Št. 26. V Gorici, v soboto dne 1. aprila 1905. Izhaja dvakrat na teden, in sicer ? sredo in soboto ob 11. uri predpoldne ter stano z izrednimi prilogami tor s, »Kažipotom* ob novem letu vred po pošti pre-jeinana ali v Gorici na dom pošiljana: vse leto.......13 K 20 h, ali gld. 6-60 pol leta........6 » 60 » ¦» » 3-80 eotrt leta...... . 3 » 40 » » » 1'70 Posamične številke stanejo 10 vin. Naročnino sprejema upravnistvo v G6'§'»oslvj,.ulici.^ štey. 7. v Gorici v »Goriški Tiskarni« A. GabršSek vsak dati od 8. ure zjutraj do 6. zvečer; ob nedeljah pa od 8. do 12. ure. Ha naroČila brez doposlane naročnine se ne oziramo. Oglasi In poslanice se računijo po petit-vrstah če tiskano 1-krat 8 kr.r 2-krat 7 Jcr., 3-krat 6 kr. vsaka,w vrsta. Večkrat po dogodbi. — Večje črke po prostoru. — Reklame in spisi v uredniškem delu 15 kr. vrsta. — Za obliko in vsebino oglasov odklanjamo vsako odgovornost. Tečaj XXXV. »Vse za omiko, svobodo in n..predek!« Dr. K Lavrič. Uredništvo se nahaja v Gosposki ulici št. 7 v Gorici v I. nadstr. Z urednikom je mogoče govoriti vsak dan od 8. do 12. dopoludno tor od 2. do 5. popoldne; ob nedeljah in praznikih od 9. do 12. dopoludne. Upravništvo se nahaja v.Gosposki ulici št. 7. v I. nadstr. na levo v tiskarni. NaroCnino in oglase je plačati loco Gorica. „. , Dopisi naj se pošiljajo le uredništvu. Naročnina, reklamacije in druge reči, katere ne spadajo v delokrog uredništva, naj se pošiljajo le upravuištom. ___ »PRIMOREC« izhaja neodvisno od »Soče« vsak petek in stano vse leto 3 K 20 h ali gld. 1-80. »Soča« in »Primorec« se prodajata v Gorici v to-bakarni Schwarz v Šolski ulici in Jellersitz v Nunski ulici; — v Trstu v tobakarni LavronSi fi na trgu della Caserma. Odgovorni urednik in izdajatelj Ivan Kavčič v Gorici. Telefon it. 83. »Gor. Tiskarna« A. Gabršček (odgov. Iv. Meljavec) tiska in zal. V prehodni, dobi. Boj s klerikalizmom je nad vse mere težak. Vera je v našem narodu pač globoko ukoreninjena in božji strah je tako velik, da je nuncem lahka igrača z zlorabo obeh držati lep del našega naroda na povodcu. Motil bi se, kdor bi rekel, da naš narod sploh ni sposoben za svobodnejši polet, da med njim ni tal za razvitek svobodne misli, kajti resnica je, da se nahaja med našim ljudstvom dosti svobodnjakov, tudi med priprostim ljudstvom ni vse tako »katoliško«, kakor bi radi imeli politiku« joči namestniki božji, toda svobodnejše naziranje in gibanje duši še in pritiska k tlom sveti strah ter zloraba vere in cerkve. Duhovniki kričijo venomer, da bo preklet in vržen v peklenski ogenj, kjer je jok in škripanje z zobmi, kdor ne gre slepo za njimi, zlasti kdor ne voli tako, kakor hočejo oni, Za vero gre, za sveto vero, za Kristusa, cerkve hočejo podreti.... tako in enako so kri-čali doslej po razkolu ob vsakih volitvah, v resnici pa je Šlo le za to, da so bili izvoljeni ali popolnoma nesposobni ali pa vezani ljudje, kar je vedlo do velikanskega izdajstva v deželni hiši in kar je provzročilo goriškim Slovencem neizmerno škodo v vsakem pogledu. Kar pa se tiče vere, glejte, ni bila nič v nevarnosti od napredne strani — pač pa se je zvezal dr. Gregorčič s Pajerjem, ki je vzgojil svojega sina za brezverca. Koliko vere more imeti oče, si lahko vsak sam razloži. Dr. Gregorčič se torej veže s takim človekom, dr. Gregorčič, katoliški duhovnik in rimski doktor, in v tej družbi vidimo tudi drugega duhovnika, šem-^ paskega župnika Grčo. Glejte jih I Po-(^ prej so kričali, da je vera v nevarnosti 4 od strani naprednjakov, sedaj pa se je * zgodilo baš obratno, da jo spravljajo v nevarnost klerikalci. Kaj pa se ne pravi spravljati vero v nevarnost, če se veže,kdo z liberalcem, v čegar hiši je brezverstvo doma? Saj tak Človek pride lahko ob vero, čeprav je rimski doktor!... , Tako so sleparili z vero in tako bodo sleparili tudi v bodoče — samo da ne dobijo več tako ugodnih tal v tak namen. V naši deželi se vrši važen proces, ki bistri pojme ter deli ljudi na desno in levo stran. So ljudje, ki so tako zaslepljeni, da ž njimi ni mogoče govoriti pametne besede o politiki, ker |. jim brni po glavi le vera in vera ter spravljajo vero in politiko v jedno malho, dasi ne tičeta skupaj. Drugodi pa se jasni, in vesela znamenja kažejo, kako ljadje spregledavajo, da, kako jasno vidijo, da ne gre prav nič za vero, ampak da gre posvečenim politikom in njih priveskom le za komando; ljudje pa tudi uvidevajo vso težo nesreč, katere je že doslej naprtila klerikalna stranka goriškim Slovencem, Kakor rečeno, vrši se velevažen proces, in rezultat bo ta, da si bosta stali v bodoče nasproti dve ločeni, po svoji smeri ostro se odbijajoči stranki. Drugače tudi ni', mogoče. Klerikalci so pokazali, da jim je narodnost deveta briga, dokazali so, da so vrgli boj za naše svete narodne pravice, za jedna-kopravnost, daleč proč od sebe, vso skupnost so deli med staro šaro, pri srcu jim, je le lastna organizacija in v svrho te dobro vsako sredstvo. To pač odbija vsakega narodnomislečega in po splošnem napredku hrepenečega moža, vleče pa nase špekulante in koristo-lovce. Proti klerikalni organizaciji se poraja odpor in ta nastane brez dvoma, kolikor se da že sedaj soditi, tak, da se klerikalne želje nikakor ne uresničijo v tisti meri, kakor je nameravana. Razkolni bratje utegnejo doživeti na tem polju britke prevare. Tu opozarjamo