Uredništvo in opravništvo : Maribor, Korošice ulice 5. „STRAŽA“ uhaja v poodeljek, sredo in petek popoldne. Rokopisi se ne vračajo. Z uredništvom se more govoriti rsafe dan od 11.—12. ure dopold. Telefon št. 113. üöiStnina iistu ; Celo leto . 12 K Pol leta . 6 K četrt leta ... . . 3 K Mesečno 1 K Posamezne številke 10 v. Zunaj Avstrije celo leto 17 K. Inserati aU oznanila se računijo s 15 vm. od 6 redne petitvrste ; pri večkratnih ozna -nilih velik popust. Neodvisen političen list za slovensko ljudstvo. Št. 141 Maribor dne 4 decembra 1912. k __________ Letnik IV. Parlament v nevarnosti* Zunanji krizi, v kateri živimo, se hoče pridružiti še težka notranja: ' parlament je v: nevarnosti ! Hiini forum, na katerem pride v sedanjih izrednih časih, ko ječi časopisje pod strogo cenzuro, lahko ijuiAsho po svojih zastopnikih do besede, je ogrožen. Že odkar visi nad našo ‘zunainjo politiko težajk Damoklejev meč, so vedeli in si šepetali razni bolj ati. manj informiraini politični krogi, fda hoče fviajia parlament pognati domov, Iker ji je njegov svarijini glas v sedanjjih zmedah neprijeten in na potu. Grof Stiirgkh se je proti tem podtikanjem ( sicer večkrat odločno zavaroval, 'toda zdaj se zdi, klaikor daj res hoče ljudsko zastopstvo udušiti s sa,too enim zamahom, Povod k temu neustavnemu koraku išče in hoče najjti v težkočah, ki "so se pojavile Vsled treh že zadnjič priobčenih vladnih zakonskih predlogov za slučaj kake vojske v prvi vrsti vsled zakona o „Vojnih dolžnostih.“ Ko je prejšjnji teden vlada o-menjene zajkonske načrte predložila: zbornici, 'jih je ta, ne da bi jih bila preštudirala, iz ■ same pajtr^o-tične navdušenosti nemudoma odkSazalai odsekom, A ko so pa, poslanci v odseku začeli predloge pregledovati, je njihova vse hvale vredna navdušenost — pričela pojemati. Med tem, ko se je prej reklo, da bodo odseki vse tri zakone takoj rešili in jih nemudoma vrnili zbornici v sprejetje1, 'so posfapci pri podrobnejšem razmotrivanju uvidel', da so zakoni tar ko dalekosežnega pomena t in da posegajo tako globoko v vse javno in privatno življenje, da bi ■ bilo vsako prenaigljenjje usodepolno in lahko pojgubonos-no. Odgodili so zato v odsekih posvetovala je o predlogah na, včerajšnji dan. !Cim bolj so pa, poslanci študirali vladne predloge, tem bolj so se- množile vrste onih, ki so pričeli zmage viali z glavo 'in izražali pomisleke. Iz vseh taborov in vseh strajnk so se o-glasili poslanci, ki so izjavili, da je ža-kon o „vojnih dolžnostih1'“ iz mnogih vzrokov nesprejemljijv. 'Pov-dajrjali so. da pomenja zakon si'stira[nje najvažnejših ustavnih pravic, da ogroža ne le V slučaju vojske, ne le v slučaju splošne molbJUizacije, temveč tudi v slučaju le delne mobilizacije osebno svobodo, izroča neodgovornim faktorjem izredno moč, katera ni vezana na skoraj nikako zakonite meje. 'Radikalnejši poslanci celo naglajšajo, ila fina po novem zakonu deželnobrambni minister poobiaščenje, z običajno nar “PODMŠTEK. Hugija Sofija. (Po „Vojska hai Balkanu,“) (Konec.) Med divjim tuljenjem vlečejo podobo Križanega skozi cerkev in črnobradi moslim posajdjK poln besnega verskega fanatizma, svojo janičarsko čepico na trnjevo krono in prevzetni, zmagoslavni vrisk pre-vpijejo vzkliki, polni zasramovanja! : „|To je Bog kristjanov!“ iTia-m spredaj pri glavnem altarju pa stoji grški škof *v častni opremi velikega sv'ečenika-. Brez strahu bere z glasnim, mirnim glasom sveto mašo za kristjane in jim rosi tolažbo lv|' njihovi strašil i stiski. Toda končno stoji čisto -sam. Tjedaj seže po zlatem kelihu in hiti po stopnicah na-vjzgor na galerije. Kar ga zapazijo Turki in z goljimi sabljami in povešenimi sulicami se zažene za njim trop janičarjevi. 