Štev. 48. Poštnina plažaaa v galatriali, V Ljubljani, torek, 28. februarja 1922. Leto II Izhaja vsak delavnik popoldne CENE PO POŠTI: » celo leto K 240 — » pol leta K 120 — V opravi stane mesečno K 18*— SredniJtn im ignirnlStn « Ko pHidcr Jlto 6 — Teltifoi ■redniStti tt»» so — feiefot so np/MMliU* šiu $28 — CENE PO POŠTI: ta četrt leta K 60*— ta en mesec K 20*— Glasilo krščanskega delovnega ljudstva Posamezna številka stane K l*lf Zakaj? časopisje cele države se bavi danes * gospodarskim položajem naše države, ki je tako kritičen, kakor še morda nikoli ni bil. Vlada izdaja naredbe, odredbe, odlo-** in ukaze, a te papirnate bombe zalezejo toliko kot nič, ali pa imajo celo čisto nasprotni uspeh. Povdarjali smo že, da ko- V uPrav' na višjih mestih, notranja politika nasilne centralizacije ter nespo-s« °? v zunanji politiki tvorijo skupaj ti-delujoči vulkan, ki pretresa naš ogled in ruši naš kredit. V zvezi s tem moramo presojati vladne odredbe, pa bomo razameli, zakaj vladne odredbe učinkujejo edno tako, kakor je državi v škodo. Za-°n o pobijanju draginje je imel nalogo, draginjo ubiti. Zgodilo se je seveda točno Oarobe; odkar imamo novo naredbo proti j“®ginji, je draginja zrastla skoro že za r: % in še več. Podobno je z moratorijem, i so ga zahtevali od vlade belgrajski tr-gnvei, da se ž njim zavarujejo pred posle-icanii svoje napačne špekulacije. Trgovci v° ^varovani, dinar pa pojde k vragu in z njim naš kredit. , Jasno in čisto očitno je, da more to ^ le na rovaš nesposobnosti ali pa ko-^nptnosti ali pa obojega. Trde so te be-®ede, toda saj tudi besede težke ko kol pri ‘?j gospodi ne zaležejo ničesar. Interesi ljudstva in države so resnično le postranskega pomena za visoke gospode na vrhovih belgrajske uprave. Celo srbijanski hsti že povdarjajo, da tako ne gre več. Odkrito piše belgrajsko »Vreme«, da na najvažnejših mestih naše uprave ne sede strokovnjaki, ampak »ljudje, ki jih je vrgel n« površje strankarski vpliv in klubska h“®za«. »Vlada hoče, da z zakonom olajša frgovcem izgube. Dvomimo, da bi to bilo simpatično in koristno i za trgovce. Strmoglavi padec dinarja ni brez zveze s tem j^edlogom.« »Vreme« zaključuje: »Zakaj haančni minister ne zabrani takoj vsak av°z luksusnega blaga? Nam nista potrebna ne puder ne pomada. Zakaj ne predloži ^nhona o sorazmernem obdavčenju, zakaj dopušča, da se z enim puranom plača da-v®k na pet hektarov?« Tako sodi belgraj-**o »Vreme« o možeh naše uprave. Iz teh razprav po listih pa izvemo še *a neko značilno dejstvo, ki je brez dvoma krona naše finančne politike. Dne 15. februarja bi bila morala naša finančna upra-h izplačati obresti od 4>/2 % državnega Posojila. Tega pa naše finančno ministrstvo hi storilo in ni izplačalo obresti državnega posojila. Že radi moratorija so se oglasi zunanji upniki jugoslovanskih zasebnih , j?ikov. Sedaj pa so radi zamujenega izplačila obresti od strani državne uprave jahanji finančniki prišli z ostrim prote-,°Ui. Kaj takega se niti v prejšnji Srbiji hi nikdar zgodilo. S tem je naš kredit bolj hdarjen kakor bi ga mogle omajati vse hhuge dosedanje afere. Na ta način nam je ®uemogočeno seveda vsako zunanje poso-, > ki ga je deležna v obilni meri sedaj Jpo uboga Avstrija. Zato se ni čuditi, da »phi Rumunska svoje posojilo, da ga dobi -frcija in Bolgarija — a mi ne! Na ta način hi Čudno, da je bolgarski lev poskočil od “Ona 60, češkoslovaška krona pa od 64 na Jasno je, da bi takih napak v finančni Politiki ne delali niti analfabeti. Pa naj j**! takim režimom brezvestnosti, korupt-lahkomiselnosti in nesposobnosti prikujemo, da bo naša valuta rastla in dra-g*hJa padala? Pod tem režimom naj priča-5hJemo pravičnega izenačenja davkov? avkov na vojne dobičke? Pač, pri nas j-ubirajo davek na vojne dobičke, a najini tistih, ki vojnih dobičkov sploh J~®li niso, a žlahta v Belgradu je prosta P1°h vseh davkov. ek *n mi se še čudimo, zakaj gremo z Ve?Presno naglico navzdol. Ne vprašajte z®kaj I Dokler bo ljudstvo izročeno te-gač *** talfepove<^al