KATOLJSK CERKVEN LIST. .Danica" izhaja vsak petek na celi poli. in \elja ].o pošti za eelo leto 4 gl. 20 kr.. 7.a pol leta 2 jrl kr . za <'etert leta 1 s\ 2" kr Vtiskarnici sprejemanaza celo let. 3 el. (;0 kr.,za pol leta 1 gl. 80 kr., za «/4 leta 90 kr.. ako zadene na ta •Istn praznik, izide .Danica dan poprej Tečaj XLII. V Ljubljani, 7. rožnika 1889. List 23. Don-Boskova Madona, to je, Don-Boskova Marija Devica. (Dalje.) Nedavno smo slišali, koliko imenitnih milosti so dosegali Italijani v eerkvi Marije Device Pomočnice, kteri je pokojni Don-Bosko v Torinu cerkev zidal. Naj to stvar nekoliko nadaljujemo; v ta namen naj nasleduje tukaj nekoliko zgledov iz Don - Boskovega zapisnika (Letture Cattol., Maggio, Fasc. V, 1889.) Ozdravljenj e. Bosko je 9. sveč. 1887 dobil naslednje pisanje: Prosim, prečastiti gospod, naznanite milosti, ktere naša Mati, pod naslovom „Pomoč kristjanov'1 izliva nad tiste, kteri jo na pomoč kličejo. Podpisani je v svoji hudi bolezni pribežal pod Njeno mogočno brambo, in dosegel je od ondod doželjeno ozdravljenje. Ta dogodba naj Bpodbada vse, da naj z zaupnostjo pribeže k svoji dragi Materi. Caldarola, 9. sveč. 1887. Pacifik Bernabel, prost. Zadobljeno zdravje. Janez Torre, iz Novi-Ligure (Nove Ligurije?), star 23 let, je vsled bolezni, ki jo je imel že v starosti dveh let, pogosto napadan od kerčev ču-tilničnih, pri čimur se je zdravilska umetnost naznanila za nezmožno, da bi bolnika ozdravila. Prešinila pa ga je dobra misel oberniti se k Mariji Pomočnici, ter je v ta namen pisal Don-Bosku. In od mogočnega in usmiljenega posredovanja Marije Device je dosegel milost ter bil rešen od hudega, ktero ga je bilo obsodilo k žalostnemu in brezdelnemu življenju. Zdaj pa je že dobrih 14 mescev, odkar se veseli popolnega zdravja, in upanje se je že spremenilo v gotovost, da je po čudežu popolnoma ozdravljen. Bodi tedaj za to zahvala in slava Bogu in Njegovi Materi, ktero je izvolil za blagajničarico svojih milosti. Alba, 3. sušca 1**7. Kavno tam se pripoveduje, kako je bil majhen dečko v Kastelletto Scarroso napaden od prav nevarne bolezni v sapniku, in šlo mu je že do zadnjega. Preužaljena mati se oberne do Marije Pomočnice Don-Boskove in obljubi tri ss. maše na njenem oltarji v Torinu, ako ji tolikanj priljubljeno, edino edino ohrani. Molitev je bila uslišana, zdravnik je naznanil, da otrok je iz nevarnosti. Volter (Voltaire) in nasledki njegovih naukov na Francoskem. (Konec.) (Napoleon I in njegov polom.) Napoleonu se je zgodila ena njegovih želja. Rojen mu je bil kralj rimski 20. marca 1811. Dvaindvajset topovskih strelov naj bi naznanjalo, da se je rodila princesinja, sto in eden pa, da se je rodil princ. Ko je zagermel 23. strel, je letalo vse vprek ter vriskalo od veselja. Otrok je dobil pri kerstu ime Napoleon Franc. Josip Karol; po vseh deželah, ki so bile pokorne Napoleonu, se je rojstvo praznovalo z raznimi slo- vesnostmi. Po mestih so napravljali igre. Ijali. prepevali novemu kralju ter se prilizovali Napoleonu. Od vseli strani so hiteli poslanci v Pariz, da bi zaterjevali Napoleonu zvestobo. Naj-sijajniše so praznovali kerst v Kimu. kjer se je novorojenemu kralju na čast razsvetlila Petrova bazilika. Hadrijanov grad, Kapitol in celo mesto. Znano je. da so takrat Kim imeli v oblasti gra-beži. kakor ga zdaj imajo. Videlo se je, da vse plava v ognjenem morju. Vzeli so križ raz Kvi-rinal. ki je bil od sedaj odločen za cesarsko palačo, ter so na njegovo mesto nasadili velicega orla. Pred nekaj leti je opravljal slovesnosti papež, obdan z množico kardinalov: sedaj pa je praznoval veliki rabinar pričetek judovskega kon-zistorija rimskega 1. avg.. ter je zaklicali Cir se jc pokazal, modrost in ognjen meč večnega raja sta ga naredila najmogočnejšega vladarja na zemlji, izvoljeno ljudstvo je rešil. Večji je kot Cir v naših dneh. mogočen, nepremagljiv, ki bode pozidal nov tempelj. Med tem pa je glavar cerkveni še vedno sedel v jc« i Savonski, brez prijateljev, obdan od samih prilizovalcev, hudobnih za pelje valcc v, ki so skušali oslabelega starčka sprijazniti z naklepi Napoleonovimi. Videl je Napoleon, da ne more upogniti stanovitnega starčka niti sila. niti žuganje, niti lepa obetan ja: hotel nni jc tedaj moč uzeti s tem. da je sklical nekak cerkveni zbor, konci-lijabulum. tacih škofov, ki jih jc bil Napoleon izvolil, papež pa ne poterdil. Sošli so se v dan 17. jul. lxl 1, 104 francoski, laški in nemški škofje-neškotje: predsednik jim je bil N. Tescli, voditelj kardinal Maurv, kterega je bil cesar dobil popolnem na svojo stran. Poterdili, menil jc Napoleon, naj bi one škofe, ktere je Napoleon zadnja leta imenoval, kterih pa papež ni mogel priznati. Verno ljudstvo je bilo vedno vdano papežu mučeniku: zaradi tega se oni škotje niso upali povzdigniti se nadenj. Pomožni škof mona-sterski Maks Droste je celo imel pogum prositi Napoleona, naj izpusti papeža: podpirala sta ga kardinal Spina