vse one, ki tako radi govore o slogi, o složnem postopanju in takih lepih rečeh, da so klerikalci tisti, ki so zapustili našo narodno zastavo ter kre- nili na druga pota, po katerih se ne bori nikdo za narodnost, za narodne pravice, za omiko, napredek in svobodo, marveč le za gospodstvo Rima in njegovih organov. Kdo more za njimi? Kdor ljubi svoj narod, kdor hrepeni po zlati svobodi, komur je pri srcu razvitek Slovencev, ta ne more za njimi, marveč se mora odločno postaviti proti njim, grobokopom našega naroda. To je jasno, kakor beli dan, tu ne more biti nikakega oporekanja.... Na eni strani po resničnem blagru našega naroda hrepeneči in za napredek se boreči možje, na drugi strani ultramon-tanci, brezdomovinci, koristolovci. Ko je počil • razkol, je završčalo po deželi. Z zlorabo vere in cerkve, z najostudnejšim terorizmom, so dosegli klerikalci nekaj zmag, kar jih je vrglo na površje. Takrat so bili pijani zmage tako, da jih omotica še sedaj ni minila, in v tej omotici mislijo, da bodo gospodovali nad drugimi na vekov veke. Ne rečemo, da se stro njihove peruti tako, da bi morali ob bregu obsesti ter bi se ne mogli ganiti, toda ni dvoma, da zadenejo ob prvi priliki ob tak odpor, kakoršnega ne pričakujejo. Proces se vrši, in ta proces mora dvigniti prej aH slej na površje može, ki bodo znali varovati naše interese vsestransko bolje nego delajo to klerikalci, ki so sedaj na krmilu. In Bog varuj, če bi ne prišlo do tega I Če bi s« siri popolnoma naš boj za naše svete pravice, potem bi bil naš narod večen suženj farovža in Lahov. Smer klerikalne politike kaže to jasno. DOPISI. IZ BraniŠke doline. — Proti kratkim je bilo slišati z lečo: vsako kraljestvo, katero je samo zoper sebe, bo razdjano. Ta odlomek iz evan-gelja mi je dal povod, da spregovorim o položaju naše braniške ceste. Ob času zasedanja našega deželnega zbora pr. 1. 1904. smo od dne do dne priča- kovali, da eden ali drugi časopis nas kaj obvesti o naši cesti, ker znano nam je bilo, da je bila odposlana prošnja na deželni zbor, in sicer: kolikor toliko za isto malo dogradenje na zgornji strani v Šmaronskem katastru, ob enem za dogradene ceste nadalnje vzdrževanje, a žalibože, zasedanje deželnega zbora je sicer se precej Časa trajalo, ali obupali smo bili že, češ, da gotovo je ona prošnja o naši cesti bila v koš položena, ter z drugo šaro vred v smetnjak vržena.* A, glejte, dragi čitatelji, motili smo se, kar nenadoma pred zaključenjem dežel, zbora se nahaja v predalih časopisja v enem in drugem: cesta po braniški dolini od Zagrada v Ilihenbergu navzgor do kranJBko meje je uvrstena med okrajne oz. akladovne, Na tako obvestilo je slednji človekoljubni naseljenec naše doline vskliknil: hvala Bogu, torej vendar enkrat bodemo rešeni silnih teženj, katerih smo morali toliko prestati čez Štanjelsko goro za odvažanjo naših pridelkov "a Goriško in dovažauje raznega blaga iz fiorfce v našo dolino. Overjeni smo bili sedaj, da se takoj še mali del cesto dogradi, posebno ko so nam gg. stavbni svetovalec Nordis in inženir Kruli, ko m je v novembru pr. 1. kolavdiranje ceste vršilo, zagotovili, ko hitro bode cesta od ene ali druge strani sprejeta, dotično vzdrževanje, po takem zagotovilu omenjenih gg. smo bili še bolj na trdnem, ter gotovi, da takoj spomladi bode cesta dogradena ter skoz in skoz javnemu prometu odprta. Misli si, dragi čitafcelj, med časom hude dolgo trajajoče zime smo se pogovarjali zadostno ter zatrjevali drug drugemu, da ko hitro preide zima, prične cestno delo, a, žalibože, varali smo se, in sicer tako, da človek bi si kaj enakega ne mogel domisliti, da: hode naš trud za dogradenje naše ceste sam zoper sebe razdejan. Kolikor znano, je bil v svojem času naš cestni odbor Ajdovskega okraja obveščen po deželnem odboru za sprejetje ceste v svoje področje, misliš, dragi čitatelj, da jo je isti sprejel, o ne ! in ne! - ~ ali se mogoče podvrgel višjim oblastvom, o ne! — a mogoče posamezni udje istega, kateri imajo še dušo in vest v prsih, niso bili mogoče temu na- Grof Moiite Cristo. Elapisal fllexandre Dumas. (Dalje.) Stopil je dva koraka naprej, a vide to pomnoženo stražo, ostane nepremično na svojem mestu. ..Ali prihajate po me?i; vpraša Dantes. ..Da,' odvrne jeden izmed orožnikov. „V imenu gospoda namestnika kraljevega proknratorja V" „To se razume." Prav," pravi Dantes, -hočem vam slediti." Prepričanje, da je poslal ponj gospod Villefort, oprosti nesrečnega mladega moža vsakoršue skrbi. Približa se torej mirnega srca ter stopi sam v sredo straže. Pred vrati. vodečImT ria cesto, je čakal voz; poleg ko-Sjaža je sedel prostak. .,Ali je ta voz za me?- praša Dautes. „Za vas/ odvrne jeden izmed orožnikov. „vstopite !,; Dantes hoče nekaj opomniti, toda vrata .se odpro, in potisnejo ga notri. Niti moči, niti namena ni imel, da bi se ustavljal. Tako obsedi naenkrat v vozu med dvema orožnikoma ; dniga dva sedeta njemu nasproti, in težki stroj se prične pomikati z votlim (hdranjem. Jetnik se ozre po oknih: bila so omrežena. Zamenjai je sam) jedno ječo z drugo, s tem razločkom, da mu je bilo popolnoma neznano, kam ga ima pripeljati ta druga. Vendar opazi Dantes skozi omrežje, skozi katero ni mogel uiti pomoliti roke, da se peljejo po ulici Caisserie, po ulici Saint-Lorent in ulici Taramis proti nasipu. Km alu vidi skozi omrežje, da so dospeli do glavne straže. Voz obstane, prostak stopi s kozla in odide v stražnico;, kakih dvanajst vojakov pride vem in napravi Špalir. V siju svetilk vidi Dantes lesketati se njihovo orožje. ,,Ali so pripravili zaradi mehe tako vojaško moč?" se vpraša. Prostak mu odgovori na to vprašanje, ne da bi spregovoril besedico, s tem, da odpre vrata kočije, kajti Dantes zagleda med dvema vrstama. vojakov pot, vodečo do morskega brega. ... ;.; v?