazij.
— (Včerajšnja predstava) g. inžonorja Scliallo bila jo obiskana od mnogobrojnega občinstva, med katorim smo zapazili g. deželnega predsednika, ljubljanskega župana in muogo družili dostojanstvenikov. Produkcija sama na sebi vzbudila je splošno zanimanje.
— (Lop čin.) Včeraj proti večeru je padel na Francovem nabrežji pred stopnicami pri krojaških ulicah 4- do 51etni deček v Ljubljanico. Momogredoč gospod je takoj skočil za njim in ga rešil tik navpičnega nabrežnega zida. Ko je spravil blagi rešitelj fanta na suho, oddaljil se je hitro in nikomur ni povedal svojega imena.
— (Kres) pri cerkvi na Rožniku napravi danes ob 8. uri zvečer „Ljubljanski Sokol". Ako vreme ne bodo nagajalo, nadejati se je obilnega obiska. Staroslovenska lopa navada, domače petje in umotalui ogenj privabili bodejo sigurno v izobilji občinstva na prijazni holmič, od koder se odpira krasen razgled na divni planinski svet in zeleno raviin ljubljansko.
— (Znižanje vožno cene.) Za vožnjo v Trst k manevrom našega brodovja je ravnateljstvo južne železnice znižalo ceno za polovico. V Ljubljani so izdajajo danes in jutri vožni listi (tj^ in nazaj) za poljubne vlako in veljajo desot dnij.
—	(Ukradla) je v petek v frančiškanski cerkvi v kapeli Matere Božje delavka Marija Dolinšekova iz Šent Jurija pri Colji dve sveči raz altar in jih hotela prodati pri voskarji g. Plehanu na sv. Petra predmestji. A ta jo je prijel in poklical policijo, na kar je Dolinšekova povedala, da jo jedno svečo v peč skrila. Zmanjkalo pa je zadnje dni v kapeli Matere Božjo devot sveč, katore je gotovo vse Dolinšekova pokrala. Izročila jo je policija sodniji.
— (Izpred porotnega s o dišča.) Letošnjo pustno nedeljo, dne 24. januvarija, bil je v Gorjah, kakor marsikje drugod, vosel dan. Fantje so plesali in pili. Ko so je vračal današnji za-toženec, mladi Lovro Slamnik, preko vasi po noči domov, ulcal jo in pel. A na vasi so stali fantje in Valentin Čop je rekel, ko je Slamnikovo petje slišal: „Zdaj gro Fortunovsmrkovec; jaz bom toga
hudiča uže skopal!“ Ko je prišel zatoženi Slamnik bliže, prašal je fante, kedo da so. Za odgovor ga udari Jože Jan dvakrat po glavi, Balant Čop pa prime Slamnika in ga drvi po klancu doli proti koritu za živino napajati in ga porine notri. Slamnik pa potegne glavo in pol telesa iz korita in zasadi čopu nož v vrat. Zabodeni je zakričal in djal: „Zdaj mi je pa kri izpustil!" Na to je odšel Slamnik in rekel: „Kar si iskal, si pa dobil!“ Čop se je zgrudil na tla, fantje so ga nesli domov, druzega dne jo pa umrl. Zatoženi Slamnik pravi, da nič ne ve in da je bil po polnem pijan. Porotnikom se stavijo tri vprašanja: Ali je zatoženi dejanje izvršil; ali jo bil v nezavesti in ali je bilo njegovo dejanje le prisiljena obramba. Zagovornik g. dr. Mosche priporoča, da naj gg. porotniki na vsak način o dobre prisiljeno obrambo zatoženčevo, kajti ko je bila njegova glava po-tisnena v korito, ni pač mogel druzega misliti, nego da mu gre za življenje ali smrt. Porotniki (načelnik g. Anton Klein) so prvo vprašanje na uboj potrdili, druga pa zanikali in zatoženi je bil obsojen na tri leta težke ječe, poostrene vsak mesec s postom.
— (Povodenj.) Poročali smo, da je nastala velika povodenj po dolini Račna in da je uničila tamošnjim prebivalcem vse poljske sadeže; posebno v Mali in Veliki Račni jo vbogemu kmetovalcu vzela ves up, da letos še kaj pridela. Zato se je bati silne bode; okrajno glavarstvo ljubljanske okolice je vsled tega prosilo deželno vlado, da bi se napravilo nabiranje po deželi in dala ponesrečenim prebivalcem državna, oziroma deželna podpora. Potrebni so jo v istini, kajti škode je nad GO 000 gld.
