Stav. 101
14« hmJS 1M4
Letnik XXXIX
Izhaja vsak dan, tudi ob nedeljah in praznikih, ob 5 zjutraj, ob ponedeljkih ob 8 dopoldne.
Uredništvo: T ^ra Sv. FranćiSka AsiSfcega 51.20. L nadstr. — Vd dopisi naj s-r j-jo uredništvu lista. Nefrankirana pisna sc o®
sprejemajo lr> rokopisi se ne vračajo. Izdajatelj in odgovorni urednik Štefan Godin«. Lastnik konsorefl lista .Edinosti-. — T«&k tiskarne .Edinosti', vpisane zadruge z omejenim poroštvom v Trstu, ulica Sv. Frančiška Asiškega 5L 2a Telefon uredništva in uprave štev. 11-57.
Naročnina znaša: Za celo leto.......K 2
za pol leta................
za tri mesece........ . ......... fjT!
Za nedeljsko izdajo za celo leto........ JM
za pol leta...................
„Edinosti" za Primorsko
„\ edinosti je moč!"
Posamezne številke .Edinosti" se prodajajo po 6 vinarje* zastarele številke po 10 vinarjev.
Oglasi se računajo na milimetre v Sirokosti ene kolon«
Cene: Oglasi trgovcev in obrtnikov.....mm po 10 vid
Osmrtnice, zalivale, poslanice, cglasi denarnih zavodov ...............mm po 20 vin.
Oglasi v tekstu Usta do pet vrst.........K 5'—
vsaka nadaljna vrsta.............2*—
Mali oglasi po 4 vinarje beseda, najmanj pa 40 vinarjev Oglase sprejema inseratni oddelek .Edinosti*. Naročnin* in reklamacije se pošiljajo upravi lista. Plačuje sc izključno t«
upravi .Edinosti'. — Plača In toži se v Trstu. Uprava in inseratni oddelek se nahajata v ulici Sv. Frar.čišk* Asiškega št 20. — Poštnohranilničnl račun št 841.652.
BDBl V
Cesarjeva bolezen.
Cesarjevo stanje bistveno neizpremenjeno.
DUNAJ 13. (Izv.) Glasom današnjega sporočila je prebil cesar noč nemirno. Pacijent je bil tudi čez dan precej deprimiran in je bil vsled slabega vremena precej slabo razpoložen. Cesar tudi ni promeniral danes niti v mali galeriji.
Jutranje sporočilo.
DUNAJ 13. (Kor.) „Korr. Wilhelm" poroča o jutranjem zdravstvenem stanju cesar a sledeče: Noč je prebil cesar dobro, kataralični pojavi so se nekoliko zmanjšali, splošno počutje je nespremenjeno.
Večerno sporočilo.
DUNAJ 13. (Kor.) Pri kataraličnih pojavih se ni pokazala nobena omene vredna izprememba. Splošno počutje cesarja je še vedno kot prej zadovoljivo.
Delegacije.
Avstrijska delegacija. - Volni odsek.
BUDIMPEŠTA 13. (Kor.) Po kratki debati. kat- re so se udeležili delegati Vemec, Maštalka, Ro ner in Goli je bilo sprejeto poročilo subkomiteja. Predsednik knez Schonburg se je zahvalil za sodelovanje in za interesantna pujasnila in je zaključil sejo.
Odsek za zunanje zadeve.
BUDIMPEŠTA 13. (Kor.) Iz poročila markija Bacquehema se posnema konstatacija, da se ie ministru za zunanje zadeve vedarle posrečilo, da nam je ohranil mir. Dalje govori mnogo o vedno ožjem prijateljstvu z Italijo in o velikem pomenu in o trdnih vezeh trozveze. Poudarja. da je ugotovilo ravnotežje na Adriji edino le prijateljstvo med Avstrijo in Italiio in da nam Italija ni bila še nikdar taka pnjateljica kot nam je danes. Kar je dosegla Italija v Albaniji, napram Grški, v Epiru in glede vprašanja Dodekanesosa je dosegla edino le s pomočjo trozveze pred vsem Avstrije. Zato se mora Italija okleniti svojih zaveznic tudi če bi ne hotela. Italija pa bo to tudi rada storila, ker dobro ve, da doseže veliko več pod plaščem zveze kot pa sama. V očigled temu so dijaški izgredi na laških univerzah popolnoma brezpomembni.
Ogrska delegacija.
Mornariški odsek.
BUDIMPEŠTA 13. (Kor.) Danes dopoldne se je sestal mornariški odsek ogrske dele~Tciie, da se posvetuje o proračunu mornariške uprave. Seji je predsedoval baron Ernst Daniel. poročevalec je delegat Viktor Molnar, na predlog predsednika se ie obravnavalo o vseh kreditih obenem. V svojem govoru je poudarjal Molnar pred vsem, da se motimo, če mislimo, da smo prišli glede vprašanja izdatkov za mornarico na mirno točko. Oni faktorji, ki so v preteklosti zahtevali različne in vedno večje izdatke za mornarico, bodo tudi v prihodnjič zastavljali ves svoj vpliv, da dosežejo še večje uspehe. Vsak je pač uverjen, da moramo nadomestiti stare bojne ladje z novimi, modernimi in današnjim razmeram odgovarja-
PODLISTEK.
Rdeči mlin.
Roman. - Spisal Kaviar <fa Montiplu.
Končno je ostalo v rdeči krčmi le še pet oseb: trije mladi Parižani, ki so že skoraj dovečerjali, in dva kmeta iz Bougivala, ki sta neko pravkar sklenjeno kupčijo utrjevala z obilno pijačo.
—	Sedaj pa še zadnjo čašo, prijatelji! — ie zaklical eden onih Parižanov. — plačam steklenico šampanjca, če ga ima sploh naš gostilničar v svoji kleti. Hej, krčmar, ali imate šampanjca?
—	Vsega imam v kleti, kar hočete, — ie odgovoril Sauvageon ponosno. — Prinesem vam steklenico sillervja, za katerega se ne bojim vaše sodbe.
Prinesel je steklenico s srebrnim vratom in jo postavil na mizo. Zamašek je počil in odietel. Vino je bilo dobro. Mladi ljudje so postajali vedno veselejši, končno so pojoč vstali, da se odprave na pot.
—	Ni prismuknjen, povem vam! Franc ima popolnoma prav. Na njegovem mestu bi tudi jaz ne storil drugače; p? če bi mi tudi kdo vteknil zlatnik v žep. pa bi vendar ne hotel ponoči na cesto.
—	Ali mislite v resnici, ljubi moj. da so nanovo oživele Cartucheve in Mandrino ve roparske tolpe.
—	(J ne. nikakor ne. mladi posnod. ne mislim tega, • w '
jočimi ladjami. Nato je govoril Molnar o udeležbi ogrske industrije pri mornariških naročilih in je pozval mornariškega poveljnika in trgovinskega ministra za tozadevna pojasnila. Govornik priporoča sprejem proračuna. — Poveljnik mornarice admiral Haus se je poročevalcu toplo zahvalil za njegovo priporočilo. Natančneje je pojasnjeval samo zahtevo, da se grade štiri ladje namesto treh. Končno je prosil mornariški poveljnik, da se sprejme proračun. — Trgovinski minister baron Harkanyi je izjavil glede razdelitve kredita po 426 milijon kron, da se je dosegel med avstrijskim in ogrskim trgovinskim ministrstvom sporazum, ki zagotavlja tudi ogrski industriji in trgovini primerno soudeležbo. — Delegat Chorin je poudarjal, da moramo skrbeti pred vsem za vojsko na suhem, dasi gojimo simpatije tudi za mornarico. Če bi imeli dovolj denarja na razpolago, bi se prav nič ne branili žrtvovati ga za mornarico. S stra-tegičnega stališča sem mnenja, da ml naše pozicije ob Adriji lahko vzdržimo z dosedanjo mornarico posebno ker živimo z Italijo v najboljšem sporazumu. Enake pomisleke stavi tudi delegat Sziillo. Delegat princ Windischgraetz se zavzema toplo za mornariško politiko v smislu proračuna in poudarja, da potrebujemo sedaj še bolj nujno močno mornarico kot smo jo potrebovali za časa Tegethoffa. Treba je ravnotežja moči v Sredozemskem morju, da se vzdrže interesi trozveze in treba nam je močne mornarice, ki mora biti vedno pripravljena, da podpiramo ž njo naše interese na Balkanu. Vsled tega bi moral biti en del naše mornarice vedne v Sredozemskem morju. Nato je govoril admiral Haus, ki jezavračal izvajanja Cho-rina in se toplo zahvalil za simpatična mu izvajanja delegata VVindischgraetza.
BUDIMPEŠTA 13. (Kor.) Po zaključn-n govoru mornariškega poveljnika je spreje odsek mornariške kredite, nakar se je p veljnik zahvalil za mornarico izkazane sim patije z obljubo, da bo vpošteval upravičene kvotne zahteve ogrske. Nato je bila se;; zaključena. _
BosenskI odsek avstrijske delegacije.
BUDIMPEŠTA 13 iKor.) Danes popoldni se je sestal odsek k seji, katere sta -e udeležila min. preds. grof -tiirgkh in skupr fin. minister vitez dr. Bilinski. Fin. minisi« je izjavil, da ne bo podal ekspozeja, p č pa bo odgovori! ns koncu debate na stavljena mu vora&tnja. Del. Maštalka je g voril o gradbl no^an-kih železnic, od • varjal mu je grof Stiirgkh, nak-r se je riz vila dolga in obsežna debata, ki se nadaljuj dane ob 10 dop,
Protlovstrijske	v italiitmski
zborni!
Vlada zvalila krivdo na dijake.
RIM 13. il/.v.) V vč rajšn}t s ji Italijan skega parlamenta so pr š'.r na vr-t tu*i prouavstnj-ke -envnsnacsje, ki so se šil po raznih it aijansk h mesih pov- d-n. janskih demonstracij dne 1. majnika i r ti* Odgovarja! je ministrski predsednik na vprašanja, ki so mu bila ^i!no neljub i. M i se je izvijal na vse načine in j.1 zvrni* končno vso krivdo na dijake, katere jc pošteno oštel, in jih poučil da naj se ne
ve, da so Cartucha in Mandrina že pret* dolgim časom na Grevejskem trgu privezali na kolo, — >e odgovoril kmet, — in lopova sta tudi zaslužila tako kazen. Toda prav tako pa je tudi gotovo in sem popol noma prepričan, da je sedaj prav tak ' zločinska tolpa v deželi, kakor so b?! Cartoucheve in iMandrinove.
Oni trije Parižani so se zasmejali.
—	Roparska tolpa! — so vzkliknili. — Pojdite, pojdite! Obrnil pa se ie eden od one trojice k Sauvageuonu, ki ie dotlej le napeto poslušal, ne da bi bil izpregovori le besedico:
—	Krčmar, vi se mi zdite pameten mož povejte nam vendar, ali ie kaj resnice i vsem tem.
Sauvageon se je potra>kal /a ušesom. Videti je bilo, da je precej v zadregi, od govoril pa ni ničesar.
—	Zakaj, za vraga, pa ne o igGvorrte? — je nadaljeval v oraše valeč. — Ali me ni ste razumel?... Govorite vendar! Ali so res roparji? Ali je res kaka roparska tolpa tu v okolici? Da ali ne!
—	Roparji, — je mrmral Sauvageon. čigar zadrega sc ie večala vedno bolj: — nekaj breznnmembnih roparjev ... se pač
zdi____ne upam si trditi nasprotnega
bojim se. da bi vas ne pripravi! v zmoto. Kar se pa tiče ronarske rolne, pa ne ver iarnem, da bi bila
—	Oče CailieboUe va >: ne pove ničesar, gosp ?dje, — je nadnlieval z,,vef on:
'	__*',o:i ep ; i 1	-*v
vmešavajo v politiko, da naj jo ne nosijo na cesto in da naj ne križajo v najbolj kritičnem trenutku političnih načrtov in potez italijanske vlade, katero vodijo zreli možje. Govor je napravil v zbornici različne vtiske, veči a poslancev levice s to izjavo ni bila zadovoljna m je mnenja, da so pokazale demonstracije javno mnenje v Italiji.
Dr. Svibu in Jtarotinf Listf.
PRAGA 13. (Izv.) Pred tukajšnjim porotnim sodiščem se je pričela danes dopoldne razprava na tožbo bivšega državnega poslanca dr. S v i h e proti glavnemu uredniku mladočeških »Narodnih Listov«, dr. H e 11 e r j u. Proces vzbuja zanimanje ne samo v Pragi, ampak v vsej avstrijski javnosti. 2e na vse zgodaj zjutraj so Pra-žani oblegali sodnijsko poslopje, a le malo je bilo tako srečnih, da so dobili vstopnice k razpravi. Dr. iiellerja zastopata njegov brat odvetnik dr. H e 11 e r in državni poslanec dr. R a š i n, tožitelja dr. Sviho pa dr. T r a u b in znani odvetnik dr. Bou-ček.
Dr. Sviha je na razpravi sam navzoč. Do sodne dvorane ga je spremila tudi njegova soproga. V avditoriju sede vsi odličnejši češki poslanci in politiki, galerijo pa so zasedle prve češke dame.
Ob splošni napetosti otvori dvor. svet. \ u r š razpravo, nakar prečita zapisnikar obtožnico. .(Radi pomanjkanja prostora o obtožnici ne moremo obširneje poročati. — Op. ured.) Obtožnica dolži urednika dr. iiellerja razžaljenja časti, katero je zakri-il s tem, da je prečital in dal v tisk uvod-lik št. 61 (4. marc 1914.) tega lista pod laslovom »Vodja narodnih socijaicev v iužbi policije«. V tem uvodniku se očitajo ožniku dr. Svihi izmišljena in nedokazana iejanja, namreč, da je bil dr. Sviha od leta 910. zaupni in tajni sotrudnik državne pole I je, da je izdajal zaupne sklepe čeških lolitičnih strank, da je izdajal interese ješke politike in da je dobival zato 800 K nesečne plače in še posebne nagrade.