in Kamberiški škof neustrašeno. Zbor ni sklenil nič druzega. kot to: Poslal je poslance k sv. Očetu ter ga prosil, naj se po lepem potu spravi z Napoleonom. Napoleon je bil kar razdražen nad takim izidom: oni tuji škotje so morali čutiti njegovo nemilost, zbor na je razpustil lo. jul.: vendar se je vdal nasvetu zborovemu, ter jc poslal več škofov v Sa-vono, da bi pridobil papeža s ponižnimi prošnjami, ter bi se povernil tako zopet zaželjeni mir. To je bil najhujši napad, s kterim je hotel prekanjeni Napoleon si pridobiti papeževo serce: in res se je dal papež preprositi ter je poterdil Napoleonove škofe 21. sept.. da bi se ne kalil mir med ljudstvom. Sicer si je pa strogo lastil pravico, škofe imenovati ter se odločno uperl ustreči družim željam Napoleonovim. Na to je zapovedal Napoleon, naj ga prepeljejo v Fontainebleau, blizu Pariza, kjer so ravnali bolj človeško z njim, kot v Savoni. Na videz je bilo to znamenje prijaznosti, v resnici pa daljni korak sramotenja. Pa šiba tudi mogočnemu Napoleonu ni prizanesla. Ruska zima je pokopala slavo Napoleonovo : papež pa je bil rešen iz samosilne ječe. Pij VII je šel v slovesnem vhodu v Rim 24. maja 1814, verno ljudstvo je trumoma hitelo pozdravit rešenega očeta, njegov voz je peljalo 72 mla-deničev. Postal je zopet poglavar cerkvene deržave, zbral je kardinale zopet krog sebe in kerščaustvo je imelo rešenega očeta, vladarja. V svojih bulah in nagovorih je nagovoril samozavestno, da so cerkvi v korist odpravljene vse neslišane stiske in poniževanja, ktere ji pripravljajo nasprotniki. Liberalna načela so vzbudila francosko revolucijo: ta je hotela zatreti kerščanstvo ter podreti ves družbeni red; ista načela so napeljevala Napoleona, da je s svojo silno roko stresal temelj kerščanske Cerkve — pa Cerkev je prenesla vse udarce: nasprotniki so omagali, ona pa je zmagovita, močna, pomlajena zapustila borišče. — Mislite, da bodo sedanji brezverci, sovražniki katoliške šole, brezbožni Lahi in Framasoni kaj opravili? Sterinoglavili se bodo v strašen prepad, kakor seje bil napihnjeni Napoleon! Ogled po Slovenskem in dopisi. Iz Ljubljane. Prijazne Smarnice so se pretekli petek, kolikor moč slovesno, doveršile po vsih ljubljanskih cerkvah, skor povsod je bil sklepni govor; v Šenklavžu so opravili milostni gosp. stoljni prošt med veliko azistenco litanije z blagoslovoma in z zahvalno pesmijo pri oltarji N. lj. Gospč presv. Serca. Obiskovane, kolikor vemo, so bile smarnice po cerkvah dosti obilno in zanašati se smemo, da mnogo duš je bilo pretekli mesec rešenih iz ječe očiščevališča. In ker bodo rešene molile za svoje rešenike in njih domače, se je toliko bolj zanašati, da nravnost ter čedno življenje po vsi škofiji se bode zopet povzdignilo na nekoliko višjo stopnjo, kar je pač zelo zelo potrebno. — Priččl se je pa mesec rožnik, junij, ki je posebno posvečen gorečnišemu češčenju najsvetejšega Jezusovega Serca; zopet lepa prilika novih cvetlic si pridobivati. V Šenklavžu je oltar presv. Trojice, kjer je podoba Jezusovega presv. Serca. prav lepo ozališan in bo torej toliko bolj ta mesec pridno mladino k sebi vabil. V Novem mestu so zbrani župani in srenjski svetovalci vsega okraja enoglasno sklenili, da naj se za dolenjske okraje v Novem mestu vstanovi prostorna bolnišnica. Ta potreba se je posebno pokazala zdaj, ko kužne bolezni razsajajo po Dolenjskem. Koze se tu in tam po Dolenjskem še prikazujejo. — Toča je nekoliko pobila 11. maja okoli Kerke. Ljubljanski muzej je zopet obogatil znani sta-rinokopec g. J. Pečnik z mnogimi novimi iznajdbami, ki jih je izkopal okoli nekdanjega Noviodunum-a. S Krasa, (f Župnik Peter Svetlin.) Ter-žaška škofija je zopet zgubila izglednega. marljivega, za Božjo čast. za lepoto Njegove hiše, za blagor izročenih mu duš gorečega duhovnega pastirja. Po kratki pa mučni bolezni je v Gospodu zaspal, svojo blago dušo izdihnil častiti gospod Peter Svetlin, župnik v Avberu na Krasu. Župa avberska zgubi ž njim svojega dobrotnika, svojega varha in naj boljšega prijatelja. Vdovica duhovnija za njim plaka, včrni mu za njegov trud. za duhovne in telesne dobrote pri Bogu prosijo večni mir in pokoj, in svesti smo si. da njih prošnje bodo uslišane in da mu bode stotero plačilo za njegov trud od Njega, ki ne pozabi nagraditi kupice vode, ktera se daje v Njegovem imenu, ki ravno tako za dobro prejme vinar uboge vdove, kakor dar bogatinov. Rodil se jf» blagi P. Svetlin na Raki na Dolenjskem, mašnik je bil posvečen leta 1848. služboval je potem v škofiji teržaški v raznih krajih, na zadnje v Avberu na Krasu, kakor župnik. Bil je izversten učitelj in odgojitelj mladini, kar mu je priznala cerkvena in svetna oblast; veselo je bilo poslušati, kako točno so mu otroci odgovarjali pri izpraševanju, kar kaže, da je bil pravi pedagog. Neki dopisnik ..Edinostia mu skorej očita, da je samoto ljubil, ter na njega obrača čertico iz znane pesmi „v Arabje puščavi"4 — in