spl°h vsako arbitražo. Te bo *° *® z ozirom na ministrovo odred- uo uresničile. [Poslanci naj kontrolirajo zunanjo politiko in vojaško uprsoo! Iz seitss parS&ssiastfa. — Dsbafa o novem poslovniku. Belgrad, 27. febr. (Izv.) Na današnji seji nar. skupščine se je čitalo poročilo o reviziji koncesij o eksploataciji ribolova na Ohridskem jezeru. Poročilo pride na dnevni red, čim bo dotiskano. Pravosodni minister odstopa na to od zahteve pa izročitvi posl. Josipa Klekla in Vladimira Pušenjaka sodišču, ker je nastopilo objektivno zastaranje kazni. Nato interpelirapo posl. Janez Brodar in tovariši vojnega ministra zaradi nepravilnega postopanja z vojaštvom. Nato preide zbornica na dnevni red: Debata o poročilu odbora za poslovnik. Čita se poročilo referenta in odvojeno mišljenje jugoslovanskega, zemljoradniškega in demokratskega kluba. Poročevalec dr. Perič naglaša, da se je doseglo v najvažnejših vprašanjih poslovnika soglasje med vlado in opozicijo. Poslovnik je dobil razne nove določbe. Mesto najstarejšega člana parlamenta bo vodil sedaj seje začasni predsednik, dokler ne poda verifikacijski odbor svojega poročila. Podpredsednika bosta za naprej samo dva in 4 tajniki. Volitve v posamezne odbore se vrše po proporcu. Na seje zakonodajnega odbora imajo pristop tudi novinarji. V načelnih debatah smejo govoriti načelniki klubov poldrugo, posamezniki pa po eno uro, v podrobnih debatah pa načelniki 1 uro. poedi-ni poslanci pa po pol ure. Na predlog poslancev se sme debata zaključiti, a le tedaj, ako sta od vsake skupine govorila vsaj po dva poslanca. O interpelacijah ni več odvojenega mišljenja. Poslanci imajo po odgovoru ministrov pravico, v 6 minutnem govoru izjaviti, ali se z odgovorom stririajo, ali ne. Ministri morajo na interpelacije odgovoriti najkasneje v 6 mesecih. Ako je minister na določeni dan odsoten, pride interpelacija kot prva na dnevni red prihodnje seje, določene za interpelacije. S tem se je omogočilo, da ministri morajo odgovoriti na interpelacije. Ako interpelant slučajno oboli ali iz drugega vzroka ne pride v zbornico, sme pooblastiti drugega poslanca, da prevzame njegovo interpelacijo, ki jo zastopa za nfegove odsotnosti. Glede prozivke se določa, ako bi pri štetju glasov prišlo v dvom, ali je dosežen kvorum, se more odrediti prozivka, ako to zahteva en poslanec in ako mu pomaga deset tovarišev. To se pa sme zgoditi le enkrat v vsaki seji. Ako se poslanci pri prozivki odstranijo iz dvorane, potem se smatrajo da glasujejo proti. Poslovnik se lahko izpremeni z resolucijo; vsak poslanec more v tem slučaju staviti pismen predlog, da se gotove določbe izpremene. Narodna skupščina razpravlja potem o tem predlogu. Besedo povzame poslanec Josip Gostinčar (Jugoslovanski klub) in pravi, da želi njegova stranka, da se narodna skupščina izpopolni in da pridejo vanjo tudi oni poslanci, ki so bili dnsedaj odsotni. Zato predlaga, da Se člen 9, ki govori o prisegi poslancev, izpremeni v tem zmislu, da prisežejo poslanci samo na zvestobo ustavi in da bodo v izvrševanju svojih poslanskih dolžnosti delovali za dobrobit naroda. Nadalje predlaga, da se osnuje odbor za zunanje stvari, da bo mogel parlament kontrolirati zunanjo politiko. Pravi, da interpelacije ne zadostujejo, da bi parlament imel zadostnega vpliva na našo vojsko. Zaradi tega zahteva v imenu svojega kluba, da se ustanovi v narodni skupščini poseben odbor za vojaške zadeve. Besedo povzame nato poslanec dr. Ante Trumbič. Veli, da je vlada izdelala načrt novega poslovnika. Odboru ga je predložila kot svoj predlog. Govornik poudarja, da se v nekaterih točkah ta predlog ne krije z mišljenjem večine odbora, in iz tega je vlada napravila vprašanje. Iz vsega sklepa, da je ta novi poslovnik predlog vlade, in ne večine odbora. Poslovnik ima namen, da zaščiti svobodo delovanja narodne skupščine in svobodo govora vsakemu poslancu. Obžaluje, da se poslovnik ozira le na posamezne skupine in stranke v parlamentu, ne pa na poedine poslance. Načelo