'Se en trenutek in zgrudil se bo mrtev nad svojim kelihom, kajti ubežati 'je nemdgoče, krog in krog nemo stoje trde stene, Toda v tem trenutku se naenkrat odpre pred njim zid, škof stopi skozi odprtino in za hjim- se zar grne zidovje. Oid začudenja onemeli odskočijo Turki, potem pa naskočijo stene s kopji in sekirami,- 'Toda- zijd se ne vda - in zasramuje njihovo brezvspešno prizadevanje. Polni začudenja se odstranijo krvoločni turški vojaki. Spodaj v Indiji pa sta prikipela: ' rop in krik do vrhunca, Tu nese sopihajoč kjonj jezdeca h glavnemu portalu. Mohamedanski vojskovodje in paše ga spremljajo. 'Sam zmagovalec, Mohjamed II., turški sultan, se bliža, 'Z njegovega obraza odseva; mla- redbo, z enim samim podpisom ustaviti v državi listatolo življenje ter izročiti prebivalstvo ( vsem nevarnostim vojaške diktature. ]Zimernejši poslanci so zato zahtevali od vlajde, naj zakonske načrte — gre se pri vsem samo za zakon o /„vojnih dolžnostih“ — omili in. ublaži, Vlada ,pa noče o tem nič slišati in vslef! tega grozi parlamentu ter celi notr&pji ustav;' težki križao, Cro-f Stiirgkh je šel včeraj še dalje, kakpr samo do zahteve, 'da naj .zbornica brez ugovora pogoltne drakonske paragrafe, ki bi dajli lahko tudi še tako brezvestni vladi v roke .popolno oblat#’. 'Grof S turgidi je diktiral včeraj zbornici termin, do katerega mora z jkone sprejeti, če ne . ,. . V konventu sènijorjev, Kakor tudi v justičnem odseku, je povzel včeraj grof Stiirgjkh besedo in je precej odkrito dai razumeti, da bo zbornica odgođena, če do dne 10. t. m. ne bo sklenila omenjeniih zar kopov brez bistvenih sprememb. Za vse podane u-govore in pomisleke se Stiirgkh ni zmenil, ampak je postavil zbornico pred aut-aut, sklicujoč se na to, da bo ogrska zbornica sprejela 'vladne ' predloge brez vsakega' odpora, |S!tiir|gjkhovo odklonljivo stališče j'e vpliva-lo na. poslance razdražljivo, V konventu senijorjev so zato vsi govorniki, tudi zastopniki vladnih strank, ostro zavračevali grofa Stiirgkha in so protestirali proti temu, da se skuša s poudarjanjem nevarnega položaja izsiliti fiz zbornice .postavo, ki bi si je ob drugi prilaki nobena .vlada ne upala predložiti. Ravno tako je bilo razpoloženje v justičnem odseku, |y katerem je sedaj zakon o „vojnih dolžnostih“,, vlaidi najsproltno in zelo bojno. Že se glasi, da hočejo češki radikalci in češki socijaldemokrati. s tiho pomočjo nemjäkih zasovražili zakon ob-'struiraff 'Tudi časopisje nastopa po večini odločno proti vladnim nameram. 'Današnja „^Tagespost“ in „Volksblatt“ imata na uvodnem rnelstu članke, v katerih se odločno odpovedujeta Stiirgkhu. Posledica vseh teh momchtov' je, da grozi parlamentu kriza, 'Ce bo justiČni odsedi, hi fimia danes zopet sejo, sklenil kake spremembe zaikonai, katerih vlada ne bo hotela sprejeti, potem stopi kriza parlamenta v naj akutne j š-i štajMj in državni zbor bo lahko vsak hip odjgoden. 'Ne bomo ponavljali rekriminaci j radi tako očtvidnega bagatelizikvija. ljudskega zastopstva. 'Turi ne bomo pisali žgočih satir na našo ustalvnoslt;, ker bi se nas mogoče krivo ra-zume- dost, ponos in neuklonljiva volja. ! pa; tudi resnoba. Peš stopa po marmornatih plo;šiča-h,..katerih se je dotikala pred tisoč leti noga krščanskega cesarja Ju-stinijana. Prva stvar, ki jo 'zagleda, je janičar, 'ki prešerno seka s sekiro marmornati tlak. Moha|med pristopi in ga vpraša: „Zakaj?“ „Zaradi vere!“ se glasi odgovor. - Pri tej priči udari sultan s svojo sabljo vojaka-, da se zgrudi po tleh- „Psi! Li še niste dovolj napleniti? Stavbe tega mesta so moje ! “ Ubitega brcne v strain in se poda .na lečo .kristjanov in z grmečim glasom razglasi cerkev Svete Modrosti za last izlama. Polpeto stoletje je minulo, odkar se je nadomestil na kupoli Ha-gije Sofije f križ z mogočnim polu-mescem in večer za večerom se razlega še vedno raz površine štirih minaretov, ki so jih prizidali še Turki cerkvi, glas oznanjevalca; molitve. Oblečen je v dolg, piapolajjoč plašč z belim turbanom na glaivi. Na vse štiri strani neba, ' (k&i,če z mogočnim glasom Čez Stamburi „Bog je velik“, se razlegajo njegove besede; „razdn Boga ni nobenega boga in 'Mohamed .je njegov «prerok! Pridite v blaženstvo! Pohjtite- v odrešenje; Bog je