St 546. ; Posamezna Številka 8 vinarjev t mSJTRO* !A»jf vtak dan — tudi ob nedeljah in gvaznlkib — ob 3. zjutraj, ob ponedeljkih ob M. do* $*ldne. — Naročnina znaša: v Ljubljani v upravništvu s»»ačno K l 20, z dostavljanjem na dom K 1*50; s pošt« Poletno K 20polletno K 10—, Četrtletno K 5—, »Mečno K 170. Za Inozemstvo celoletno K 30'—. Telefon številka 303, ; V Ljubljani, ponedeljek dne 4. septembra 1911 Leto II. »jji urnam mmmn NEODVISEN POLITIČEN DNEVNIK. -i i Posamezna Številka • vinarjev i UradnUtvo in npravniltvo ja v frančiškanski trtd 4 Dopial se pošiljajo uredništvu, naročnina upravniitm Nefrankirana pisma se n* sprejemajo, rokopisi vračajo. Za oglase se plača - potit vnta 15 v, nlce, poslana in zahvale vnta 39 v. Pri večkrat) oglašanju popust. Za odgovor je priložiti : Telefon številka 303. i Značilno stališče. Ako Človek popotuje po Štajerskem, ima priliko opazovati, da so tam po navadi najlepša poslopja v celih okrajih — šole. Nekaka radost obide človeka, ko gleda ona lepa ponosna poslopja, na katerih se sveti naslov: Narodna šola. Na najlepših Krajih stoje te lepe štiri do šest razredne šole in vabijo k sebi mladino na pouk. Štajerska dežela je lahko Ponosna na svoje šolstvo in naša slovenska Štajerska je lahko, kar se tega oče zadovnljna. Kdor je količkaj opazoval učiteljsko gibanje, mu ni moglo ostati skrito, da se giblje štajersko učiteljstvo mnogo svobodneje, da stoji |udi gmnotno na boljšem in tudi s Kranjskega so šli mnogi učiteljevat na Štajersko. In vendar je to naše slovensko šolstvo bilo pod nemškim štajerskim deželnim šolskim svetom. Zato se je marsikdo čudil, ko je primerjal slovensko šolstvo na Kranjskem, ki je “do delo slovenskega deželnega šol-J*ega sveta, in slovensko šolstvo ra ^tajerskem. V naši prelepi Kranjski uezeli smo slabše skrbeli za šolo in učitelje kakor v sosedni Štajerski, ko smo tam vendar upravno privezani na nemški Gradec. Naenkrat pa se je pojavila misel, da naj bi se štajerski deželni šolski svet delil v slovenski in nemški, da hi bilo slovensko ljudsko šolstvo na Štajerskem upravljano samostojno. Vprašanje je bilo zelo važno in se je mnogo o njem premišljalo. Lansko leto pa je štajersko učiteljstvo zavzelo svoje stališče proti delitvi deželnega šolskega sveta štajerskega in »Jutro* je prineslo izjavo učiteljstva, ki je utemeljilo svoj koiak. Marsikomu se stahSče štajerskega učiteljstva zdelo kav°u-n urazsiKdo ni mogel razumeti, "hKO bi mogel biti pošten Slovenec proti delitvi deželnega šolskega sveta, ko vendar, povsod hrepenimo po avto-uomijj in je ravno za narodno šolstvo Sutonomija velikega pomena. Tudi mi Smo dobili nekoliko dopisov, ki so Pojasnjevali stališče štajerskega uči-e'istva kot napačno. Toda mi smo matrali štajersko učiteljstvo kot edino x°mpetentno, da odločuje v tem vpra-SanJu. njegovo mnenje je merodajno 23 nas. Stališče štajerskega učiteljstva P3 je naravnost značilno za naše raz-fflere in slovenski klerikalizem še ni dobil bolj zaslužene zaušnice, kakor jo je dobil z izjavo štajerskega učiteljstva, ki se je postavilo proti delitvi deželnega šolskega sveta štajerskega, da reši sebe in štajersko slovensko šolstvo pred klerikalci. Ako pomislimo, da smo poldrugmilijonski narod, ki le z največjim trudom brani svojo zemljo pred potujčenjem, potem se nam zdi skoraj neverjetno, da so T tem narodu razmere take, da mora slovenski učitelj, ako hoče rešiti pred uničenjem sebe in šolo, voliti rajše uemški, nego slovenski deželni šolski svet To je ono značilno stališče, ki označuje naše razmtre v najlepši luči. Sobotni »Slovenec* piše, da so zaradi tega, ker je »Slov. Narod* zavzel z učiteljstvom isto stališče naprednjaki z narodnostjo »na koncu*. Toda »Slovenec* se moti. Vkljub boljšim stanovskim razmeram in vkljub boljšemu šolskemu sistemu ima gotovo štajersko učiteljstvo svoje težave in neprijetnosti in tudi pritožb čez nemške in nemškutarske nadzornike in vodje bi se ne manjkalo. Vendar vse krivice, ki se gode štajerskemu slovenskemu učiteljstvu pod nemškim in nemškutarskim pritiskom se ne dado primerjati s kričečimi slučaji klerikalnega nasilja, ki smo jih doživeli zadnje čase na Kranjskem. In ti so bili odločilni za značilno stališče štajerskega učiteljstva. Enkrat za vselej bo stalo v zgodovini slovenstva, da je klerikalizem tako divjal proti učiteljstvu, da se je učiteljstvo čutilo bolj varno pod nemškim deželnim šolskim svetom. Ako bi se delil štajerski deželni šolski svet, bi klerikalci odločevali v slovenskem deželnem štajerskem šolskem svetu in za slovensko šolstvo in učiteljstvo bi se začela ona žalostna doba, ki smo jo doživeli na Kranjskem. Klerikalci so že po naturi so-važniki šole in naši klerikalci so se izkazali v jem naravnost mojstre. Za'0 se jih štajersko učiteljstvo boji, in to opravičeno, ker bi pod njihovo vlado trpelo učiteljstvo in šolstvo. Res je sedaj nemškutarstvo rak-rana našega slovenskega štajerskega šolstva in učiteljstva — toda potem bi prišel klerikalizem, ki bi uničil nele gmotne ugodnosti, ampak tudi osebno svobodo učiteljstva. Ljubezen do svojega stanu in do šole je vodila štajersko učiteljstvo, da se je izreklo proti slovenskemu klerikalnemu šolskemu svetu. Znižale bi se učiteljstvu plače, vzela bi se osebna svoboda, na višja mesta bi lezel klerikalec, začel bi se boj proti učiteljstvu, denunciranje, preganjanje bi sledilo. Vse boljše moči bi čutile »slovensko* vlado. Šolstvu bi se kratile pravice in pridobila bi zopet cerkev in farovži, kakor je to na Kranjskem. Zato se na Štajerskem branijo klerikalcev. Klerikalcem seveda to ni po volji in hočejo pod svojo slovensko krinko motiti javnost, češ da hočejo imeti delitev dež. šolskega sveta — iz narodnih ozirov. Klerikalno narodnost