da si je v tej ljubezni do samote lepo premoženje prihranil, a daroval cerkvi v Avberu petdeset in ubogim petdeset goldinarjev. Ni mi znan stan njegovega premoženja; a to mi je znano, da je pokojnik, dokler je živel, mnogo dobrega storil, ter si nabiral zaklade tam. kjer jim ne škoduje ne rija ne molj. delil je pa dobrote tako. kakor veli sv. evangelije, da namreč ena roka ne vč, kaj dela druga. Mene in še koga je serce zabolelo, ko je čital očitanje o „dobičkanosnej samoti, njemu ugajajočej," in ki bi želel mu naslednika „z vsimi svojstvi novodobnega (sic?) verlega duhovnika." Enemu naj potrebnejših zavodov naše škofije je on eden pervih dobrotnikov in želeti je, da bi ga njegovi imovitiji zmed bratov posnemali, in tako bi se potem napolnile prazne duhovnije v tej škofiji. Dopisnik „Edinosti" je moral navesti in drugo čertico znane pesmi „v Arabje puščavi", katera popeva, kako zgoreli „feniks" zopet oživljen iz germade v zrak zletf, — ravno tako mislim, da je blaga duša Petra Svetlina zletela v večni raj vživat pripravljeno mu plačilo, kar mu vsi iz serca želimo. Se nekaj oziroma na zapuščino pokojnega misijonarja 6. g. Valentina Laha. Te dni je eden tirolskih g. duhovnov bil je v Ljubljani, ki je prišel iz Bosne in pripovedoval je. kakor že drugi poprej, koliko zemljišča je ranjki gosp. Lah nakupil v misijonske koristi, m sicer ob Dubici in še v nekem drugem kraju. Po nesreči testamenta niso našli, ker so g. Laha tolovaji ubili, in kdo bo dobil zdaj premoženje. ktero je bilo brez dvoma namenjeno samo za misijon? Kolikor se ve, se ranjcega sorodniki za to poganjajo, pri kterih je menda ranjki nekoliko bil zadolžen, kterim gotovo po pravici več ne more pripadati, razun k večemu, če je bilo kaj ranjcega osebna lastina. ali pa še to ne, ker misijonar je gotovo vse bil odmenil za misijon. Kaj je tedaj storiti? Svetovano je od previdne strani, naj vsi. ki so pokojnemu gosp. Val. Lahu kaj za misijon v Bosni darovali, to naznanijo milgosp. škofu Marijanu v Banjaluki. in moreb ti gosp. Lahovi sorodovini, da se reši za misijon, kar je mogoče. Od ene strani že imamo pisanje, da je bila znatna svota za misijon darovana gosp. Lahu; ni dvomiti, da so mu več ali manj dajali tudi drugi. Vsacega kristjana mora vest priganjati, da se zgodi pravica, ter da k temu pripomore, kolikor je mogoče. S tem tudi prilajša stan duši ranjcega ubozega g. Laha. čigar nanvn gotovo ni bil drugi, kakor misijonu v Bosni pomagati. Vstre-ženo bo s tem tudi sorodnikom, kterim se bo dala prilika, da bojo ložej svojo dolžnost spolnili in prihiteli ranjkemu na pomoč; še največ bode pomagano njim samim, ker nesreča bi bila zanje, ako si prilastili kaj tega, kar je bilo dano za misijon. Amerika. Iz Slepy-Eye-a je priserčno pohvalno pismo do nekega posebnega dobrotnika, ki je poslal zalo masno obleko v imenovani ubožni kraj. kjer naš prečast. naš rojak g. Torri misijonan. Pravi g. pisavec. da veliki teden je g. Torri pervikrat rabil prelepo novo cerkveno opravo in ljudi opominjal, da naj vsi molijo za verlega g. dobrotnika v Ljubljani. Naj še opomnim, pravi pisavec. da veliko s«»boto med božjo službo je bil sprejet en krivoverec v sv. rimsko katoliško Cerkev, in da se naš g misijonar grozno trudijo, ko s» sami. imajo toliko dela in zraven tega še niso prav zdravi; u<'-iti imajo zrav»*n duhovskih naukov še cerkveno petje, orgljanje itd in ob nedeljah morajo biti tešč do poli ene. Sedaj pričakujemo, iz Palestine gosp. B»TLrholda. našega soseda, župnika v Neuhaus-u. 1 Sliši se. da pojde skozi Ljubljano in da ima skoraj priti. Vr. i Tudi ta gospod je mnogo storil v teh krajih za božjo čast. Barve na Antikristovi zastavi Vredno je poznati znamnja Antikrist«»va. ker zdaj je antikristov veliko, da se vsak umni ložej varuje zapeljanja. Kako tedaj se razodeva antikrist kakošne barve ima? 1. Antikrist pri vsaki priliki išče duhovne v slabo ime pripraviti, ljudstvo od duhovna odvračati 2. Antikrist zlasti skuša gospem, gospodinjam, devicam cerkev in spoved pristudi+i in molitev v zamerzo spraviti. 3. Antikrist se trudi ženstvo odverniti od verskega in pobožnega branja, in temu spolu gleda v roke spraviti zapeljive romane, spotikljive časnike, zaljubljene pesmi, in zvabiti nesprernišljene v m-varn" druščine. 4. Antikrist dandanes posebno sovraži versk« šolo, raji bi gledal gadje gnjezdo. kakor pa versko šol- ">. Antikrist po družbah, zborih, shodih nasprotuje cerkvenim koristim, kolikor more. _ i HO i;. Antikrist pobira povedke, pravljice, zabavljice zoper duhovne, zoper vero in poštene katoličane in jih pošilja v liberalne časnike. 7. Ob času volitev antikrist po liberalnih listih in osebnih pismih skuša umazati poštene katoliške kandidate, da bi potem v zborih imel večjo moč ter ložje zatiral vero, katoliški Cerkvi škodoval, ter razširjal kraljestvo luciferovo. > Antikrist smeši, zaničuje, zasrarnuje in preganja družine, v kterih se bero katoliški časniki, spodbudne knjige, kjer se moli rožni venec. 