proporca ni v skladu s tem predlogom. Proporc pride do veljave pri volitvah v odbore ali pri debatah. Nadalje ima novi poslovnik tendenco, da omeji v ustavi zajamčeno pravico narodne skupščine do budgetiranja, ker omejuje pravico govora in določa, da se mora debata o državnem proračunu končati v dveh meseci!.. Dr. Trumbič izjavlja končno, da bo glasoval proti novemu poslovniku. — Na njegove besede je odgovarjal minister Marko Trif-kovič, nakar se je zopet oglasil k besedi dr. Trumbič. Seja je bila zaključena ob 8. uri zvečer. Pripraoe za gzniostia MmEO. AH ho sovjetska Rušita priznana. London, 27. februarja. (Izvirno.) Do-znava se, da se dne 6. marca sestanejo v Londonu zastopniki Anglije, Francije, Italije, Belgije in Japonske, da se porazgo-vore glede priprav za mednarodno gospodarsko konferenco v Genovi v onih smernicah, ki so še določile na konferenci v Cannesu in na zadnjem sestanku med Lloyd Georgem in Poincarejem. London', 27. februarja. (Izvirno.) Ministrski predsednik Lloyd George je izja- vil v razgovoru s posebnim poročevalcem Reuterjevega urada po svojem povratku iz Boulognea, da se je v pogajanjih z ministrskim predsednikom Poincarejem dosegel popoln sporazum. Razmotrivala sta v glavnem o konferenci v Genovi in o vprašanjih, ki se bodo na tej konferenci obravnavala. Vprašanje, ali se Rusija prizna, je odvisno le od Rusije same in od njenega zadržanja na genovski konferenci. Fotaraa Statestrcfa 9 mariborn. K požaru dr. Francovega paromlina v Mariboru se še poroča: Goreti je začelo že pred 14. uro 26. t. m. Ljudje, ki so videli dim, pa so mislili, da prihafa dim s kolodvora, ker stoji mlin tik za njim. Ob 14. uri šele je javil strel iz topa požar. Še predno je prihitela na lice mesta požarna bramba, ki je bila pre-kasno obveščena, je nastopilo vojaštvo 45. p. p. Ob 15. uri je dosegel požar višek. Skupnemu nastopu vojaštva in požarnih bramb se je posrečilo omejiti ogenj na mlin in tovarno za testenine. Velika sreča je, da se niso vneli poleg stoječi magacini, v katerih jte bilo več cistern bencina in pa kolodvor, na katerem se je bilo vsled vročine vnelo že več vagonov. Proti večeru je zmanjkalo vode, ker je odpovedal mestni vodovod. Da si niso požarne brambe pomagale iz sosednjega potoka, bi se bil požar razširil na celo predmestje Melje. Kako je požar nastal, še ni znano. Stt-p'ho. da je bil zaneten nalašč: V soboto je namreč delavstvo iz paro-mlina zahtevalo od dr. Franza povišanje plače. Leta pa jim je baje odgovoril, da raje vidi, da je mlin prazen, kakor pa da bi ugodil njihovim zahtevam. In tako spravljajo ljudfe, ki so delavstvu nenaklonjeni, požar v vzročno zvezo z mezdnim gibanjem. Zgorelo je 20 vagonov moke in več žita. Požarne brambe še vedno gase, ker gorijo notranji prostori. Škoda se ceni čez 200 mi-ljonov kron, ffinna itaKjaaiiui af&da Rim, 27. februarja. (Izvirno.) Italijanska ministrska kriza se je rešila. Novi kabinet je sestavil De Facta, ki je bil dvakrat finančni minister, enkrat pa justični minister. Njegovo ministrstvo je koncentracijsko; v njem bodo zastopane vse stranke, razen fašistov in socialistov. Facta prevzame tudi notranje ministrstvo. Zunanji portfelj dobi Schanzer, ki je bil načelnik italij; aake delegacije na razoro-ževalni komisij v Washingtonu. Zakon o »zaščiti" >M lavstoa. Oddelek za socialno politiko pokrajinske uprave v Ljubljani nam pošilja v ob-vo: Zakonodajni odbor je odobril načrt zakona o zaščiti delavcev, ki določa razdelitev podjetij po kategorijah, dalje delovni čas ter reguliranje dela ob praznikih. Za industrijska in rudarska podjetja je določen osemurni delavni čas; kot industrijska podjetja se smatrajo le tista, ki zaposlujejo najmanj 15 delavcev. Za ostala podjetja velja 8 do 10 umi delavnik; delovni čas v teh podjetjih določi ministrstvo za socialno politiko v sporazumu z ministrstvom trgovine in industrije po zaslišanju trgovske in obmiške ter delavske zbornice. Poleg reguliranja delovnega časa odloča ministrstvo za socialno