pa najlepše pojasnjujejo dogodki in slučaji, ki so se dogodili zadnja leta na Kranjskem, stanje kranjskega šolstva in nasilje proti učiteljstvu je vsem v svarilni zgled; najbolj značilno pa je zanje stališče štajerskega učiteljstva, ki se je moralo postaviti proti delitvi dež. šol. sveta, da reši šolstvo pred uničujočim kranjskim klerikalizmom. Iz slovenskih krajev. Iz Mojstrane. V petek dne 8. septembra 1.1. na praznik priiede tu v hotelu »Triglav*,goriški igralci »Variete “-predstavo. Čisti dobiček gre za slovensko šolo v Krminu. Gotovo ni vsem cenjenim bralcem znano, da se nahaja ob italijanski meji slovenska šola, katero pa dolete razne neprilike in šikaniranja od naših nasprotnikov Italijanov. Dobe se i a rodoljubna srca, ki ne dopuste, da bi padla ta postojanka. Med branitelji hočejo pa tud biti goriški igralci, ter radi tega pri-rede predstavo v korist obmejnej šoli. Na vzporedu so razne zanimive točke kakor kupleti, burke in med drugim bodo videli udeleženci novo modo »Jutte culotte*, katera bode prav gotovo vzbudila mnogo smeha. Tudi imena igralcev, kakor gospod Šalko-Škrabar, gosp. Škrabarjeva, katera pride iz gledališke šole iz Dunaja, ter znan goriški komik Rado Turek in razni drugi igralci in tudi član tržaškega gledališča gosp. K., jamčijo da bodo imeli udeleženci poseben užitek. Upamo da nihče ne zamudi te prilike, ter ob enem napravi svojo narodno dolžnost, da položi obulus domovini na altar. Iz Dobrepolj. Vsi svetniki dobrepoljski. — V. — Hvaljen bodi in pozdravljen predragi moj prijatelj, ki si na petem mestu v svetniškem muzeju dobrepoljskem, Morda si se čudil, da sem te zapostavljal. Oprosti mi in ne zameri, ker gotovo nisem storil tega iz hudobnega namena I Po mojih mislih je namreč boljše, da je človek tako nekako v sredi svojih prijateljev, še prijetnejši pa takole sredi svojih prijateljic. Ta mož št. pet v mojem svetniškem registru je res svetniškega poklica, zato pa tudi zasluži, da se tudi pri njem nekoliko pomudimo, ter mu pokažemo, kakšen je in kako se peha za »sveto vero* — umazano politiko. Preobilno črnila bi morali porabiti, veliko peres polomiti in mnogo časa zamuditi, da bi napisali vse vrline, ki jih je imel početnik duhovniškega stanu, Jezus Krist, katerega hočejo imeti duhovniki za svojega mojstra in biti njegovi naslednici. Med Kristove naslednike in namestnike se štuli tudi naš pre-vneti svetnik št. pet. Toda. prijatelj, beži in ne izgovarjaj svetega in čistega imena velikega socijalista Krista. Pojdi ter si zakrij obrazi Kajti nisi vreden, da se imenuješ njegovim na-' slednikom, ker njegova beseda je bila sveta in velika, tvoja je pa le zlobna in malenkostna. Njegova dejanja so bila velika in : ocijalna, tvoja pa nična in klerikalna. Pojdi k spovedi, kakor te uči tvoja vera, očisti se svojih grehov, in lepe in velike bodo tvoje besede ! Daj mir našim ljudem vsaj ob delavnikih ter jih ne prepeljaval in ne vlači po raznih cerkvah. Reci jim in pouči jih raje, naj molijo doma in prosijo boga dežja, če ga že hočejo. •Če si morda vnet za ljudsko prosveto pa nasvetuj režiserju čukarskega teatra pod tujo streho, naj vendar ne mori in ne poneumnjuje Dobrepolj-čanov s predstavami bedastih iger šla »Sv. Neža*. S takimi igrami postane ljudstvo še bolj neumno, kakor je že. Ne naprtuj že itak revnim in z davki ter občinskimi dokladami preobloženim kmetom še večjih in težjih izdatkov! Gorje narodnim zapeljivcem in lahko-mišljenim politikonom 1 Da, stokrat gorje! Ljudstvo, ki plačuje svojemu duhovniku za deževne maše je neznansko še neumno in zaostalo. Ali še desetkrat slabši je oni, ki sprejema ta denar! Umazanost je to in nesramna zloraba ljudske zabitosti. Da bi ljudstvo vedelo, da je tvoja dolžnost prositi boga svojega za dež, pa bi se smejalo tvoji denarni zahtevi. Ali kje je še dobrepoljski kakor žefran dragi vodovod ?! Tudi Marijine kongregacije moškega in ženskega spola so stvari, katere se morajo vzdrževati z denarjem — seveda ne s svetniškim in duhov-skim — ampak s kmečkim denarjem. Nehaj torej slepiti in zapeljavati naše vrle Dobrepoljčane v verski fanatizem ter si zmisli kak drug pikanten šport — seveda zase, na lastne stroške in pa brez Marijinih devic! Slovensko deželno gledališče. Letošnja sezona obeta biti jako lepa, kajti osobje je res izbrano — tako v drami kakor v operi in opereti — in repertoar je prav lep. Obljubljajo se nam sledeča dela: A. Dramski repertoar. a) Slovanske novitete: Gorkij Maksim: , M a 1 o m e - š č a n j e “. Dram«. — Hilbert Jaroslav: »Krivica*. Drama. — Ljubinko: »Sojenice*. Pravljica s petjem. — NušičBranislav:»Pot okolisveta*. Velika opremna igra. — Petrovič Petar: »Solza*. Slike z vasi. — Špicar Jakob: »Kralj Matjaž*. Izvirna narodna pravljica. — Tolstoj-Bataille: »Ana Karenina*. Drama. b) Tuje novitete: Bahr Herman: »Koncert* Veseloigra.— Bahr Herman: »Otroci*. Komedija. — Christmas Walter »M i lj o n a r č e k Komedija. — Echegaray Josč: »Blaznik ali svetnik*. Drama. — Engel - Horst: »Brhki Rudi*. Burka. — Giacosa Gerollamo: »Tužna ljubav*. Drama.— Grill-parzer Fran: »Sappho*. Žaloigra. — Halbe Maks: »Reka*. Drama. — Hayermans Herman: »Nada*. Drama. — Hoffer Moneton: »Mala gospodična*. Komedija. — Horst Julius: »Nebesa na zemlji*. Burka.— Hugo Victor: „Ruy Blas*. Drama. Ibsen Henrik: »Zveza mladine*. Veseloigra. — Jacoby & Lippschitz: »Dve duši v enem telesu*. Burka. — Lavedan Henry: »Sire*. Igrokaz. — Molnar Franc: »Vrag*. Igra. — Nestroy J.: »Talisman*. Burka s petjem. — Picard Andre: »Osa*. Komedija. — Pinero A. W.: »Red v hiši*. Komedija. — Porto-Riche: »Razposajenka*. Veseloigra. — Rostand Edmond: ,Cyrano de Bergerac*. Drama. — Schčn-her Karl: »Zemlja*. Komedija življenja. — Shakespeare William: »Vesele žene windzorske“. Veseloigra. — Sophokles: »Antigona*.