Na predsednikovo vprašanje, ali se čuti rjvega, je odgovoril dr. Heller: »Ne! revzamem vso odgovornost za članek, nperien proti dr. Svihi in izjavljam, da je il sestavljen na podlagi zanesljivega ma-erijala in priobčen v interesu češkega na-oda in v interesu morale. Izročam sodišču '^apisifike M Sega glavnega urednika »Na--odnih l istov«, pokojnega poslanca Any-i a, ki je prvi izvedel od jurista P a s t i k e, -'a je dr. Sviha v zvezi s praško policijo in !:», vrši koniidentsko službo.
so branitelji obtoženca in tožnika redlagali razne predloge glede zasliša-ja prič. Senat je sklenil, da bo sklepal o aslišanju nekaterih prič šele pozneje. Kot prvi je bil za tem zaslišan generalni •l ik niladočeSke stranke S i s. Njegove :?o edt e so učinkovale naravnost senza-ijor ujno. Priča je pripovedoval, da je iz edel t \ pokojnega poslanca Anyža, kako službo opravlja dr. Sviha. Skušal je priti '-adi tega stvari !o dna in ko je pri nekerr: razgovori« s T • J:cijskim komisarjem dr 'limo taktično 7;;cel govoriti o konfident skih slu/bah, jtj /.apazil. da se je dr. Klima -ilno nrestras;i. i rist Pastika je dobil in "ormacije od n \e Ke. W o 1 d a n o v e, h ie na policiji prevajala in stenografiraK
;rčmi in mu pregnalo goste, če bi pove Jal tako; kakor ie v resnici. V resnici nv. ve o stvari srotovo prav toliko, kakor m
/si.
Na pragu se je nekdo spoteknil in je z lahnim krikom padel na tla. Vzdignili st in so našli, da si je zvil nogo. Stvar n, b;!a nevarna, \endar pa ni mogel stopit :ia nogo. v .
—	Prijatelji, — je dejal ponesrečenec -koraj veselo, — kakor nalašč se mi je
ripeulo to. Peljali se bomo. Saj sem bil /e itak truden. Krčmar nam bo preskrbel voz.
\!i imate voz, krčmar, in konja?
—	Niti enega niti drugega, — je odgo-oril Sauvageon zmajevajo z glavo; — noja stvar je, da dajem ljudem jedi in pi iače in ne da bi iiii vozil.
—	A, vraga, kaj naj storim sedaj?
—	Saj v Bnv rivalu ne manjka voz, — ie nadaljeval I rčmar. — Ivan Franc, vrtnar, ima sam tri v svojem hlevu.
—	Ali pa nas bo hotel potegniti v Pa riz?
—	Zakaj ne? Seveda, razume se, za do bro plač* 'a. da. misi i m, da stori to.
—	K)a /a biva ta l cin Franc.
—	-et minut odto i, na desni ob bregi: stoji » Jamo krita h i-a popolnoma na samem. Ji je težko u? li. Vsak otrok vam j' lahko >okaže.
Edc.. Parižanov ie odšel, a se je vrin -o preteku kake pM ure. Bil je videti pre M ' f !?rn
razne spise in poročila. Toda predno je bila izročena vsa stvar češkemu »Narodnemu Svetu«, je bil napravljen z Woldanovo protokol. Priča S i s je nato prečital imenovani protokol, prerušen ponovno od vzklikov ogorčenja iz publike.
V protokolu je W o 1 d a n o v a izjavila: »Dne 1. junija 1910. sem prišla v politični oddelek policije, kjer so me kmalu pričeli rabiti za prepisovanje raznih zaupnih pisem in poročil, posebno ker sem bila popolnoma zmožna nemščine. Kmalu sem dobivala v roke tudi stvari, ki so se tfkale policijske politično-informativne službe. Koncem leta 1910. mi je policijski komisar dr. Klima naročil, naj spišem pobotnico za nekega »W i e n e r j a« in sicer za 400 K. Pri tej priliki je Klima izjavil, da je »Wiener« jako važna oseba. Pozneje sem dobila v roke tudi listo vseh konfidentov, ki občujejo na praški policiji. Na prvem mestu se je nahajal »Wiener« s 400 K, ostali pa 10—20 K mesečno. Nekoč je prišel h Klimi neki gospod, ki je pustil površnik v moji sobi. Klima je občeval žnjim silno uljudno, kar se mi je takoj zdelo sumljivo. Obiski so se zelo ponavljali in kmalu sem izvedela, da je to oni Wiener. Tik pred Božičem 1910. sem dobila nalog,, naj prepišem neko zaupno poročilo za višje mesto, kjer je Klima poročal o svojih stikih z Wienerjem. V imenovanem poročilu je poročal Klima sledeče:
»»Poleti 1910. sem se seznanil na nekem shodu z Wienerjem, ki je nastopil takrat kot glavni govornik. Ko sem se pričel raz-govarjati žnjim, mi je Wiener rekel, da se mi gotovo čudno zdi, da je kot državni uradnik član narodno-socijalne stranke, foda \Viener je pri tej priliki tudi pristavil, da hoče ostati pri narodno-socijalni stranki le, če se mu posreči doseči, da postane — vladna in izloči iz svojega programa antimilitaristične in antiklerikalne točke. Zdelo se mi je takoj, da Wiener ne živi v' predobrem gmotnem položaju. Radi tega sem napeljal razgovor na državno policijo in pripovedoval, koliko se lahko zasluži pri policiji, če je kdo spreten. VViener mi je nato začel tožiti, da ima silno dolgov. Ponudil sem mu posojilo, a on je odgovoril, da mu s tem ni čisto nič pomagano. Le če bi dobil 10.—50.000 K za strankine namene. bi se dalo skupno delovati. Ker sc vVienerjevi pristaši postali pozorni na najine razgovore, sem se pozneje sestal žnjim v neki kavarni in nato na svojem stanovanju. Tu sem ga tudi pridobil za konfidentsko službo z mesečno plačo 400 K. Ko je prejel Wiener prvo plačo, se ie nasmehnil in dejal: »Sedaj bo moral pa prijatelj Choc utihniti««.
Priča S i s je nato nadaljeval čitanje protokola z gospo \Voldanovo, v katerem Dravi Woldanova: >Ko sem prepisala to poročilo komisarja Klime, sem mu rekla: Žalostno! Tak«? se izprijajo ljudje za logove!« Toda Klima se je na te besede nasmehni! in odgovoril: »»Kaj hočete, to je naš posel'* l-o sem prišla domov, sem •T, rasa in svojega sina. kdo izmed narodno-cociiainih poslancev se pričenja s črko W. Odgovoril mi je, da nihče. O Božiču 1910. -cm . idela slike če - i! -ržavnih poslancev a izpoznala rnec! h;ii tudi onega Wie-•lerja. ki je prihajal na policijo. Sin mi je ■ sto povedal, da i - ro slika poslanca dr. ^vihe. Pozneje sem r.ekoč tudi slišala, ko
—	No, kaj je? — sta vprašala njegova ovariša.
—	Ivan Franc nas noče peljati. Zamar sem mu ponujal vse do treh tolarjev.
—	I zakaj pa vendar ne?
—	Pravi, da se boji. da bi ga po potu ne »stavili roparji in ga pretepli. Kakor se 'di. se ljudje tu ne upajo več iz vasi, ko se sekoliko znoči; vsaj Ivan Franc pravi tako.
_Možakar je prav gotovo prismuk-
ljen, popolnoma prismuknjen, — je zakJi-al eden Parižanov.
—	Ha! ha! pa vendar ne preveč pri-muknjen, gospodje, — je odgovoril hri av glas iz drujre^a kota gostilniške sobe
Izpregovoril le to neki kmet, ki je vstal 7za mize in potem nadaljeval:
—	Potemtakem, stari prijatelj, — je de-al eden Parižanov, — ko ste tako dobro oučen o stvari in si gotovo ne škodujete
tem, ra bodite tako dober in nam pojas-
iile stvar.
IV.
Kako je bilo.
Vedeti morate, mladi moji gospodje, — e začel krnet, da je vsa naša okolica po-koncu. razburiena. in ima tudi dovolj povoda za to. Skoraj bo že kakih petnajst mesecev, kar se od Asnieresa in Chatouja. ^a vse do Meulanna skoraj vsako noč dodajajo nesreče.
C) kakih nesrečah govorite? — je r.r išnl p.<1 en Parižanov.
je komisar Klima ukazal nekemu detektivu: »Pojdi k Wienerju na dom po cigare«. Nekega dne mi je tudi rekel Klima: »Danes pride VViener. Prijavite mi njegov prihod!« Kmalu nato je vstopil dr. Šviha. Nisem se ga upala ničesar vprašati, ampak sem mu samo pokazala listič z imenom VViener, nakar je Sviha prikimal. Zadnjo pobotnico za dr. Sviho sem podpisala koncem februarja 1914. Ko so se vršile lanske volitve, je Klima naročil \Vicnerju telefonično na kolodvor in mu dal 3000 K. Jaz sem opetovano izrazila svoje ogorčenje nad takim lopovstvom in skušala izvedeti od Klime, če je tudi poslanec Klofač tak. A Klima se je nasmejal in rekel: »»Kaj Klofač! Klofač je idealist, on ne dela za tak denar. Toda Šviha, to je notoričen »Oauner«! Mislim, da ne dela samo za nas, ampak še za drugega««.
S i s je prečital ta protokol z Woldanovo v vidnem razburjenju in nato predložil tudi razne fotografije, telegrame in korespondenco dr. Svihe s policijo. Izjavil je dalje, da so na policiji, ko so pričeli »Narodni Listi« priobčevati materijal proti Švihi, takoj osumili Woldanovo, da je ona vse izdala. Sef drž. političnega policijskega oddelka ji je zabičal, da mora molčati, ker jc vezana na službeno prisego. Toda \Voldanova je na vse grožnje odgovorila: »Nahajam se že pod varstvom dr. Kramafa, povedala sem mu vse, kar sem videla«. Policijski šef je nato prebledel in jo takoj odpustil.
Predlog dr. B o u č e k a, naj se Wolda-nova zasliši, je sodišče odklonilo z motivacijo, da jo veže uradna tajnost. Dr. Bouček je napovedal ničnostno pritožbo.
Nato se je pričelo zasliševanje dr. K r a rn a f a, ki je izpovedal, kako je izvedel za ono stvar od pok. Anyža. Zainteresiral se je za zadevo, a ni mogel izvedeti ničesar točnega. Pozneje je prišla k njemu VVoidanova in mu izjavila, da ne more več gledati, kako izdaja dr. Šviha češki narod in češke interese. Prepričan je o verodostojnosti gospe Woldanove, protestirati pa mora proti trditvam, da bi prišle informacije o Švihovih škandalih iz oficijalnih ali vladnih krogov.
Velik vtisk je napravila zlasti izpoved-ba 87 letnega starčka, člana gosposke zbornice, M a t u š a, ki je izjavil, da je komisija češkega »Narodnega Sveta« popolnoma prepričana o krivdi dr. Švihe in verodostojnosti gospe Woldanove.
Dr. B o u č e k Matušu: Kaj pa bi rekli, će Sviha priseže, da ni bil v službi policije. Ali bi Vas moglo to omajati v Vašem prepričanju?
M a t u š : Nikakor ne!
Nato so bili zaslišani podpredsednik deškega »Narodnega Sveta«, dr. P r o -k u p e k, načelnik agrarne stranke S v e -h 1 a, prof. Hejrovsky in dr. Cerny, ki so bili vsi člani one komisije »Narodnega Sveta«, ki se je na podlagi predloženega materijala prepričala o krivdi dr. Svihe. Končno je bil zaslišan še jurist P a s t i k a, ki je izjavil, da ga je sin gospe Vvoldanove obvestil, ua je dr. Sviha policijski konfident. Izjavil je tudi, da je nekoč na policiji obiskal gospo VVoldanovo in srečal pri tej priliki dr. Sviho. Povedal je tudi ime onega detektiva, ki ga je poslal Klima k Svihi na dom in se piše Pandeliček.
—	Govorim o prav znatnih nesrečah, ki jih povzročajo hudobni ljudje, ki se ne boje tiiti boga niti kraljevih ljudi. Cesta in oko iica niste več varni. Napadajo na samem boječe hiše in ropajo po njih. Na cesti ustavljajo potnike. Na reki napadajo trgovske ladje in plenijo ... skratka, skoraj bi bilo treba, kakor ste rekel, misliti, da
zooet oživele roparske tolpe Cartou cheve in Mandrinove in si izvolite za svoje peklenske posle senske bregove in Seno samo. Le vprašajte kuma Caillelbot-?a, če ni vse čista resnica, kar sem vam povedal. Dasiravno bi videl še tako rad, da ne bi se nič izvedelo o vsem tem, pa vendar stavim, da ne bo tajil...
Tako v popolno zagato potisnjeni krčmar je vzdignil roke kvišku in jih je potem z izrazom največje zadrege spustil zopet navzdol.
—	Se pač pretirava kolikor toliko, —je zamrmral, ~ vendar na je res, da se dogajajo stvari, ki niso ravno pomirljive.
—	Toda vse to, kar pripovedujete, — se je obrnil oni Parižan zopet h kmetu,--kaže skoraj, da obstoja dobro organizira na in mnogoštevilna roparska tolpa.
—	Da, da, obstoja taka tolpa, mladi moj gospod, to je popolnoma gotovo. Dokaz za to so napadi, ki so se dogodili isto no i ob isti uri na krajih, ki so oddaljeni po dve ali celo tri milje drug od drugega.
—	Toda kje se skriva ta tolpa?
(Dalje.)
ocran t.
•EDINOST« iL Iti.
V Trstu, dne 14. maja 1914.
Na*o je bila zaključena današnja razprava . Nadaljevanje jutri.
PRAGA 12. (Izv.) Z ozirom nato, da je sodišče odklonilo zaslišanje gospe Wol-danove, jo je sklenil dr. Šviha tožiti, da jo tako prisili k nadaljni izpovedi, oziroma potrditvi svojih protokoliranih izjav.
Protiavstrijske demonstracije m bakare-skem itfitn.