politiko tudi o času odpiranja in zapiranja delavnic tako ob delavnikih kakor tudi ob priliki raznih narodnih in konfesionalnih praznikov. Da se bodo mogle vpoštevati pri reguliranju delovnega časa krajevne potrebe in želje prebivalstva, skliče pokrajinska uprava v najkrajšem času zastopnike trgovske in obrniške zbornice, dalje zastopnike delavskih organizacij kakor tudi druge zainteresirane faktorje, katerih naloga bo, da se izjavijo glede uvrstitve podjetij v kategorije, po katerih se ravna delovni čas, dalje kako bi se v vsakem poedinem mestu moralo regulirati odpiranje in zapiranje obratov, dalje ob katerih narodnih in konfesionalnih praznikih, razen nedelje bi bilo potrebno popolno ustaviti delo v vseh podjetjih, dalje v katerih krajih naj bi se dovolil izjemno dveurni delovni čas ob nedeljah in končno kako postopati tam, kjer so nedeljski ali prazniški semnji, ker zakon o zaščiti delavstva ne predvideva izjeme za dovoljevanje dela ob nedeljah v navedenem slučaju. V vseh večjih podjetjih ostane torej dosedanji osemurni delovnik neizpreme-njen. Delovni čas se more podaljšati v rudarskih podjetjih dnevno za eno uro, a v drugih največ za dve uri, če se odloči štiri petine delavstva s tajnim glasovanjem za podaljšanje. Gospodarski razori u RnsEff. Zadnja stvarna gospodarske poročila iz Rusije se glase tako-le: Ruska vlada je predložila načrt, po katerem se državni monopol nad petrolejem s 1. marcem t. 1. popolnoma odpravi. Zagotovi se le množina, ki je določena za izvoz, da si ohrani država zamenjaluo sredstvo. Ves ostali petrolej se prepusti svobodni notranji trgovini; pravice do prodaje ne dobe samo zadružne organizacije marveč tudi zasebniki V vzhodni Ukrajini gredo v zadnjih 3—4 tednih cene hitro kvišku. V Harkovu so tržne cene te-le: kruh 25 do 30 rubljev za funt, moka 30—45 rubljev, su^vo maslo 180 rubljev. — Na moskovski blagovni borzi so se beležile te-le cene: moški čevlji 350 rubljev par, ženski čevlji 350 rubljev, nizki čevlji 300 rubljev. Žal. da viri ne poročajo cen živilom. Kakor znano, je bila sovjetska vlada prisiljena, da v praksi od popolne socializacije zaenkrat zopet popusti. To je umevno, saj rusko delavstvo niti od daleč ni bilo pripravljeno, da prevzame in samostojno vodi industrijsko gospodarstvo. Da ne skoči neposredno zopet v skrajnost, s® je sovjetska vlada odločila za najemninski sistem: Obrati, posebno male obrti, se dajejo v najem organizacijam in zasebnikom, deloma tudi prejšnjim^ lastnikom. Zanimivo je dejstvo, da je 55% vseh najemnikov privatnih oseb, od tega nad 20 % prejšnjih lastnikov. Večina v najem oddanih obratov so mala podjetja, ki se pečajo s proizvajanjem živil. Pasoetouanfa tnale antante. Belgrad, 28. febr. (Izv.) Naša vlada je dobila obvestilo, da je Poljska že določila svoje eksperte za konferenco držav male entente v Belgradu. Poljski delegaciji bo najbrže predsedoval Okenski, poslanik Poljske na našem dvoru. Včeraj so bili med Belgradom, Bukarešto, Prago in Var- j$fcm čas«, Hne 29, febntaHa 1922. šavo izmenjani brzojavi glede definitivne določitve dneva pričetka konfcrence. Odločitev pade tekom današnjega, dne, V tukajšnjih krogih domnevajo, da se prifine konferenca 15. marca. Telovadni teden I* Z. V dneb txf 5.—12, marca priredi j OZ v Ljubljani telovadni leden, ki obstoja iz treh akademij in 5 telovadnih večerov. Otvori sc telovadni teden s prireditvijo naraščaja 5. marca ob 4, uri pop. v Ljudskem domu. I Od 6,—10. marca se vrstijo telovadni večeri raznih oddelkov z raznovrstnim orogramotn v telovadnici Ljudskega doma. V soboto 11. marca ob 8. uri zvečer se bo vršila Orliška akademiia z izbranim vzporedom v Ljudskem domu. V nedeljo 12. marca se telovadni, teden zaključi z Orlovsko akademijo v veliki dvorani hotela Union. To je glavna prireditev telovadnega tedna. Vstopnice za obe akademiji v Ljudskem domu se dobijo v predprodaji pri NHčmanu, za Orlovsko akademijo v Unionu r trafiki Uniona, za telovadne večere pa v Jugoslovanski knjigarni. Današnfa