<* Orožnika, ki sta; sedela na klopi njemu nasproti, izstopita najprej, potem zapovedo izstopiti Dantesu, in na to mu sledita orožnika, ki sta sedela na njegovih straneh. Odidejo proti čolnu, ki ga je držal na verigi mornar mitničarskega m-ada. Vojaki opazujejo Dantesa z neumno radovednostjo. V trenotku obstane, obdan še vedno od štirih ozrožnikov, v zadnjem delu čolna, dofiim sede prostak na klop v sprednjem delu. Močan sunek odrine čoln od brega, štirje veslači prično z močjo svoje opravilo, in Dantes je na vodi. Dospevši na prosti zrak in na vodo, je bilo veselje prvo, kar je občutil jetnik. Zrak, to je skoro prostost; dihal je torej s polnimi prsi ta sveži vzduh, ki je nosil na svojih krilih vse neznane čute,noči in morja. Toda kmalu se mu izvije vzdih-Ijaj; pripluli so blizu hiše očeta Pamfila, kjer je bil še pred nekaj urami tako srečen in vesel, in glasove, godbe je bilo čuti skozi odprta okna. Dantes sklene roke, dvigne oči proti nebu in prične moliti. Čoln nadaljuje svojo pot; nahajal se je v zalivu nasproti svetilniku; zdaj je hotel pluti okoli baterij; to je bilo Dantesu nerazumljivo. „Toda kam me vendar peljete?" praša jeduega izmed orožnikov. „Kmalu izveste." „Toda..." ^Prepovedano nam je, dati vam kako pojasnilo." Dantes je bil na pol vojak, torej uvidi, da bi bilo neprimerno, izpraševati še naprej, in umolkne. Najbolj čudne misli mu prično vstajati v duLi; ker se s tem čolnom ni bilo mogoče peljati daleč in ni bilo vsidrane nobene iadije, na katero bi ga oddali, je mislil, da ga hočejo odpeljati na kako oddaljeno točko obali in mu tamkaj vrniti prostost. Vklenjen ni bil, in to je smatral za dobro znamenje. In ali mu ni povedal namestnik kraljevega prokuratorja, ki mu je hotel tako dobro, če ne izgovori nesrečnega imena Noirtier, da se mu ni bati ničesar'? Ali ni uničil Villefort pred njegQ-vimi očmi onega nevarnega pisma, jedinega dokaza zoper njegovo aedolžnost? Čakal je torej, nem in zamišljen, ter z očm pomoršča-kovimi, navajenimi razločevati v temi daljne točke, preiskoval nočno temo. Pustili so za seboj na desni otok Ratonneau, kjer je žarel svetilnik, in. zdaj so bili v bližini Kataioncev. Tu pr:...v, napenjati jetnik svoje oči s podvojenim naporom: tuje pr^ivala Mercedes, in vedno bolj se mu je zdelo, da vidi na obrežju nedoločno in megleno obliko ženske postave. Zakaj ni povedala Mercedi slutnja, da je oddaljen njen ljubček od nje samo tri sto korakov? Jedna sama luč je brlela pri Kataloncih. Opazuje natančnejše smer te luči, spozna Dantes, da razsvetljuje kočo njegove neveste. Mercedes je bila v celi koloniji jedrna, ki še m spala. Če bi bil mladi mož zelo glasno zaklical, bi ga bila njegova nevesta slišala. (Dalje, pride.) sproti? A da te, dragi čitatelj, preveč ne I zadržujeta, s težkim srcem ti to povem, oglasila sta se gg. obč. predstojnika občine Iti- | hemberg in Šmarje s svojim protestom proti sklepu vis. deželnega zbora, katera gg. sta ob enem uda cestnega odbora Ajdovskega okraja, kateri protest je bil na prvi instanci odklonjen ; ali kolikor znano, sta protest na višjo instanco odposlala v zaviro in motenje za dograditev naše ceste! Za sedaj toliko v javnost in pojasnilo vsem prebivalcem braniške doline na vzgor in zdol, da spozna slednji, da še živimo v časih zati-ranstva, in da se izve, kateri so tisti možje, ki delajo tako uneto za ljudski blagor. Če potreba, se še oglasimo. IZ Učiteljskih krogov. — „Soča" je priobčila zadnjič članek, v katerem je pokazala, kako se »flisajo" za zboljšanje učiteljskega gmotnega stanja. Jaz hočem dodati nekaj ilustracij. Še se najdejo ljudje, ki povdarjajoT Učitelji so malo izobraženi in sploh manj potrebujejo, za svojo izobraženost so dovolj plačani itd. Ker je sploh navada, meriti plačo po študijah, hočem navajati tu študije in plaCe nekojih neučiteljev in primerjati jih z učiteljevimi. Evo: Pod oba i. Nekdo je dovršil nižji gimnazij in učiteljišče, napravil maturo z odliko, služi kot učitelj že 28 let, pa mu obstoječe deželne postave predpisujejo plače letnih 960 gld. Dostavljam še, da je v I. piačni vrsti in voditelj dvorazrediiice. Mnogi njegovi kolegi, ki so manj učeni in so še v III. piačni vrsti, ya niso voditelji, imajo sedaj še 710 gld. Podoba 2. Bil je fantič na koperskem učiteljišču. Vprašan pri vsprejemnem izpitu „kaj je pajek" — je odgovoril s Širokood-prtimi usti in očmi v tolminskem žargonu: „A pajk 't frli pajk!" Ta ni dovršil I. tečaja, izstopil je, šel k financi, sedaj je finančni uradnik in ima 1500 gld. plače (reci tisoč petsto gold.) P o d p b a 8. Dovršil je v Gorici „treči klas" vadnični. Šel je za komija, potem k vojakom, potem k financi. Sedaj je nekje davčni oflcijal; im« 1400 gld. plače. Podoba 4. Moj gimnazijski součenecje bil prestopil k davkariji. Sedaj je davkar in ima 1800 gld. plače. Podoba 5. Do svojega 20. leta je bil strojarski pomočnik: Vojak, žandar, žandarski