1). Antikrist se peha skruniti nedelje in praznike. in cerkvena opravila. Ko gre antikrist memo procesije, pokrit ostane in gleda, kakor bi bil pezdirje jedel, tudi s kleko in vozom memo dere, če ni drugač. 10. Antikrist sploh škoduje sv. Cerkvi, kader je prilika k temu. 11. Antikrist na vse kriplje odvrača, da bi ženska mladina ne hodila v rodovniške šole. 12. Antikrist se včasi spremeni tudi v angelja luči. ako mu kaže. da bi ložej svoj namen dosegel. 13. Antikrist o raznih časih ime zamenja; dan danes n. pr. je dobro znan z imenom fraina-son ifrajinavrer). na prednja k, močen duh ali liberalec, t udi še „ narodnjak", toda le samo „v pervi versti*. — ko bi kdo vero višej stavil, gorje! antikrist t/a zdajci razbobna za „mračnjakapa le bedak se boji njegovega bobna. Da pa ne bo kdo tega popisa napak razumel, je treba omeniti, da opisani antikristi so prav za prav napovedniki. predhodniki, njegovi panduri in kavasi. ki utelešenemu Antikristu pot gladijo in pripravljajo: vse omenjene lastnosti so pa prave barve in znamnja utelešenega Antikrista. ..Antechristi sunt nune inult; " Rekel bo morebiti kdo. da to ni res. Toda tajiti je lahko, pa nič ne pomaga; kajti framasonski časnik »Amieo del Popolo4 v Rimu sam priporočuje neko žepno knjižur« • framasonsko, ki naj bi ljudi učila po bistvu to, kar smo ravno pojasnili. Ker pa so antikristi mn«»gi. se jih je tudi povsod varovati. .Marija Pomočnica. Čast in slavo radostno zapoj Božji Porodnici, jezik moj! Prt-slavljuj življenja njenega skrivnosti. Premišljuj verhunec nje svetosti! Kliči vedno zaupljivo Mater svojo ljubeznjivo: Marija! Marija, pomagaj! Dvignil te je Ii<»g nad vse stvari, 1 )a te zemlja in nebo časti. Moj j »ogled ne najde tebi tu enake. Ne zazre je. če prodre oblake; In zato le k tebi poje Vzdihujoče serce moje: Marija! Marija, pomagaj! S trojedinim P.ogoni. kak slovez! Veže tebe najtesnejša vez: Ti nebeškega Očeta hči si zvesta. Ljuba svetega Duha nevesta, Mati Kristusa. Devica. Zemlje in nebes Kraljica, Marija! Marija, pomagaj! Tvoje duše ni oskrunil greh, Greh Zemljanov skupen delež vseh: Brez izvirnega si greha ti spočeta, V večnem varstvu božjega Očeta, Srečna stvar, neskončno srečna, Ki te lepša slava večna. Marija! Marija, pomagaj! Tebe v raju je izbral Gospod, Da po tebi rešen bo naš rod. Ti peklenski kači si zdrobila. Rod človeški zlih vezi rešila; Zmagovalcev zmagovalka, Odrešenja znanjevalka. Marija! Marija, pomagaj! Sveti Duh je zročil ti zaklad, Tvojega telesa blažen sad. O Marija, stolp mogočen, hiša zlata, Roža skrivnostna, nebeška vrata, Sedež božje si modrosti In posoda vse svetosti. Marija ! Marija, pomagaj! Zora zlata, zvezda jutranja Si Marija, milostna Gospa; Ti si vir in vzrok veselja mi naj blaži, V tebi jeza Božja se tolaži; Tožnim si pribežališče, Tvoje hrambe vsakdo 'šče; Marija ! Marija, pomagaj! Lepa, sveta in vsa čista si, Čudovita, polna milosti, Mati in devica vzorna, ljubeznjiva, Senca greha blišča ne zakriva; Res najbolj si hvale vredna, Da te slavi pesem vedna: Marija! Marija, pomagaj! Vredna si, Kraljica, da sediš Poleg Kralja, ki derži svet' križ, Ker neskončno ž njim za-me si preterpela, Zmir v skerbeh, le redkokdaj vesela. Vseh mučencev mučenica, Bodi moja pomočnica. Marija! Marija, pomagaj! Ko začne se za-me smertni boj, Ti, Marija, mi na strani stoj! Prosi za-me, Mati ljubljenega Sina, Da odpre se boljša domovina. Kjer bom večno slavo peval, Rajsko radost razodeval: Marija! na veke češčena! Nema Eboran. Razgled po svetu. Zatiranje sužnjosti. Veliki papež Leon XIII je 5. majnika lanskega leta govoril veliko besedo zoper kupcevanje s sužnji v obširni Afriki. Vse, ki imajo oblast in moč, kterim je mednarodna pravica sveta, sveto človekoljubje, kteri se pečajo za razširjanje katoliške vere — kliče namestnik Kristusov, da naj bi zbrali vse močf ter delali, da se odvrača čisto nesramno in hudodelsko tergovanje z ljudmi. Leto in dan je minulo od tega časa, in že se je ta glas razširil po vsem svetu. Kako močno je Leonu XIII do tega. da se suž-njost odpravi, kaže tudi ta-le dogodek. Lansko leto, ko se je vesoljni svet skušal, kako bi sv. Očeta o njih zlati maši bolj razveselili, so imeli braziljski škofje to lepo misel, da so za poslavljenje papeževega jubileja zbrani denar obernili za odkupovanje sužnjev. In dobili so to-le pohvalo od velikega zlato-mašnika: rMed vsimi darovi, ki so nam došli k Naši oOletnici, nobeden Našemu sercu ni tako dobro del. kakor oni, s kterimi se je sužnjim povernila svoboda." Ta velikoserčna beseda je serca še bolj vnela. Začelo se je po vsih deželah pisati, darovi se zbirati, po zborih govoriti v prid zatiranja sužnjosti in ote-vanja sužnjega zamurskega ljudstva. Na Nemškem kmalo skoro ne bo srenje, ki bi ne imela svojega ,.Afrika-Verein-a. " V Monastiru izhaja mesečni listek rGott \vill es!" (Bog hoče). ki pospešuje to