Mandarescu in A v ram pred sodiščem.
BUKAREŠT 13. (Izv.) Tukajšnje sodišče le obsodilo obtoženca Mandaresca in A v rama, ki sta izročila svoje potne liste obema zločincema, ki sta izvršila znani atentat na debrecinskega škofa Mikk>ssy-ja, ki je zahteval več žrtev, samo na 5 frankov. Zagovornika sta vehementno napadala madžarsko politiko in apelirala na sodišče, naj se nikar ne uklone zahte-vem madžarskih oblasti. Mnogoštevilno navzoče občinstvo je pozdravilo nenavadno milo obsodbo z velikanskim aplavzom in burnimi klici: »Doli z Avstrijo! Doli z Madžarsko!«_
ALBANIJA. Nevaren francosko-italijanski spor v komisiji za določitev severno - albanske meje.
DRAČ 13. (Izv.) Iz Skadra je prišlo tole suho, zanimivo, in nepopolno poročilo : Med £iani komisije za d- »ločitev severno-albanske meje je prišlo v zadnjih dneh do ostrega in nevarnega spora, ki se je pojavil najprej med francoskim in italijanskim delegatom in se nazadnje tako razvil in poostril, da je bila komisija primorana ustaviti svoje delo in se je vrnila v Skader. Spor je nastal zaradi tega, ker je francoski delegat ostro nastopil proti italijanskemu delegatu, ki je hotel oškodovati Črnogoro in razširiti na njen rovaš severno-albansko oztmlje.
Epiroti zažgali Leskovlco.
DUNAJ 13. (Izv.) Iz Valone se poroča, da so Epiroti zažgali mesto Leskovico. Turkhan paša v Rimu.
RIM 13. (Izv.) Jutri dopoldne prispe semkaj albanski ministrski predsednik Turkhan paša.
Epirsko vprašanje.
ATENE 13. (Kor.) Glasom poroči iz Krfa je potek pogajanj med epirskimi delegati in med Člani mednarodne kontrolne jako ugoden. Upajo da se bo splošen položaj v kratKem zboljšal in dase bo epirsko vprašanje mirno in zadovoljivo rtšilo.
Vojna v Mehiki.
Vstaši so zavzeli Tampico.
VERACRUZ 12. (Kor.) Poteki parnika „Boyd", ki je pripeljal sem 600 Španskih begunov, pripovedujejo, da so vstaši pregnali Iz Tampica zvezne čete in da so zasedli mesto. Angleži, ki drže mesto še vedno blokirano, so popolnoma nevtralni. Uradno ta vest še ni potrjena.
WASH NGTON 13. (Kor.) Admiral Badger poroča, da so vstaši še snoči bombardirali Tampico.
Položaj v Tampico.
NEW-YORK 12. (Izv.) O položaju v Tampico ni še dosedaj prav nobenih zanesljivih poročil. V glavni tabor vstašev v Juarezu so prišle vesti, da je bil boj, ki se je vršil pred Tampico v nedeljo najhujši in najbolj krvav. Će je to res, potem je jako čudno, da nista dobili niti ameriška niti angleška vlada nobenih poročil o tem boju. Ameriška vlada dosedaj niti ne ve, kaj je z njenimi ladjami in s kraji, ki so jih zasedli Amerikanci pred Tampico. V nekaterih precej dobro informiranih krogih v New-Yorku se razširja mnenje, da so bila poročila o veliki bitki pred Tampico zelo pretirana, ali pa da so bili vstaši takoj v prvem napadu popolnoma pobiti. To mnenje podpira tudi brzojavka poveljnika zveznih čet v Tampico. ki Le prišla v Mehiko in ki pravi, da so napadli vstaši Tampico že v soboto in da so bili po hudi in kratki bitki na celi črti zavrnjeni.	_
Zaključek šolskega leta na srednjih šolah.
DUNAJ 13. (Izv.) Naučno ministrstvo je odredilo, da se zaključi šolsko leto na sred njih šolah že 4. julija.
Potovanje finančnega ministra Bilinskega v Bosno in Hercegovino,
BUDIMPEŠTA 13. (Kor.) Kakor znano, je nameraval skupni finančni minister potovati koncem tega meseca v Bosno in Hercegovino, da inspicira tamošnje urade. To potovanje je sedaj zaradi obilega posla v deželnem zboru, ki bo deloval bržkone do konca junija, odgodeno definitivno na 1. september.
Ponesrečeni turist.
INOMOST 13. (Kor.) Od sobote pogrešajo 25letnega Dieselta, sina juvelirja i/ Diisseldorfa.
Slovenščina no tržaških c. k.
»Piccolo« od minole sobote je prinesel poročilo o razpravi, ki se je vršila v kazenskem oddelku sodnika g. Pollanza proti enemu italijanskih razgrajačev dne 1. maja. Kdor je prečital tiste neokusne o-pazke, ki so padle na tej razpravi od strani branitelja dra. Robba in tudi od strani g sodnika samega rroti drž. pravd, funkci-jonariu — in to s imo zato, ker je ' i 'a Slovan - ^nora se vprašati ogorčeno: tibi terra.	* us? Ali to ni morua osa-
mlfei. Mučai 1 'ne intolerance na na-i1 * :r;čiu. Novu... ka ''of'-nosi nns čest*
ločnega ukrenejo, da se tem razmeram napravi konec — razmeram, ki pomenja-jo za nas žaljenje m poniževanje.
V nekem »slovenskem« oddelku tukajšnjega okrajnega sodišča smo bili nedavno priče tega-le prizora: Neki hrvatski av-skultant je zastopal ex offo nekega nezakonskega otroka. Predno je začel sodnik klicati stranke, se je ta avsknltant razgo-varjal z nekim slovenskim koncepijentom v slovenskem jeziku. Ko pa je sodnik začel nenadoma klicati stranke, se je omenjeni sirota — avskultant — ne sluteč radi tega konca sveta — odzval z »ovdje« (Tukaj). In ker je ta »tukaj« per misericor-diam Dei dovoljen na naših sodiščih, je sodnik jezno zabrusil avskultantu v obraz: Qua xe lingua d' ufficio soltanto 1' italia-na, il tedesco e lo sloveno, e nessun altra lingua!« — Ker onemu Hrvatu ne teče slovenščina tako gladko, da bi mogel gladko razpravljati v našem jeziku, se je moral vdati in govoriti — laško.
Neki drugi sodnik istega sodišča je nedavno temu prejel iz Dalmacije neko hrvatsko zaprosilo za zaslišanje prič. Odbil je spise s sklepom: odbija se, ker sta v Trsta uradna jezika le italijanski in nemški!
Ako hočete slišati, kako gg. sodniki zafrkavajo slovenska imena, potrudite se v V. oddelek rečenega sodišča. Ako hočete biti priče neverjetnim razpravam v zapuščinskih in izvršilnih stvareh, pri katerih so interesirane slovenske stranke, ki ne poznajo italijanskega jezika, in o katerih sodijo sodniki, ki so sicer kvalificirani, da poznajo deželne jezike, dočim v resnici ne znajo po slovenski niti ziniti: poj-te v ulico Sanita št. 19.!
In vendar barka plava dalje. Kako? V prvi vrsti zato, ker slovenske stranke nimajo toliko poguma, da bi se protivile vsem tem nepravilnostim. Potem pa so krivi tudi slovanski uradniki na sodiščih, ki jih sicer zatirajo vsi, ki pa vrše službo tolmačev svojim nekvalificiranim tovarišem in še manje jezikovno kvalificiranim sodnikom. Znano je namreč, da italijanski sodniki pišejo svoje »rilieve« in »conchiu-se« v italijanskem jeziku, slovenskim u-radnikom pa pripada naloga, da to prevajajo na slovenski. Zasluga pa gre seveda na račun sodnika, ki je izborno kvalificiran in deležen vseh dobrot, ki pa niso njegova zasluga.
Naša kazenska sodišča pa nam nudijo še bolj žalostno sliko. Tu imamo takozvani »slovenski oddelek«, ki je prava provokacija za tržaške Slovane. O. sodnik tega oddelka pozna toliko slovensko, da bi se morda lahko oporekal s svojo kuharico, ali za razpravljanje v slovenskem jeziku je povsem nesposoben. Redno si pomaga iz zagate s tem, da vse slovenske stranke nagovarja v italijanskem jeziku in sicer s to-Ie stereotipno frazo (ako je nasprotna stranka zastopana po slovenskem branitelju); come la vol parlar talian o sloven? Seveda: stranka, ki je obdolžena, ni v razpoloženju, da bi bila odločna v brambi svojega jezika in se udaja sodniku, ki je srečen, da ni siljen zopet lomiti slovenščine. Enkrat bomo stenografirali kak slovenski zapisnik dotičnega sodnika in ga priobčimo v »Edinosti«. To bo najbolji komentar temu »slovenskemu oddelku«.
Slovenske stranke imajo pogostoma nesrečo, da morajo pred italijanskega sodnika okrajnega kazenskega sodišča, in sicer, ali vsled ovadbe italijanskih strank, ali pa policije, ki pa vedno sestavlja svoje protokole v italijanskem, ali — kar je še bolj čudno — v nemškem jeziku. Kako si pomagajo italijanski sodniki, kadar ne morejo izsiliti iz slovenske stranke italijanske govorice? Kličejo tolmača in sicer redno v osebah paznikov sodnijskih zaporov!! To je golo dejstvo, ki je znano tudi vodstvu tukajšnjih sodišč, in ki nima nič proti ternu! Ali ni to gorostasno? Ali smemo molčati k temu preziranju pozitivnega zakona?!
To so le nekatere epizode iz razmer, ki vladajo na naših sodiščih. Mi smo mnenja, da smo dolžni svojemu narodnemu ponosu ukreniti korake, ki prisilijo merodajne faktorje v odredbe, da se na c. kr. sodiščih v Trstu ne bo prezirala pravica našega jezika v nepregledno in neprecenljivo škodo slovenskih strank, ki imajo opravka na teh sodiščih!
i.w c \ «
t ak siit^, t .) r
ura: i«! .-»fsnjr ^ouisc. » *" * Jtl. iii čuli, ie
— X "	l-n.
Razgovori med zastopniki in ooliiti.
V smislu sklepa političnega društva »Edinosti« so začeli naši zastopniki stopati v stike z volilci, da izvedo njh želje in potrebe v očigled predstoječi proračunski razpravi v mestnem svetu. Taki pogovori so se že vršili pri Sv. Mariji Mag laleni Spodnji in Zgornji, pri Sv. Ivanu in na Opčinah. Sestanki so imeli le informa tiven značaj in so dosegli svoj namen.
Prihodnje dni pa se bodo vršili sledeč estanki:
za Sv. Križ: danes, v četrtek, 14. t. m ?večer v gostilni Josipa Košute;
za Prosek in Kontovelj: v petek, 15. t. n v Starčevi dvorani;
za Padriče, Gropado in Trebče: v s< loto, 16. t. m., zvečer ob 7.30 v društver gostilni v Trebčah;
za Bazovico v soboto, 16. t. m., ob 7.3 zvečer v gostilni »Konsumnega društva« za Barkovlje: danes, v četrtek. 1 *
t. m., zvečer ob 8 v	— »......
za Roian: v petek, 15. t. m., ob 8 zvečer v gostilni >Konsumnega društva;
za Loiijer: danes v četrtek, 14. t. m., zvečer oh S v gostilni pri »Zupanu«;
7;i Roeoi: v soboto, 16. t. m . zvečer ob 1 > v Hnspoiiarskem društvu«;
t	danes, v četrt.k, 14. t. m.,
Izvecci -	' lospodarskem društvu«.
*e?i. ^tankot;;. ki niso nikaki shodi, ! n: . bi prisii \ bilem številu rasi vršilci, ' i *■ j hi	svojim "istolni Kom svoje
. u j. i t. v	> r»ri proračunski
debati v mestnem svetu. Opozarjamo pa, da bodo morali naznanjeni sestanki odpa-sti one dni, za katere bo eventuebio določena seja mestnega sveta, kar bo sicer Se posebej javljeno v listu.
Dnevne vest!.
Parlamentarni položaj. V ponedeljek je imel solnograški »Volksbund« zborovanje, na katerem je govoril zbornični predsednik dr. Sylvester o parlamentarnem položaju. Poudarjal je, da avstrijsko prebivalstvo čim dalje nujneje zahteva, naj se zopet vzpostavijo redne parlamentarne razmere. Tekom zadnjih dveh mesecev se je jasno pokazalo, da se tudi z zakonito uporabo § 14 ne dajo zadovoljiti želje prebivalstva tako, kakor želi politična javnost. Zato se tudi ne sme opustiti nobeno sredstvo, da se čim prej vzpostavi delazmož-nost parlamenta. Izjavil je, da se potrudi po svojih najboljših močeh, da zedini Nemce in Cehe. Res je pa, da se pri poizkusu obnovitve spravnih pogajanj pojavljajo vedno zopet nove težave in zapreke. Od nemških zastopnikov je že dobil zagotovilo, da se udeleže konferenc. Prav v ponedeljek je prejel tozadevno brzojavko posl. Bachmanna. Čehi pa še niso odgovorili na tozadevno vabilo. Izjavil je, da se odpelje v Prago, da stopi v direktne stike z merodajnimi Činitelji in tako omogoči uvedbo novih spravnih pogajanj. Najprej naj bi se vršili v Pragi, potem na Dunaju informativni razgovori, v katerih naj bi se določile vse podrobnosti prve konference. Dr. Sylvester je končno izrazil bojazen, da bi v slučaju, ko bi se ti koraki ne posrečili, ostal § 14 v veljavi vse poletje in bi bil državni zbor sklican šele v oktobru. Ko bi se pa tudi tedaj ne dosegla delazmožnost državnega zbora, bi se najbrž meseca februarja 1915. 1. vršile obenem z deželnozborskimi tudi nove državnozborske volitve.