— Strauss Rudolf: »Zlata skleda*. Komedija. — Thoma Ludwig: »Morala*. Komedija. — Wilde Oscar: »Pahljača gospe Winderme-rove*. Komedija. — Ponovi se še nekaj izvirnih in tujih del. B. Operni repertoar. a) Novitete: Čajkovskij Peter: »Jolanta*: — Goldmark Karel: Domači c vrč e k *. — Gčtz Herman: »Kako se krote žene*. — Lortzing G. A.: » O r o ž a r “. — Mesager Andrč: »Fortunio*.— Wolf-Ferarri: »Suzaninatajnost*. b) Reprize: Kienzl Wiljem: »Evangel jnik*. — Smetana Bedfich: »Prodana nevesta*. — Verdi Giuseppe: »Rigo 1 e tto*. — Wagner Richard: »Zakleti Holandec*. C. Operetni repertoar. a) Novitete: Gilbert Jean: »Sramežljiva Suzan a*. — HeubergerRichard: »Operni ples*. — Nelson Rudolf: »Miš Dudi-dudi*. — SuppeFranc: »Boca ccio*. — Weiss Karel: »Revizor*. — b) Reprize: Parma Viktor: »Amaconke*. — Strauss Ivan: »Ciganski baron*. Upamo, da bo naše občinstvo znalo upoštevati skrb in trud in dobre namene ravnateljstva in bo z obiskom gledališča pripomoglo do lepega raz-cvita našemu prvemu in največjemu gledališkemu odru. Na ta način bodo sama ob sebi morala prenehati zabavljanja tistih ljudi, ki principijelno samo zabavljajo in principijelno sploh ne hodijo v gledališče — kajti [ravno gledališče obiskujoče občinstvo bo njih besedovanja pripeljalo — ad absurdum. Nogometna tekma. * Včerajšnja nogometna tekma med ljubljanskim in zagrebškim moštvom se je končala z rezultatom 3:2 za zagrebško moštvo. Zagrebško moštvo »Concordia* je torej zmagalo, toda ta pičla zmaga je častna za naše mlado ljubljansko moštvo, in daje nam najlepše nade za bodočnost. Ljubljansko moštvo »Hermes* je nastopilo okrepčano s Štirimi člani goriškega moštva, ki razpolaga z nekaterimi prvovrstnimi močmi. Zagrebško moštvo je sicer srednješolsko, kakor naše, vendar je nastopilo s člani, ki niso srednješolci, s par tehniki in tudi par Nemcev je bilo med njimi. Žato ne moremo go- Kmetska posojilnica ljubljanske okolice. Rez. zaklad nad 500.000 kron. Stanje hranilnih vlog 20 milijonov kron. Obrestuje hranilne vloge po čistih 4 Va°/0 brez odbitka rentnega davka. LISTEK. MICHEL ZEVACO: ljubimca beneška. Nekaj minut nato se je Aretino vrnil, rekoč: — Pojdi z mano. Bembo je vztrepetal po vsem telesu. Prešinilo ga je trenotno obotavljanje. Nato ga je z gesto tragišne odločnosti odšel za Aretinom. Ta ga je vodil po več dvoranah, kjer je bilo povsod tema kakor v kozjem rogu. Nazadnje je obstal pred nekimi vrati in dejal: — Tukaj je! VII. Kurtlzanska hči. V začetku zadnjega prizora, ki smo ga pravkar opisali, je bralec videl, da je Aretino na prošnjo, ali bolje rečeno, na povelje Bembovo odpravil svojega slugo s tem, da ga je poslal na daljno pot. Bembo je zahteval, da naj tega slugo — edinega, ki ga je videl stopiti v palačo — do jutri zjutraj zapre. A tudi daljnje naročilo je odgovarjalo namenu, ki ga je imel pred očmi. Ta sluga je pred Aretinovimi očmi sedel v gondolo, in Pesnik se je vrnil pomirjen v svojo palačo. Gondola se je oddaljila. Toda petsto korakov od palače jo je dal sluga ustaviti in je skočil na kopno. Napotil se je naglo proti Olivolskemu otoku in se pri tem široko izognil Aretinove palače. Kmalu je dospel na otok in stopil v Dandolovo hišo, brez obotavljanja, kakor da je bil že večkrat tu. OČividno je bil znan v tej hiši, kajti stari Filipo ga je prijateljsko pozdravil: — Dober dan,Žanetto. In zares, ta sluga ni bil nihče drugi kakor mladi mornar, hl ga je Skalabrino srečal nekega dne v Mestre. ' Skalabrino mu je nasvetoval, da naj stopi v službo Rolanda Kandiana. Zdi se, da je Žanetlo prišel do zaključka, da bi bilo prav ugodno, prestopiti iz službe Bartola Enookega in Sandriga v Rolandovo; kajti sprejel je ponudbo. Roland ga je spravil nato k Aretinu, deloma, da nadzoruje pesnika, deloma zato, da bi bil zmerom pravočasno poučen o vsem, kar se godi v njegovi palači.1 — Ali je mojster tu? je vprašal Žanetto, stopivši v hišo na Olivolskem otoku. — Ne. Sinoči je bil tu. — Ali se vrne? — Morda pride nocoj. — Potem ga počakam. Žanetto je res počakal in ostal v hiši ves dan. Ko smo to povedali, vrnimo se h kardinalu Bembu, ki smo ga pustili pred vrati sobe, v kateri je bivala Bianka. — Tukaj je! je dejal Aretino. Bembo je vstopil in zagledal Bianko sedečo pri mizi. Zapazivša ga, se je vzravnala kakor sveča in se po instinktivnem nagibu postavila za mizo, ki jo je spravila na ta način med sebe in med kardinala. Ta si je s prvim pogledom ogledal sobo. Opremljena je bila površno, kajti Aretino si ni rad nalagal troškov, razen kadar so služili za zunanji, reprezentativni blesk. Potraten v vseh vidnih delih svoje palače, je postajal beraški, kadar je šlo za intimne prostore. Soba je vsebovala kot dino pohištvo precej tesno posteljo, majhno mizo in dva stola. Sicer pa je treba dodati, da je bilo vse to jako udobno. Vratom nasproti je bilo okno z dolgimi zastori. Bembo je zaklenil vrata, vtaknil ključ v žep svojega jopiča in stopil k oknu, kakor da niti še ni zagledal Bianke. Odprl je okno in se sklonil ven. Okno se ni odprlo na pročelju, to je, proti kanalu. Gledalo je v stransko uličico. Bembo je videl, da je ta ulica zapuščena in temna. Okno je bilo v prvem nadstropju, to je, kakih dvajset čev. ljev nad cestnim tlakom. Ko si je ogledal vse to dobro, se je Bembo zopet obrnil proti Bianki in videl, da je še zmerom oborožena s svojim bodalcem. Nasmehnil se je z mračnim usmevom. Imel je trden namen, da se zdaj ne da več oplašiti z rano na roki. Deklica je odgovorila Bembovemu usmevu s tako ravnim in trdnim pogledom, da se je zdel kakor plameneč odsev poguma. Močna kakor vojnica iz starodavnosti, je čakala sovražnika, polna divje mirnosti, ki jo daje