velik! Razen Boga ni nobenega boga . j Nato zatone solnce za obzorjem. Kar se zasliši pok -topa. Kajti zdaj je postni čajs, med katerim ne smejo mohamedanci čez dam njlii jesti, riti piti, pa tudi ne kaditi. Tako veleva prerok v koranu, — njihovem svetem pismu, cOno .znamenje pa oznanja za danes konec posta in če so se pravoverni sedaj pokrepčali z mesom in sladili ob sladkem sadju, se potem podajo v staro cerkev Sive te Modrosti, kakor so 'še vedno imenuje. Okoli minaretov svoti na tisoče svetilk in med stolpi pišejo plapolajoče luči sveta imena v nočno temo . . . lo. Rečemo samo: mi tičimo še globoko v absolutizmu in je' ustava za nas zelo problem Etične vrednosti, igrača, s katero se tolažijo ndkopiko razvajeni otroci. Slike iz bojnega polja. Poroča prof. A. B, e z e n š| e k. Kaj je vojska? Na to vprašanje ni lahko odgovorili. Kakor-šenkoli odgovor daš, bo nepopolen, ali pelo kriv. In definicija- vojske nas sicer ne. briga toliko, kakor o-pis in bitnost iste. Na gornje vprašanje ' more le tisti dati pr.fvi odgovor, ki se je vojske udeležil, ali jo je vsaj od blizu opazoval. Nekj dopisnik velikega ruskega časnika'1 piiše v svojem dnevniku o vojski sledeče vrstiice:, „)Moj Bog! Cela vojna hi nič drugega, kakor skupina mnogih muk. M lije neprijetnosti, zbrane z velikim,, neskončnim trpljenjem v eno celoto. — Jaz pišem, a pred menoj v blatu leži ranjen konj. Močno diha'z široko odprtimi noshicajmf filale n zrak v sebe in bije z nogami, na kalterih se leskečejo zdaj že nepotrebne podkove. A konja bomo zdaj ustrelili, da nas ne bode neprijetno dirado brkanje iz presušenega grla. Muka tega konja je dvojba, [Kedar vi čitate o tem konju in ga obžalujete, vi se udeležujete vojne. A jaz, ko sem objdka|vri muke težko ranjenega konja, tudi jaz sem preživel vojno. In tako naj se vsi, ki čitajo moje priproste vrstice, zadovoljijo s sledečim stcfvkom: vojna, je trpljenje v vseh oblikah, ’ ki so dostopne človeški domišljiji. Junaštvo vojakov je junašttvlp trpljenja, to je prvo in najjbolj potrebno. 'Opis vojne more in mora biti opis trpljenja in muk osebnih in občih.“ Vojaški duhovnik junak. (Po vladinem glateilu „Miru.“) Ranjeni bolgarski vojak v bolnišnici pripoveduje sledečo ginljiivo dogodbo: Ko sem bil pri Ča.taldži ranjen, napravil mi jo vojaški duhovnik o Cekmedžfijev( veliko dobroto. Ravno smo bdi pripravljeni k napadu na sovražnika-, nidori kroglja našega stotnika, 'tako da ni mogel dalje poveljevati. V mošeji pa visijo 1 na 50 metrov dolgih verigah lestenci z neštevilnimi oljnatimi svetilkami j/n na trdo napetih vrveh visijo lučice tako gosto druga poleg druge kot jagode na moleku. Morje svetlobe preplavlja tla mošeje. Na; mogočnih zelenih grbih so napisana z zlatimi črkami imena Ali ah a,. Mohameda in svetnikov, vsaka črka pa je visoka devet metrov. Tlak je pokrit s preprogami; kdor vstopi, mora sezuti čevlje ter umiti obraz In roke. Beli in zeleni turbani ter rudeči fesi s črnimi robovi se mešajo med seboj. Vsi, ki prisostvujejo pobožnosti, se obrnejo z obrazi proti Mekki-. Naenkrat vzdignejo roke do obraza Visoko z naprej obrnjenimi dlanmi in palce drže ob uhfiih. 'Potem se pripognejo z zgornjim delom telesa naprej in upro roke na kolenaiV ter se dotaknejo s čelom tal. „Molitev je ključ do raja.“ veli koran, in vsak del molitve zahteva gostovo pozicijo telesa. Na leci stoji svečenik. Njegov pehajoč glas pa prekine svečanostim tihoto. Zadnja beseda izzjvenf na njegovih ustnicah, toda odmeva Še dolgo pod zelo temnim svodom kupole in plava kot nemiren duh med kipi kerubinov. Za Turke pa ni več varno v tem njihovem svetišču. Dan plačila bo prišel enkrat tudi' za ošvojite-ljo Hagije Sofije in vedno več prebivalcev Sta|mbu-la opušča svoja grobišča zunaj na pokopališčih pred mestnim zidom 1 in prepelja-va svoje mrtvece v Siku-tari, da jih položi k počitiau v senco azijatskih cipres. In Grki še vedno verujejo, da se bode na dansko pade Hagija Sofija -zopet v roke