Srbsko-bolgarska nespravljivost. Pred kratkim je priobčila belgrajska oficijozna »Samouprava« Članek, v katerem je priporočala bolgarskemu časopisju, naj s svojo hujskaško pisavo ne razširja še bolj prepada med obema bratskima narodoma, srbskim in bolgarskim. Članek je bil pisan zelo mirno in dobrohotno in misliti je bilo, da najde na Bolgarskem primeren odmev. Toda prišlo je vse drugače. Odgovoril je na članek v Gešovem »Miru« bolgarski general V a z o v, ki je prišel na dan z očitanjem, da je le Srbija kriva, da je danes med Srbi in Bolgari nepremostljiv prepad. Nadaljnja izvajanja niso drugega, nego najodurnejši napadi na Srbijo. Srbija da nima moralne pravice, da bi učila Bolgare, s katerimi državami naj sklepajo zveze, da se obvarujejo v bodočnosti zopetnih nesreč. »Ali ne čutijo srbski podleži, da je vsak njihov svet v naših očeh danajski dar? Ali more Bolgarska pozabiti postopanje Srbije v Bukareštu, ki je bilo postopanje podivjanega razbojnika? Bratje Srbi ne iščejo na Balkanu ravnotežja, temveč bolgarskega mesa! Od I. 1878. so se navadili Srbi, da se razširjajo na račun bolgarskega plemena..... Danes Srbi hočejo
miru, da bolje prebavijo požrti plen.....
Srbija ne more izkopati globljega prepada med seboj in Bolgari, kakor ga je že izkopala. in ker zlikovec ne more več zagrešati novih zločinov, se pa dela svetnika; to je že preveč predrzno«. Vazov kar najodloč-nejše odbija vsako najmanjšo pomisel na novo balkansko zvezo, v kateri naj bi bila Srbija in Grška, ki se imate le Bolgarski zahvaliti na doseženih uspehih balkanske vojne in zaključuje: »Vi, bratje Srbi, delujte pošteno na to, da stvorite srbsko državo iz srbskega ozemlja, ne pa iz bolgarskega. sicer ta nenaravna težnja dovede do katastrofe vas in nas. O kaki zavezni pogodbi med nami in vami pa nikari ne govorite. Pokazali ste nam na način, ki se ;ie pozablja, koliko velja taka zveza pri vas«. Tak odgovor na bratsko dobrohotni nasvet iz Belgrada je bil priobčen v Gc-v>ovovem »Miru«, glasilu stranke, ki med bolgarskimi strankami velja kot najnaklo-njenejša Srbom, kot srbofilska. Lahko si je misliti potem, kako pišejo proti Srbom drugi bolgarski listi, ki niso »srbofilski«.
Domače vesti.
Razpis službe. Politično društvo »Edinost« v Trstu in vodstvo lista »Edinost« v Trstu razpisujeta službo političnega taj-lika in poročevalca za občinske stvari. Plača po dogovoru. Znanje italijanskega jezika neobhodno potrebno. — Ponudbe laj se izvolijo naslovljati na politično društvo »Edinost« v Trstu (v roke predsed-lika g. dr. Josipa Wilfana v Novi ulici sL 11) do 31. dne t. m.
Pogajanja med občino in OEI razbita, sled škandaloznega poizkusa podkup-jenja. Snoči je bil sklican mestni odbor, 'a razpravlja o ponudbi OEI (»Soške ele-trarne«) za dobavo električne sile tr-aški občini. Dotični pododsek je pripra-il ves materijal in predlagal, da se sklene ogodba z OEI glede dobave električne ile za tržaško občino. Med drugim je mela priti v razgovor tudi prošnja OEI. ?a bi se jej dovolila napeljava električne nergije po tržaških tleh do openskega i rocolskega predora drž. železnic in do idjedelnice pri Sv. Roku. Pred sejo že a je naznanil g. župan mestnim odborni-:om, da ie izvedel ravnokar za nekaj, kar ^nemogočuje vsako nadaljnje pogajamo z r>,->,-trt»T-r*^: Nek? čl?n upravnega sveta Soške elektrarne fe namreč obljubil nekemu italijanskemu mestnemu svetovalcu. c*t da družba 20.000 K za laško liberalna stranko, ako dobi družba dovoljenje, t.r n:;rr?vl napeljavo elektrike po tržaških J2J1 ir.imo navedenih predorov v
Istro. Z obzirom na to dejstvo je predlagal mestni odbornik Are h, da se preide preko vseh predlogov glede pogodbe z OEI na dnevni red, da se zavrnejo vse njene zabteve in prošnje in pretrga vsako pogajanje s to družbo. — Dr. S 1 a v i k je priznal sicer, da je bila dotična ponudba zelo žaljiva toliko za mestni zastop, kakor v prvi vrsti za zastopnike laško-liberalne stranke; a ker je mnenja, da bi bila pogodba z OEI, kakor predlagana po pododseku, in posebno če bi se dosegli še ugodnejši pogoji, zelo koristna za občino in posebno za okolico, katera po zaslugi mestne elektrarne gotovo ne dobi tako hitro električne sile: predlaga, da bi se razpravljanje o pogodbi z OEI in dotičnih predlogih odložilo, dokler se ne ustanovi, ]eli dotični gospod ono žaljivo ponudbo stavil v sporazumu z upravnim svetom OEI, In Jeli se more kompetentni zastop te družbe smatrati sploh za odgovoren za tako drzno početje. — Mestni odbor pa le z vsemi glasovi večine sprejel Archov predlog. — Opozarjamo, da se je bila OEI v svojih predlogih zavezala, da preskrbi vso zgornjo okolico, kakor tudi vse kraje spodnje okolice, kjer bi želela občina, z električno razsvetljavo in električno silo po še precej ugodnem tarifu in da je bil, kakor se je pozneje izkazalo, mestni odbor po svoji pretežni večini pripravljen pristati na pogodbo z OEI. Tako pa je za sedaj stvar pokopana ter je prodrl v mestnem odboru predlog svet. Braidottija, naj eksekutiva proučuje naprave za razširjenje mestne elektrarne, da more proizvajati dovolj električne sile za potrebe občine in za nameravani novi vodovod iz Timavske reke.
»Wochenpest« — daje lekcije! Pulj-skim Nemcem namreč. Ta tedenska kuga, ki jo plačuje in vzdržuje italijanska ka-mora, je izpregovorila besedo tudi na nemške člene avstrijske delegacije, pozi-vajoč jih, naj store, kar je v njih močeh, da se ne bo tu na jugu jačil slovanski element na škodo italijanskega, ker to da bi bilo na neizmerno škodo tudi nemškega elementa. No, ni naša stvar, da bi si razbijali glavo v skrbi, kako se počutita nemški in italijanski element. Nesramnost, na katero ne moremo molčati, pa je, ako ta kuga svoj kruhoborski interes hoče identificirati z interesom — države in da na podlagi te svoje nesramnosti hoče dajati lekcije in brce tudi pristaniščnemu admiralatu v Puli, Češ, da se je čuditi, kako da more ta admiralat priporočati kandidature takozvane nevtralne gospodarske strasnke, ko je vendar občeznano, da ta stranka pod plaščem narodne nevtralnosti le stremi po jačenju — hrvatstva! Tako torej!! Vojaški krogi bi se morali zavzemati za stranko, ki podžiga k izgredom po Italiji, kjer kriče smrt Avstriji, smrt avstrijskemu cesarju, insultirajo avstrijsko zastavo in izvršujejo svoje vandalizme nad imetjem avstrijskega prestolonaslednika!!! To stranko bi morali podpirati tudi avstrijski vojaški krogi v Puli v interesu naše države, v resnici pa Ie zato, ker Wochenpest žre iz jasli kainore. To je impertinenca, ki je ne moremo kvalificirati, zločinska tembolj, ker jo podpira tudi c. kr. avstrijsko nemštvo!! Sicer pa beležimo indirektno priznanje »Wochen-peste«, da se jačenje hrvatstva v Puli pokriva z gospodarsko konsolidacijo!! — »Polaer Tagblatt« kvitira to impertinen-co, ki vse žrtvuje za ohranitev svoje ničvredne ekzistence z denarjem iredentistič-ne kamore, mirno in na kratko: »Ni potrebno, da bi jemali c. in kr. vojno mornarico v obrambo pred očitanji v »\Vo-chenposti« (tu se je pulskemu listu oei-vidno urinila tiskovna pomota, ker glasiti se mora edino-le »Wochenpest«!!) Pristaniščni admiralat kot vojaška oblast se ne bavi s stvarmi čisto politične naravi. Ali ravno iz tega nezanimanja izhaja potreba, da členom mornarice, ki imajo volilno pravico in ki pripadajo vsem narodom, in zato tudi vsem strankam, pušča na svobodo, da hodijo ob volitvah svoja pota.« — To je na impertinenco in na e. kr. tržaško - nemško - avstrijsko — izdajalsko politiko primerna lekcija. Pa je to tudi res predrznost na višku, ki bi hotela, da se tudi vojna mornarica, ki ne le da mora biti avstrijska, marveč je tudi ne ogromni večini nenernška. udinja tržaško - nemški politiki, ki nima več na sebi nič druzega avstrijskega, nego naslove c. kr. in pa plače iz avstrijskih žepov nje vodilnim osebam! Sicer pa je vsa v službi politike, ki podpira elemente z neugasnim sovraštvom v srcu proti naši iržavi in proti naši dinastiji!!
Angleški poslanik v Trstu. Včeraj pred-poldne je dospel v Trst z avtomobilom angleški poslanik na Dunaju, sir Maurice Bunsen. Kakor gost angleškega admirala, se je podal na angleško vojno ladjo »Inile-xible*.
Prihod angleških vojnih ladij. Včeraj dopoldne so priplule v naše pristanišče zadnje vojne ladje angleške sredozemske es-kadre »Inflexible«, »Dublin« in »Husar*, pod poveljništvom admirala poveljnika sredozemske eskadre, sir A. Bekely-Mil-neja. Dospevše ladje so oddale običajne pozdravne strele, na katere je odgovorila baterija prF svetilniku. — Ob 4 popoldne je admiral stopil na kopno na obrežju della Sanita, kjer mu je izkazala vojaške časti stotnija bosansko-hercegovskega polka št. 4 z godbo, ki je zasvirala angleško himno. Angleškega admirala so na avstrijskih tleh sprejeli in pozdravili kontreadmiral av-stro-ogrske vojne mornarice Koudelka in Seidensacher ter generalni major Hinke. Angleški admiral je naredil običajne posete raznim oblastim ter se je ob 5 vrnil na oklopnico »lnflexible«.
K obsodbi vojakov 17. pešpolka. V seji
voinf^a odseka
p c*ne
11. t. m. je odgovarjal vojni minister Kro-batin med drugim tudi na vprašanje delegata Šusteršiča glede obsodbe 20 vojakov 17. pešpolka, ki smo jo zabeležili tudi mi. Minister je zatrjeval, da je šlo v tem slučaju za hudodelstvo upora. — Oni vojaki da se niso pokorili odredbam stotnika, kar treba najstrožje obsojati s stališča dolžne vojaške discipline. Dotična stotnija da je sploh nemarna in zanikrna, radi česa da je bila povsem opravičena odredba stotnika, s katero je za gotov čas odtegnil vojakom dovoljenje »iiber die Zeit«, kakor se glasi vojaški termin. Prav apropos nam piše neki bivši vojak 17. pešpolka: »Imeli smo stotnika, ki je bil blaga duša v polnem pomenu besede. Svojim vojakom je bil bolj oče in dobrohoten vzgojevatelj, nego pa poveljnik. Ljudje so ga imeli silno radi. Ravno zato pa je vladala v naši stotniji uzorna disciplina in je bil vojak te stotnije sila redek gost v zaporih. Tudi je stotnija vsikdar delala čast svojemu stotniku: odlikovala se je na vežbah in pri vsakem ogledovanju po kakem višjem poveljniku. Pri 20. stotniji pa so imeli stotnika — Brunner mu je bilo ime — ki ni poznal nobene meje v svoji strogosti. Niti sredi noči ni bila stotnija varna pred kako »vizito« tega gospoda. Ta stotnija je dajala zaporom največi kontigent. In vzlic, ali morda ravno radi te strogosti, je bila ob vsaki priliki najbolj grajana!! Iz tega sledi, da dobrega in poslušnega vojaka ne dela samo drill in muss, ampak tudi — vzgoja!« — Globoko resnico je povedal naš dopisnik. Resnico, da na tem, da je kak oddelek slab, niso krivi vsikdar le ljudje, ampak včasih tudi poveljnik s svojo neprimerno metodo in z nepravim umevanjem svoje naloge. — Minister je tudi povedal, da obsodba še ni potrjena. Po tej prijavi pa stojimo pred zagonetko: obsodba še ni potrjena in vendar se je že izvršila: z degradacijo dotičnih podčastnikov na posebno manifestanten način!! To bi bila zopet ena tistih zagonetk, na kakršnjih je naša država tako silno bogata. .
Delovanje »Lege nazionale«. »Lega na-zionale« bo imela letos svoj občni zbor dne 12. julija v Poreču. V minulem letu je družba prevzela v popolno oskrbo otroške vrtce v povsem slovenskih oziroma hrvatskih krajih Istre: 2minju, Kan-fanaru, Draguču, Unijah in Manzanu. Nove šole je ustanovila v hrvatskih krajih: Premanturi pri Puli, Sv. Lovrencu na Poreščini in Sv. Jerneju na Motovunščini. V Podgori je kupila za otroški vrtec hišo za 25.000 K. V Skednju pa si je v isti namen nabavila za enako svoto 25.000 K zemljišče, kjer namerava zgraditi poslopje, katerega stroški so proračunjeni na 60.000 K. Dalje namerava družba poleg obstoječih ustanoviti v Trstu in v Gorici še nekatera nova zabavišča in otroške vrtce. Proračun izdatkov družbe za prihodnje leto znaša 234.000 K.