človeku sklajni obup. Dan, ki se je bil pravkar spustil k zatonu, je bil zanjo še precej miren. Takrat, ko jo je Perina potegnila s seboj, se je Bianka, na koncu svojih sil, jedva zavedajoča se reči, ki so se godile okrog nje, strta po ogromnem naporu svoje borbe v gozdu, dala odvesti brez odpora. Če bi bil Bembo v tistem trenotku poizkusil nov napad, bi se mu bil posrečil. Dospevša v Perininino sobo, je izgubila zavest. Bodalce, ki ga je držala v roki, pravcat dragulj, rezilo, skovano od slovitega mečarja Ferrere v Milanu, je padlo na tla. Perina je videla to orožje. Pobrala ga je in ga zamišljeno ogledovala; nato se je njen pogled zopet ustavil na Bianki. Zmajala je z glavo in zamrmrala : — Revica ubogal Zapopadla je bila, kaj se godi! Ko se je njenemu trudu posrečilo, spraviti Bianko zopet k zavesti, so se dekličine oči začele nemirno ozirati kroginkrog, kakor da iščejo nečesa. In v teh očeh je bila tolika bolečina, da se je Perina ustrašila še bolj kakor prej, ko se je Bianka onesvestila. — Tu je tisto, česar iščete, je dejala in ji pomolela bodalce. ' Bianka je segla željno po njem. Nato si je pomirjena ogledala svojo novo tovarišico in se ji nasmehnila. , (Dalje.) voriti prav niti o .Hermesu" niti o .Concordiji", ampak o zagrebškem hrvaškem in ljubljanskem slovenskem moštvu. Tekma je vzbujala v Ljubljani precej zanimanja, vendar je F. S. K. Ilirija precej riskirala, ko je prevzela režijo te prve večje tekme, kajti domače moštvo mora plačati nasprotnemu moštvu potne stroške in ga primerno pogostiti, tako da tekma stane precej denarja. F. S. K. Itirija je računala na naklonjenost ljubljanskih prijateljev športa — in se ni varala. Takoj po četrti uri so se napolnili prostori okoli igrišča. Ker prostor ni ograjen, se je mogla tekma s ceste videti tudi »zastonj”. Mnogo občinstva je računalo na to in je gledalo s ceste. To moramo grajati. Vstopnina 20 vinarjev je tako majhna, da jo lahko vsak plača, saj se s tem podpira le slovenski šport. Vkljub temu pa moramo pohvalno omeniti, da je občinstvo zasedlo nad polovico sedežev in da je število gledalcev na igrišču bilo do 2000, kar je znamenje, da se Ljubljančani že živo zanimajo za foolball. Lep jesenski dan je izvabil mnogo ljudi na razne izlete, poleg tega se je vršilo nekoliko veselic, tako da se more smatrati udeležba kot zelo obilna. Med gledalci so bili zastopani vsi sloji. Igra se je začela točno ob Ljubljansko moštvo je naslopilo v barvah »Hermesa" rdeče-bela obleka z zvezdo, hrvaško moštvo v temno-rdečih barvah. Že pred igro smo iz posameznih sunkov sodili, da se nahajajo med zagrebškim moštvom izredne moči. V splošpem se je sodilo, da bo ljubljansko moštvo premagano, Hrvatje sami so obetali-8:0 ali vsaj 5 goalov razlike. Mi smo sodili ugodneje; vendar nismo upali na zmago, ker se je o zagrebškem moštvu slišalo mnogo hvale in velja menda za najboljše moštvo v Zagrebu. Hrvatje so si bili zmage precej svesti in so to tudi jasno pokazali takoj s prvim nastopom. Naravno je, da je imelo ljubljansko moštvo pri takih razmerah nekoliko treme. Razvoj Igre. Igra je bila vseskozi zanimiva, najlepša, kar smo jih doslej videli v Ljubljani. Domače moštvo je imelo v prvi polovici svoja vrata proti solncu; to je bilo neugodno, vendar je moštvo takoj šlo z odločnostjo v boj. Že so začeli Hrvatje pritiskati, toda kmalu so se pokazali naši pred nasprotnimi vrati — in padel je prvi goal. Ta uspeh je bil nepričakovan in je vzbudil živahno ploskanje med občinstvom, moštvu pa je dal poguma. Hrvatje so na to dosegli kot, toda naši so ga odbili in so po nekaj minutah dosegli drugi goal. Viharno navdušenje in ploskanje je pozdravilo ta uspeh domačega moštva. Hrvatsko moštvo je v tem videlo, da zmaga vendar ne bo lahka in je šlo bolj resno na delo. Pa tudi domači so hoteli vztrajati. Na obeh straneh se je videla previdna kombinacija, Hrvatje so začeli oblegati. Domači goalman je pokazal nekaj krasnih trenutkov in je odbil vse, [kar je prišlo blizu. Končno se [je vendar posrečilo Hrvatom dati prvi goal. Polovica 2:1 za ljubljansko moštvo je dala upati na zmago. Moštvo se je okrepčalo in je šlo z vnemo na boj. Hrvatje so dosegli nekaj kotov, ki pa so ostali brez uspeha. Počasi so začeli naši poneha-.vati, videlo se je, da je pač zagrebško moštvo bolj vztrajno. Igra se je gibala večinoma v naši polovici. Obramba »Hermesa" je vestno vršila svojo dolžnost Iz mnogih sunkov se je eden odbil od zgornje late in — Hrvatje so izravnali 2 : 2 Mislili smo, da bo ostalo pri tem. Večina hrvatskih sunkov je šla čez ali mimo. Vsled „roke“ je diktiral sodnik našim desetmetrovko. Ljubljanski goalman jo je ujel, kar je vzbudilo veliko navdušenje. Igra je šla že h koncu in naši so napravili še par napadov, ko se je posrečilo hrvaškemu moštvu, da je dalo tretji odločilni goal. Kmalu na to je sodnik od-piskal konec. Navdušeno občinstvo je priredilo igralcem burne ovacije, napolnilo je igrišče in jih živahno akla-miralo. Sploh je občinstvo cel čas kazalo veliko zanimanje in je ploskalo vsem tuintam res nenavadnim sunkom, ki smo jih včeraj videli. Moštva. Pohvaliti moramo obe moštvi. Med Hrvati sta se odlikovali obe krili in srednji napadalec. V splošnem ima .Concordia" med seboj prvovrstne igralce. Ima tudi izbornega goalmana. Omeniti pa moramo, da z goalmanovim obnašanjem nismo bili zadovoljni in tudi občinstvo je bilo disgustirano. Sicer si goalman lahko dovoli razne robinsonade, ampak nesmiselni dovtipi, ki si jih je dovolil v Ljubljani zagrebški goalman bi lahko izostali. Niso le nespametni, ampak proti vsakemu pravilu dostojnega vedenja. Gotovo ne dela najboljšega utiša, ako goalman leži pred vrati; to je neumestno bagatelzi-ranje. Dolžnost Concordije je, da