kristjanov, odprl oni zid na galeriji in da Se bo prikazal škof s kelihom v roki. -Mirno in veličastno bo stopil po stopnicah nizdol, šel po cerkvi ter stopil pred guarnì altar in bral svojo mašo dalje, -nadaljujoč 'prav natanko pri onem mestu, kjer so ga pred 460 leti — prekinili Turki . . . * « * V tem trenutku pa nastopi naši duhovnik foče Cešmedžijev in zaöne govoriti o veliki izgubi, katero pretrpimo s smrtjo našega stotnika. Vsi smo bili pri teh besedah vrlega duhovnika ' globoiko ganjeni. Zdaj pia prevzame duhovnik poveljif štvo, kajti naš častnik in ieldvebelj sta bila že poprej ranjena. Duhovnik nam je komandoval celih pet ur s križemi v levi roki in s sabljo v desni» Po cesti je ležalo mnogo ranjenih vojakov. On je zapovedal, da se morajo vsi vzdigniti in duhovnik sam je vzel mene in še enega, .mojih tovarišev pod roko ter nas deloma nosil, deloma podpiral. In med potom je duhovnik odtrgal od svoje srajce nekaj kosov ter je obvezal z njimi naše rane. Zares pravi usmiljeni samaritan In junak! Tekmovanje za balkanski trg. Med tem, ko so v pričetku balkanske vojske nenadni vojni vspehi balkanskih zaveznikov začudili ves svet, je stopilo sedaj ,v ospredje interesno v-prašanje o porazdelitvi vojnega pleni, (To je sedaj najnovejši preobrat v orientalskem vprašanju. Da hočete imeti pri tem tudi Avstrija in Rusija_ važno besedo,, je najrav.no. 'Obe velesili ste v trgovinskem oziru v marsičem naravnost ' konkurentinje na Balkanu in razume se, da hočeite z vsemi sredstvi varovati svoje interese. : O veliki važnosti trgovinskih zvez med balkanskimi državami ter Avstrijo in Rusijo naj pričajo naslednje številke. Kar se tiče Avstrije, znaga njen celokupni trgovinski promet, kakor ga izkazuje trgovinsko ministrstvo za leto 1911 z deželami na Balkanu, naslednje svote: Bolgarija 38,286.500 K, Grška 29,594.500 K, .Crnagora 3,166.500 K. Rumunska 169,783.000 K, Srbija 41,972.000 kron, Tturčija 156,097.500 K, skupaj 438,900.000 K. Iz tega, je razvidno, da znaša svota trgovinskega prometa med Avstrijo in balkanskimi državami približno pol milijarde kron. Od tega odpade pa na Turčijo in Rumunijo skoraj tri četrtine cele svote. Ce primerjamo zgorajšnjo svoto z ono celokupnega avstrijskega trgovinskega prometa, ki se ceni na K 2.251,000.000, znaša zgorapnja svota približno peti del celega avstrijskega trgovinskega prometa. Uvoz iz balkanskih drža,v v Avstrijo, oziroma izvoz na Balkan, se pa izraža v naslednjih številkah, in sicer: Bolgarska Gržka Omagora Hnmanska Srbija . . Turčija . Uvoz v Avstrijo : . 10,432.000 . 16,572 800 958 500 . 65,645.600 . 10,473 600 . 50,665.6: )0 Izvoz iz Avstrije: 27,854,500 13 021.760 2,208.000 104,137.400 31,498 4U0 105.431 900 Skupaj . 154,748.100 2«4 151900 Izvzemši Grške, je izvoz iz Avstrije na Balkan mnogo večji, kajkor pa uvqz, deloma za polovico — Turčija in Crnagorai — da, še celo trikrat večji — Srbija. Znaša skupaj približno eno četrtino vseiga. izvoza, ki ga elektuirajo vse države skupaj na balkanskem polotoku, ki znaša sedaj približno 1 milijardo in 240 .milijonov kron. !Na|sprotjno pa prodajo balkanske države Avstriji približno eno Šestinko od svojih izdelkov — skupni njihov izvoz znaša pa eno milijardo. Glej'te trgovinskega prometa Riusije z baljcau-skimi državami podamo naslednje številjke: Izvoz iz Rusije: Bolgarija 240.000 5,420 OuO Giška . . . 1,200.000 22,000.000 Crnagora . . — Rumunska . 4,000.000 32.000000 Srbija . . 11.200 1,458.400 Tarčija . 10,400 000 69,300 000 Ssnpaj . 