prizadevanje. „Katholische Missionen" nosijo popise, slike misijonarjev in tudi že novih mučencev in mučenk, ki so dali življenje za reševanje in pokristjanjenje zamurcev. V Krakovem na Poljskem je „afrikanska družba" tudi že dobila poterjenje predloženih pravil. Č. P. Stanislav Zaleski S. J. je priravnal knjižico „Sužnjost v Afriki" s (J slikami in zemljevidom Afrike", ki pride skoraj na svitlo. O tem govoriti bode še dostikrat prilika; za zdaj naj samo še to opomnimo. kako marsikteri. ki preslavljajo delo Leonovo za odpravljanje sužnjištva. pa besedice graje nimajo zoper tiste, ki Leona samega tako rekoč v sužnjosti imajo, temuč se z njimi sladko objemajo, poljubujejo in se znjimi gostujejo etc. Živela doslednost! Kje so možje? Časniki so te dni prinesli čudno pohvalo (?) o Crispi-ju: rCrispi. naj višji svetovalec svojega gospodarja, je po svoji politiški preteklosti ercprekucuh, po svojem verskem mišljenji brezbožnik (ateist), po svojem politiškem prelevljanji kameleon brez enakosti, in kot oseba samosebič perve verste." — S temi besedami poznamnuje ..Germania" tega laškega ministerskega predsednika, kterega so nemški časniki na vse funte in cente hvalisali. ko ga je bila zgoda in nezgoda prignala v Berolin. Kako se je zdaj pokazal Bismark. ki se je nedavno tako prijaznega kazal papežu in katoličanom! In nemškim listom bi bilo vendar prištevati, da imajo kaj več značaja in moštva. Pa še več! Predsednik Levetzov (Levcov) je v berolinski deržavni zbornici rekel: „Hvala. ktero je italijanska poslanška zbornica z italijanskim gosp. ministrom izrekla našemu cesarju in nemškemu narodu za sprejem italijanskega kralja, nas je naj globoke j še v serce ginila." K temu je donelo rbravoK. Le samo središče si je po poslancu Frankensteinu •zrečno prideržalo, da njegovega (središčnega) stališča do rimskega vprašanja ta dogodek na nobeno stran nič ne premakne... to je moška beseda! Ali bodo tudi na Dunaju naši katoliški poslanci tako nepremakljivi v rimskem, to je v cerkvenem vprašanji. kadar pride na versto vprašanje rverska" ali brez verska šola?" Pokažite se, Greuterji!! Velika Britanija. (Ena za take. ki znajo misliti.) Iz imenitne škotske družine poslušajte to-le dogodbo. Oče, višji britišK častnik v vzhodnji Indiji, se je pred nekaj časom s soprogo in 3 odraščenimi hčerami vernil z naselb in se je vstanovil v Rimu. Akoravno ostro protestanško odgojene, so deklice hodile v katoliške cerkve, ker znale so italijanščino, in kmalo pove ena očetu, da je postala katoličanka. Razdražen zarad tega jo oče spodi od hiše in odloči letno plačo 100 liber sterlingov. Ne d-»Igo potem se pokatoliči tudi druga, in še tretja Zgo lilo se jima je kakor uni pervi. Poslednjič naslednje tu li mati izgled svojih hčer. in mož tudi njo prež»»n.....1 his»\ — Toda mož je bil ravnoserčen škocijan. ki je znal tudi misliti, kar dandanes ni vsakemu dano. ali pa je premesen in prestrasten, da bi resno mislil. Ob kratkem, tolika spreobernjenja s«» zbudila m -ža. da je jel prevdarjati. Rekel je sam sebi. da katoliška vera vendar ne more tako slaba biti. k-r j" bila zmožn i štiri duše k sebi potegniti in srečne st »riti. kt.-rih zvestobo in ljubezen do sebe je dobro poznal, in ktere pri svoji čisto-nravnem značaju in olikanem umu nikakor niso mogle biti žertve kake uinmne in preva re. Med tem takem p >tuje imenitni mož v London, moli in pridno išče. kje bi bila resnica, in najde jo Bilo je nekako pred poldrugim letom, ko je bil sprejet v katol. Cerkev, takrat piše svoji ženi in otrokom, da bi ga veselilo, ako bi hotle k njemu se vernfti. Zares dospejo in malo pred nedeljo so zopet skupaj. Da se je spreobernil. niso vedele hčere z materjo. V nedeljo-jutro jih praša oče, kdaj žele iti k maši. To vprašanje jih stori nekoliko derzne in odvernejo s prnšanjem. če bi jih oče morebiti hoteli spremiti? O pač. reče, jaz grem navadno o ^ osmih k maši v cerkev J. J. Vsak si lahko misli, kako silovito je bilo veselje matere in hčera pri tej nepričakovani pripovedi. — To znamenito dogodbico ima Solnograška rKirchenzeitung" 31. majnika... Kdor pošteno iščeš resnice jo bodeš našel, ko bi imel tudi. v Indijo, v Rim ali London iti ponjo. Katoličani so se začeli po vsem svetil glasiti, in to je prav. Z molčanjem se ne bo nič doseglo. k.»r so nasprotniki resnice preterdovratni in prhudobni, da bi katoliška Cerkev dopustili do njenih pravic. Zelo tehtno na pervo r«.ko je. da katoličani na velikih shodih zahtevajo, da papežu se mora oov»rniti. kar mu je ugrabljeno. Tako je storil veliki* shod na Dunaju. tako shodi na Francoskem, španjskem. Nemškem in celo unkraj velikega morja. To mora zahtevati vsak katoličan, kteri ni izdajic ali pa neumna klama. Toliko milijonov glasov se ne bo moglo presliš^vati. naj se protestant Bismark in framas.n Krispi tu li do kerča objemata in do slin poljubujeta v Berlinu. Bomo videli, koliko vatlov dolgo t « prijateljstvo. Kar morajo zdaj katoličani