poskrbi za to, da tak goalman ne bo kazil ugleda. Mi ga ne maramo v Ljubljani več videti, dokler se ne nauči lepših manir. Tudi nemški vzkliki bi pri hrvatskem moštvu lahko izostali. Domače moštvo je vestno izpolnilo svojo dolžnost. Naši strelci so bili sigurnejši od nasprotnih. Pred vsem je pohvaliti goalmana, ki je baje prvič nastopil v tej vlogi, in celo obrambo, ki ima prvo zaslugo v tem, da je bil končni rezultat tako ugoden. Razbila je vse sovražne napade. Naša krila so imela včeraj tako močne nasprotnike, da so jim bili le iztežka kos. Sodnik dr. Berce je vodil igro v najlepšem redu. Končni rezultat včerajšnje tekme je torej zelo ugoden in je zadovoljil občinstvo, igralce in nas. Ta častni izid bo dal našemu moštvu novega navdušenja, obila udeležba pa bo dala tudi F. S. K. Iliriji poguma, da bo priredila novo tekmo. — Zvečer je bil sestanek pri .Novem Svetu*, ki je bil zelo mnogoštevilno obiskan. i „Domovina“ posreduje pri oddaji primernih stanovanj za dijake. Zato prosimo vse one stranke, ki imajo oddati dijaška stanovanja, da javijo to čim preje odboru društva; ravnotako se lahko obračajo starši dijakov do društva, ki bode njihovim željam radevolje ustreglo. — Pojasnila daje gospod profesor Anton Jug, Ljubljana, Dalmatinova uliča 3/1. DNEVNE VESTI. Narodno-radlkalni ablturientskl sestanek v Postojni. Brez hrupa in brez agitacije so se zbrali v Postojni narodno radikalni abiturienti, da si zadnjič sežejo v roke in si povejo svoje cilje. Sestanek je otvoril abitu-rient Lah, ki je začetkom svojega govora omenjal namen sestanka. Pri volitvah so bili izvoljeni za predsednika abiturient Prelovc, za podpredsednika abiturient Jenko in za zapisnikarja abiturient Lapajne. V imenu »Prosvete" in .Adrije* pozdravi sestanek jurist Železnikar, v imenu starejšin dr. Gregor Žerjav. Kot prvi predava za tem abiturient Lipah o gimnazijskih letih. V referatu poda vso mizernost dosedanjih šolskih razmer in poživlja tovariše, da iščejo odpomoči v samona-obrazbi. V debati se je sestavil natančen načrt za samonaobrazbo in obenem tudi sklenilo pozvati srednješolce, da z neudeležbo onemogočijo nadaljnje strelne vaje. Sledil je temu referat abiturienta Laha o razmerju dijaka do narodnosti. Obrazložil je vse dolžnosti, ki jih ima dijak do narodnosti. V debati so se vse te dolžnosti natančnejše obrazložile in se je določilo tudi prvo delo, ki ga di-jaštvo lahko izvede pti obrambnem muzeju. Vsled udeležbe dr. Žerjava je bila debata zelo vsebinska. Drugi dan, 2. septembra je referiral kot prvi abiturient Prelovc in sicer o temi: Tehnik kot bodoči inžener. Predavanje je bilo nadvse krasno in polno lepih misli. Obrazložil je vse dolžnosti in-ženerja in je natančno določil vso predpripravo za ta stan, ki jo mora izvršiti tehnik, če hoče biti dober inžener. Končno je predaval še abiturient Jeraj. Predmet njegovega razmotrivanja je bilo gmotno stanje slovenskega dijaka in njegova odpomoč. Nato so si ogledali abiturienti svetovnoznano Postojnsko jamo. Zvečer je bilo zaključno zborovanje, kjer so se sprejele resolucije za samoizobrazbo, proti strelnim vajam, za narodno-obrambno delo in sicer ena, ki priporoča študij narodnega dela in druga, ki priporoča nabiranje denarnih prispevkov za C. M. Di, ker se s tem goji narodna požrtvovalnost. Sestanek so brzojavno pozdravili narodno radikalni akademiki, zbrani na narodno-obrambni anketi v Celju in slovenjebistriški odsek »Prosvete". — Tako je zvršil letošnji abiturientski sestanek, neznaten po svoji zunanjosti, a pomembnejši po svoji vsebini. Neutešljiva jeza. V zadnjem času se je v slovenskih naprednih časopisih zelo mnogo govorilo o vprašanju delitve štajerskega deželnega šolskega sveta. Na to idejo so prišli štajerski klerikalni deželni poslanci. Ideja je sama na sebi zelo lepa in bi imela za Slovence na Sp. Štajerskem dalekosežne posledice. Prenehalo bi zlasti importiranje nemškutarskih učiteljev in učiteljic na slovenske šole in na ta način obvarovalo mnogo slovenskih otrog potujčevanja. Toda sedaj pa nastane v prvi vrsti vprašanje, ali je sedaj ugoden čas za delitev štajerskega deželnega šolskega sveta. V prvi vrsti so pri tem zainteresirani štajerski učitelji. Toda slovenski javnosti je znano, da so se ravno spodnještajerski učitelji takoj ko se je sprožila ideja o delitvi deželnega šolskega sveta, skoro enoglasno izjavili proti delitvi in to iz popolnoma enostavnih razlogov, ker zato sedaj še ni ugoden čas. Klerikalci imajo pri svoji gonji za delitev štajerskega deželnega šolskega sveta same pustolovske in koristolovske namene. S tem svojim namenom hočejo dobiti samo v roke štaje/ske napredne učitelje, katere bi potem terorizirali, kakor sedaj terorizirajo kranjske učitelje. Pri imenovanju učiteljev bi se v prvi vrsti ozirali na svoje somišljenike, proteži-rali bi celo raje nemške učitelje, samo da bi trobili V klerikalni rog. Spodnještajerski učitelji vedo dobro, kaj jih čaka, če bi se v resnici izvršila delitev štajerskega deželnega šolskega šolskega sveta in zato so tudi pravočasno dvignili svoj glas. Klerikalci so radi tega popolnoma iz sebe. V svoji 'fieutešljivi jezi bljujejo smrdljivo žveplo na štajerske učitelje in jim očitajo narodno izdajstvo. Seveda na »Slovenčeve* čenčarije nihče ničesar ne da. Dejstva namreč kažejo, da so ravno učitelji najboljši branitelji Slovenstva na Štajerskem, kar bi jim pa bilo v slučaju, če bi prišli v deželnem MALI LISTEK. R. P.: Moja Slavka Pregledoval sem dnevnik svoje mladosti . . . Vesel in poreden sem bil tiste brezskrbne čase. Idealen sem bil tako, da sem ljubil vedno, a vedno drugo. Če sem le videl lepo žensko, bil sem ves v ognju. Toliko časa sem letal in silil zanjo, da sem si jo osvojil . . . Večer