stražmojster, % leta je šel prakticirat v Trst, že več let kancelist. Plača? Altroche moja! Podoba 6. Nadučitelj, obrnivši hrbet učiteljskemu stanu, je prestopil k poŠti. Sedaj se veseli življenja in plače, ki je boljša od moje. Podoba 7. Drug ex-učitelj je sedaj že-leznični uradnik s 2000 gld. plače! Podoba 8. Šole ni videl od znotraj. Brati in pisati se je za silo doma naučil. Pozneje ga je neki učitelj učil računati in spisja. Začel kupčevati. Sedaj ima nagroina-denega premoŽenja okoli 20.000 gold. in ga še kupici. Podoba 9. Fijaker je bil, sedaj pa oštir. Ima veliko lepo novo hišo. Otroci študirajo vsi na visokih šolah. Podoba 10. Hodil je doma malce v šolo, zna nekaj brati, pisati, še bolje računati. Kupčeval je z živino, potem še bavil z zidanjem. Sedaj premore 8 hiš, od kojih ste dve v mestu, vsaka vredna najmanj po 8000 gld. Podoba 11. Dokončal je ljudsko šolo. Je palir pri železnici. V kratkem je prislužil 25.000 gld. Bodi dovolj. Pripominjam, da morem navesti imena k dotičnim podobam. Jednako bi mogel navesti več primerjalnih podob za učiteljice, poštne uradnice, komptoaristiuje, kuharice, služkinje itd., kar pa za sedaj raje opustim. Če nekega lepega dne zmanjka učiteljev, kdo bo kriv? Zakaj se tako zavlačuje rešitev učiteljskega vprašanja ? — Kaj bo, Če ne bode yeč učiteljev? Davkov ne bo več, ta I denar bo »prihranjen" — tisti, ki so hoteli postati učitelji, pa bodo srečnejši v drugih stanovih! j Domače in razne nouice. Pevsko In glasijo društvo v Goric! priredi v nedeljo dne 2. ayri!a 1905. VI. koncert s sodelovanjem vojaškega orkestra c. kr. pešpolka 3t. 47. v dvorani »Trgovskega Doma". Začetek točno ob 8V8 uri zvečer. Vspored: 1. R. Wagner: Ouvertura „Rienzi", orkester. 2. J. Michl: »Prolog", možki, ženski, mešan zbor, bas-solo in orkester. 3. E. H. Grieg: „Brautraub", (iz II. Suite), orkester. 4. A. Nedved: »Prešernu", možki zbor. 5. A. Ci- I bulka: „Menuet", orkester, 6. a) C. Kjuj: „Dve roži", mešan zbor. b) M. Liadov: »Vozle rečki, vozle mostu", (ruska narodna), mešan zbor. 7. A. Dvofak: »Slovanski ples št. ", orkester. 8. B. Smetana: »Češka pisen", možki, ženski, mešan zbor in orkester. Op. Dvorana bo med proizvajanjem po-samezmh točk vsporeda zaprta. Vstopnice se prodajajo v prodajalnicl g. Ant. JeretiČa v Semeniški ulici, na dan koncerta od 7. in pol naprej pri blagajni. Sedeži: I.-III. vrste 4 K, IV.-VI. vrste 3 t, V1I.-X. 2 K. — Na galeriji sedeži 1 vrste 3 K, H. vrste 2 K. — Stojišča 1 K, dijaki in vejaki-nečastniki 50 vin. Po veselici prosta zabava. K obilni udeležbi uljudno vabi — odbor. Vspored Koncerti Pevskega in glasbenega društva v Gorici, ki se bo vršil jutri v novi dvorani Trgovskega doma, je tako skrbno sestavljen, da že zmdi tega-vzbuja^občez^^ manje. Zatorej se opravičeno pričakuje obila udeležba iz Gorice in vseh stranij njene bližnje in daljnje okolice. V presledkih bo sviral vojaSki orkester skrbno izbrane komade. Med | pevskimi točkami zavzema prvo mesto »Prolog", skladba društvenega zborovodje; izvaja možki, ženski in mešani zbor z bas-solo in j spremljevanjem vojaškega orkestra. Posrečilo se nam je prisostvovati pri eni izmed zboro-vih pevskih vaj in zatorej smo v položaju, da moremo razodeti si. občinstvu nekoliko od I skrivnostij, ki se skrivajo pod golimi naslovi koncertovega sporeda. Toda o prologu ne izrečemo nič drugega, kakor da nudi poslušalcu umetniška iznenadjenja, ki bodo učinkovala tako oblastno, da ostane ta skladba brez dvojbe vsakemu neizbrisno v najprijetnejšem i spominu. — Druga pevska točka je posvečena nesmrtnemu spominu našega Preširna. Ob po-četku pesmi zaorijo vsi glasovi moškega zbora 1 v krepki skupnosti v visokih legah, izrazujoč j občudovanje in proslavljanje pesnika; potem prestopijo z oktetom v mehkejše, nežnejše akorde zadovoljstva nad tem, da ves narod soglasno Čisla in pripoznava veljavo in zasluge I Preširnove in ob koncu še enkrat v veličastnih glasovih vsega^zbora izražajo s'avo in hvalo. — Tretjo pevsko točko tvorita dve ru- I ski pesmi. Naše pevsko društvo ima hvalevredno načelo, da nas rado seznanja s petjem vseh slovanskih rodov ter nam tako približuje njih govorico, njih čutenje in njih glasbo. Takrat sta postavljeni v spored dve lirski pesmi ruski, jedna umetna in jedna narodna. Izne-nadja nas že originalna snov prve izmed njiju. Dve roži snivata o svoji usodi: jedna je krasila srečno nevesto, druga na mrtvaškem odru ležečo devo. Skladba predočuje najprvo v ču- I dovito lepi glasbeni sliki s fino prepletajočimi se glasovi situacijo: obe roži, ozarjeni od večernih solnčnih žarkov, snivata. V prav dramatično vplivajočih akordih izraža potem prva neskončno veselje in druga britko žalost. Proti koncu se glasovna slika vvoda ponavlja in razzveni v milem pianissimo, ki nam predstavlja nadaljnje snivanje obeh rož. — Povsem nasprotne vtise vzbuja sledeča narodna pesmica, ki je povsem veselega značaja. Zraven reke, zraven mosta (»vozle recki, vozle mostu") stoji dekle na travniku in kosi travo ter misli [ „na dragega druga". Občinstvu je že znan duh i pristne narodne ruske pesmi iz' prejšnjih koncertov, in v srečni harmonizaciji teh ljubkih j verzov ga prijetno iznenadjeno zopet spozna. — Zaključni zbor #,Češka pesen" je pri jesenskem koncertu dosegel tako impozanten uspeh, da se je sedaj vsprejel zopet v spored. Z