predbsrza. Dana;, 28. febr, (Izv.) Na današnji pred-horzi »otirajo. Zagreb 19 75, Italija 340, Praga 115 ZSrich, 28, febr. (Izv,) Na današnji ■predborzi notirajo: Budimpešta 0,74, Berlin 2.23, Italija 27, London 22.60, Newyork 511, Pariz 46.75, Praga 0.15, Dunaj 0.10, Zagreb 1.55, Varšava 0.12. IZ RADIKALNEGA KLUBA, Balgrad, 28. februarja. (Izv.) Sinoči je imel radikalni klub sejo, na. kateri je bil prečit a n dopis predsednika kluba Ace Stojanoviča. V dopisu pravi, da je ob volitvah sklenil z nekim kmetom, ki je bil drugi na njegovi listi, pogodbo, da se bo po gotovem času odpovedal njemu v korist poslanskemu mandatu, Ta čas je sedaj prišel. Zato odklan a svoj mandat in obe=> aem mesto predsednika kluba. V radikalnih krogih se govori, da bo za predsednika kluba najbržc izvoljen Ljuba Jovanovič, POSVETOVANJA ENTENTE. Pariš, 27. febr. (Izv.) V zmishi korespondence med angleškim zakladnim ministrom Robertom Homeom in francoskim finančnim ministrom De Lasteyrie-jem se je določilo, da se finančni ministri Francije, Anglije, Italije in Belgije sestanejo ane 8. marca v Parizu. V prvi vrsti bodo bavili z razdelitvijo odplačil nemške vojne odškodnine in stroškov za za-'jedbo enega dela Nemčije po en ton tn ih "etah. KONFERENCA V RIMU. Km., 27. februarja. (Izv.) Na konferenci nasledstvenih držav so se na splošno razmotrivala vsa vprašanja, s katerimi so «e bavili tozadevni pododseki, kakor s civilnimi in vojaškimi pokojninami bivše Avstrije. Nato se je začela razprava o dogovoru glede onih denarnih zavodov, čijih delovanje se razteza preko mej dsnašnje Avstrije. VELIK POŽAR V BOSNI. Sarajevo, 28. februarja. (Izv,) V Vla-»enici je velik požar uničil parno žago Manbeyer in sin in veliko skladišče lesa, Požar je baje nastal vsled neopreznosti delavcev. Škoda znaša več mil.onov. JPollHčni dogodki A -f Llojd George m razorožitev na suhem. Pariški >Temps« piše, da namerava Lloyd George na genovski konferenci na vsak način sprožiti tudi razorožitveno Vprašanje. Zaenkrat naj bi se vsaka na konferenci zastopana država sama zase zavezala, da neizzvana ne bo napadla nobenega svojih sosedov. Temeljem te obveze naj bi potem konferenca klenila, da se morajo kopne armade zmanjšati, kakor je sklenila washingtonska konferenca omejitev oboroževanja na morju. Na ta način bi se v ojaški izdatki evropskih dežela znatno mižali in tako dejansko mnogo pripomoglo za gospodarski prospeh Evrope. Za omejitev oboroževanja. Komisija za omejitev oboroževanja v zveza narodov ter njeni pododseki so v svojem delu toliko napredovali, da bodo mogli v teku meseca marca plenarnemu zboru predložiti svoje uspehe. Po vseh deželah se priredi anketa o splošni omejitvi oboroževanja. Vladam se dotične vprašalne not" ne pošljejo. Med Poljsko in Madžarsko ni nobene pogodbe. Poljski poslanik v Pragi Pilp je uradno dementiral vest, ki so jo prinesli razni listi, da sta Poljska in Madžarska sklenili tajno pogodbo, ki ne Izključuje oboroženega sodelovanja. Poslanik pravi, da je Poljake in Madjare dejansko vezalo tisočletno prijateljstvo, da se jo pa mišljenje na Poljskem, odkar so se Ma-.diari natmili na sfran Nemčije, temeljito iz- , premenflo. Kakor pogodba z Madjarsko v j gornjem armislu ie popolnoma izključena. + Sestanek Poinoareja in Llovd Georgea,. V soboto sta se sestaia v Boulogne ob Kanalu Lloyd George in Poincare, da se posvetujeta o programu genovske konferenco. Premijera sta se razgovarjala cel dan. Ob 18. uri sta posvetovanje zaključila. Nato je Lloyd Georg izjavil novinarjem, da vlada med Anglijo in Francijo popoln sporazum in da se skliče genovska konferenca takoj, ko se reši kriza rimskega kabineta. Konferenca se skliče naj-brže 10 aprila, prej pa se bodo vršili še manj važni formalni dogovori. -r Vodstvo Radičeve stranke je imelo 26. t. m. v Zagrebu zborovanje. Radič Je v svojem govoru zastopal misel, da bi se sedanji >Hrvatski bloke pretvoril v republikanski ali kmetski blok. Zbor se je pečal predvsem s tehaiško-organizatoričoimi vprašanji in je sklenil, naj se člani glavnega odbor« raakrope po deželi in vsepovsod organizirajo krajevne odbore hrvatske republikanske stranke. Posebno pozornost obrača Radič na Bosno in Hercegovino ter Dalmacijo, kjer bi rad strl rastočo moč Krvatske pučke stranke. 