— (Toča) je pobila dne 17. t. m. po vaseh Brezje, Trnovče, Mala Lačna, Brezovica, Koreno, Krašnja, Kompale (okraj kamniški). Hudo je poškodovala poljske pridelke, posebuo v vasi Brezovica. Škoda je velika, a natančne cenitve še nimamo.
— (Med pijanostjo.) Posestnik Ivan P. iz Olševka (pri Kranji) pil je 19. t. m. žganje v neki vaški gostilni. Zvečer je zapustil pivnico in se pomikal proti domu, kriče in razgrajajo. Ko je prišel za pokopališče, zapustile so ga moči in zgrudil so jo na zemljo. Po noči pa je čula bližnja gostija vpitje: „Jezus, Marija, pomagajte! Pustite me, če ne mo boste ubili!“ Slišala je tudi udarce, a druzega glasu nobenega. Zjutraj pa so dobili moža vsega krvavega za pokopališkim zidom; prinesli so ga domov, a povedati ni znal, kdo ga jo po noči napadel in tako poškodoval. Druzega dno je revež umrl vsled hudih ran, ki mu jih je ponočni zločinec prizadel.
— (Mlaj) je hotel neznan porednež posekati 16. t. m. v Zgornji Senici pri Medvodah. Mlaj je postavljen pri kapelici ob vaški cesti. Po noči ob
I. uri čula je dokla posestnika Jarneja K., da poje sekira pri drevesu. Zaklicala jo čez cesto, da naj pusti mlaj pri miru, a to jo malo pomagalo; do-tični ponočnjak je vrlo udrihal naprej. Zato je stopila dekla na prosto in šo le potem je porednež odskočil in zbožal mimo hiše, oplazivši parkrat s sekiro po zidu. Pri sosedu je pobil par okenj in konočuo izginil v noči. Mlaj je bil užo na pol posekan. Kaj je vrli ponočnjak nameraval s svojim činom, ni znano.
— (Surovež.) Dnč 15. t. m. po noči ob
II. uri vrgel je nekdo dva težka kamenja skozi okno v stanovanje posestnika Jurija Z. v Podgorici pri Ljubljani. V izbi jo sedela soproga posestnikova in malo je manjkalo, da jo kamen ni zadel na glavo. Mož jo skočil pred hišo, da bi vidol su-roveža, a zapazil je samo toliko, da jo skočil nekdo po vrtu proti koči Josipa V., kjer je tudi lučal kamenje v hišo. Štiri skoraj po dve kilo težke kose je zagnal skozi zaprto okno, pobil osem šip in razdjal okvir. Kamni so prileteli do peči, razdrobili par sklod in poškodovali poč. Žalibog, da se ne ve, kdo je bil „hrabri“ ponočnjak.
Iz seje mestnega zbora ljubljanskega.
V	Ljubljani 20. junija.
(Dalje in konec.)
Preide se k rešitvi dnevnega reda javne seje. Podžupan g. Petričič poroča v imeni fiuančnega odseka o pozivu na konferenco, katera bode dne 26. t. m. na Dunaji zaradi nasledkov podržavljanja
železnic glede deželnih in občinskih priklad. Jed-nako vabilo je došlo tudi sl. deželnemu odboru kranjskemu, kateri je ljubljansko občino v posebnem dopisu povabil, naj bi se za mesto in deželo odposlal le jeden zastopuik v konferenco. Poročevalec nasvetuje, ker so mestni in deželni interesi v tej zadevi identični in ker ima ljubljansko mesto s tem, da se je podržavila cesarjevič Rudolfova železnica, uže sedaj na prikladah 650 gld. zgube, naj bi se sprejela ponudba sl. deželnega odbora in njegov odposlanec zastopal tudi ljubljansko mesto pri omenjeni konferenci. Ta ukrep mestnega zbora naj se dunajskemu g. županu naznani, mestna blagajnica pa naj prevzame polovico troskov za odposlanca. Predlog obvelja brez razgovora.
Podžupan g. Petričič poroča v imeni finančnega odseka o privatnih nabranih doneskih za gra-denje Resljeve ceste. Zneski so bili dosedaj naloženi v hranilnici, in mestni magistrat je svoto v znesku 2080 gld. vrnil loterijski posojilni zakladi, kar mestni zbor na znanje vzame.