15,85 L.2O0 120 178.400 Dočim Crnagora za rusko trgovfno sploh ne pride v poštev, so udeležene Grška, Rumunska in posebno Turčija z velikimi svotami, posebno še pa Bolgarija in Srbija glede svojega uvoza v Rusijo. Promet Rusije z Balkanom znaša f 136,029.600 kron, torej .komaj četrtinko avstrijskega trgovinskeh ga prometa, toda pomisliti je, da, so si narodi na Balkanu po krvi in veri v najožjem sorodstvu z Rusijo in zgodovina nas uči, I da tudi te okoliščine pridejo zelo v poštev1 in bo imela pri reviziji balkanskega zemljevida seveda Rusija odločilno besedo. S pametno politiko si je i'udi znala vedno varovati izjemno ugodno pozicijo. Vojska na Balkanu, Novjih bojnih poročil , iz Balkana ni. Krvavi bojni ples je prenehal, 'gromenje topov je utihnilo, krik težkoralnjenih se je razgubil. Samo od Skadra se poroča, ila se je čuLo v zadnjih dneh tam* silno streljanje, kap priča, da se boji za to močno postojanko nadaljujejo. Nekateri listi menijo, da turški poveljnik niti ne ye za sklepanje premirja, vsled če-sir nadaljuje z obrambo. Radostne vesti o premirju, ki smo jih beležili zadnjič, so se izkazale za prezgodnje. Bila so samo turška poročila, ki so se, kakor navadno, ,tufh tokrat izkazala za neresnična. Zelja po miru in časnikarska domišljija sta bile njihov oče. Kakor vedo povedati najnovejše .vesti,' premirje še ni sklenjeno in zbirati so se jeli celo črni oblaki, ki ogrožava jo balkansko zvezo. Uplajmo, da bo zmagala poštenost in razsodnost ter bodo .balkanski narodi v bodočnosti mirno uživali iz krvi Izrasle, po krvi posvečene sadove, Bolgarsko-turška vojska. i Resnica o zasedenju Soluna. Med Bolgari in Grki, ' je prišlo radi zavzetja Soluna do nesporazumljenj.. Da se stvar pojasni, je izdala bolgarska vlada sledeče poročilo: Zofija, dne 2. decembra: Da se pride v o-kom verziji, da so Grki prvi zasledili Si dim. se objavlja studeče uradno poročilo bolgarskega vojnega poveljnika generala Theo doro va: Dne 26. oktobra grškega, koledarja (dne 9. novembra) ob 4. uri zjutraj jüem se nahajal med ,vai-sema Juvezno in Ajvatov)i!m pred Solunom. Medtem pa, ko sem rekognoscirai, je začel sovražnik z eno baterijo obstreljevati mojo konjenico. Konjenica je ognju odgovarjala. V tem trenutku mi je sporočili poveljnik grške kavalerijske brigade, da bodo Grki' že drugi dan napadli Solun in skupaj sva določila u-ro, ko naj se izvrši napad prihodnji dato. Grški poveljnik mi je obljubil, da bo najni! feklep sporočil grškemu prestolonasledniku, dvojemu vrhovnemu poveljniku, Moja armada je nadaljevala nato svoje prodiranje proti holmu, ki obvladuje Aj v atovo in Lojno in. je začela dopoldne z naskokom. Sovražnik nas je sprejel z ognjem topov ' in pušfk in mi smo krepko odgovarjali ter so čez kratek čas utihnili tudškfi topovi. Naša pehota je pregnala Turke iz njih pozicij in je začela Turke zasledovati. Bližal sem se vedno bolj Solunu V tem trenutku mi je sporočil grški prestolonaslednik, da se je turška armada vfdalla. .Dasirav-no nisemj bil podpisal nobene pogodbe glede kapitulacije jn so mi bili pogoji predaje mesta neznani, sem se vendar podredil sporočilu grškega vrhovnega poveljnika, ' prestolonaislednika, z nami zvezane države, dasiravno je stala mc)ja armada/1 samo tiri kilometre pred Solunom, grška pa 17 kilometrov od Soluna ob reki bardar za mojo armado. '• Kljub temu je prijahal en eskadron grške konjenice f v Solun in iz mesta, kjer sem se bil postavil, sem vjidel, kako so odposlali Turke z vlaki iz Soluna z železnico v smeri proti Vardarju, da! pripeljejo ti vlaki dva grška bataljona v Solun. Ijz svojih pozicij niso mogli Grki prispeti sicer v enem dnevu v Soljun. Med tem, ko se je edino moja ajrmiada bojevala pred Solunom, so bili začeli Grki. ki so bili še 17 kilometrov oddaljeni od Soluna, s pogajanji, An Turki so se vdali, premagani od našega orožja, Grkom, ker so jim *ti stavili ugodne pogoje». Pogoji so vam znani. Dne 27. oktobra po grškem koledarju se je tedaj boril en dei turške posadke z nami, med tem ko se je drugi del pogajal z Grki. 'Na ta način je zasedel del bolgarske armade prvi Solun, med tem, ko jo drugi del zasedel mesto dne 28. oktobra skupaj z grško armajdo. Dne 29, oktobra sta dospela v Solun f princa Boris in Kiril na čelu dveh ba ajjjonov in enega, eskadrona z vihrajočimi »zastavami, od vsega prebivalstva entuzijaistično pozdravljena. 