Zgled narodne discipline. V Sardočih -Dražicah na Kastavščini se je vršil te dni shod volilcev, na katerem so govorili gg. državni poslanec Spinčič, bivši deželni roslanec Poščić in dr. Orlić. Ta poslednji je podal sijajen zgled dolžne narodne discipline. Tudi jaz nisem bil, — je rekel — zadovoljen z vsemi kandidati — in sem se nekaterim kandidaturam upiral. Sedaj pa, ko je stranka proglasila kandidate, mi veleva narodna dolžnost, da se pokorim in priporočam volilcem, naj složno glasujejo za kandidate, ki jih je proglasilo »Politično društvo za Hrvate in Slovence v Istri!! Ta zgled discipliniranosti ne velja samo za istrske volilce, ampak tudi za tržaške, ako hočemo, da bodo naši težki boji vspešni.
Preziranje slovenščine na južni železnici. Iz Sv. Križa nam pišejo: Na tukajšni postaji se čita zunaj pred vrati na debelem kartonu to-Ie: »Abfahrten der Ver-gniigungsziige nach Triest... Partenze dei treni di piacere-gite per Trieste ...« Slovenskega napisa pa ni videti. Vprašal sem čuvaja, kdo je napravil te napise. Rekel mi je, da gospod načelnik iz Grijana, David. — Vprašal bi rad g. Davida, ali je bil kakšenkrat v Sv. Križu in ali je štel Nemce in Italijane, katere mislim, da je lahko naštel na prste. Zahtevamo slovenski napis, ker tu smo mi gospodarji in ne Italijani. Kar se pa Nemcev tiče, jili pa tukaj sploh ni.
Kavarna, ki jo primerno priporočamo.
V" kavarno v Rojanu je prišla nekega večera večja slovenska družba. Naročala je, česar je želela, seveda v slovenskem jeziku. Postrežnik pa je našince poučil, da tega jezika ne razume. A ker so naši Ie naročali v slovenskem jeziku, je mož postal agresivnejši in je menil odločno: Govorite v jeziku, ki ga jaz umejern! Nu, prišlo je drugače, nego je računal. On ni razumel jezika naših, naša družba pa je dobro umela njegovo besedo — razumela je, kaj jej je storiti: vstala ie in odila, pustivši mogočnega Italijana, da je debelo gledal za njo!____Tako je treba: kjer nočejo umeti nas, pa jim mi ne dajajmo denarja!
Podružnica CMD za Kolonjo je preložila veselico na prihodnjo nedeljo, dne 17. t. m. Spored bo isti, le vstopninn se je določila na 40 vin. Prošlo nedeljo ^ vzlic odpovedi veselice posetilo veliko Trža-čanov naš otroški vrtec in obljubilo da prihodnjo nedeljo prav gotovo po^etijo našo veselico. Upamo, da bodo držali besedo in privabijo več ko mogoče znancev s seboj. Veselica se bo vršila v Ko-lonji na hribu št. 274 v prostorih vrtca. Začetek ob 3 pop.
Samoumor. 22letna Angela Hribar, doma iz Litije, služkinja pri gospe Otiliii Stegar-jevi v hiši št. 55 na Miramarski cesti, ie včera? zintrpi skočila skozi okno P nad-
t I I ^IU, Jlie I
^EDINOST« it 101.
Stran lil.
tropja isft t :se i mIic-j. Nesrečnica si je /drobila lobanjo n je bila takoj mrtva. Sodi se, da se je nesrečnici zmešala pamet.
Samoumorilni poizkus. 42letna Frančiška Pauletich, stanujoča v ulici dei Oiuliani št. 34. jt včeraj predpoldne s samoumoril-nim namenom izpila precejšnjo množino karbolne kiseline. Zdravnik z rešilne postaje jej je izpral želodec in jo dal prepeljati v mestno bolnišnico. Vzrok temu obupnemu poizkusu so baje družinske razmere.
Človek, ki ni še nikdar videl lOOkron-
skega bankovca. .Minule nedelje zvečer je Šel Ivan Ril arič, doma iz Vodic in stanujoč tu v ulici Commerciale št. 16. v neko beznico na Kolonjski cesti, kier se vsako nedcijo pleše. V tej beznici se je Ribarič sešel z M letnim kovačem Franom Oerdo-vičem. ki je doma iz Materije in stanuje tu v ulici Bergamasco št. IS. in z drugimi prijatelji. — Ko ej bilo čas oditi, je Ribarič plačal svoj račun in pri tem je pokazal, da ima v listnici še bankovec za 100 kron. Ko\ač Gerdovič se je začudil ter povedal, da ni še nikdar videl 100 kronskega bankovca. Prosi! je nato Ribariča. naj mu po-\ a/.q oni bankovec. Nič hudega sluteč, ga v u je Ribarič dal v roke in Gerdovič ga je obračal ra vse strani in ga od vseh strani ogledoval. Naenkrat je pa Gerdovič rekel, ća mora na stranišče in odšel je z bankovcem. Ribarič je Čakal in čakal, da bi se Gerdovič vrnil z bankovcem s stranišča, a ko Gerdoviča le ni bilo nazaj, je Ribarič r< gledal za njim in šele tedaj je izvedel, da je Gerdovič odšel iz gostilne. Ribarič je takoj prijavil dogodek policijskemu ko-m i sari jatu v ulici Luigi Ricei. in na podlagi te ovadbe je bil včeraj zjutraj Gerdovič aretiran. Priznal je. da je res odnesel bankovec prijatelju Ribaricu in povedal, da je že vseh 100 kron zakrokal.
L mrli so: Prijavljeni dne 13. majnika: na mestnem fizikatu: Lampe Kristina, 39 let. ul. del Farneto št. 72; Grego Angela. 05 k t ul. dei Pallini st 2; Benčič Marcel. 101	. R» col št. 74. — V mestni bol-
nišnic hie 10. t. m.: Schontag Fran. 31 let: Križni:-" Helena. 47 let; Fustignoni Ar-mand. c. leti: Pobrila Ivanka, 40 let. — \ i/.cstui bolnišnici dr.e 11. t. m.: 2gavec An!- - >15». 2S let: Fxcel Frančiška. 52 let: i liun c rt. 36 let; Marani Benedikt. 15 let.
Društvene vesti.
Pevsko društvo »Kolo« v Trstu vabi na prvo pomladansko veselico, ki jo priredi v nedeljo, dne 17. majnika v »Narodnem domu« v Barkovljah. Spored: 1.) J. Aljaž: »Zakipi duša«, moški zbor z bariton solo. 2.) Narodne: »Kaj pa ti pobič«, »Dober večer«, »Kam?«, moški zbori. 3.) Iv. pl. Zaic: -Crnogorac Crnogorki«, moški zbor.
4.)	Dr. B. Ipavec: a) »Prošnja«, moški zbor s tenor solo, b) »O mraku«, moški zbor.
5.)	F. Juvatic: »Pastir«, moški zbor s tenor in bariton solo. 6.) »Raztresenca«, burka v enem dejanju. 7.) »Šaljivo srečkanje«. 8.) Prosta zabava. — Pri veselici bo svirala mandolinistična skupina »Viktor Parma«. Začetek ob 4. popoldne. Vstopnina 60 vinarjev. Veselica se bo vršila ob vsakem vremenu.
»Narodna socijalna mladinska organizacija« sklicuje svoj I. redni občni zbor prihodnjo nedeljo, dne 17. t. m., ob 10 dopoldne v veliko dvorano N. D. O., ulica Sv. Frančiška št. 2, I. Ta občni zbor je javen, dostopen torej tudi nečlanom; zato je vabljena vsa tržaška, posebno pa delavska mladina, da se ga udeleži v čim večjem številu. Vprašanje mladinske organizacije je postalo, kakor znano, v zadnjem času tako aktualno in važno, da se mu noben mlad Slovenec ne more več izogniti, ne da bi se pri tem izpotaknil nad našo narodno stvarjo v Trstu. — Z ozirom na veliko važnost stvari je torej pričakovati mnogoštevilne udeležbe. Odbor. — Pripomba uredništva: Pripominjamo, da ne bo kakih zamenjav. da ta občni zbor ni v nikaki zvezi z mladinsko enketo, započeto pod okriljem našega političnega vodstva.
Javno tombolo priredi v nedeljo, dne 14. jun. t. 1. Za arovalnica goveje živine v Sv. Križu pri Trstu. Dobitka: Činkvina K 100, tombola K 2« 0. Srečke se prodajo po 40 vin. Začetek bo ob 6 popoldne. Pred tombolo in po tomboli se bo vršil ples, pri katerem bo s vir la domača godba. Vsak plesni komad stane 20 vin. — Bratska d uštva v bližini so naprošena, da ne pri-lejajo imenovani dan svojih veselic.
Šentjakobska podružnica NDO ima da-n^s, v čttrtek, ob 9 zvečer v društvenih piostorih izredno odborovo sejo.
narodna delavska organizacija.
Našim delavcem. Prvega majnika je t !o veliko slovenskega delavstva, ki je manifestiralo po tržaških ulicah. Če pa se vprašamo, koliko je bilo med to množico zavednih, ki poznajo pomen naše organizacije, ki so organizirani, dobimo prav žalosten odgovor. Slovenski delavci, poživljamo vas, da se organizirate, da stopite v naše bojne vr te. Nasprotniki se organizirajo, organizirajmo se še mi. Potrebno je to, drugače se nam bo slabo godilo. Vsak slovenski delavec spada v vrsto »Nar Jt organizacije". Le z združenimi močmi ^e ubranimo nasprotnikov, Ie z združenimi močmi dosežemo uspehov. Vsi v organizacijo
Podružnica NDO v Skednju. Danes ob 8 zveč*1- sestanek v društvenem prostoru.
V nedeljo bo imelo škedenjsko delavstvo velik shod, na katerem se bo protestiralo proti obupnim razmeram v škedenj-s-\ih podjet ih zaposlenega slovenskega delavstva, <be^em pa se bo dvigrjl glas tudi preti vmes-" <r,ju ital »ans^e vl.ide avstrij-*•<~adev<_ n;- vodu -»-še^a
dela stva in to s posebnim ozirom na na-mestništvene ukrepe glede rižarne. Opozarjamo n?*še delavstvo že sedaj, da se pripravi na ta shod.
Corovi.
—	G. Alojzij P vh daruje K 3.60 moški podružnici CMD, ker je dal klofuto S!oven< u.
i je razžalil slovenske trgovce. Denar hrani
uprava.
V	protest govoru obč. svet. D o r i a v mestnem svttu, nabrali pevci v „Nar. domu pri Sv. Ivanu 5 K za moško podružnico CMD v Trstu. — Denar hr^ni
uprava.
—	Za družino aretiranega Pregarca je daroval Anr. Muha K 2, nabrano v gostilni J k. Ivančica, ul. Industrija št. 1 , K 10 50; skujaj K 12.50 — Denar hrani uprava.
V	počeščtnle spomina pokojnega g. profeso ja Valentina Preglja daru e rodbina Josipa Pertota (pri „rmeni hiši**) 20 K za barkovljansko podružnico.
(fcsti iz MLe.
Zveza županov in podžupanov na Krasu vabi na svoje letno občno zborovanje, ki bo 20. dne t. m. ob 10 dop. v Sežani v dvorani c. kr. okr. glavarstva s temle dnevnim redom: 1) Poročilo predsednikovo. 2) Čitanje zapisnika o lanjskem zborovanju. 3) Poročilo blagajnikovo. 4) IX. avstrijski vinarski shod v Gorici. 5) Re-soluciie. 6) Volitev novega odbora. 7) Predlogi.
Včerajšnja »Eco« pripoznava, da je ve-doma napačno poročala o županovem govoru. Izgovarja se pa, da je to storila le iz časnikarske vljudnosti, brez vsakih drugih namenov. Tako pojmovanje časnikarske vljudnosti in tako izgovarjanje je v resnici nebeško. Župan Bombič je pozabil v svojem govoru cesarja, to je sedaj dognano. Gotovo je pa tudi, da je imel Bombič že preje sestavljen govor. Ali je tudi tam pozabil cesarja? Naj bo že kakor hoče, ali značilno je to za Bombica in taka pozabljivost pove več, ko cele knjige. To menda tudi »Eco« ve. Pomišljamo si, da poznamo ravno tako dobro časnikarsko vljudnost, kot »Eco«, tega pa le nismo vedeli, da sega časnikarska vljudnost tako daleč, da se poročajo značilne stvari napačno. Razumemo čisto dobro, da bi bila to časnikarska vljudnost, če poroča »Eco« brez komentarja tako, kakor je govoril župan. Kakor ni večina poslušalcev v mestnem svetu opazila, da je pozabil Bombič cesarja, tako bi tudi čitateli glasila laške ljudske stranke tega ne opazili. Kar je storila »Eco«, je varanje javnosti, in nima z vljudnostjo prav nobenih zvez.
Zlet 1. Okrožja goriške sokolske župe se bo vršil dne 14. junija v Selu na Vi pavskem. Bratska sokolska in drugi društva so naprošena da vpoštevajo to pri določevanju svojih prireditev.
Pevsko io bralno društvo »Svoboda« na Ivanjemgradu priredi dne 17. t. m.
veselico s plesom na dvorišču g. Angela Lozeja št. 12. Na sporedu je komedija v enem dejanju »Kmet in fotograf«, komičen prizor, enodejanska burka »Eno uro doktor«, prosta zabava in ples, ki bo trajal do polnoči. Vstopnina k veselici: I. sedeži 1 K, U. sedeži 60 vin., stojišča po 40 vin., vstopnice k plesu po 10 vin.
Nameravana napeljava soške elektrike preko Krasa v Istro. Znana akcijska družba O. E. I., ki proizvaja že sedaj svojo elektriko v parni elektrarni v Tržiču, a začne sčasoma uporabljati vodno silo Soče za cenejšo proizvajanje elektrike, namerava napeljati električni tok tudi v Istro in sicer v Mtfje, Sv. Rok, Koper, Piran, Portorose. Ker pa ni mogla ta družba, kakor se zdi, doseči dovoljenje tržaške občine, da bi smela postaviti svoj elektrovod od Opčin preko Bazovice do žaveljske ravnine, bo morala izvršiti svojo napeljavo v Istro najbrže izven tržaškega ozemlja. V to svrho se bo vršil že jutri, v petek, 15. majnika kom^Ucnalni ogled in obhod in sicer začenši na Prošeku ob 9.30 zjutr. Električna napeljava visoke napetosti bo vodila preko Devinščine mimo Briščekov, Repna in Ferdeniča vedno ob tržaški deželni meji na vrh Kokoša ter preko Jezera pri Bazovici v Zavije.