Imenom stavbenega odseka poroča mestni odbornik g. Žužek o stavbeni črti za novo gradnjo V. Mayerjevih hiš na sv Petra cesti. Odsek nasvetuje, naj se obdrži g. Šiferjeva hiša ter postavi v stavbeno črto, o odškodnini, katero bi plačala mestna blagajnica za prostor ob bregu Ljubljanice, pa naj odloči finančni odsek, in sicer, ne več kot 15 gld. za Qmeter. Ta svet se bodo porabil po mestu zato, da se od sv. Petra nasipa naravnost napravi za g. Mayerjevo hišo pot k frančiškanskemu mostu.
Mestni odbornik g. dr. Derč pravi, da se noče v obče protiviti odsekovemu predlogu, želi pa, da bi se za novo gradnjo g. Mayerjeve hiše pridržala ista črta, kakor za hišo g. Šiferjeve hiše.
Mestni odbornik g. Pakič opozarja, da, ako g. Šifer ne odstopi hiše, bode g. Mayer zidal za g. Šiferjevo hišo, kar bo še bolj grdo.
Župan pravi, da se mora vsakako odpraviti g. Šiferjeva hiša, sicer prenaredba ne more ugajati prometu.
Pri glasovanji se odobre odsekovi predlogi.
V	imeni policijskega odseka poroča g. dr. vitez Bloivveis Trste n iški o mestnega magistrata naredbah glede novega tržnega reda živinskim semnjem v Ljubljani, o katerih smo o svojem času poročali in katere mestni zbor brez razgovora na znanje vzame.
Mestni odbornik g. Ledenik poroča v imeni policijskega odseka o nasvetu ljubljanske požarne brambe, naj se odpravi trobentanje prodajalcev premoga. Poročevalec g. Ledenik pravi, da imajo trobente prodajalcev premoga ves drugačen glas nego one požarne brambe, in ker jo mestni magistrat prodajalcem premoga strogo prepovedal, trobiti po ulicah, prodlaga poročevalec, naj so prošnja odbije, kateremu predlogu mestni zbor brez razgovora pritrdi.
Mestni odbornik g. dr. Derč poroča o donesku k stanarini g. šolskega vodje Andreja Praprotnika. V imeni šolskega odseka predlaga poročevalec, da so dovoli, kakor vsako leto, 100 gld. Zbor temu pritrdi.
Mestni odbornik g. dr. Derč poroča o prošnjah mestnih učiteljic gospodičine Friderike Konschegg in Emilije Gusleve za petletnice. Poročevalec pravi, da je mestni magistrat odmeril g. F. Konschegg petletnico 50 gold. in to po urejenji učiteljskih plač z lanskega leta, med tem, ko § 30 dež. šolske postave z 29. aprila 1873 določa, da so ima petletnica odmeriti od najnižje plače, katera je pa pri g. Konschoggovi tedaj iznašala 420 gld., tedaj z 42 gld. Poročevalec nasvetuje tedaj: 1.) Učiteljicam gdi. Konscheggovi in Guslevi prizna se od 1. nov. 1883 petletnica; 2.) petletnica se odmori z letnim zneskom 42 gld.; 3.) mestnemu magistratu se ukaže, da gdi. Konschegg, kolikor je potegnila do sedaj preveč petletnice, v obrokih odtegne.
Gospod župan Grasselli omenja, da, ako se sprejme predlog šolskega odseka, bi bil ta sklop v protislovji s prejšnjimi sklepi mestnega zbora, kateri je gg. učiteljem Močniku, Kumerju in Bahovcu odmeril petletnico po povišanji plač v smislu predloga c. kr. dež. šolskega sveta. Gospod župan želi, ker je § 30 šolske postave nejason, da bi se ustanovilo v tej zadevi določno načelo.
Mestni odbornik g. Hribar pravi, da je uže po mestnem magistratu v proračunu bilo nastavljeno 50 gld. za petletnice, ker je tolmačil dotično postavno določbo, po načelih, katera so merodajna pri uradnikih
Mestni odbornik g. dr. Tavčar trdi, da je šolski odsek stvar natančno in vestno preiskal, ali gre učiteljicam 50 gld. ali ne. Niti iz zakona niti iz tedanjega predloga profesorja Šukljeja ni razvidno, ako ta določba velja tudi za preteklost, tedaj je mestni magistrat le v zmoti ali površnosti ustavil v proračun 50 gld. za petletnice, kajti urejenje plač ne velja za preteklost. Ker so se s povišanjem plač učiteljem in učiteljicam dohodki izdatno povišali, ni treba z nova obremeniti mestni zaklad. Tudi naj bi mestni magistrat poročal mestnemu zboru, katerim učiteljem se plačuje po novi povikšani plači petletnica.