za večerom sem bil na promenadi; na nobeni veselici in nobenem plesu me ni manjkalo. Bil sem pravi veseljak. Ljubezen sem raztresal in prodajal po vsem mestu . . . Čutil sem se zelo srečnega! Pa zgodilo se je, kar nenadoma se je zgodilo, da sem izgubil vso svojo veselost, postal sem otožen in zamišljen. Videl sem nek večer na plesu temne rjave oči ... In te skrivnostne oči so se mi tako vklesale v moje srce in vglobile v mojo dušo, da jih nisem mogel pozabiti, noč in dan sem mislil nanje. Vedno in povsod sem videl samo tiste oči; zdelo se mi je, da me neprestano gledajo. V resnici pa sem jih iskal po vseh delih mesta, a vse moje iskanje je bilo zaman . . . Kako sem hrepenel, da bi vsaj še enkrat gledal v tiste skrivnostne očil Čntil sem se nesrečnega! Nekoč je stopil postrešček na ulici pred me, zamišljenega, kakor sem bil. »Oprostite, gospod, prosim! Saj ste vi, gospod Bogo*nir H., kakor stoji tu zapisano, kaj ne?* Pomolil mi je pred nos malo, belo pisemce. .Da, jaz sem! Kaj hočete s tem? Od kod je?“ .E . . . e . . . gospodična, neka gospodična mi je dala,, da naj vam izročim." .Hvala lepa!* Navajen sem že bil takih pisem, zato se nisem nič čudil, še manje razburjal. Vtaknil sem pismo v žep in šel dalje. Toda radovednost me je silila pogledati, kake neumnosti so zopet v pismu. Prerežem ovitek in vzamem iz njega zelo lično posetnico . . . Kar kri mi je zavrela in srce mi je zastalo! Čital sem: Slavka B. Na drugi strani: Pričakujte me ob 3. uri v . . . Slavka B., ponavljal sem v svoji zmešnjavi, Slavka B. Pa ve, da . . . Ali! . . . Kje je postrešček? Ta bo vedeli Letel sem po ulici nazaj, prehiteval ljudi ‘in jih puščal za seboj, a postreščeka, ki mi je izročil pismo, nisem mogel dohiteti. Hitel sem do konca ulice, vse zaman; postreščeka ni bilo nikjer več! Obstal sem za hip in pomislil... Slavka B.! Da, ona je! Saj, Slavka vem, da ji je ime! Tudi ni mogoče, da bi bila kaka druga. Ona je, da ona! . . . Kako sem hrepenel po njej in jo želel videti! ... In zdaj mi pošlje sama pisemce ter me prosi, naj jo pričakujem! Ali ni to zame uganka? . . . In kaj jo je napotilo do tega? . . . Morda tudi Slavka toliko name misli, kot jaz nanjo? . . . Morda!... Torej ob 3. uri naj jo pričakujem! . . . Kaj mi bo povedala? . . . Srce mi trepeče . . . „V imenu postave . . .“ Mogočen, debel glas me prebudi iz mojega razmišljevanja. »V imenu postave vam velim, da stopite s trotoarja in ne ovirate javnega prometa! Ne mislite.* .Hvala lepa, gospod, da ste me spomnili na to!* Obrnil sem hrbet možu postave in šel. Pomešal sem se sam med javen promet. Krog mene je vrvelo življenje, damska krila so šumela in dišala v svojih parfumih ... Jaz pa sem mislil na skrivnostno pisemce in na Slavko . . . * V vseh mestnih zvonikih je že odbila ura tri. Kak razloček je med šolskem svetu klerikalci na Krmilo, nemogoče. Z vstopom S. L. S v kranjsbi deželni odbor In deželni šolski svet se je kranjsko šolstvo, kakor zatrjuje .Slovenec" v kratkem času jezikovno in pedagogiško povzdignilo. Po šolah baje podučujejo sami strokovnjaki in celo vseučiliško vprašanje je po zaslugi klerikalcev stopilo v ospredje. Seveda .Slovenec" s takimi čvekarijami in samohvalami lahko far-ba kogar hoče, vprašanje je le, če mu bo kdo verjel. Dejstva kažejo, da se število učiteljskega naraščaja, odkar imajo klerikalci v rokah kranjski deželni šolski svet, neprestano manjša, to bodo priznali tudi klerikalci. Radi bi pa posebno pokazali one strokovnjake na ljudskih šolah, katere so nastavili klerikalci. Morebiti smatra za strokovnjake razne Dermastije, Podlesnike in Železnikarje, katerim je morala celo vlada zabraniti nadaljno podučevanje, ker nimajo potrebnih kvalifikacij. Kar se tiče vseučilišča, je pa že tako znana stvar. Kako razumejo forsiranje vprašanja slov. vseučilišča so najbolj pokazali s tem, da so ukradli še onih 700.000 K, ki so bili obrestovano naloženi za ’ slovensko vseučilišče. Šole postajajo navadne politične beznice, učitelji pa sužnji raznih kaplanov in fajmoštrov. Znanost se mora klanjati veri, ljudstvo vzgajati k sovraštvu do političnih nasprotnikov. In na te uspehe hočejo biti še klerikalci ponosni. Sokol v St. Vidu nad Ljubljano priredi 12. t. m. pri Slepem Janezu vrtno veselico spojeno z javno telovadbo. Odbor apelira na p. n. očinstvo naj ne zamudi ugodne prilike in naj vsakdo pohiti ta dan v prijazni Št. Vid. Na zdar! 0 Telovadno društvo „Sokol* v Logatcu priredi v nedeljo 10. septembra na vrtu hotela .Kramar* v Dol. Logatcu veliko ljudsko veselico z javno telovadbo. Ker so predpriprave in splošna oskrba v veščih rokah neumornih bratov in bodo baje nastopile vrle telovadke iz Postojne, je upati na veliko udeležbo, osobito ker bodo zastopana tudi sosedna bratska društva. Pod vodstvom g. kapelnika Mazija bo sodelovala priznana .Mestna godba" postojnska, tako da bode preskrbljeno za vsestransko zabavo. Torej v nedeljo 10. septembra vse v napredni zavedni Logatec! Podružnica družbe sv. Cirila In Metoda Za Tržič in okolico. Odposlanci in drugi, ki pridejo v Tržič na veliko skupščino družbe sv. Cirila in Metoda dne 10. septembra 1911 in žele imeti kosilo, naj naznanijo to podružnici v Tržiču do 8. septembra 1911. Kdor ne naznani, da hoče imeti kosilo, si bo moral to sam preskrbeti. Famozni Jeglič na Cojzovl cesti — špekulira. .Es ist ein Kerl der spekuliert," — bi rekel Heine, če bi ga poznal, tega klerikalnega pedagoga z deške šole na Cojzovem grabnu. Kakor znano, imajo trije višji razredi te deške šole značaj meščanske šole, in ker ima Jeglič iz ene stroke teh šol meščanski izpit, bodo klerikalci po njegovi inicijativi in načrtu — skušali izvesti načrt, sestavljen svojedobno že od bivšega naprednega občinskega