Nehvaležnost nam očita »Eco«, ker smo se drznili pojasniti svojim ljudem, kako umeva laško časopisje svojo časnikarsko dolžnost. Ta je pa lepa. Radovedni smo, če bi bilo ljubo vodstvu laške klerikalne stranke, da začnemo mi Slovenci debato o hvaležnosti in nehvaležnosti. Kaj bi dejal g. Faidutti, da se vprašamo, kako je z mandati v laškem veleposestvu, kaj bi dejali drugi poslanci laške ljudske stranke, če bi začeli vsi Slovenci po Furlaniji, v Gorici in v drugih mestih glasovati proti laškim klerikalcem? Ali se ne bi potem prav kmalu končala vlada nekaterih ljudi! Nam očita »Eco« nehvaležnost. Kaj pa smo mi prejeli od laške ljudske stranke, kaj pa nam je dala ta stranka razun sladkih obljub, da bi jej morali biti hvaležni! Radi tega, ker je pisala včasih »Eco« o proporcu, nam pač še ni treba izkazovati prav nobene hvaležnosti. Kadar bo laška ljudska stranka tudi kaj storila za razmerno volilno pravico, potem naj reflektira na hvaležnost. Praznih obljub pa imamo za enkrat dosti!
Kopriva 12. Danes je umrl tukajšnji župan Anton Guličv dobi 60 let. Župa-noval je tri leta Bolehal je fc par let, a htos o Velikonoči ga je 'adela kap. Bil je
dober človek, priden in skrben gospodar in tudi ves*n župan. Blag mu spomin f Pogreb bo v četrtek ob 10 dopoldne.
V Rubijah pri Škrbini prirede fantje dne 17. t. m. ples in je preskrbljeno za dobro postrežbo v vsakem pogledu.
Smrtna nesreča na železnici. Iz Tržiča nam pišejo: Danes, v sredo, zjutraj je 17letni Josip Šuligoj, rodom iz Lokovca, ki je bil zaposlen pri stavbni tvrdki Cucchi, katera je prevzela dela za razširjenje trži-škega kolodvora, nesel po železniški progi proti Nabrežini vrečo cementa. Proga je tamkaj dvotirna in Suligoj je hodil med : obema tiroma. Kar mu je privozil nasproti j od Nabrežine sem tovorni vlak. Stroje-i vodja je opazil Šuligoja in ga je s ponovnim j piskom hotel opozoriti na nevarnost. Šuli-goj se je res hotel umekniti čez drugi tir. V tem pa je privozil od Tržiča sem brzo-vlak. k? ga Šuligoj ni opazil. Najbrž je pobil Šuligoj puh na tla, ali ga pa je morda tudi zaelel stroj. Obenem pa ga je stroj potegnil par metrov za seboj in potem vrgel v stran. Šuligoj je bil na mestu mrtev. Posebno hud udarec je imel na desnem sencu. Klobuk in en črevelj so našli par metrov daleč od mrtvega trupla, vreča pa je ležala pokraj njega. Po oblastvenem izvidu so prenesli truplo v tržiško mrtvašnico.
Vest! iz Istre.
JAVNI SHODI za deželnozborske volitve v Istri se bodo vršili v nedeljo, dne 17. t. m. ob 9 dop. v prostorih Mihaela Čoka v P 1 a v i j a h št. 72, ob 3 pop. v prostorih Božiča Mihaela v Sodnikih št. 163, v četrtek, 21. t. m. v prostorih Jos. Udoviča v K u b e d u št. 1 ob 4 pop. V nedeljo, 17. t m. pop. se bo vršil shod tudi vKoštaboniinPučah, a v četrtek, 21. t. m., pop. v Šmarjah in G a ž o n u .
Protislovanske demonstracije v poreš-kem gledališču. Minulo nedeljo so predstavljali v poreškem gledališču »Puritance«. Pri finalu tretjega dejanja je ob zboru: »Neustrašeno naj tromba doni...« r.astalo v gledališču nepopisno navdušenje in klicev »Evviva Trieste italiana!« ni bilo ne kor,j##)e kraja. Vse je vstalo in mahalo r ^ ji in klobuki, dočim sr je z galerije vsul dež cvetja. Zbor se je moral ponavljati. Občinstvo je zahtevalo, da se mora zbor ponoviti še tretjič, čemur pa niso ustregli. Ko je padlo zagrinjalo, se je nadaljeval ropot in občinstvo je na vsak način zahtevalo zopetno ponovitev. Dvignili so zagrinjalo in začeli takoj 4. dejanje, da bi s tem pomirili občinstvo. Toda hrušč n trušč je trajal dalje. Začeli so peti ono znano, Slovence sramotečo »Lasse pur clie i canti e subi...« Zagrinjalo so morali spustiti in prenehati s 4. dejanjem ter ponoviti še enkrat finale 3. dejanja.	^
Predavanje o čebelarstvu. Predavanje gospoda c. k. sodnika v Podgradu, g. Ži-gona, o čebelarstvu se bo vršilo v nedeljo, dne 17. t. m. ob 9 predpoldne v dvorani „Narodnega doma" v Podgradu, na kar še posebej opozarjam naše čebelarje. — Anton Ivančič.
Vesti iz Kranjske.
Avtomobilna poštna vožnja med poštnim uradi Rakek in Stari trg. Po „Avto-mobiinem društvu Rakek-Prezid", družbi z o. z. ra Rakeku, vzdrževana dnevna enkratna dvovprežna poštna vožnja med poštnimi uradi Rakek in Staritrg pri Rakeku se od 16. m-ja dalje spremeni v avtnmobilno poštno vožnjo. Avtomobil bo odhajal od poštnega urada Rakek ob 3.15 popoldne in prihajal k poštnemu uradu v Starem trgu pri Rakeku ob 4.50 popoldne. Iz Starega trga pri Rakeku bo odhajal avtomobil ob 10.50 predpoldne m prihajal v Rakek ob 12.30 popoldne. Kurze in kaniranje poštnih službenih mest na progi Rakek-Stari trg pri Rakeku in poštnega urada Begunje pri Cerknici, ki je v zvezi z vožnjami na tej prog*, kakor tudi krajevna dostavljanja, pobiranja pisem iz nabiralnikov in morebitne pohode selskih listonoš pti poštnih uradih, ki prihajajo v poštev, se je povodom tega primerno preuredilo. Sedanje poštne vožnje na progah RakeU-Lož na Kranjskem in Lož na Kranjskem-Prezid obstojajo zaenkrat tudi naprej, toda bodo v nekaj mesecih tudi spremenjene v avtomobilne vožnje.
Vesti iz Koroške.
Kako so začeli zaprisegati rekrute na Koroškem! Iz Prevalj na Koroškem se nam poroča: Nabor na Prevaljah nam je prinesel zopet nekaj novega. V oni sobi namreč, k er so fantje odlagali oblačila, sta viseli nad vrati dve zastavici, cesarska čr-norumena in frankfurtarica čr-nord e čer ume n a. To je naravnost izzivanje za nabornike, ki so Slovenci po velikanski večini. Vprašali bi slavno vojaško oblast, kaj ima vsenemška zastava opraviti pri naboru in na kak račin prihaja v družbo naše cesarske zastave? Fantje-re-kruti sedaj v resnici ne vemo, ali velja naša prisega avstrijskemu cesarju, ali vsenemški državi, oziroma Prusu? Na kak način prihajamo Slovenci do tega, da prisegamo v znamenju pangermanizma ? Kar se tiče zaprisega nja samega, moramo karati to, da se je fante navajalo k temu, da bi prisegli v nemškem jeziku. »Kdor razume nemško, priseže nemško IM se je reklo in na ta na-
Tako čudovito učinkujejo
Kola1 Dultz,
KOLA TABLETE C
najboljša naravna hrana za moigane In Sivce.
Razpoloženje, mišljenje in delovanje, kakor tudi vsaka telesna kretnja, vse je odvisno od možganov. Medlost, kl*vrnost, onemoglost, živčna slabost in splošna telesna slabost so znamenja pomanjkanja življenjske moti. — Želite počutiti se krepke, s čisto glavo in svežin spominom, tedaj rabite Kola Tablet« fKOla Dultz), ki so naj naravnej ša brana, za živce in možgane, ki istočasno čisti kri in ja o pomlaja moč vsakega uda. — Kola Tablete (Kola Dultz) vzbujajo Življenjsko Bilo in svarilno moč ter jamčijo za občutek mladosti z njeno krepostjo, kakor tudi za uspeh in srečo. — Rabite tedaj nekaj časa dnevno Kola Dultz. ki ojači vaše živce. S tem izgine vsaka šibkost, nakar se boste počutili prerojene. — Kola so priporočeni od zdravniških avtoritet vsega sveta ter se uporabljajo v bolnišnicah in zdraviliščih. — Zahtevajte Kola Tablete (Kola Dultz) zastonj.
Nudim Vam priliko, da si ojačite svoje živce. Pišite mi takoj na dopisnici (označite na tančen naslov] in pošljem Vam zastonj in poštnine prosto toliko KOLA. TABLETE (KOlm DULTZ» da zadostujejo pridobiti V k m izgubljene moči. -- V slučaju, da Vam ugajajo, naro čite jih več. — Pišite mi takoj (na dopisnici z natančnim naslovom), d a ne pozabite.
Lekarno pil Sveten Duhu, Budimpešta lil. oddelek 425

Hranilnico In posojilnica o Marezigah
mm
vabi na
redni obilni zbor
ki se bo vršil
due 24. mola 1914 ob 3% uri popoludne v uradnišKlh prostorih.
DNEVNI RED;
1.	Poročilo načelstva.
2.	Poročilo nadzorstva.
3.	Čitanje revizijskega poročila.
4.	Odobrenje računskega zaključka za leto 1913.
5.	Volitev načelstva.
6.	Volitev nadzorstva.
7.	Slučajnosti.
Ako bi ob določeni uri ne prišlo zadostno število zborovalcev, bi se glasom § 33 zadružnih pravil sklical uro pozneje drugi občni zbor, ki bi sklepal z vsakim številom zadružnikov.

Edina pr mursk* tovarna
dvtkdil , TRIBUN V Oarlu, Triaica ulica 26. (praj pl tvarna floHun). Zaloga Mkilu, ilvaialh in imatljaklh ttrojav, gra-Moffcnav, Drtaatrijonotf Id.
F Barjel
Barlea, Stolna nI. 2—4. Prooala na obrok«.
Ca Ikl franko
S VOJI K S VOJIM ! =
Ferdinand GonM
Trst, ulica Molin a rento (Rocal) 25
priporoča cen), občinstvu svojo
. trsovlno lestuin:: In.
|s ftolonljalnejn: Nosa2
kmkor tudi ŽGANJARNO.
Blago vedno sveže. - Postrežba na ^^om. - — Cene zmerne in solidne^^
LEPE OBLEKE
ZA BIRMANC
v zelo veliki izberi pri
BOHINEC & O Tr
ulica Ponterosso 8, vogal ul. Nuova 13
Vsakovrstne obleke za moške dečke in otroke.
Fine, elegantne obleke, katere izdelujejo najboljši krojači.
Vinko Majdič, valjčni mlin v Kranju
proizvaja najfinejše pšenične moke in krmne izdelke. Zastopstvo In zaloga z« Trst, Kras, Istro in Furlanijo
Umberto de Cal6 — Trst — Via Lazzaretto vecchlo Št. 17.
Te-efon: 23 - 84. — Brzojavi: Umberto Cal6 — Trst.
Velikanska zalose pohištvo In tapecarll
Pao I o Gastwirth, Trst
alka Stadion it 6 (bfia jiedoilfča Penite).
najbolj usoden ob za nakupovanje bodisi slede cen kakor tud kokoooslL Kolosalni Izbar. - Telet 22-85
I w
■ r=0
ALJLA C ITT A' M LONDRA
Okusna izbira pomladanskih oblek ^d r\av vadne do najfinejše za gospode in dečke „ Velika zaloga blaga za moške obleke, ka tere izdeluje moderna avtor, lastna krojač niča. Eleganten kroj po nizkih in pošteni cenah. — NB. Se ne izkorišča geslo Svoji k svojim! — POSTREŽBA NA DOM
/
Stran IV.
»EDINOST« it Iti.
V Trstu, dne 14. maja 1914.
čin se je zgodil \ da je izmed 25 fantov priseglo le 9 fantov, potrjenih prvi dan, dne 7. t m. Zakaj to? Ali se na ta način hoče fabricirati iz Slovencev Nemce ? — R e k r u t.
Deželno sofflJče.
Težka telesna poškodba, ali poizkušen umor?
Včeraj je prišel pred sodnike deželnega sodišča 371etni kovač Herman Jersich. rodom Tržačan, ki je bil obtožen, da je v noči od 24. do 25. februvarja v stanovanju Josipine Faulinove v ulici Pondares št. 6. na zavraten način večkrat ustrelil z revolverjem proti Josipini Paulinovi in jo zadel, povzročivši jej globoko v drob pro-dirajočo rano na prsih in drugo na trebuh. Poleg tega je bil pa tudi obtožen, da je 24. januvarja t. I. brcnil Josipino Paulinovo v desno stegno in jej povzročil rano lahke naravi.
Dogodek je našim čitateljem znan. — Herman Jersich in Josipina Paulinova sta imela ljubavno razmerje. Jersich je bil pa zelo ljubosumen in se je večkrat spri s Pavlinovo. Večkrat jo je tudi pretepel.— Zvečer dne 24. februvarja sta bila Jersich in Paulinova skupaj v kavarni »Reclame* z večjo družbo. Naenkrat je Paulinova odšla domov. Kmalu je pa zapustil družbo tudi Jersich. ki je šel na stanovanje Pau-tinove in tem iz ljubosumnosti prišel do prepira ž njo in potem nanjo streljal z revolverjem.