Mestni odbornik g. Hribar zavrača predgovornika, da bi se bilo kaj iz nevednosti ali površnosti ustavilo v proračunu, katorega je magistrat sestavil, finančni odsek pregledal in mostni zbor odobril. Učiteljicam se po reguliranji plače niso skoraj nič zboljšale, zato nasvetuje g. Hribar, naj se njim petletnice odmerijo s 50 gld. Gospod župan Grasselli odgovarja dr. Tavčarju, da samo dva učitolja vživata petletnico po višji plači, ko bi se njim nameravale te petletnice vzeti, bi moral mostni zbor svoj prejšnji sklep ovreči.
Poročevalec dr. Derč pravi, da tudi po raz-jasnilu g župana ostane pri svojem predlogu, katerega stavlja v odsekovem imeni. Da mestni magistrat ne ravna jednako v tej zadevi, vidi se iz tega, da je nekemu druzemu učitelju nakazal petletnice le 42 gld.
Župan g. Grasselli naglasa, da je mestni zbor v tej zadevi dosedaj postopal brez prave sisteme, ne samo sedanja večina nego i prejšnja nemška, katera jo v vsakem slučaji drugače rešila dotične prošnje, akoravno je bil v prejšnjem nemškem mestnem zboru poročevalec šolskega odseka odbornik, kateri bi se smel smatrati kot nekaka avtoriteta pri tolmačenji šolskih postav in vender je nasvetoval vsakokrat drugače, kar morebiti ima svoj vzrok v nojasnosti šolsko postave.
Pri glasovanji se sprejme nasvet, da so do-vole gg. učiteljicam Konscheggovi in Guslevi za mesec november in december 1883 potletnice 42 gld.; od januvarija 1884 pa se sprejme predlog g. Hribarja, da se dovoli njim 50 gld. petletnice, z veliko večino in potem se sklene javna seja.
Telegrami »Ljubljanskemu Listu.“
Dunaj, 23. junija. Včerajšnji brzojavi iz Levova naznanjajo, da voda povsod pada. Po noči se je pa deževje zopet pričelo in tedaj je z nova nastala nevarnost. Največ je škode v pokrajinah ob Sauu in Dnjestru, kjer je voda preplula veliko sveta ter vse odnesla.
Praga, 22. junija. V odsek trgovskih pomočnikov izvoljeni so nemški kandidalje s 647 glasovi. Čehi, kateri so ostali v manjšini s 621 glasovi, objavili so protest proti volitvi.
Levov, 22. junija. Deževanje je ponehalo, vode padajo. Deželni maršal je prevzel osnovo deželnega podpornega odbora; škofje, mestni odborniki, deželni poslanci in ravnatelji lvovskih finančnih zavodov so povabljeni v odbor. — V Krakovu se je osnoval podporni odbor pod predsedništvom namestniškega svčtnika grofa Badenija; udje so takoj darovali 6000 gld.
Zagreb, 21. junija. Srbski klub oddal je saborskemu predsedniku načrt zakona o avtonomiji pravoslavnih v cerkvi in šoli in o rabi cirilice. Poleg predloga, da naj se voli ad hoc odbor devetih članov, zahteval je klub nujnost predloga.
Bi m, 22. junija. V Pontremoli se je razpočila tovarna za smoduik. 30 osob je mrtvih, 17 težko ranjenih.
Pariz, 22. junija. Ministerski predsednik je naznanil v ministerskem svčtu, da se snide konferenca o egiptovskih zadevah 28. t. m. v Londonu.
Haag, 21. junija. Nizozemski prestolonaslednik je ob 2. uri popoludnč umrl.
Telegrafično borzno poročilo
z dne 23. junija.
giu.
Jednotni drž. dolg	v	bankovcih..................80'35
»	»	>	>	srebru...........................81-35
Zlata renta................................................102-30
5% avstr, renta......................................95 • 70
Delnice ndrodne banke.................................. 857-	—
Kreditne delnice..................................  .	305	•	80
London 10 lir sterling.....................................121-90
20 frankovec............................................... 9-68®
Cekini c. kr................................................ 5-76
100 drž. mark...............................................59-60
Uradni i* lasaik
z dnč 23. junija.
Eks. javne dražbe: V Krškem zemljišča Mart. Dimca iz Gor. Vasi (2750 gld.) dnč 12. jul. in 16. avg.; zemljišča Ane Pirc iz Nemške Vasi (2675 gld.) dne 19. jul., 20. avg. in 20. sept.; zemljišče Marjete Saler-jeve iz Gor. Vasi (550 gld.) dnč 16. jul., 16. avg. in 17. sept. — V Vel. Lašičah zemljišča Jož. Peterlina iz Vel. Slivice (1370 gld.) dne 14. jul., 14. avg. in 17. sept. — V Postojini posestvo Vilj. Dolenca iz Rakitnika (2210 gld.) dne 19. avg. (prenos 3. naroka).