sveta, za ustanovitev meščanske šole, na katero bi potem ta možakar prišel kot ravnatelj, s čemur bi dosegel najvišjo karijero, ki je za ljudskošolskega učitelja mo- goča. Na vadnico ta človek ne bo prišel, za to je preneumen in nesposoben, torej — meščanska šola. Deželna cesta Logatec-Žiri in kranjski deželni odbor. V logaškem cestnem okraju podaljšujejo že — 20 let eno okrajno cesto. Pred 20. leti so jo1 namreč zgradili od Dolenjega Logatca do Rovt (ozir. do meje žirov-ske ob Sori), tam pa je obstala. — Vkljub ogromnemu lesnemu prometu se ni deželni odbor pobrigal za do-vršitev. Zdaj bi radi cesto podeželili, ali klerikalni deželni odbor kranjski spet ne ve kako bi delal, da bi bilo le hudobnim klerikalcem prav. Torej: pristranko bi rad delal, zlasti seveda famozni dr. Lampe. Kmet P® jamra in zabavlja, da ne more lesa izvažati, ker nima ceste izpeljane! Tako se dela za interese kmetskih davkoplačevalcev. Ljudje pri deželnem odboru se brigajo pač 1. v mesecu pri deželni blagajni za stotake, za zgradbo cest in drugih kmetskih potreb pa nimajo ne skrbi, ne teoretičnega pojma, pa hočejo — deželo gospodariti. To je ravno tako, kot bi škof Jeglič par gumpcev postavil za gospodarje na Goričanah in Gornjem gradu! Le čakaj, ti dobro verno ljud; stvo! Drugo leto mora dežela zvišati doklade, da pokrije deficit in dobi vire za nove izdatke, ki so v proračunu za I. 1911. Klerikalni poslanci v deželnem zboru so že zdaj v škripcih, kako bi kmetom nasuli peska v oči, da bi se opravičili zaradi zvišanja deželnih doklad, ki jih čaka! Treba bo denarja obilo tisočakov za tekoč® potrebščine, treba bo pa na to pričeti vračati 1. 1913 tudi lOmilijonsko P°; sojilo. Oj, dobri verni kmet, to boš plačeval, da se ti bo v glavi vrtelo! Pa nič se ne boj, škof Jeglič in njegov žegen in dr. Šušteršičev! — ka' noni ti bodo že — zamašili luknje! Samo moli in — plačaj, drugo ti bo že navrženo! ... Himen. Danes se poroči na Bledu prof. A. Lovše z gdč. P. Boletovo, koncertno pevko »Glasbene Matice*. V soboto je priredila »Glasbena Matica' prof. Lovšetu kot izbornemu pevcu in odborniku Glasbene Matice podoknico. Po tem je bil sestanek prijateljev p« Mraku. Novoporočencema mnogo sreče! Veselica, ki jo je priredilo po: litično napredno društvo za dvorski okraj pri g. Novaku na Tržaški cesti, je krasno uspela. Vsi prostori v salonih in na vrtu so bili natlačeno polni. Zabava je bila zelo živahna. V paviljonih so sodelovale narodne dame in sicer: v paviljonu za vino in jestvine pod vodstvom gospe P o č k a r jve v e in Abulnarjeve, gdč. Petačeva, Šolarje*®’ Hubarjeva. V paviljonu za kavo in cvetlice pod vodstvom gospe Planin-škove in Ahčinove,, gdč. Radovanova, Ribnikarjeva, Sokličeva, Korickijeva, Ogrinčeva, Armičeva, Zalokarjeva m Hitijeva in Kopačeva. Sodelovali sta dve godbi, za zabavo je skrbel tudi komik g. Molek s svojimi solo nastopi* Zvečer se je razvil živahen ples, ki je trajal pozno v noč. Zakupni razglas. C. kr. intendanca domobranskega poveljr.ištva v Gradcu je poslala trgovski in obrtniški zbornici v Ljubljani zakupni razglas glede približne potrebščine kruha in ovsa za c. kr. domobranstvo za leto 2912. Zakupni razglas, splošna določila in ponudbeni vzorci so v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani na Tolstovrško slatino Naročajte, ponudite, zahtevajte in pijte samo ki je edina slovenska ter najboljša zdravilna ln namizna kisla voda. Od vsakega zaboja plača podjetje v narodne namene 20 vinarjev, kamor naročnik določi. Naslov : Tolstovrfikm slatin*, pošta GuStanJ, KoroSko, kjer je tudi gostilna, letovišče in prenočišče. Svoji k svojimi Slavka, . . . malo sem se vas ustrašil, ko ste . . .“ .Ustrašili, gospod Bogomir? . . • Saj vendar nisem tako strašilo!" .O, ne! . . . Ravno nasprotno, gospodična !* .No vidite ? Ampak kaj sem vam že hotela povedati? Gospod Bogon»r» v kratkem se odpeljem iz mesta vedno.* »Iz mesta za vedno?* .Da. K bratu grem.* .K bratu?* »Da, to sem vam hotela povedati. Jutri ob tem času me zopet lanno pričakujete tu. Z bogom, d° svidenja, B°g°In pledno sem se dobro zavedel, sem bil že sam. Slavka je hitela po drevoredu . . • P«1?0 časa f™ stal neoremično in gledal zanjo, dokler m izginil njen klobuk v daljavi . . . Tedaj se mi je zazdelo, kot bi bil samo zasanjal . . . Mislil sem in mislil ... \ časom, da je bila enkrat ura tri v vseh mestnih zvonikih, bo vedel le tisti, ki je živel tedaj v mestu . . . Ura je bila torej že tri, a Slavke ni bilo še od nobenega kraja, ako-ravno sem je pričakoval že skoro celo uro. S kako nestrpnostjo sem je pričakovali . . , Slavka pa le ni hotela in ni hotela priti. Srce se mi je krčilo boli, tako silno sem hrepenel ... In vse hrepenenje je bilo zaman, Slavke le ni bilo in ni bilo. Mislil sem, kaj storiti. Naenkrat me je popadla neka sveta jeza in že sem dvignil roke proti nebu hoteč poklicati vse proklet-stvo nad kruto Slavko B. in že sem zavpil: Slavka, tebe . . .! .Gospod Bogomir H., saj sem vendar tu! Nikar se ne vznemirjajte!* Kot bi me kdo s sulico zabodel v srce, tako me je pretresel ta glas. Obrnil sem se. In kmalu ne bi bil verjel lastnem očem: Slavka B. je stala pred menoj v vsej svoji krasoti I .Oprostite, gospod Bogomir, da sem se malo zamudila! Ste gotovo dolgo čakali. Ne? . . .* .O ne . . . gospodična I ... Nisem dolgo čakal.* Sem govoril v svoji zmedenosti ter nervozno stopical z nogami krog Slavke, ki je prišla, kot bi iz tal zrastla. Ampak, gospodična .Bogomir, jutri se torej odpeljem/ mi je rekla drugi dan Sla\ka. »Jutri se odpelješ? In jaz ostanem tu sam, Slavka!* .Spomni se včasi name!* .Slavka, tebe ne bom pozabil nikoli! Vedno se te bom spominjal, kot izgubljene sreče!