Obtoženec Jersich je včeraj priznal, da ie imel več prepirov s Paulinovo, in to vselej radi ljubosumnja. Priznal je tudi, da jo ie v kavarni »Reclame« dne 24. januarja sunil v stegno. Priznal je tudi, da je dne
24.	februvarja imel prepir ž njo, tudi radi ljubosumnja, a ne spominja se, kaj je sto-riL —
Kakor priče so bili zaslišani: Josipina Paulinova, dr. Rudolf Hoffer. policijski nadoficijal Ivan Herman, redar Andrej Černigoj ter psihijatra dr. Xydias in dr. Veronese.
Na podlagi izpovedeb teh prič — iz katerih bi se dalo sklepati, da je Jersich nameraval umoriti Paulinovo, je branitelj dr. Robba predlagal, naj se sodišče proglasi za nepristojno in naj izroči obtoženca porotnikom.
Državni pravdnik se je sicer protivil temu predlogu, a sodišče je sprejelo predlog in se proglasilo za nepristojno.
Skrajno Kazensko sodišče.
Razžaljenje službo vršečega javnega funkcionarja, ki pa ni bilo tako.
Ivan Konjedic, krčmar pri Sv. Mariji Magdaleni Spodnji je bil včeraj pozvan pred okrajnega sodnika Comela. ker je bil obtožen prestopka v smislu § 312 kaz. zak.. češ. da je razžalil redarja Petra Radina.
Redar Peter Radin je namreč v noči od
25.	na 26. oktobra 1. I. našel v ključavnici vrat Konjedičeve krčme kos zlomljenega ključa. Vzel ga je in nesel na komisarijat, a Konjedicu je sporočil, naj pride ponj. — Drugi dan je pa izvedel, da pripoveduje Konjedic, da je vzel ključ iz vrat. za kar ni imel pravice in kar ni smel storiti. Sel je nato v krčmo k Konjedicu in ga povabil na inšpektorat. Potem je pa izvedel, da je Konjedic rekel proti drugim osebam: »Ze pokažem temu redarju! Pojdem k dr. Wil-fanu in ga dam odstaviti.«
Konjedic je včeraj pokazal dotični ključ. Je to ključ, ki sestoji iz dveh delov: Konjedic ima v žepu nožev ročaj, a ostali kos ključa z brado ostaja vedno v klju-čavn ici. Tako ne morejo tatovi nikakor odpreti krčme s ponarejenimi ključi. Poleg tega so pa vrata krčme v zvezi z e-lektričnim zvoncem v stanovanju neke ženske, ki stanuje v I. nadstropju hiše, ki je last Konjedičeva. In glasom Konjedičeve trditve je redar Radin prav dobro vedel za vse to. Ni res, da je rekel, da redar ni imel pravice poskušati, če so vrata zaprta. temveč je rekel le, da ima redar sicer pravico poskušati, če so vrata zaprta, nikakor pa jih ne sme tresti dali časa. kakor je to storil ono noč, ko ve, da je z vrati v zvezi električni zvonček in da s tem brez potrebe moti spanje stanovalcev hiše. Glede ključa je pa rekel, da bi ga bil redar lahko dal njemu, ne pa ga nesel na komisarijat in mu s tem povzročil pot in izgubo časa. Tudi ni res, da bi bil rekel: »Ze pokažem temu redarju i. t. d.* Ker ga je bil redar brez vzroka aretiral v njegovi krčmi in ga odvedel na inšpektorat. se je on čutil žaljen in je rekel, da bo šel k odvetniku, da mu svetuje, kaj mu ie storiti.
Prizadeti redar Peter Radin je pa potrdil obtožbo ter je reke!, da mu je priča Josip Miiller povedal, da je Konjedič rekel, da redar ni imel pravice vzeti ključa in da mu bo že pokazal. Od priče Edvarda Varcotto je pa izvede!, da je Konjedic rekel, da bo šel k dr. VVilfanu in dal njega — redarja — odstaviti.
Dr. Boštjančič, branitelj Konjedičev za pisarno dr. \Vilfana. je vprašal pričo Radina, če mu je Konjedic kdaj rekel one besede v obraz, a priča je rekel, da ne. Nato je dr. Boštjančič pripomnil, da potem sploh ne more biti govora o prestopku v smislu § 312 kaz. zak.
Sodnik je na to pozval pričo Josipa Mullerja. ki je pa odločno zanikal, da bi bil povedal redarju, da je Kon edic rekel, da redar ni imel pravice vze ključa in Ja mu bo že pokazal in ga na jčil. kako ima vršiti službo. Priča stanuje namreč pri oni ženski v i. nadstropju Konjedičeve hiše nad krčmo. Ker je ono noč električni zvonček vedno zvonil, je drugo jutro rekel Konjedicu, da bo porezal žico, ker tako nima miru po noči. Konjedic mu je pa nato rekel, da redar mora poskušati, če
so vrata zaprta, a nima pravice, da bi jih tresel bogve koliko časa. Glede ključa mu je Konjedic rekel, da ga je moral redar, če ga je že vzel iz vrat. dati njemu in da ni bilo treba, da ga nese na komisarijat. In to in nič druzega je tudi on povedal redarju.
Priča Edvard Vascotto je pa takoj izjavil, da ni redarju rekel sploh ničesar, ker ni še nikdar govoril ž njim in ga ni do razprave še niti poznal. Redar Radin je pa tu posegel vmes in pojasnil, da je priča Vascotto povedal one besede nekemu So-siču, a šele ta poslednji jih je povedal njemu. Vascotto je pa na to povedal, da mu je Konjedic rekel le, da pojde k odvetniku vprašat za svet. kaj mu je storiti, ker ga je redar neopravičeno aretiral. »Ce se je pa Sosič redarju zlagal, tega nisem jaz kriv!« je zaključil.
Na podlagi teh rezultatov je sodnik Ko-njedica oprostil.
Trgovina m gospodarstvo.
Predavanje dr. J. Agneletta o gospodarskem položaju Slovencev, ki se je vršilo minuli četrtek v vel. dvorani NDO, je privabilo precejšnje število občinstva, toliko iz delavskih, kolikor iz uradniških in drugih krogov. Poslušalstvo je z velikim zanimanjem sledilo interesantnim izvajanjem g. predavatelja, ki je svoj predmet obdelal temeljito in izčrpno. Govoril je najprej o pomenu narodnega gospodarstva, o njegovi današnji kapitalistični obliki, in se potem obširneje bavil z avstrijskimi gospodarskimi razmerami. Visoka carina na žito, meso in druga živila, ki koristi samo majhnemu odstotku prebivalstva, namreč veleagrarcem. je povzročila splošno draginjo. V nobeni evropski državi ni življenje tako drago, kakor v Avstriji. Vedno večja vojaška bremena zahtevajo velike davke in najemanje posojil, vsled česar so postale življenske in gospodarske razmere skrajno neugodne, kar se posebno jasno zrcali v padanju kurzov državne rente. Prebivalstvo je prisiljeno iskati si zaslužka v tujini in se trumoma izseljuje. Gospodarski položaj Slovencev že vsled splošnih neugodnih avstrijskih razmer ne more biti sijajen; toda je Še neugodnejši kakor oni vsakega drugega naroda v naši državi Vendar pa svojega gospodarskega stanja ne smemo meriti z istim merilom kakor onega drugih narodov, marveč moramo vedno imeti pred očmi njegov razvoj. Ce pomislimo, kake razmere so vladale pri nas še pred 50 leti, ko se je narod oprostil suženjskih spon, se moramo naravnost čuditi njegovi življenjski sili. Mi smo narod malih kmetov; večina našega ljudstva se peča s poljedelstvom. Kmetijske razmere pa nikakor niso ugodne, kar nam dokazuje predvsem majhen konsum izdatnejših živil ter mala davčna moč našega kmetovalstva. Obdelovanje zemlje je še neracijonalno; vendar pa se kaže v zadnjih letih v tem oziru lep napredek. Tako tudi slovenska obrt. Opažati pa je tudi tukaj lep napredek, o čemer priča predvsem ustanovitev novih trgovskih in obrtnih šol in naraščajoče število trgovskim in obrtnim študijam posvečujoče se mladine. Industrija je na Slovenskem skoro izključno v tujih rokah. Trgovskih in industrijskih delniških družb imamo še prav malo. Pač pa se je lepo razvilo naše zadružništvo. Le žal. da se je tudi na to polje zanesla strankarska politika. Naše narodno bogastvo ni ravno neznatno. Kapital, vložen v raznih slovenskih gospodarskih podjetjih, znaša približno 700 milijonov kron; vendar pa so prihranki drugih avstrijskih narodov razmeroma še dokaj višji. Zato je tudi davčna moč našega naroda najmanjša. Naš bodoči gospodarski razvoj, posebno pa našo trgovino ter industrijo bo močno pospeševala zemljepisna lega naše domovine. Naše dežele so kakor nalašč ustvarjene za takozvano »Veredelungsindustrie«. Vendar pa ie g. predavatelj mnenja, da je za sedaj industrijalizacija slovenskih dežel vsled pomanjkanja kapitala nemogoča, da bi pa bila narodu tudi škodljiva, ker bi utegnila odvrniti prebivalstvo od kmetovanja. Iz tega razloga tudi ni želeti udejstitve načrta kranjskih električnih central. Nato se g. predavatelj obširno peča s Trstom, omenja pomen, ki ga ima to mesto za naše gospodarsko življenje, govori o razvoju njegove trgovine, h kateremu so v prvi vrsti pripomogle železniške zveze s srednjeevropskimi deželami in gradnja Sueškega prekopa. Vendar pa ostane Trst velik samo toliko časa. dokler ostane politično združen s svojim naravnim zaledjem, t. j. s srednjo Evropo. Vsaka politična izpre-memba. ki bi ga od njega odtrgala, bi povzročila njegov propad in Trst ne bi izgubil svojega pomena, ker bi mu zaledje še vedno ostalo. V tem slučaju bi morale tudi slovenske dežele izpremeniti svoj gospodarski značaj: Slovenci bi se morali lotiti industrije. Dokler pa ostanejo politične razmere neizpremenjene. je naša glavna naloga, da delamo z vsemi svojimi močmi za povzdigo kmetijstva. Sele ko bo slednje prišlo do ugodnega razvoja, nam bo misliti na industrializacijo slovenskih dežel. G. predavatelj je podkrepljal svoje trditve z bogatimi statističnimi podatki in je govoril jako efektno. Na koncu predavanja so mu hvaležni poslušalci priredili v znak priznanja buren aplavz.
Zadružna zveza v Celju, regfetrovana
zadruga i omejeno zavezo, bo imela svoj redni občni zbor v četrtek, dne 18. junija 1914. ob 10 dopoldne v dvorani ^Narodnega doma* v Celju. Za občni zl o ajo te-le določbe: „Vsak zadruž ik ima pravico
glasovati pri občnem zboru v vseh v § 34. navedenih točkah m ima vsak delež po 10 K eden glas, vendar ne sme imeti nobeden posamezni udeleženec občnega zbora za svo,e deleže več, kakor edensto glasov. Zadrugo zastopa pri občnem zboru njen načelnik ali kak drug pooblaščenec, ki mora biti ud izmed katere v »Zveri- včlanjenih zadrug. Vsak pooblaščenec, bodisi načelnik, bodisi kak drug, se mora legitimirati s tozadevnim, v seji načeistva sklenjenim pravilnim pooblastilom ali pa z dotično deležno listino".	_
BORZNO POROČILO.
dne 1& mejnika 1914.
Efektna borza.
Dua »j, 1.25 pop. Avstrijska renta papir 81.25 avstrijska srebrna renta Q 1.20. avstrijska kronska renta S2.45 ogrska kronska renta 90 95, kre-riitke 6 R —, Anglobanka 331.—, Union 577.50, Lan de r ban k 492.75. Bankverein 512.— drž. žel. 696.5 Lombardi 98.75, alpinke 814 —, turške srečke 221.—. Napoleoni 19 19, marke papir 117.62 London kratko 24.12, Pariz 95 SL Mirno
Dan a j, 3. >5 pop. Avstr. reut- papir 32.15, kre-ditke 6« »7.50, Llovd 588 —. drž žel 695. , Lo -bftrdi 98 25. alpinke 811.50, turška srečke 220 50. cheques Pariz 95.77. Slabo.
Trst, urad.) Francija 95.65-95.9 >, Nemčga 117.40 -117.* . It. 9 . 20 - 95.60, London 24.08-24.: 4, 20 frankov 19.13-1*19. 20 mark 23.48-23.54, so-vereign 24.< 2- 24.0H. nemški papir 117.40-117.80,
iHfSM zanesljivega odjemalca za približno 300 Uieill do 500 litrov do*i»-ga svežega mleka dnevno. Vprašanja na Jos. Delakorda, trgovec v Archinu pri Vojn-ku, Štajersko.	480
i, ogrska
8<».90, turške srečke 220 - 223 - diskont za menice do 3 mesecev 3a/. - 47«%, nad 3 mesece 4l/» - 4•/«•'»-
Blagovna borza.
Budimpešta. 1J. maja. Pšenica za april —. maj 13..3. oktober 12.27 ; rt za april —.—,
oktober 993 ; o v e s za april--. oktober 8 29 ;
k oru z a za maj 7 41, juli 7 5-1* avgust 7.67 Ponudbe pšenice povpraševanja ravno tako. Tendenca trdna Prodaje 8 000 q, vzdržano.
Trst, J 3. maj. Kava. Santos good average za m*j 55.20- 5 .75. za juli 5K.73 - 5H.50. september
56.75 - 57 25. december 57 75 - 58.25, marec 58.--
58.75. Tendenca mirna. Good Rio za maj —.--
—.—, juli 50.--52.—, september 51.---.—, december —.---.—, marec —.---.—.
Sladkor. Centrifug, takoj 27.--28*/* maj
avgust 27% - 28' ,, uovem.-marec - 28. /4 - 29l „. melis takoj 28 V. - 29—, maj-avgust 29'/, —.—. nov.-mar. 29 •/. - 29r/t. concasse takoj 29.'/4 - 29.»/. kocke 30%.— 31», kristal takoj 28.'/. 28*/. —maj. -avgust —.—, okt.-dec. 26%- —.—. Brez zanimanja.