'Iz spoštovanja pred grškim prestolonaslednikom, ki je starejši od našega prestolen aste dn iika, sta prišla v mesto še ‘le en dan pozneje. , »Mi tedaj smo si izsilili prihod v Solun z orožjem, dočim so prišli Grki tja brez 'vsakega zamaha z mečem, izkoriščajoč vspehe našega boja. To senzaeijonelno poročilo ’ bolgarskega generala kaže, da so se Grki vedli naravnost nepošteno in zavratno proti svojim zaveznikom. ÌT^uijki so se rajši vdali Grkom, ker so jim Grki stavili take ka-pituladijske pogoje, kakor da bi bila ostala armada popolnoma netajngirana in da se mesto ni moglo smatrati za zavzeto. Tlurški vojaki so se celo lahko prosto gibali po mestu. To postopanje Grške bo imelo lahko resne posledice in ne bo moglo dtrditi pozicije Grške v balkajnski zvezi, Grki niso imeli ,do sedaj v celi vojni niti ene večje bitke ' in zlorabljajo vspehe Svojih zaveznikov. Srbsko-turška vojska. Zadnji ostanki. Sedaj se zbirajo, kakor poroča belgrajski list „Tribuna“, turške čete, !ki so stale v do sedaj še neokupiranem ozemlju južno od Ochridskeiga, jezera in one turške čete, ki so bile pri Bitolju razbite, pri Janini, kjer je baje že velika turška vojska, 50.000 mož, pod poveljništvom več patš,. Isa Boljetinac. Z ozirom na vest, da bo Is'a Boljetinac, ki je bil ujet v gorah, ustreljen, piše „Stampai“, da je ta vest neresnična in d*a ne odgovarja intencijam niti vlade, niti vojaških poveljtoikov.i ( Isa Boljetinac se ni uprl Srbom, ni napravil .vojski nobene Škode in tudi ni’, organiziral nobene vstaje. Zato je V: interesu države, da Boljetin^ca, ki jse med Ann avti zelo popularen, pridobi za-se. Orožniki za osvojene pokrajine. Beljgr/a. d, dne 3, novembra: V Belgraidu se organizujejo orožniški oddelki za osvojene pokrajine. Ti orožniki bodo v čuvfanju miru in reda zamenjali čete tretjega poziva. Vsak oddelek šteje 50 mož. Na čelu vsakega oddelka je po eden izkušen orožniški podčr^tnik. Več orožniških oddelkov je bilo že odposlanih v novo osvobojene kraje. Elbasan v srbskih rokah. Be Igr ajd, dne 3. novembra : Uradno se javlja, da je samo prebivalstvo mesta Elbasatoa, čim so prispele pred mesto srbske predstraže, ponudilo predajo. Nato so takoj čete moravske divizije odšle v mesto Elbasan. Srbi so bili prav prijateljsko tam sprejeti. M * • Premirje? Iz Lonjdona in Carigrada l prihajajo poročijla po ktsterih se je vršilo v pondeljek, dne 2. t. m., popoldne zadnje pogajanje radi ‘premirja in je bil tudi zapisnik o premirju podpisala. Il4dnevtoö rok za premi rje se mora sedaj porabiti, da se določijo pogoji za mir. Razni angleški listi že tudi pišejo, da so mirovni pogoji že gotovi. Glasom teh vesti ostaneta Odri n in Lozengrad pod turško oblastjo, s api o da se bdite porušile utrdbe In bi bolgfarska meja v Traciji segala le kakih 15 kilometrov f proti jugu. Nadalje bo delala mejo reka Marica in se bo raztezala proti zajhodu na Kav ato, tako da) prideta ,De-degean in Klavala pod bolgarsko oblast. Macedonija in Albanija dobita samoupravo. Srbiji pripade manjši del sandžaka Novipazar, nadalje ozemlje ob jugu ’ njene 'dosedanje meje do Skoplja, od tod proti Vranji in del morske obali,s ki meji na Grnogoro. Crnagora pa dobi večji del sandžaka N o vi pinzar ter Skader,z okolišem. Grški pripade baje Solun in ozemlje do Bito>-ja. Zelo verojetna ta porazdelitev zaseädenejga ozemlja ni in sicer že iz vzroka, ker so vzbudila gotova nesoglasja med Bolgarijo in. Grško ravno zaradi Soluna precej nevolje in bi se po tem načrtu morala Bolgarija, katera je doprinesla vendar največ krvnih žrtev, z aldo volji ti s prav skromnim ozemljem. A tudi je dvomljivo, če dobi Crnagora Skader, katerega hočejo priklopiti k Albaniji. Parfto Časopisje se zelo čudi nad skjrajno u-godnimi pogoji, ki se stavijo Turčiji v teh pogajanjih. „Liberto“ piše: „Turčija dobi take pogoje, kakoršnih šew zadnjih dneh boja niti pričakovati ni smela, pogoje, kar teri jo varujejo pred popolnim uničenjem in istotako varujejo Evropo pred žagan jem z nepričakovano likvidacijo evropske Turčije.