vsemi obsežnimi sredstvi moškega, ženskega in mešanega zbora ob spremljevanju orkestra slavi tu mojster češke glasbe, slavni Dvofak, češko pesen v vseh njenih smereh: nabožno cerkveno, milo ljubavno, veselo družabno in slednjič veličastno domoljubno pesen. Vsaka smer je izražena v toliko značilni glasbi, da poslušalca očara, povzdigne in napolni s po-nositim spoštovanjem do naroda, v kojem klije taka pesen! Zborovodja »Pevskega in glasbenega društva* v Gorici g. J, MiChl je že pri prvem koncertu, s katerim je stopil v Gorici pred občinstvo, postavil na vspored dve svoji kompoziciji. Bili sta to dve lirski pesmi: »Ljubezen kali" in »Ljubezen cvete". Besedilo in petje in sprem-Ijevanje na klavirju je izišlo ob jednem iz duše simpatičnega zborovodje. V vsakem oziru jo imel torej priliko pokazati svoje čustvovanje in pa pesniški ter glasbeni izraz tega čustvovanja. Oboje se mu je odlično posrečilo, občinstvo je očaral, v svojem mladem zboru pa si je pridobil visoko spoštovanje in brezmejno udanost, G. Michl je učenec slavnega češkega skladatelja Dvofaka in sicer brez dvojbe jeden najboljših učencev velikega mojstra. To je pokazal že s tem, da je znal pevski zbor našega Pevskega in glasbenega društva takoj dvigniti iz diletanstva na pravo umetniško stališče in je pridobil slovenski pesmi dotlej v Gorici nepoznano stopnjo pri-poznanja in slave. Ti uspehi so mladega zborovodjo vspodbudili, da je pri spomladnem koncertu 1. 1904. zopet postavil na vspored dve svoji skladbi. Bili sta to dve simfonični pesmi za orkester, nazvani: »Na Golgati" in »Pred prvimi verzi". Prva skladba je navstala pod vtisom, ki je obvladal skladatelja po či-tanju evangelijev in s to skladbo je hotel izraziti bolestne čute Odrešenikove na njegovi zadnji poti, ob pribijanju na križ in ob umiranju. Strme je poslušalo občinstvo mogočne akorde, ki so mu segli v dno Čustvovanja in mu vzbudili pretresljive reflekse skladateljevega Čutenja pod vtisom evangeljskih dogodkov. Povsem drugačno čustvovanje je imela izraziti sledeča pesem: Pred prvimi verzi. Hrepenenje, vpraševanje, dvom, rastoči pogum, mir, navdušenje mladega pevca, ki je začutil v sebi pesniški dar — vse to je znal naš skladatelj izraziti z očarljivo glasbo. Občinstvo je z burnim ploskanjem pritrjevalo občudova-nemu skladatelju. Na vspored koncerta, ki se ima vršiti pod njegovim vodstvom jutri v nedeljo, 2. aprila, vvrstil je gosp, zborovodja Michl zopet jedno svojo skladbo. Njena vsebina se sicer skriva pod skromnim naslovom »Prolog", toda po vsej Gorici se že ve in govori, da skladatelj hoče dati s skladbo duška veselju, da smo dobili Trgovski dom, ter upom in nadam, ki se oklepajo veselega navdušenja. Vse to nas utrjuje v prepričanju, da bode Prolog najbolj blesteča točka prihodnjega koncerta našega P. in gl društva. Brez dvojbe bo udeležba občinstva mnogobrojna in od srca želimo, da bo uspeh koncerta in zlasti njegove poglavitne točke primeren obilnemu trudu, ki sta ga imela zbor in zborovodja, nameravajoč umetniško proslaviti znamenit dogodek v zgodovini goriških Slovencev, ter nuditi slovenskemu občinstvu doslej nepoznan umetniški užitek. Pomladni keicert našega P. in gl. dr., ki je napovedati za jutri 2. aprila, vzbuja po Gorici in okolici splošno zanimanje. Saj se pa tudi združujejo vse okoliščine, ki opravičujejo vseobčo pozornost na ta nastop društva, ki je zadnja leta mnogo pripomoglo, cV. je slovenstvo v Gorici pridobilo na spoštovanju od strani tujcev in na samozavesti med rojaki. Stoječ na povsem umetniškem stališču vrJ5*,'k je ob enem važno domoljubno delo. Slevei ;o občinstvo naj torej čuti v sebi dolžnost, da z obilno udeležbo pri koncertu izrazi društvu pripoznanje za njegovo dosedanje truda in težkoč polno delo. To pa tembolj, ker ima društvo sploh le malokedaj priliko s svojim umetniškim proizvajanjem stopiti pred občinstvo. Skoro jedino le pomladni in jesenski koncert dajeta društvu možno4, o javnosti izpriča, kako resno umeva svojo nalogo, in da goji slovensko ter slovansko petje po vseh zahtevah sodobne umetnosti. Ta dva nastopa sta društvu ob jednem vira dohodkom, da je mogoče ustrezati nemalim gmotnim zavezanostim, ki društvu delajo težave. — Pri koncertu 2. aprila bo prvikrat zadonela slovanska pesem v novi dvorani »Trgovskega doma". Pritličje in obširne, zelo pripravne galerije s sedeži in stojišči nudijo občinstvu vse udobnosti, in želeti bi bilo, da se krasni prostori napolnijo občinstva, ki ima srce za slovansko pesem in — razum za rodoljubne dolžnosti. Povsem namreč pritrjujemo dopisu iz Gorice v zadnji St. »Soče", ki je opozoril na dolžnost, ki jo ima slovensko občinstvo. Z oblino udeležbo pri narodnih prireditvah v novi dvorani naj prispeva za vzdrževanje krasnih prostorov, ki jih je izgradila Trgovska zadruga, zanašaje se na rodoljubno zavednost Slovencev. Pričakovati se sme, da se jutri izkaže ta zavednost na sijajen način z obilno udeležbo iz vseh slojev. Ako se ta upravičena nada uresniči, bo večer 2. aprila vsem, ki se ga udeleže, ravno tako v čast, kakor bo slovanski pesmi v slavo! Umrla Je v Solkanu gospa Katarina M o -zetič, roj. Čeme. Imenovanje, — Namestništvena konceptna praktikanta V. Treo in dr. H. Deutschmann sta imenovana za namestništvena koncepista. KnajpOfec. — Danes je izšla četrta številka: »Knajpovca" s sledečo