4- Tudi brvatska zajednica se giblje. Dne 26. t. m. je imela organizacija Hr at-ske zajednioe občni zbor. Iz poročil je razvidno, da Šteje stranka krog 100.000 organiziranih članov. Za predsednika je bil izvoljen bivši zagrebški župan dr. Stjepan Srku! j. -f Pontsrecan Pecljev shod v Kianu, V nedeljo je sklical minister Pucelj shod v Kranju, da bi zagovarjal svojo politiko in dobil zaupnico. Toda razburjeni zborovalci mu niso dali priti do besede ter je moral oditi, odkoder je prišel. Na shodu se je lahko prepričal, kako dobro je dela! za l.ud-slvo. — Na zadnjem shodu v Slov. Bistrici pa so Puclja morali stražiti orožniki, ki so z nasajenimi bajoneti stali na odru. Sedanja politika rodi za vladne stranke tudi svoje sadove. 2)nevni dogodki — Meeflsa gibanja na Slovenske-!. Prihodnji ponedeljek se po posredovanju pokrajinske uprave na zahtevo Strokovne zveze tovarniškega delavstva vrše za delavstvo tovarne Sešir v Škofji loki mezdna pogajanja, ker tovarna doslej ni odgovorila na sahtave delavstva. — V sredo se vrše mezdna pogajanja v Medvodah za delavstvo oljne tovarne. — V petek bodo pogajanja za čevljarsko delavstvo v Tržiču. V mezdnem gibanju je še papirniško delavstvo. S L marcem stopijo v mezdno gibanje tudi usnjarski delavci. — Generalna direkcija državnih dolgov je i objavo D br. 17668 z dne 24. nov. 1921 pozval naše državljane, da prošnjam za protest »oper žigosanje njihovih obveznic predvojnih negažiranih dolgov bivše avsfro-cgrske monarhije, ki so nahajajo na ozemlju avstrijske republike, po republiki Avstriji priloLa tudi potrdila o državljanstvu (domovinski list). Ker stranke v mnogo primerih niso predložile prošenj v zmi-slu objave ali prošnjam niso priklopile potrdila o državljanstvu, je potrebno, da naj-dalje do 5. marca t. L dostavijo neposredno poslanstvu kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev na Dunaju (Wien L, Seiler-statte 80): 1. Potrdilo o državljanstvu; 2. da v dopisu označijo točno številko depotne listine, številko strani (folija) za vsako banko, kjer »e nahaja depo. Po možnosti naj se predloži točni prepis potrdila o depoju. Prošnjo, s katero se predloži potrdilo o državljanstvu in druge podatke se mora opremiti k predpisanim kolkom. V prošnji naj s« sklicuje na poprejšnje prijave. — Ifcvrstn« iearada Kakor poroča belgrajsks »Politika*, sta prodala Rade Pašič m zagrebški »Promet-’ proslule Ptic-Ijeve vole v Švico po 100 K za kg, dočim sta jih omonjena gospoda kupila od ministrstva za poljedelstvo po 16 K za kg. Torej so gotpodjfe zaslužili pri enem kg 84 K kosmatega, — Minister Pucelj pač lahko prevzema odgovornost za prodano živino nase — po tako izvrstni — »zaradi«. Kmet kmeta! Da! Danes odira kmet. kmeta! — Polatni im uvedejo na Francoskem tudi leto«. Vendar bodo pristojni faktorji imeli pravico, da krajevnim razmeram primerno urede ure šolskega pouka, kupčije na trgu, tramvajskega in železniškega prometa. — D«lav«k* banka m Dunaja. Soci* alnodemokratične gospodarske organizacije v Avstriji snujejo svojo lastno banko. Banka bo imela svoj sedež na Dunaju *-» bo nameščena v domu socialnodemokra-tičnih strokovnih društev, Praterstraese 8, — Velika, tatvina. Te dni so nepoznani vlomilci odnesli iz blagajne »Hr-vatske banke« na Reki 680.000 K ~ Velika tatvina v Subotici, V nekem subotiskem hotelu je bilo 22. jan. t 1. ukradenih raznih dragocenosti v vrednosti 300000 dinariev in 2000 dinariev y gotovini. £|ubl|anskt dogodki ij Obujmo stanje strezuiškega oso h j* dobrodelnih zavodov v Ljubljani. Pišejo nam: Skoraj neverjetne razmere vladajo v tukajšnji državni bolnici ter v drugih do-hrodelnih zavodih. Strežniško osobie je že parkrat poslalo svojo deputacijo na zdravstveni odsek za