— V Crnomlji posestvo Jan. Brunskole iz Maverl (272 gld.) dnč 18. jul., 22. avg. in 19. sept. — Na Vrhniki zemljišče Jan. Peršina iz Rakitne dnč 8. jul.
— V Žužemperku posestvo Jan. Žitnika iz Fužin dnč 8. jul., 8. avg. in 9. sept.
Tujei.
Dnč 21. junija.
Pri Maliči: Wagner, trgovec, izMonakova. — Stauding in Mttller, trg. potovalca, iz Burglengenfelda. — Son-nenschein, Sinek, Graser in Singer, trg. potovalci, z Dunaja. — Singer, trg. potovalca, iz Gradca. — Gerber, inženčr, iz Budimpešte. — Podboy, c. kr. poštni uradnik, iz Beljaka.
Pri Slonu: Glanzmann, trgovec, iz Trsta. — Wechsler, trgovec, iz Gradca. — Gluckselig, dijak, iz Ham-merstiela.
Pri Tavčarji: Gautsch, graščak, iz Obererkensteina.
—	Kosmeier, zasebnica, iz Budimpešte. — Schmitt, zasebnica, iz Zagorja.
Pri Bavarskem dvoru: Greli, fabrikant, s soprogo, iz Berolina. — Vogt, rud. oskrbnik, iz Topuska. — Horak, inženčr, iz Beljaka. — Istenič, živinotržec, iz Raina.
Pri Avstr, carji: Wehrheim, mašinist, s soprogo, iz Reke. — GonSeg iz Kranja.
Umrli so:
Dnč 20. junija. Neža Petek, perica, 61 1., Kravja Dolina št. 11, oslabljenje.
Dnč 21. junija. Ludovik Pavšek, ključaničar, 28 1., Predilne ulice št. 7, pljučna tuberkuloza. — Ana Borovsky, slikarjeva soproga, 58 L, Sv. Jakoba trg št. 10, jetika.
Dnč 22. junija. Frančiška Maršner, hči tovarn, paznika, 9 mes., Gospodske ulice št. 10, vodenica v glavi.
Tržne cene.
V	L j u b 1 j a n i 21. junija: Hektoliter banaške pšenico velja 8 gld. 80 kr., domače 7 gld. 80 kr.; ječmen
4 gld. 87 kr.; rež 5 gld. 53 kr.; ajda 5 gld. 53 kr.; proso 5 gld. 36 kr.; turšica 5 gld. 40 kr.; oves 3 gld. 25 kr.; 100 kilogramov krompirja 2 gld. 50 kr.; leča hektol. po 8 gld. 50 kr., bob 8 gld. 50 kr., fižol 9 gld.
— Goveja mast kilo po 96 kr., salo po 80 kr., Špeli po 60 kr., prekajen po 74 kr., maslo (sirovo) 85 kr., jajce 2 kr.; liter mleka 8 kr., kilo govejega mesa 64 kr., telečjega 56 kr., svinjina 70 kr., drobniško po 40 kr.
— Piške po 42 kr., golobi 18 kr.; 100 kilo sena 2 gld.
5 kr., slame 1 gld. 78 kr. Seženj trdih drv 7 gld. — kr.; mehkih 4 gld. 60 kr. — Vino, rudeče, 100 litrov (v skladišči), 24 gld., belo 20 gld.
Srečke	
z dnč 21. junija.	
Trsi: 80 89 24 5	64.
Line: 32 45 78 53	1.
Meteorologično poročilo.
	9 Q	Čas opazovanja	Stanje barometra v mm	Tompo- ratura	Vetrovi	Nobo	Mo-krina v mm
	a 'c S •<—> V—< (M	7. zjutraj 2. pop. 9. zvečer	732-53 731-01 732-49	4-11-6 +20-6 +15-0	vzh. sl. jzpd. sl. »	obl. » »	0-10
	a	7. zjutraj	732-85	+14-0	bzv.	obl.	
		2. pop.	731-61	+22-6	zpd. sl.	>	o-oo
		9. zvečer	732-81	+15-6	>	p. JS.	
							
Odgovorni urednik prof. Fr. Šuklje.
Tiskata in zalagata Ig. v. Kleinmayr & Fed. Bamberg v Ljubljani.