vsebino: Želodec in bolezni, O zdraviliščih za pljučne bolezni, Xaj napraviti, ( ako se požre tuje telo?, O sluhu, ! Mrzle noge, O kurjih očesih, O brez spa 1 nos t i. Sredstvo proti krču v mečih, Kako utrjuj decoV, Raznoterosti, Za kuhinjo in hišo in Književnost. Novačenje V Tolminu. — Pri novačenju dne 29, pr. m. je bilo poklicanih mladeničev 13G. Potrjenih je k liniji 21, v nadomestno rezervo 3; skupaj 24. Po občinah: Tolmin 11, Sv. Lucija 12, Grahovo 1 (prostovoljec). Ptujci so bili na naboru 4, potrdili niso nobenega. Dne 30. pr. m. je bilo nabornikov 131. Potrdili so jih k liniji 19, v nadom. rezervo 4, skupaj 23. Ptujcev je bilo 22, potrjena sta 2. Po občinah: Volče 9, Grahovo 12, Ponikve 2. Pri naboru se je predstavil tudi neki cigan, ki je rekel, da se piše Held. O svojih stariših ni nič vedel. Rekel je, da so mu pravili drugi, da se je rodil tukjij okoli nekje pod nekim mostom. Potrdili pa ga niso. ,,Zu sc\vach" — je bila sodba komisije. Za prihodnje porotno zasedanje so določene te razprave: proti R. Monfrediniju radi tatvine; proti Al. Šinigojevi radi detomora; proti Al. Nuninu radi tafvine; proti Al. Persplji radi oskrumbe; proti Križniču s Kanalskega radi goljufije; proti J. Torošu iz Gradišča radi ža-ljenja časti potom tiska. Šesti shod slovanskih časnikarjev se bo vršil v Voloskem-Opatiji od 14. do 10. maja t. L Njegov program bo obsegal zlasti strokovno stanovsko organizacijo. Krajevni odbor v Vo-lovskem pripravlja shod ; v njem so gg. dr. I. Poščič, odvetnik v Vdovskem, Viktor Car Emin, pisatelj v Opatiji, in Julij Miran, učitelj in posestnik v Opatiji. — Pristopnice k shodu se naj pošiljajo tajniku »Osrednje zveze slovanskih časnikarjev" g. Fr. Hovorka v Pragi »Žitna ul. č. 21.) najpozneje do 15. aprila t, 1. —- Pristopnina v znesku Jf> K pa naj se pošlje blagajniku g. Jos. Kuffnerju, uredniku »Narodnih Listov" v Pragi. O priglasili odločuje in razpošilja legitimacije odbor »Osrednje zveze". Samo onim udeležnikom, ki se izkažejo z legitimacijo, preskrbi odbor v Volovskem .stanovanje in izroči listine. Drušivo slovenskih književnikov in časnikarlev ne je končno ustanovilo. Začasni društveni odbor je že rešil svojo nalogo, da primerno pre-drugači svoja pravila, zutegodel sklicuje na dan 5. t. m. v »Narodni dom" v Ljubljani izreden občni zbor s takim-le dnevnim redom: 1. Poročilo o spremembi pravil, 2. volitev: a) predsednika, b) odbornikov in S namestnikov, c) nadzorstva (3 člani) in č) častnega sodišča (f> članov), 3. določitev vpisnine in članarine, 4. event. predlogi. Soriška ženska podružnica družbe sv. Cir, in Met. priredi dne 9. t. m. v Trgovskem domu dramatičen večer. Igrala se bo tudi igra: »V Ljubljano jo dajmo". Svirala bo vojaška godba. Vspored prihodnj'5. Tržaška podružnica »slov. plan. društva" priredi, kakor smo poročali zadnjič, jutri izlet na Tr-stelj. Do Nabrežine se peljejo izletniki z vlakom, potem gredo peš čez Gorjansko na Trstelj, iz Dornberga se odpeljejo po železnici v Trst. Štrajk pekOVSkih pomočnikov nastane skoro gotovo po preteku 8 dnij, Pekovski pomočniki so imeli z nova zborovanje, na katerem je naročeno z nova posebno izbranemu odseku, da se še enkrat obrne do gospodarjev, ki so kar kratko odklonili zahteve pomočnikov, in če ostanejo gospodarji pri svoji odločitvi, podajo delavci ultimatum, za kateri se določi čas 8 dnij za odgovor: če bo odgovor neugoden, bo posledica štrajk. — Gospodarji pravijo, da nikakor ne morejo dovoliti takega poviška plače, po 8 K na teden za nekatere, ker bi se potem težko izhajalo, kajti kruha se ne more podražiti. Delavci pa se sklicujejo na veliko delo in na draginjo. Gospodarji stojijo po ponovni izjavi odločno na tem stališču, da ne privolijo v ni-jedno zahtevo delavcev. Pravijo, da občinstvo ne bo nič trpelo, ker one gospodarje, ki imajo delavce, preskrbe s kruhom manjši peki, ki Že tako sami delajo. (Dopis iz krogov pek. pomočnikov priobčimo prih.) Manuiakturne prodajaialce so od danes naprej za poletno dobo otvorjene vsaki dan od 7. zj. do 8. zvečer. Delavec ekraden od vojakov? — v gostilni pri »Rusi hiši" je sedel 40 letni delavec na železnici Miha Marega. Prišla sta v gostilno dva vojaka tukajšnjega pešpolka ter se mu približala. Plačal je pol litra vina. Potem so šli skupno v mesto ter se vstavili v Koznia-novi gostilni na trgu sv. Antona, kjer so zopet pili. Marega je bil baje - nekoliko vinjen. Pravi, da sta vojaka zahtevala od njega, da naj jima da spraviti denar in uro, da je ne izgubi. Ko so prišli ven, sta se naredila vojaka pijana ter sta padla in pri tem podrla tudi Marego. Potem sta se ločila. Marega je čez čas zapazil, da nima ne denarja 7 K in tudi ure z verižico ne ter dolživojaka, dasta mu te reči ukradla. Vojaka se imenujeta Maitz in Severnik. Uradne ure na glavni pošti v Gorici ob nedeljah in praznikih od l. t. m. naprej: Predstojni-štvo od 9. do 12. ure. Poštna blagajuiea, m*\ nakaznice in hranilne vloge od 9. do 11. ure. Predaja prip. pisem od 8. do 12. in 3—4. ure. Predaja vožnjih pošiljatev in denarnih pisem od 8. do 12. ure. Izdaja vožnjih pošiljatev in denarnih pisem od 8. do 11. ure.] Uradne ure za brzojav in telefon ostanejo nespremenjene. Nov oddelek c. kr. finančne straže. — Od i. aprila t. L je otvorjen nov oddelek c. kr. finančne straže v Solkanu hiš. št. 42. zraven po-te. — V