Slovenijo, a vsakikrat brez uspeha. Vselej stari odgovor: nimamo denarja. Zatorej smo prisiljeni, da se obrnemo na širšo javnost, naj se izve enkrat, zakaj ni stalnega, dobrega in zanesljivega strežniškega osobia v bolnicah? Zakaj so postali dobrodelni zavodi nekaka menjalnica za uslužbence? En strežaj, kateri ima službo od 6. ure zjutraj brez odmora do pozne noči ter še ponoči nima miru, zasluži na mesec celih 312 kron 50 vin., strežnica pa 225 kron. Poleg tega je tudi hrana včasih slabo pripravljena. Če pomislite tudi, v kakšnem smrdljivem zraku mora osobje vedno delati, potem mislimo, je za vsakega razumljivo, zakaj smo dali temu članku napis: ;>Obupno stanje«. — Obračamo se torej še enkrat s prošnjo na zdravstveni odsek, da pomore našemu obupnemu stanju, ker s to plačo nam ni mogoče kupiti niti pol metra blaga, kje so pa čevlji in druge potrebščine. Bolniški strežniki. Ij Umrl je v Ljubljani novomeški sodni svetnik g. Anton Cigoj. Ij Opozorilo trgovcem, Gremij trgovcev v Ljubljani opozarja sv o/e člane z ozirom na zakon o pobijanju draginje, naj imajo na vseh predmetih vidno označene ce-n® ter naj ne iščejo pri prodaji prekomernih dobičkov, Dalj'e opozarja gremij svoje člane, aa imajo morebitne komisije, ki bi pregledovale trgovske lokale v dragmjskih zadevah, vedno pravico, vpogledati tudi račune. ljNovi poslovni prostori ns glavni pošti v Ljubljani. S 1. marcem t. 1, se preseli oddelek za sprejemanje brzojavk iz dosedanjih prostorov v avli poslopja glavnega poštnega urada, in javna telefonska govorilnica, sedaj pri oddelku pisemske izdaje — vhod v Prešernovi ulici — v nanovo adaptirane prostore v pritličju istega poslopja. Novi prostori se nahajajo v Prešernovi ulici, vhod bo pa iz veže poštnega poslopja, — Sprejemanje brzojavk in telefonska služba se bo vršila neprestano, tako da strankam ne bo več potrebno po 20. uri potruditi se v II. nadstropje. 1^ Dve žrtvi zasirupljenja. Sprevodnik južne železnice Ivan Kladnik z Laz se je v noči od nedelje na ponedeljek v baraki na tukajšnjem južnem kolodvoru nezavesten zgrudil. Odpeljali so ga v bolnišnico, kjer je kljub zdravniški pomoči pod znaki zastrupljen,a umrl. Še isto noč so iz iste barake pripeljali nezavestnega v bolnišnico zavirača južne železnice Jerneja Maraelja, ki jc istotako pod znaki hudega zastrup-lienja v par urah umri. Smrt obeh železničarjev je še nepojasnjena. Trupli so raztelesili ter se }'e uvedla preiskava, Ij Banke kupnjeo hiše. Nekatere ljubljanske banke se hočejo izmuzniti stanovanjskemu zakonu, ki jim nalaga, da si zgrade lastne hiše. Tako )Ne želim nobenega maščevanja, ker meni moža »» otrokom očeti ne more nihče vrniti t« Sedanja, tretja Jalenova žena je fctpov®- dala, da je bil Jalen z njo dober, da se ga je pa vedno bala, ker je bil tako čudea in za vsako malenkost tako razburjen. Žrtvii ki jo je zapeljal, je obetal, da jo fco po* roči!, če mu umrje žena (Zajčeva teta). Ko se je to res zgodilo, io je pa enostavno zapodil in vzel drugo. — Psihiatri so it-ključili neodgovornost morilca. Po govoru državnega pravdnika in zagovornika dr. Žirovnika so porotniki z 11 proti 1 glasQ potrdili prvo glavno vprašanje o umoru vprašanje o duševni zmedenosti pa soglasno zanikali. Nato je sodišče izreklo razsodbo, s katero se Anton Jalen ob' soja na smrt na v e š a 1 i h. ROP NA VRHNIKI. Danes predseduje poroti svetnik Pernus, v*' tenla sta svetnik rir. Mohorič in okrajni sodu® Kralj. Obtožbe (za tri razprave gre) zastopa drž*?' ni pravdnik dr. Ogoreutz. Pri razpravi je dan®9 navzočih 50 orožnikov, kateri obiskujejo orožnih podčastniško šolo. Obdolženec Ivan Pucelj iz Sv. Križa pri Trst** je služil prod vojsko na Lenarčičevi žagi na Vri** niki, kjer je bila zaposlena tudi njegova mati K*" tarina, ki tauuje na Mali LigojnL Pucelj je kot w jak večkrat prišel v vrb nitko okolico. Trdil je, je kupoval za častniško obednico živila. Na Vri*®1' ki se je seznanil z Ano Zupanc, ki je -ianova!1 svoji sestri Antoniji Dogau. Obdolženec jo je 