na Avstrijanskem določno tirjati od kandidatov poslanskih, je t«j. da vsak. kteri želi voljen biti. mora za terdno obljubiti. da se bo poganjal za cerkvene pravice, in oziroma na nauk mladine — katoliško šolo. Kdor plačuje, mora imeti tudi zagotovilo za svoje pravice. Veliko odraščenih je sedanjo dobo brez vere in zato nesrečnih, ker je bila odgoja v mladosti preveč plitva, premalo resnobna. Tedaj na bolje se je treba povzdigniti! Na Bavarskem je umerla pobožna mati kraljica Marija. Vsled svoje poslednje volje je bila pokopana imed velikimi slovesnostmi) v o blek i tretjega reda sv. Frančiška, kterega družnica je bila v življenji. Bog ji daj večni mir! I. Bratovske zadeve molitvenega apostoljstva Glavni namen za mesec rožnik (junij.i a) Glavni namen: Rn:n.duhu tnoLfre. (Spis poterjen in blagoslovljen od sv. Očeta Leona XIII.) Leon XIII toži v svojem zahvalnem pismu, ktero je k sklfpn preteklega leta poslal vsem škoMn in vernikom katoliška »erkve. «l.i o našem času 1- vse preveč veljajo besede sv. apostola Janeza : Vse. kar je na svetu, j«- poželjenje mesa in poželjenje »m-i in napnli življenja. Nasprotno zi»- kerščanski svet na začetnika iu spopol-nit»-lja wr»?, .h/lisa. ki ni gl«-«lal na sramoto, ki je preterpel ki i/. zbog |i«>nujam-<:a mu veselja: in vsi, ki so Kristusovi, so - v •»jiioso s pregrehami in grešnimi željami vred na križ pribiti. nosijo zatajevanje Jezusovo na svojem truplu ter spo-p».|nui'-jo iijejjove bolečine na svojem telesu. A za tako vzvišeno življenje potrebujemo milosti božje; tembolj, ker kakor pravi tridenški zW, ..tndi v kerščenem (»stane poželjeire in iskra greha, kar morajo vsi skusiti in piipoznati. Vsakako, se ve. je ostala v nas v vajo za boj, ter zate ne m o re škodovati njim, ki ne privolijo. temv»*e se s Kristusovo milostjo možato branijo: nasproti, klor se je po-tavno l*»ril, on I »o 4J0l.il venec,- A nihče ne more v tem boji sam s svojimi močmi vstrajati. Zato poživlja sv. < »ee veinike k molitvi. In brez dvoma varuje molitev že po svoji naravi proti trojnemu sovražniku Kristusovega kralje>tva. proti napuhu, mesen osti in lakomnosti, v kterih tiči vsak iro h in vsaka strast. Molitev je nai boljša vaja v ponižnosti, ker on, ki moli, svest si svoje slabosti in revščine, -e občine 'lo Njega. ori ; molitev tedaj je živo nasprotje napuha. Molitev je življenje. |e razodevanje .Juha, je povzdigovanje duše k Bogu: je tedaj po svoji naravi nekako nasprotje pohotnega. mes«uega življenja ter služi v to, da vzdiga ljudi iz nizkosti tega življenja; iu nasproti more le že vzvišeni, tisti popolno moliti. Z molitvijo slednjič, če jo opravljamo, kakor se mora, da namreč uaj pervo prosimo za božje kraljestvo in njegovo prav i. o. nai bol je kažemo kerščansko upan je, molitev oddaljuje sena od zemeljskega ter napeljuje tje in vterjuje ondi. kjer so večni zakla ii. kjer je pravo veselje. S kratka molitev, kakor priraste iz vere in sloni na veri, oživlja in goji in množi tudi sama zopet vero: to m je zmaga, ki premaga svet. naša vera. Verh tesa je ravno molitev, ki krepi kerščansko mišljenje v veri. upanji iu ljubezni, gotovo sredstvo v boji ob uri skušnjave. Zato nam je zapovedano: Čujte in molite, da ne padete v skušnjavo! Molitev dalje je vspešno sredstvo za napredek na potu k večnemu življenju. Zato nas poživlja sv. pismo k molitvi: Prosite, in bote prejeli ; iščite, in bote našli; terkajte, in od-perlo se vam bo. Kaj bomo prejeli? Milost; in kaj bomo našli? življenje: in kaj se nam bo odperlo? vrata nebeška, v večno življenje. ..K nebu se vzdiga molitev, in z neba rosi božje usmiljenje,*4 pove kratko sv. Avguštin, in sv, Janez Zlatoust primerja moč molitve z božjo vsemogočnostjo, ker more tndi človek, kakor je Bog 7. vsemogočno besedo vse stvaril, vse doseči z besedo molitve. Sv. Alfons Ligvorij je spisal malo knjižico: nMolitev, veliko sredstvo zveličanja" in on pravi: ..Med vsemi duhovnimi spisi, ki sem jih izdal, je gotovo ta naj koristneji. <~> ko bi mogel dati napraviti toliko iztisov, kolikor je kristjanov na zemlji, da bi dal vsakemu jednega. Govorim pa zato tako, ker govore o brezpogojni potrebi molitve eelo sv. pismo in vsi sveti očetje, in ker ob enem vem. da kristjanje to veliko zdravilno sredstvo zanemarjajo. Prav posebno obžalujem, da pridigarji in spovedniki premalo o tem govore, in da se duhovne knjige, tudi še tako obširne, s tem dosti ne pečajo, in vendar ni nič druzega, kar bi se moralo bolj priporočati."1 Svetnik ima to od Boga dopuščeno molčanje o molitvi naravnost skoraj za irrozno kazen svojega časa, ravno zato, ker je molitev tako potrebna. Dalje pravi: ..Le toliko naredimo dobrega, pravi sv. Leon. kolikor Bog dopusti, da storimo z njegovo milostjo. To milost pa daje Bog po navadnem potu svoje previdnosti h- onim, ki prosijo za njo. Res je, kar pravi sv. Avguštin, da Bog perve milosti, ktere brez svojega sodelovanja sprejmemo. kakor poklie k veri in