* ■vpogled. Zakupne obravnave se bodo vršile na različnih postajali ob določenih dneh in sicer se bo vršila prva dne 2. oktobra, zadnja dne 18. nov. 1.1. Podružnica Ljubljana I. avstr, društva drž. slug vabi k javnemu shodu državnih uslužbencev, ki se vrši v nedeljo dne 10. septembra t. L ob 3 uri popoldne v restavraciji pri Črnem orlu v Gosposki ulici št. 3. Dnevni red: Položaj državnih uslužbencev. 2. Dosega sredstev za olajšanje draginjskega pritiska napram državnim slugam. 3. Prosti predlogi. Odbor. Družba sv. Cirila in Metoda je prejela vplačilo 200 K za obrambni kamen od rodoljuba, ki noče biti imenovan. Temu častitemu domobra-niku iskreno zahvalo ! Za veliko skupščino je pisarna družbe sv. Cirila in Metoda razposlala zglasnice in glasovnice vsem opravičencem. Ako bi kdo ne prejel zglasnice ali zadostnega števila zglasnic in glasovnic, naj to naznani do četrtka družbeni pisarni, ali pa naj se oglasi pred zborovanjem skupščinarjev v Tržiču pri družbenem uradništvu. Na postojnski slavnosti v prid »Družbe sv. Cirila in Metoda" dne & septembra bode imel slavnostni govor g. državni poslanec dr. Otokar Rybar iz Trsta. To je prav primerno, ker je čisti dobiček te slavnosti namenjen novi tržaški Ciril-Metodovi Šoli. Gotovo bode to pripomoglo do še večje udeležbe ter bo izboljšalo in ojačilo prijateljske slike mej notranjskimi in tržaškimi Slovenci. Kakor se čuje namerava največji Rovanški bančni zavod .Živnostonska banka* na podlagi svojih pravil usta-noviti kreditno društvo za jugoslovansko zadružništvo v področju svoje podružnice v Trstu. Ustanovitev takega ilruštva od strani banke, ki razpolaga z obilnimi denarnimi sredstvi je vsekakor najsimpatičneje pozdravljati ter bi bilo z ustanovitvijo takega zavoda jugoslovanskemu zadružništvu nedvomno ustreženo. Ker so predpriprave povsem dokončane, stopi kreditno društvo lahko vsak čas v življenje. Zadruge, ki bi se zanimale za ta najnovejši pojav, naj se obrnejo na podružnico »Živnostenske banke* v Trstu, ulica San Nicolo 30. Pouk za vinogradnike C. kr. ■vinarski nadzornik g. B. Skalicky pri-Tedi tekom te jeseni več predavanj o ^r£.atvi in umnem kletarstvu jn sicer: V petek (praznik), dne 8 septembru ob polosmih zjutraj v Š t. ■Jerneju; v nedeljo, dne 10. t. m. ob 7. uri zjutraj v Semiču in ob 2. uri popoldne v Dobličah; v nedeljo, dne 16. t. m. ob polu 8 uri zjutraj v Š t. J a n ž u in ob 3. uri popoldne v Tržišču; v nedeljo, dne t. m. ob 3. uri popoldne na Ra k i; ^ nedeljo, dne 1. oktobra zjutraj ob o- uri v Vipavi in popoldne ob 3. Uri na G o č a h. Z ozirom na veliko važnost umnega kletarstva zlasti za izvoz našega vina v tujino, je želeti obilne udeležbe od strani vinogradnikov. Mestna hranilnica v Radovljici. V mesecu avgustu 1911. je 201 strank vložilo 98.034 K 79 vin., 204 strank dvignilo 60.464 K 52 v., 15 strankam se je izplačalo posojil 85.180 K— v, denarni promet 601.639 K 59 vin! Mestna hranilnica v Kranju. V mesecu avgustu 1911. je 280 strank vložilo 99.537 K 21 vin., 288 strank dvignilo 86.723 K 86 vin., 9 strankam se je izplačalo posojil 56.100 K- stanie hranilnih vlog brez kapitatizovanih vložnih obresti 4,874.015 K 96 vin., stanje hipotečnih posojil 3,208.009 K vin,, stanje občinskih posoji lene z ruskim velikim knezom Ivanom Konstantinovičem v Petrogradu so se vršile po vsej Srbiji slavnostne maše. Nemški socijalistl za rešitev maroškega vprašanja. Berlin, 3. septembra. Danes so imeli socijalni demokrati v Berlinu nešteto zborovanj, na katerih so odločno protestirali proti nemški maroški politiki in se soglasno izjavili proti nem-ško-francoski vojni. Zborovanj se je udeležilo nad 100.000 oseb. Govorilo je kar po 10 oseb naenkrat. Položaj v Perziji. Ardebil, 3. septembra. General Saldaneh je danes zasedel mesto Ardebil in proglasil bivšega šaha Mohameda Alija kot perzijskega vladarja. Saldaneh je takoj po okupaciji mesta napravil red. 480.572 K 17 vin., denarni prome 343 815 K 47 vin. Najnovejša telefonska in brzojavna poročila Portugalski kabinet. Lizbona, 3. septembra. Včeraj se 'je konstituiral novi portugalski kabinet. Ministrskim predsednikom je bi izvoljen Joas Chargas, ki je prevze obenem tudi portfelj notranjega mi-mistrstva. Rusija — Japonska. Tokio, 3. septembra. Ruska bojna !ladija »Angara", katero so Japonci za časa rusko-japonske vojne zaplenili, je danes v spremstvu dveh japonskih > bojnih ladij odplula v Vladivostok, kjer se je pripružila ruskemu vujnemu brodovju. V rusko-japonski pogodbi je bilo namreč določeno, da mora Japonska „Angaro" izročiti Rusiji nazaj Kolera. Dunaj, 3. septembra. Sanitetni od delek notranjega ministrstva je izjavil da so se v mestu Vale S. Pietro na otoku Rabu zopet pojavili trije slučaji v ■tpofco l( Iftognbko stroko spadajoča 3Leuataa.Q zoložza-ižtrro. /n »ga "l^fa.1 H TaAetpgaačk*, tpmnr. 1X3. ■■ IjLtogrra^O®*- ) Mrr. «-307. —— Prizn^o močna, lahko tekoTaf 3PSVB )Iidna ii neprekosljiva so fA Kolesa. UJLIlLUJllllU BMUjJllll .1 Ee*. fond nad X 610.000. ris«; llmMlamslca lr§tfltna danka w S.|nl»l!aiiL H ulica štev. ». ts.-ssgi fo,«j\0^:S v gnitij Orlovcu, Trstu, Sarajevu ln Gorici. BfearfBR na ***** «*» ter Jih obratnje od dne vlpge po čistih 4 Vit- Rezervni zaklad nad pol milj ona kron Kmetska posojilnica ljubljanske okolice = registrovana zadruga z neomejeno zavezo v lastnem zadružnem domu y LJUBLJANI Stanje hranilnih vlog dvajset milijonov kron Dunajska cesta štev. 18 obrestuje hranilne vloge po čistih . m brez odbitka rentnega davka Sprejema tudi vloge na tekoči račun v avezi s čekovnim prometom ter jih obrestuje od dne vloge do dne dviga. Posojuje na zemljišča po 51ia amorti- Eskomptuje trgovske menice. Ustanovljena = leta 1882. = Denarni promet v letu 1910 K 100,000.000’— Eskomptir trgovske menice. p* __