24. oktobra 1018 obiskal V isti hiši je stanoval* tudi begunka Amalija Marušič. Po svojem, pri Zupančičevi se jo nenadoma pojavil v sobi Prl Marušičevi, kateri je pripovedoval, da ima na Pr0‘ daj več krav po 1000 do 2000 K. katere so vojflšt* last in ji obljubil, da ji ho eno ponoči prignal- K® je nato odšel iz sobe, se je kmalu zopet vrnil ti® opozoril Marušičevo, da kroži zelo veliko pouflre' jenih bankovcev po deželi in ji svetoval, naj P**' gleda svoj denar, če nima tudi oDa kak falsi^1" Ta se je odzvala obdolženčevemu nasvetu in nila izpod postelje skrit denar v znesku 5300 S- *** je bankovce pregledala, jih je meneč, da so ^ pravi, vtaknila zopet v knjižico. Pucelj je poseg®! po knjižici, a Marušičeva .io je stisnila pod pa®*’1' ho. Obdolženec jo je nato z obema rokama od **' daj zagrabil čez pleče in prsa, jo vzdignil in s!50' šal jo podreti na tla. Marušičeva jo še vedno tiskata knjižico k životu in se kljub močnemu obje*8* splazila do vraf, pri katerih pade na tla, napada-I«? pa ji je s silo iztrgal knjižico iz rok in pobeg* nil. Soseda Antonija Pegan je čula vpitje in pribi" tela in videla, kako je bil Pucelj sklonjen nad M®' rušičevo tor ji iztrgal knjižico in zbežal na Goriško-Dne 11. novembra pa se je ljubljanski policiji P°' srečilo aretirati obdolženca. Pucelj dejanje prizna* va, zanika le, da bi on s silo potegnil MaružičeVJ knjižico z denarjem. Puclja je zagovarjal dl. Novak. Obtoženec je izjavil, da je kriv. Mirno v lep® stavkih jo opisoval svoje življenje iu svoj greli- Porotnikom jo stavil senat dve vprašanji, iu sicer: 1. glede na rop in 2. z ozirom na tatvino. Porotniki so potrdili vprašanje glede na rop * ® da in 3 ne. Predsednik senata svetnik Pernuš j® nato razglasil sodbo, s katero je bil Pucelj obsoje® na 3 leta težke ječo, poostrene vsak m®3®*5 enkrat s postom in trdim ležiščem in vsakega 24. oktobra s samotnim zaprtjem v temnico. P1'®" iskovalni zapor se Puclju ni vštel, ker je bila njim izdana tiralica. Nato se je pričela sledeča razprava: BREZSRČNI DELOMRZNE?.. Samski delavec Franc Gregorc, rojel 1. 1®^' v Spodnji Beli se je dne 1. novembra pridru^ beraču Jožefu Marnu, ko je šel skozi Gor. Sa'-0' Ko mu je Muru povedal, da gre v Stražišče povat nekaj obleke, mu je obdolženec obljubili da mu jo bo on daroval, ker je revež iu ker m01* on k vojakom. Za to darilo je pa Gregorc zahtev8^ žganja, katerega mu jo Marn prinesel četrt li®1 iz barake, r katero obdolženec ni botel vstop#* Ko sta se nato podala v Kranj, mu je Marn n* :>Stari pošti: plačal 1 liter vina, kruha in čigave^ Slednjič sta Sla proti Kokrici. V bližini Prevalje je Gregorc pograbil Marna s;a vrat, 3* vrgel na tla in mu pobral ir žepa 130 kron go10* vine. Obdolženec je prvotno zatrjeval, da ni lme* namena Marna oropati, šele pred sodiščem J8 priznal, da jc izvršil dejanje v pijanosti. Tip®* vedbi Mama priča tudi Jožef Markun, ki je * razdalji 100 korakov opazoval ^regorSe-v.. ravn*' nje. ’ Obdolženec je delomržnož. Ko so ga po vi-šonem ropu ljudje videli v goutilni, ni iwpr»^ vtisa do nezavesti pijanega človeka. Gregorca zagovarja dr. Kokalj. Porotniki so na stavljeno vprašanje krivde Gregorca soglasno zanikali, na kar jo razglasil oprostilno razsodbo. ZALOŠKI POPOTNIK. Na tatoženo klop se je nato vsede! radi vine že večkrat predkaznovani trgovski sotrU®10 Josip Omerza. v Obtoženec je 5, dneombra t. J. ukradel Sirca iz Ljubljane zlatnine v vrednosti 9100 krt>T,‘ Ko mu je denar pošel, je pri ogledovanju M kim novim zaslužkom prišel v trgovino Joa ^ marja. tl. januarja je ob ugodni priliki vlomil trgovino in odnesel iz blagajno gotovino 9®-* kron. Pričel je neusmiljeno popivati fn razsiP*''®. denar. Ko se je naveličal Ljubljane, si je fijakerja in mu dal 400 kron, da ga peli® v log Predno pa 1® fijaker pognal konja, je pristop’ stražnik in odvedel bogatega goepoda seboj-Razprava »o nadaljuje. Izdaja konzorcij »Novega C«Ml«. Urednik’ io odgovorni urednik Franc Ki•futai*.’ Tlaka Jntoalovanskft tiskana * LfaMlarfi