pokori, dajo še eelo onim, ki za nje ne prosijo: ali ta svetnik je terdno prepričan, da druge milosti, posebno milost vstrajnosti, prejme le tisti, ki za to prosi." Je pa slednjič vse ležeče na velikem daru stanovitnosti. in zato sv. Alfons svoje živo opominjevanje, kako po-trebna je molitev, sklepa z besedami: „Kdor moli, se gotovo zveliča: — kdor ne moli, se pogubi." Kar se ne oklepa sidra molitve, to vse odnese velika reka pogube. Sveta bodi tedaj vsem, pravi Leon XIII, navada molitve: Serce in duh in usta naj molijo, iu ob enem svoje življenje po tem vrav-najmo, da bo namreč naše življenje po spolnovanji božjih zapoved nepretergano povzdigovanje duha k Bogu." Po vsem tem tedaj je jasno, da je naše društvo, molitveno apostoljstvo, ker je razodevauje in pospeševanje duha molitve, krasno delo, ki se ne more dosti priporočiti, in v ime njegovega prospeha moramo ne le moliti, ampak tudi delati. Jasno je dalje tudi, zakaj si je društvo, ki nič druzega ne namerava kot rešitev duš, v to sverho v pervi versti izbralo molitev. Jasno slednjič je, da med milostmi, ktere hočemo izprositi ljudem v zveličanje, duh molitve zavzema pervo mesto. Tudi nameri božje previdnosti nam bodo postali jasni, ki je hotela, da naj hrepeni društvo vsled svoje vravnave po dvojnem cilju, po duhu molitve in po razširjanji pobožnosti k Jezusovemu Sercu; kajti Jezusovo Serce je vir, od koder teče duh molitve. Mesec rožnik tedaj, ki je posvečen presv. Sercu, se gorečneje ozirajmo k njemu, kterega smo prebodli, obžalujmo njegove smertne rane in svojo nezvestobo, in prosimo ga. da iztrebi z zemlje imena malikov — zlato telo lakomnosti — in krive preroke napuha, in da odvzame duha nečistosti: da hiši Davidovi in jeruzalemskim prebivalcem odpre čist studence ter razlije nad nj- duha milosti iu molitve. (Cahar. 12. loj b) Posebni nameni: 10. B i n k o š t u i ponedeljek. Stanovitnost novo-spreobernjencem. Vee sužnjev človeškega strahu. Več nevercev. 11. S. Barnaba. Prospeh kat. tisku. Delo verskega razširjanja. Mnogi, da bi se jim po ljudskih misijonih in duhovnih vajah spremenilo mišljenje. 12. S. Janez F a k. Odvernjenje in odstranjenje sovraštev in kaljenja miru. Več sodnijskih zadev. Nekaj posebno prepirljivih in strastnih. 13. S. Anton Pad. Red sv. Frančiška, Omiljene sestre od sv. Križa. Taki. ki so veliko zgubili. 14. S. Bazilij. Da bi se višje cenili evangeljski svetje. Vee znanstvenih podjetij. Prav veliko učiteljev in učiteljic in njih šole. 15. S. Vid. Češka. Mladina, ktere vera in nravnost je v nevarnosti Kanizijevo društvo in druga kat. društva. 16. S. Trojica. Z molitvenim apostoljstvom posebno združene rodovniške družbe. Prospeh katehetičneinu poduku. Važna dušna pastirstva. 17. S. Ramuold. Regenburška škofija. Da bi se pogostit* prejemali ss. zakramenti. Mnogo hudo sktišanih. (Dalje nasl.) II. Bratovske zadeve N. lj. Gospe presv. Jezusov. Seroa. V molite* priporočeni: Na milostljive priprošnje N. lj. (t. presv. Jezusovega "Serca, sv. Jožefa, sv. Nikolaja, ss. Hermagora in Fortunata, naših angeljev varhov in vsih naših patronov Bog dobrotuo odverni od naše dežele poboje, umore in samomore, odpad in brezverstvo, prešestvanje iu vse nečistosti, sovraštva, preklinjevanja in vse pošastne pregrehe in velike nesreče. — Mati lepo prosi, da bi molili za spreobernjenje razuzdanega sina. gerdega preklinjavca itd. — Samostanska kandidatinja se piiporoča v molitev, da bi ji Bog zdravje vtordil, ter da bi srečno doveršila preskušnjo. — Mati priporoča sina dijaka, da bi si izvolil stan, kakor je po Božji volji in sinu v zveličanje. — Hudo bolno dekle za dušno in telesno pomoč na priprošnjo N. lj. G. presv. Serca in sv. Jožeta. — Mati priporoča svojega sina. ki se je udal razuzdanemu življenju, da bi se na priprošnjo Naše ljube Gosp«' in sv. Antona, iz grehov izkopal in na pravo pot pripeljal. — Velik grešnik za spreobernjenje. — Oseba za poterpežljivost. — Neke hudobne ženske za spoznanje in poboijšanje. — Hudo razuzdanega iu nerednega moža priporoča žalostna soproga za spreobernjenje na priprošnje N. lj. Gospe presv. Serca. — Neki sin priporoča svojega zgubljenega očeta. — Da bi se pri nekem gospodarskem delu škoda odvernila. — Oseba za zdravje v nogi. — Druga za ozdravljenje glavne bolezni. Zalivale. Ne morem popisati dobrot, katere mi je sprosila Marija od Boga. Ce sem se ji le z zaupanjem priporočila, sem bila uslišana. Moram reči, da je nisem le ene reči prosila, da bi je ue bila prejela. Zatorej ne najdem zadosti besedi, da bi se ji zamogla zahvaliti. Tudi se ji nikoli ne bom zamogla zadosti hvaležno skazati. Zato je moja serčna želja v „Daniei" nekoliko njenih dobrot omeniti. Bila sem v hudih dušnih stiskah. Prosila sem jo vselej pomoči in bila sem uslišana. Sprejela sem tudi brezštevilno drugih dobrot, katerih ne morem tukaj popisati. Samo tri posebno imenitne, katerih mi vest ne pusti zaniolčati, hočem omeniti: 1.) Hodila sem dve