okrožje tega oddelka spadajo občine Solkan, Grgar, Čepovan, Trnovo in Gorenja Tribuša. U žit ii in a od vina in mesa kakor tudi od žganja se vplačuje pri c. kr. poštnem uradu v Solkanu. ŠOla za risanje V GorlCi- Tukajšnja tr- govska in obrtna zbornica otvori šolo za risanje. Vodja bo gosp. Ribi, sedanji ravnatelj obrtne šole v Marijanu. Najamejo tudi asistenta, ki mora znati laško in slovensko. Trgovska Šola v fiorici, -•¦• v seji trgovske in obrtne zbornice je poročal tajnik Bizjak, da ko se je mudil meseca februvarja t. 1. na Dunaju, je dobil z nova zagotovilo, da se ustanovi v Gorici trgovska šola. Samo ta mora biti tako urejena, da jo bodo mogli pohajati tudi Slovenci! Namestnico zavetišče kaznovanim Lahom iz krasiva in tepce«, V Gradišču ob Soči se je bil prijavil pri politični oblasti neki Pel. Ittaro, vojaški begunec iz Tarcenta v Italiji. Politična oblast je sklenila glede na kazni, katere je prestal ta človek v Primorjij, predno je prišel k vojakom, izgnati ga ter v ta namen odvesti do meje. Ali Ittaru to ni ugajalo, zato ho je obrnil na namestništvo, in iiatnestništvo ni imelo nujnejšegn posla nego razveljaviti sklep glavarstva v Gradišču ter dati kaznova-vancu in beguncu dovoljenje, da sme ostati v Avstriji! — To je pač znamenje časa, pa čudno znamenje!! Kaj ni že tako preveč nevarnih življev iz Italije med nami ? Zaprli SO nekega R. Gorjupa, pristojnega na Banjšice, ker je na policiji zmerjal uradnike ter pretil radarjem. Hotel je imeti knjižico, da bi mogel ž njo, na tuje, ali te mu niso hoteli dati kar tako. Pravil je, da je bil izgnan iz Genove ter so ga te dni posadili v Avstrijo. Ker se mu ni ugodilo, je zmerjal vse, in rekel, da če ima hlače prodati, to stori, da si kupi samokres, da vstreli kakega pol. uradnika ali stražnika. Sedaj premišljuje 0 samokresu v zaporu. Obsojen. VOZnik. Voznik .los. Vižintin, doma iz Beuečije, je vstavil na mostu čez Sočo pri Sv. Luciji voz, v kateri so bili vpre-ženi 4 konji, tako da ni mogel peljati naprej Fr. llerlot, s katerim sta se srečala. Vižintin je odvezal korje ter jih spravil v hlev pri Vugi, kar je Berlota zjezilo, da je šel za njim v hlev. Ko ga je prijel, je pograbil Vižintin ročico ter ga ranil na glavi in očesu. Sodnija j. febr. t. 1. zvečer sta se nahajala v Devhui na cesti Iv. Arčon in J. Podgornik. | Qba sta poprej pila v 4 gostilnah. Xe ve se [ k kakega vzroka je sunil Arčon Podgornika, j Aa k padel na tla. Na to sta se začela pre-f tepati. To je videl Ivan Legiša, in da bi ju lazdražii ter pomiril, je posegel vmes. Toda j naletel je slabo, kajti z Arčonom vred je pa- 1 del na tla. Prihiteli so še drugi, dva brata I Legiževa in mati. Ko je miril, je dobil Le-I giša dve rani, brat Anton eno, mati je bila i ri»ijena na roki, Arčon pa tudi dve težki l^on. Ivan Leg|ša je gredoč domov padel na mt,a kr umrl. Radi tega sta sedela v četrtek |na zai°žni klopi Arčon in Podgornik. Podgor-|mk je reijej? (ia se j^ge lkitl dotaknil ni, .; P* je ranil Arčona. Z Legišo sta bila I?njatelia» Arčon pa je hotel za ljubico Legi-I e*o sestro, ali ta se je branil. Arčon je pogostoma. Dne 28. pr. m. je gorelo v kraju Obis na meji proti Škodovaki in Terzu. Gorelo je v nadstropju neke hiše. Škode ni dosti, ker je bilo pohištvo že staro, sploh malo vredno. V sobi se ni nahajal nihče! V par mesecih je bilo okoli Červinjana kakih 14 požarov. To mora delati kak skrit požigalec. 60Zd |e prel nad Solkanom pod Prevali. Škode*je okoli 500 K. ^ š$*ieR^ vabi na letni občni zbor, ki bo v nedeljo dne 2. aprila 1905., točno ob 2. uri popoludne v društvenih prostorih z naslednjim dnevnim redom: 1. Letno poročild odborovo. 2. Račun m leto_ 1904. 3. Proračun 'za leto 1905. 4. Morebitni predlogi. 5. Volitev predsednika, 10 odbornikov, 3 namestnikov, 3 pregledovalcev računov in 5 razsodnikov. Bralne in pevsko društvo na Gradišču želi prirediti dne30. aprila t. 1. veliko veselico. Zato se obrača do sosednjih društev, da ne bi na ta dan napravljala veselic, Vspored se objavi pravočasno. Odbor. Zahvala. ™ Odbor podpisane podružnice se zahvaljuje tem potom mijiskreneje vsem p, n. družinam in gospodom za krasne dobitke pri tomboli v blagu in denaru, nadalje gosp, poštarju .1. Kavsu za ves požrtvovalni trud, vsem vrlim gdč. pevkam in pevcem, g. Fr. Bratini za v ta namen blagohotno prepuščeno dvorano in sploh vsem. ki so na katerikoli način pripomogli, da se je zabava tako lepo izvršila. Odbor žen. podružnice sv. Cirila in Metoda za Ajdovščino in okolico v Ajdovščini. Odprti lekarni. - Jutri popoludne bosta odprti v Gorici lekarni Giroueoli-Glinbich. Ponočna služba v lekarnah. - od 2. do 9. aprila t, 1. je mogoče dobiti zdravila ponoči v lekarnah Gironeoli-GHubich, (Ker je uvedena tedenska nočna inšpekcija po lekarnah, bomo naznanjali vsako soboto, v katerih lekarnah je mogoče dobiti zdravila ponoči v nastopnem tednu.) KoprtVSki mladeniči priredijo javni ples dno 30. aprila t. 1. na dvorišču g, Antona Lovreu-člen (Radona); pri plesu bo svirala vrla narodna godba iz Nabrežine pod vodstvom gosp. Majcena, Lepe In cene preproge In zavese. Tovarna preprog G r o. n d i na I) u n a j u I. razpošilja zastonj in iranko svoj najnovejši v naravnih barvah izdelan krasen katalog. Prve medicinske avtoritete vporabljajo Rogaški MSfyria-vrelB014 ^=ssmm pri kroničnem, jabolčnem in