“ Na porti so prepriČajni, da bo sledil premirju končni mir. Menijo, da Še celo Solun ne pride ne pod bolgarsko in tudi ne pod grško oblast, ’ampak da pride pod Albanijo! Nasprotno bo pa baje dobila Bolgarija en del Macedoni je, 'drugi del in Epir bo pa baje pripadel Grški, Če bodo s tem Albanci zadovoljni. Toda še celo južni Albanci, ki' so grške narodnosti, si baje ne želijo prti pod grško oblast. Ker še pogoji premirja niso natatoko znani, so to le ugibanja in zgolj plod* bujne orijjelnt^ske domišljije, kateri ni. pripisovati' mnogo, resnic. * * * Po zadnjih vesteh pa premirje Še sploh ni sklenjeno. 'Z b o 1 g ja r s k i m i predlogi se baje ne strinjate Grška i n C r n a g o r a ter nočete o premirju nič slišati. Po teh vesteh bi bila vsa poročila o sklenjenem premirju, vse neštevilne .kombinacije, ki so se spravljale s tem v zvezo, prezgodnje. V naslednjem podaje mo tozadevne najnovejše brzojavke: C a r i gjir a d, dne 3. decembra): ? Zapisnik o premirju še danes ni bil podpisan, ker še grški delegati niso dobili n občnih navodil. London, dne 3. decembra: Reuterbi- roju se brzojavlja iz Zofije: Glede intrasigent-nega stališča Grške v pogajanjih ' za premirje se javlja od pristojne strani, r da bo sklenjeno premirje če treba tudi brez Grške, katera naj potem nadaljuje vojsko, če jo more. Carijgrad, .dne 3. decembra, 546. uri popoldne : Zapisnik o premirju db sedaj še ni podpisan. Odgovora Grčije Še ni. Pariz, dne 3. decembra:;! Večerni listi javljajo iz Carigrada: Iz zelo dolbro poučenega vira se doznaje, da je Bolgarija sporočila Turčiji, tìa so vse njene zaveztoice odklonile mirovne pogoje. Avstrija in Srbija — Splošni mednarodni položaj. Spor med Avstrijo in Srbijo je sta^pionerep in trenutno ni akuten. Afera Proehazka je stopila v o-zadje in bo bržčas kmalu ! pozabljena), ker so se brez dvoma zgodile napalke na obeh straneh. Albansko vprašanje je s proklamacijo avtonomije tudi zgubilo na ostrosti. Samo spor radi liike je Še neporavnan in je nadstropje še Medno staro. Dosegel bi se pa brez dvoma sporazum, če bi gotovi ,krogi in razni nemški listi neprestano ne hujskali. Nemštvo se boji močnih Jugoslovanov, zato bi jih rado potlačilo, še predno se opomorejo. Ugodno znamenje za ohranitev miru je Beth-mannov govor. , IV nemškem državnem zboru je v pondeljek govoril državni kjancler (BethmaUn-Holl-weg. Hzjavil je, da, bo stala Nemčija na strani Avstrije, če bo ta rsfdi Balkana ogrožena od* tretje — ruske — strani. To izpoved nemškega kanclerja pa proglašajo Nemci za izliv nibelunške zvjestobe in krepko hujskajo .dalje. Mi pa menimo, da, se je Holl-weg samo zato lahko postavil na stran Avstrije, ker ve, da bo ostato le pri besedah in ne bo treba v resnici potegniti mečaj. Samo iz tega stališč^ je tudi umevno, da se je nemška dijada izrekla sedaj za Avstrijo, med tem ko se ji Jfe še pred krajtkim odpovedala). V politiki se pač rabijo besede za to, da se prikrivajo mi'ßli. Srbija ne koncentrira svojega vojaštva ob svoji severni meji. Srbski tiskovni urad izjavil j a, da so vesti, ki so se v zadnjem času pojavljale v inozemstvu, zlasti pa v sosedni monarhiji, 'da Srbija koncentrira vojaštvo ob severni meji ter 'da utrja Belgrad in še druga mesta in se pripraivlja rila. peko akcijo, neresnične in da je ta urad pooblaščen, da te vesti kategorično dementira, kot popolnoma neutemeljene. rA pač pa se srbska vlada prizadeva na vse mogoče načine, da se izogne kakim nepotrebnim morebittnim konfliktom. * * * Belgra.dska wStr,aža“ piše, da dejstvo, da je monarhija pristala na e'vropski sporazum — čeprav znači to le spremembo v metodi — kaže, da smatra Nemčijp svojo zavezniško vlogo kot vlogo mirovnega posredovalca. 