leti k zdravniku zarad leve roke. Zdravnik bi mi bil moral roko razrezati, pa bi še potem bila težko dobra. Vse zaupanje sem že zgubila. K sreči se spomnim na Marijo, ki bi mi mogla pomagati. Nisem se motila. Le enkrat sem se obljubila, da bom šla na Brezje, če mi prinaša, in glej. ljubi bralec — roka se je začela koj boljšati iu v kratkem je bila zdrava. Tako se mi je ozdravila, da noben drugi ue more spoznati, da je bila kedaj bolna. Neopisljiva groza me je obšla, ko sem čutila, da me roka nič več ne boli. 2 ) Zopet me zadene huda nesreča. Kanila sem si nogo in morala sem mesec dni ležati v postelji. Zdravnik mi je moral rano žgati in obetal mi je. da mi ostane rana neozdravljiva iu da bodern morala imeti ves čas svojega življenja odperto rano. Seveda me je tako tolažilo hudo zadela in ko bi ne imela toliko zaupanja na Marijo, bi bila zel« nesrečna. Zopet sem se obljubila na Brezje, ter s.-m zdihovala k Mariji iu sv. Iioku. Iu zopet nis»MU mogla zapopasti. kako hitro se mi je rana zacelila. Lahko rečem, da mi j<- Marija čudež izprosila, ker sem bila tako hitro zdrava 3. i Zbolela sem za nevarno vratni<-o, za katero ji- pri nas že več ljudi bilo pomerlo. Tudi jaz se nisem nič druzega nadejala in sein se le še priporočila Materi Božji iu sv. Blažil. Obljubila sem v _Dauiej- naznaniti, ie ozdravim. Takoj se mi je začelo boljšati iu zopet sem toliko pri moči. da so upam kmalu ozdraviti. Ljubi bralec! Ko bi ti jaz mogla povedati veselje, ki ga občutim, če se spomnim Marijinih dobrot, bi ti gotovo solze prišle v oči. (iinjena sem. kedar s»* spomnim l»esed sv. Bernarda, ki pravi, da nobeden še ni bil zapuščen, ki se je zatekel k Mariji. Tudi jaz rečem, da Marija noUMie^a ne zapusti, če se ji le priporoči. Prosim te, ljubi brale«-, ker se ji ja/. lic morem zadosti zahvaliti, zdihni š- ti enkrat k Mariji v zahvalo za tolike milosti, ki sem jih prejela. Tisočkrat hvala in zahvala Mariji D«-viei. Naši ljubi Gospej presv. Serca za vse milosti iu dobrote, ki jih j»- meni in vsim drugim, ki so s- k nji zatekli, izprosila Hvaljena bodita Jezus in Marija za vse milosti. II. V. Listek za raznoterosti. Prelepi podobi Jezusovega in Marijinega serca. ki ste bili izpostavljeni v prodajalnici gospč Hofbauer-jeve, je kupil čast. g. župnik Jan. Tavčar za svojo cerkev. Tako je ravno o pravem času dijaški mizi prišla preblaga pomoč — 50 gld., cerkvi pa predragi kinč, ki bo vernikom veselje in dušna pomoč. Pre-serčna hvala preblagemu g. Tomeu za toliko pomoč in čast. gosp. župniku, ki jik je blagovolil kupiti. t V Javorji pod Ljubljano je 2*. maja umeri administrator č. g. Matej Ferčej. R I. P. Pojasnilo o romanju v Marijo Celje: Vožnja po železnici od Ljubljane do Šrambaha — skozi Kranjsko. Koroško, štajersko, Zgornja in Spodnje Avstrijansko — bo terpela 21 ur.*) Vožnja od železnice do Marije Celje — S ur daljave — bo stala 1 gld. 60 kr.. tje in nazaj pa 3 gld.; od železnice do Tirnica pa 40 kr. Zv vozove se bo preskerbelo za toliko romarjev, kolikor se jih bo posebej oglasilo pri nakupovanju romarskih listov. V Marija-Celji se bodo romarji mudili poldrugi dan. Odbor. Železna cerkev. Belgiška družba za očitna dela na Henegavskein v Binchen-u je naredila gotisko cerkev iz tistega železa, ki je odmenjena za duhovnijo *> Ta j»ot je sicer veliko daljša. k.ik<>r 1 »i l>ila naravnost |«» južni železnici; izvolili so pa. ker jn/na ni Mla voljna odjeujjti pri eeiii. Tako j«- l»ilo nam povedano. Vr. - IM v Manili na Filipinskih otocih. Ondod gospodujejo pogosti tako hudi potresi, da so bile prešnje, iz malte in kamna zidane cerkve čisto razdjane. Strokovnjaki so tedaj to cerkev po dobrem prevdarjenji tako vravnali. da bo kljubovala po njih prepričanji tudi najhujšim potresom. Dolga je ta cerkev 54 mj in in široka 22 "".. krov je visok 20 in ima 2 po 50 "" visoka stolpa. Vsa teža znaša 1,600.000 klg. Iz Ljubljane. X a shod u z a duhovsko p o d-por-. .">. t. rn. v škofiji je bilo pričujočih okoli štir-des»*t čč. gg. duhovnov. Gosp. predsednik prelat dr. A. C' e b a š e k in tajnik preč. g. J. F lis sta poročala 0 društvu, ktero se je pri vsem tem. da je veliko duhovnov umerlo. za nekolik') udov narastlo in ima premoženja nekaj čez 22 tisuč. K sklepu so prevzvišeni gosp. knez in škof naznanili zahvalo odboru in družbenikom, pa zad«»voljnost. da društvo lepo napreduje; naznanili so željo, da bi tudi drugi še pristopili, kteri naj udje o priliki k temu nagovarjajo. Posebej pa so sprožili misel, kako je želeti, da bi se posebej za bolne duhovne kaj vstanovilo, ker taki so večkrat v veliki potrebi. Poljub v Berolinu. En in dvajsetega majnika 1 ,vs<) sta se nemški cesar in laški kralj Humbert objela in poljubila v Berolinu. Kakošen je bil Prus do katoličanov še pred kratkim in kakošna je kralj Huinbertova vlada še zmeraj, to je znano. Pilat in Herod sta st bila poljubila — vsaj v duhu — °krat, ko sta oba spoznala, da je Jezus nedolžen; .