:: MALI OGLASI«
se računajo po 4 stot. besedo. Mastno ti-kane besede se računajo enkrat več. — Najmanjša : pristojbina znaša 40 stotink. :
DO □□
Odda
se stanovanje, soba in kuhinja Pojasnila ul Ge pa 16. Sganjarna	477
Odda
>e meblimrt soba. 2 okni na ulico, prost vhod Belvederr 2< i! levo.	478
Rmillfl >o HoU lski kr »j sr dnje velikosti. Vp a-r rUUU sati Via Mol n a Vapore štev 6, 3 nad vrata 13.	479
Allfomfltffal	za gostilno se proda
HUlUiilllllUlI ali se zamenja z koles m. Cen« i k* Trn , ul Alfieri lt, IV n v- 14.	-481
Harodno-socUalno m: ilnska orga-
piVfirflfl vab» mladi. o aa obćm zbor. ki se vrsi UKZUtljU v nedeljo. 17. majnika v prostorih N 1» ♦». ob 10 uri zjutraj	4H2
|ZZq se dobra šivilja, ki je zmožn* v reza ju in IjLIS šivanju za prodajalna v ftojaou. ul Santa
Krmacora 6	7« XI
Jugoslovani I edi"' fot-^raf- A-num
JerhiČ, Trst Via delle Po>te HI Gorica, tiosposka ulica 7.	4444
Aflllfl >e ffcoj ~°ba z dvema posteljama pri U U Um slovenski družini. Ulica Barriera vecchi • 22. IV nad d.ano	6 0
Umu!« se dobro vp-ljaaa gostilna riUUU Pojasnila V Boschetto 13.
v krasni legi. vratar 466
flrthlHnA moderno, solidno za spalno sobo rUfllalVU se takoj v ulici dellTstututo št 40 mizar Sprejemajo se naročila ia popravila. 470
DftfSfHin Mizn Ljutomer-a na Sp. Štajerskem, rUKslVU * dobro zemljo in krasno poslopje prod • -e za 75006 K. Ponudbe na naslov H Dro
prod
ft*r»i v Ljutomeru na stiii v rskem.
471
Heb||raM soba z lepim razgledom so odla
III uad.
takoj v najem V Armeni št. 12.
476
Dr. HORVATH
Trsi, Via Mttova it 22
•r4Mr« mm KOtm to 90UN
11.1 |M »•?.
11-19
00^300000000009®
Ste ne že poslužili v čevljarnici
ANTONA JAVERNIRA
v ulici Farneto št 33 ?
Sprejemi vsakovrstna popravna.
Veliko icnenadenfe!
Nikdar v Uvijeni« toka prilika I •OO kosov mm samo 3 K BO vin.
Krasna poalaftsna preti—s ura na sidr* « veriftieo utaato Idoča • triletnim jamstvom modema svilsoa hi s »sla sa gosp* dst S kom. nsjf >spnib robcev. I kvas. gosp. prstan, s ponsr. kam oon. 1 krasa« aks. I—ifci zaponka, pariška ao ost. I par do«Ms mletih ■■■istnlk gumbov » patentirano zapono. 1 krasno toaletno šepno srealo. 1 asnjats deaaraiea, 1 n.jflnej* ftepol not, I dJ-toaletao milo, 1 saj fin. niigalo. 1 krasen ali s najlepšimi slikami sveta, f šaljivi predmet' s veselost sa slan in mlade. 90 komadov korespoadeaćnflh predmetov in ie 500 r-bljivih otrebnik predmetov. Vse skmp«g s aro vred. kije mrna tolika vredna, stane t krone 80 vi*. PošiJj* proti povaetgm ifnnMsbs raspoftiljslaa tvrdks Cfc Isagmiilk. Krsksvs X'B. VB, Pri oaroćM dveh -avojsv aa prilott
giešfca bi i vas hritov
rste. Zs neegai*joče *»
t nt- -nar
Pozor!
Pozor!
Iz veleposestva grofa Kovačevima se bode prodajalo danes in prihodnje dni en vagon svežega špeha dobro pitanih prašičev. - 1 kilo po K 1.56 od 4 kile naprej po K 1.50. Prodaja se vrši v Trstu, Piazza Barriera vecchia štev. 12.
ki imajo v krosih tržaških Slovencev zvezo
= sprejme
prvovrstna ftuzesnska varovalna druiba na Življenje
takoj proti stalnim dohodkom.
V stroki Izurjeni imajo prednost. — Ponudbe je poslati v Ljubljano poštni predal 23.
@
s 0 s
Novo brlvnlca roča slavnemu občinstvu.
Cdani Muliević Jurij, bivai pomočnik V Gjurma.
2« »06
Buffet.
priporoča sc cen<ieQemu Buffet v
vovrstna vina in pivo.
CtMIJtrUtMUU uuumnu 11 u uncu v
ulici Ghrda št 8. Točijo se pr-
3804
Čevljarji.
CevlMca „Alta Sorterella" Ičtli.
5. Velika izbera obuvala za gospe in gospodo. Sprejemajo se naročila ter poprave. Cene zmerne.
r	1447
vsake velikosti ia vsake razsežnosti, najfinejše in najbogatejše antične iti moderne orijentalske preproge, orijent.
brooce ;n har* t vezai«ja dobavlja
H. GABAl, Trst Corso, Capo dl Piazza ttev. 2 (Palača Modello)
Sprejemajo se vsaka popravila preprog io staro preproge se zamenjavajo.
Tapetarskl In preprosar. mojster
mmm m
Trst. Via Molln grande štev. 38 se priporoča tenj. oitflnstoa.
i
M. REM0NDIN1
tapetnih.
Trst, al. Cecilia de Rittmeyer 9 priporoča slau.občinsfvu svojo delavnico ter zagotavlja točno izvršbo za vsako delo.
mmr JAKO ZMERNE CENE
Stenice!"? "£« V5
uniči m mah močno srodstvo
RdđiCOl M stone 70 stot
Mlrodllnica Cillia Poste 6 - Campa-nlle 19. - Mlrodllnica Skull Piazza Scorcola 6. - Mlrodllnica Schussnig V. delle Torrl. - Mlrodllnica Urslch : : :	Barriera.	: i :
Hlrodilnicfl In diirarnicu JOSIP PET0RIĆ
Trsi: Centrala V. ic^aedotti 19. teL 23-89 hhim : Vš Lazzarefti vecdris it 32. r» M»ri a 4 ii Via Muttrsin Z. - Zslsfa n feteJo V. Uzzaretto rnkn 32
Medicinaloe in tehoiCne lekarije. Specijaliteta diinv in mila. — Toilet«« potrebščine za	«obe
Gumi 41
:di-ektai utoi) 00
i. t. d. 40
Izkljačna z»Joga grjra, pre«lmetov tovarne Gard Frerea. Specijaliteta higijenićoih potrebščin. Dva-naja erica K 1.60, 2.20 in 2.40. Proti poSdjatri tildi v znamkah — 80 stot. poSljem poštnine pro-to 3 vzorcem — Tajne poiiijatvi*.
Brivnice.
Anton Novak
57, se toplo priporoča cenjenemu slovenskemu občinstvu za mnogoštevilni obisk. - SVOJI K SVOJIm ! _2660
IfniltAlffa naj^*P®a lasuljarska dela se izvr-llUiliUljaU šujejo v frizerskem salona Andreja ROJIC a ▼ ; rstu, Acqued"tto 20. Izpadli lasje se kupujejo in izdelujejo se vsakovrstna dela. Dobra in točna postrežba. Ogledajte si izložbo, da se prepričate.	1851
nriliknunnil S®vU»"»ca « zlato kolajno v Ge-UUlIllUVtlllU novi Lastna delavnica, Sprejema naročila po meri in popravlja. Cene zmerne. Josip Macarol, ulica Ck>nti žt. 38.	1863
Fotografi.
fQf0gra;a Antona Jerkiča naslov : Trst. ulica
ulica 7.
delle Poste 10; Ciorica, Gosposka
4444
Glasovir j i.
pFflfl ffllrfiffn u^ca ^ornacc l^- Tovarna in a t lili jUUjIUU trgovina glasovirjev in piani-nov. Kazpošilja na vse kraje. Izvršuje vsakovrstna popravljanja. Delo zajamčeno. Cene zmerne. Svoji k svojim !	2224
Gorivo.
Illfin ftovmotr 'naslednik Ribaričt priporoča za-IVUII mSillitSn logo vsako v fneKa oglja, drv in petroleja po nizki ceni. Pos "t. "tu<li na dom, Trst, ulica Squero nuovo 15, teitioa 2243 4032
Gostilne.
flnfn T fflFff Tvf4 ul ca Lazzaretto vecchio st Milili LlMlUt mi 36. Zaloga vina s pridruženo gostilno. — Vino iz Visa iz Preljica prve vrste. Gostilna v ulici Casimiro Donadooi št. 2 in v ulici Campo S. Giacomo št. 15, v kateri se prodaja tudi dalmatinski tropinovec, likerji ter ver-mout in maršala na drobno. V vseh gostilnah se prodaja raznovrstna gorka in mrzla jedila ter prvovrstno pivo. Cene zmerne. — Priporoča se za obilen obisk.	2791)
Mizarji.
Rudolf Kompara št. 3 priporočil cenjenemu
občinstvu svojo mizarsko delavnico. Iz-VTŠuje vsa v to stroko spadajoča dela in popravljanja Načrti in prospekti na razpolago Po želji prihaja tudi na dom.
MMlfifOn mizar v ulici Torquato Tasso (vo-• ftlUjMrill gal Belvedere) št. 28 se priporoča slavnemu občinstvu. Izdeluje spalne sob- in drugo
Olje, kis, milo.
RĐI A/S/SINI Trst> ulica Istria štev. 24. • DIAUUIlIl Prodaja \>ija, kisa, mila in
dru^o.
313
Pohištvo.
|l|||k postelji vzmeti, nove žimnice K 86.— Po-IIVIS polna s alna soba z žimninami K 290. — V. Fonderia 12, I	23*8
ItahlMlin in tapetarije po te znano nizkih rUIlIalVU ccnah, katere se ne dobi drugje. Spalne sob • iz vsakovrstnega lesa, rezane od 330 kron naprej. Jedilne sobe od 400 kron naprej- Nova zaloga S. BROD. ul. $quero nuovo 7. 1. nadstr. na stranf poštne -vjlaće. Po dogovoru olajšanje plačevanja.
Peter Monmzmiti ilir^r-
delovalnica kuhinjskega pohištva z zalogo popoln nih kuhinjskih oprav, kakor tudi posameznih Komadov. Poprave vsakega pohištva. Delo solidno i ne tudi zajamčeno.	2750
Restavracije.
Restauracije „Alta Stazlone" J:?-
nim kolodvorom 3 — Najugodnejša restavracija za potnike in meščane, ker je v bližani južnega kolodvora kray javnega vrta in kjer se uživa po leti na obširnem prostoru pod nebom svež zrak.
Toči se izvrstno pivo in vino I. vrste. Izbornoj b: co vino. Furlansko in istrsko za dom po 90 s? liter Domača kuhinja. Cene zmerne — Lastni. nton Andrijančič, bivši vratar Hotela Balkan.	1125
Šivilje.
aDIPAPP Tr9t> Via Bsirrit'ra v• vrata 13. « nlCUCu Damska krojačnica. Izdeluje vsakovrstne obleke po angleškem in francoskem kroju plesne obleke, obleke za pnroke, bluze za gledališče itd One zmerne.
Tapetarske delavnice.
Rudolf Bonnes
17, priporoča cenjenemu občinstvu svojo TAPECARSKO DELAVNICO. Izvršuje vsakovrstna fina in navadna dela, ki spadajo v to stroko. — Delo solidno. — Cene zmerne.
1803
Trgovine s prekajenim mesom
nrinAKArnm cenjeneum občinstvu svoj buffet. rnpUiUlUlll Točim prvovr tno Dreheijevo pivo na pipo brez aparata, in vsakovrstnega vina. Trst, ulica SanitA fctev 24. (nasproti muzeja Revol-tela).	Lastnik : JOSIP TOMAŽČ.
Žeteznine.
Vliniltfim železo, stare kovine: Anton Cerneca aupujtm Trst. ulica Olmo št 14	1865
Žganjarne.
Hn4f|M Y|]Mb edina slovenska iganjarna in za-MiilUII lUril loga likerjev, v kateri se dobe vsakovrstni likerji, se nahaja v bližini „Narodnega dt.ma" v Trstu, nlica Carlo Ghega 10, vogal ul. Cecilia. Edina zaloga dalmatinskega tropinovca. Razpošilja tudi na deželo.	1152
Stalni krajevni aM ^
na tavijo s stalno plačo za urodaio v Avatro-Ogrski dovoljenih srečk. — Ponudbe pod „Merkur" Brno, Neagasse št. 20. _3*68
UahnhnK najbolj e in najbolj razširi ene sred-
„norana ^to u» č*0j» sten«, prod*)«»
m» v s« h mirodilniC4ih Zaioga v Trstu ; M. S k r i-ti j n r V » Nerrfera 37. J. d__3142
nKAilMlA *11 v "-J®"1* e d*J° rw/ * tone; riUUtUU kavarne, mleka ne in .lru„. obrtni obrati h še vde itd Pojasnila d^je l&oUršič, ,„rDt <>>rs od 9—11 3—6 elofon 5t. 835 41
BAhiftllfl se nabav* ceneje nego v vsaki rUIllJlVU drugi zalogi, v prodajalnici pohištva S. BrocS, Squtro Nuovo 7. I,
(ob strani poštne palače« — Moderne spalne sobe od K 320* naprej. Po dogovoru plačevanje na obroke.
TRGOVCI! PERI I
0ro2e (kvas) Iz odlikovane slovenske tr$ovlne drot so dosegle dosedaj vsepovsod najboljši sloves, narodnjak urodite PH doma tvrtki kl Oam postreže po konkurenčnih cenah. J. J. SUBM, Trst. W