bronhijalnem katarju, k [trdil, ni imel nikakega orožja s seboj, da j^j ni mogel nikogar raniti. Po dolgem za-fuiavanju zdravnikov ter drugih prič je bila ¦pečena razsodba. J. Podgornik je obsojen na 1 , 'l težke ječe s postom in trdim ležiščem Y^e 3 mesece, Iv. Arčon pa na 1 leto težke I 'e- Oba obtoženca sta imela laška odvetnika. ^*arl okoli červinjana se dogajajo čudovito Protin reumafične bolezni ¦ ? Zoltanovim mazilom, •»- Steklenica 2 kroni. ~* I Poprave se izvršnjejo hitro in pO *,eni. > Ivaii Potoni i Ipl Gorica, za vojašnico. Preeizijska delavnica predmetov za merjenje. Bogata zaloga raznih predmetov za razsvetljavo za pliuovo j in električno luč. Oprave za kopelji, sesalke vseh si-temov. — | Popravljalnica aiTomobilov, motociklov in dvo- J koles. — Delavniea za pobakrenje in poniklanje — Purape, Železne in kovinske cevi. Zaloga i mesarskega orodja, kuhinjskih nožev, brivskih i britev, škarij itd. j Namizno orodje in posndje, vseh vrst Priznano težko posnibrnjcne najlepše forme. Kompletne kasete namiz-nejar * orodja, posodja za omako, kavo, daj, namizni podstavki, umetni izdelki. Jedino nadomestilo ^pravega srebra. Posebni izdelki za hotele, restavracije in Kavarne, kakor tudi pensijone, gospo- C. kr. dvorni založniki Gbristofle & C.e - Dunaj I. Opcrnriiig 5 (Heinriclisliof). — Ilustrovan cenik na zahtevanje. — V vseh mestih zastopano po prekupcih. Kot jamstvo svoje izvirnosti imajo naši izdelki gornjo tovarniško znamko in ime Christof I o. Zaščitna znamka: „Sidro" Linitnent. Capsici comp. Nadomestek za Pain-Expoller je splošno priznano kot I«vrstno liol blsžnjoče mazilo; cena 80 vin., K 1-40 in K 2 se dobiva v vseh lekarnah. Pri nakupovanju tega povsod priljubljenega domačega sredstva, naj se jemlje le originalne steklenice v škatljah z našo zaščitno znamko .Sidro* iz Blekterjeve lekarn*, rmfom o» i« $»nfnvo prejelo originalni izdelek. ^ BICHTERJEVA LEKARNA. k „zlatem levu" v Pragi lisabethgasse št. 5 nova. Dnevno razpošiljanje. Zdravje je največje bogastvo I Kapljice sv. Marka Te glasovi te in nenadkriljive kapljice sv. Marka se uporabljajo za notranje in zunanje bolezni. Osobito odstranjujejo trganje in otekanje po kosteh v nogi in roki terzod ra vijo vsak glavobol. Učinkujejo nedosegljivo in spasonosno pri želodčnih boleznih ttbla-žujejo katar, urejujejo izmeček, odpravijo naduho, bolečine in krče, pospešuje in zbolj-šujejo prebavo, čistijo kri in dreva. Prežene velike in male gliste ter vse od glist izhajajoče bolezni. Delujejo izborno proti hripavosti in preMajenju. Lečijo vse bolezni na jetrih in slezeh ter koliko in ščipanje v želodcu. Odpravijo vsako mrzlico in vse iz nje izhajajoče bolezni. Te kapljice so najboljše sredstvo proti bolezni na maternici in madronu ter ne bi smele raditega manjkati v nobeni meščanski ali kmečki hiši. Dobivajo se samo: Mestna lekarna, Zagreb, zato naj se naroeujejo točno pod naslovom : (Tlestna lekarna, Zagreb, Markov trg št. 96, poleg cerkve sv. Marka. Denar se pošilja naprej ali povzame. Manj kot ena dvanajstorica se ne pošilja — Cena je naslednja in sicer franko dostavljena na vsako pošto: 1 ducat 02 steklenic) 4 K, 2 ducata (24 steklenic) 8 K, 3 ducate (36 steklenic) 11 K, 4 ducate (48 steklenic) 1400 K, 5 ducatov (60 steklenic) 17 S. Imam na tisoče priznalnih pisem, da jih ni mogoče tu tiskati, zato navajam samo imena nekaterih gg., ki so s posebnim upehom rabili kapljice sv. Marka ter popolnoma ozdravili. Ivan Baretinčič, učitelj; Janko Kisur, kr. nadlogar; Stjepan Borcic, župnik; Ilija Mamic, opankar; Zofija Vukeiič, šivilja; Josip Seljanic, seljak itd, u«tano,i)en3 i. mo. mestna lekarna, Zagreb, markau trg šteo. 96, poleg cerkve su. marka. ™™ Zdravje je največje bogastvo) ¦¦¦"¦ ' «*¦« Mizarska zadruga ** v Gorici - Solkanu vpisana zadruga z omejenim jamstvom tovarna s strojeviiim obratom na parno in vodno silo naznanja, da izdeluje ngjrazličnejša pohištva useh slogou ter sprejema v delo vsa večja stavbena dela. Podružnica v Trstu Via di Piazza vecriiia 1. Zastopstvo v Spljetu ter Orijentu. Cene zmerne, delo lično in solidno. Urani & Cilk v Gorici SfdnifrgštJ ifiazzaDuomc) priporočata svojo zalogo šivalnih strojev raznih sistemov, za umetno vezenje (rekamiranje) Zaloga dvokoles. Mehanična delavnica konec Raštelja št. 4 sprejema vsako* popravo šivalnih strojev, dvokoles, pušk in samokresov. Šivalne stroje in poprave jamčiva od 5-10 let. Peter Majdič, lastnik prvega avstro-ogerskega popolno avtomatičnega mlina — v Celju, Štajersk-o —— jo otvoril zalogo svojih izdelkov za Gorico in celo Soriško ter jo poveril tvrdki Crnesto Stecker & Co. • • • • • V a Ascoli št. !.•••<» Zavod cerkvenih umeten „Madoqn.a" St Ulrich, Groden, Tirolsko, se priporoča častiti duhovščini za izgotovljenje SV, razpel, SV. kipov, jaslic, kriZOVlh | altar|ev,- priinlC itd. ter jamči za točno in pravilno izvršitev. Spričevala o fino izvršenih delili so na razpolago. Premije: Inomost, Dunaj, Bozen, Pariz. u' siv- Zahtevajte cenik! ~*m Peneča limonada, -*flHVy bombončki in liujver-pivo nam nudijo najboljšo alkohola prosto pija&\ kafota je zdravju zolo priporočljiva. "- .....••<- ¦ Pristna samo s to znamko: Dobiva se povsod. ""^MiJ Pristna s to znatnlro priporoča prva Češka tovarna akcijske delniSke družbe za orijentalske cukrenine in Čokolade (prej MarSner) Kralj. Vinogradi.