'Ako bo piomarhlja v pravem razumevanju svojih lastnih interesov nasproti Srbiji spremenila ne le svojo metodo,: nego tudi politiko, bo Srbija to z največjo radostjo pozdravila in iskala poti za prijateljske odnošaje. * 5* * Dr, Markovič piše v ..Stampi“, da je Avstrija po vplivu 'Nemčije, kjateri more biti hvaležna na tej uslugi, sklenila menjati svojo metodo. )Tbda, zdi se,, da je trajen sporazum z Balkatnomj! mogoč le tedaj, če spremeni tudi svojo poetiko. „Politika“ je mnenja, da oflgodjjfev končne rešitve spornih vprašanj še ne pomeni'! odstranitve teh sporov.. Končno sklepanje miru s Turčijo in eventualna konferenca velevlasti lahkb; I postane povod velikih spopadov. Srbija mora v vsajkem slučaju z vso odločnostjo braniti svoje interese. Politični pregled. Državni zbor. V državni zbornici se je ,v pondeljkovi seji, ki je bila kakor sheer ob pondeljkjh navadno, tudi tokrat slabo obiskana,, nadaljevala debata o budget-nem provizoriju, öb koncu debate je interpelirai poslanec dr. Korošec zaradi postopanja, budimpeštanske policije ob konferenci zaupnikov hrvaško-srbske koalicije v Budimpešti, 1 ker je iskala, policija avstrijske poslance dr;, Susterjšiča, dr. Kramarja in dr. Masa-ryka s prav prozornim namenom, Sa moti zborovar nje. Interpelant je stavil na zborir^čneiga predsednika vprašanje,1 če je voljan, da grajo čast avstrijskega parlamenta, globoko žaleče postopanje Tisza— Pawlik—Čuvaj—Lukacs-klikp na. Ogrskem. V torkovi seji se je istotako nadaljevala bud-getna debita. Končno je bil buclgetni provizorij izročen budgetnemu odseku. Prihodnja seja v petek. Danes in jutri zborujejo odseki, iv katerih se bo odločila usoda parlamenta. MladočešM kongres v Pragi. V nedeljo, dne 1. t. m., se je vr§'/Lo ,v Pragi pod predsedstvom poslanca dr. Kramarja zborovanje razširjenega eksekutivnega odbora' in zaupnikov lokalnih organizacij mladočeške stranke, poslanec dr. Kramar je poroča/ o notratnje-poJit|iČni in zuna-nje-politični situaciji ter je izjavil, da je zunanje-po-litična situacija Še vedno zelo resna, , 'Vsi govorniki so svarili pred prenaglimi'korajki. Resolucija, ki so jo nato sklenili, izreka 'dr. Kramairju priznanje in zahvalo ter poživlja mladočeško delegacijo, ‘daj naj se zavzame za ohranjtev miru, da zavožena, politika ne bo ogrožala življenejskih interesov. Raznoterosti. Dx*. Janko Brejc, voditelj koroških SlovenceU, je izvoljen v državni sodni dvor. ' Med 12 odličnimi možmi, 'katere je izvolil državni zbor v to sodišče, je tudi dr, Janko Brejc. Od koroških bratov. V četrtek, dne 28, novembra, se je vršil ,v, Celovcu občni zbor I Katoliškega političnega in gospodarskega društva za Slovence na Koroškem, ki je sijajno potekel. Govorili in poročali so med velikim navdušenjem dr. Brejc, poslajnec g. Grafenauer in dr. Rožič, Dr. Brejc se je spominjal hrvaško-slovenskega združenja!, 1 je ijzrekel isvoje veselje nad zmajgami križa na Baljkanu in je ostro polemiziral z Dobernigom, pri čemer je razkrinkal ves laži-patrijotizem nemštva, ki vganja Bismacck-kult. poje .„Die Wacht am Rhein“1 • ter pripravljal Prusom pot do Adrije, Poslanec Grafenauer je podal sliko političnega položaja' in se je bavil z jVneobvpijbčimi koroškimi šolskimi razmerami. IV odbor so bili soglasno izvoljeni: predsednik gospod dr.. Brejc, odborniki gospodje:. Grafenauer^ monsignore Podgorc, dr. Rožič, Fr. Smodej, Franc Kogelniik, MihaIThrk, J. Rudolf, Jožef Dobrovc in ,J> Aiicbholcer. jSoglas-no so bile tudi sprejete resolucije,, v katerih se zahteva: ■ 1. Izprememba deželnega volilnega reda v demokratičnem smislu in razdelitev volilnih okrajev po narodnosti volilcev. 2. Ureditev šolstva v slovenskem delu Koroške na ta način, da bo učni je^k Vseskozi slovenski 'in delitev deželnega šolskega sveta in deželnega kulturnega Sveta po f narodnostih, 3. Najodločneje 'se protestira zoper sistematično izrivanje slovenskih železniških uslužbencev, in zlasti sprevodnikov na državni progi med Celovcem in Jesenicami, proti krivicam pri sodnih uradih, koder se nam naj povrne vsaj status quo in proti nastavljanju kurzovcev po jezikovno-mešanik krajih in zoper vsaktero upoštevanje falzifikata (zadnjega ljudskega štetja na Koroškem od strani katerekoli javnih oblasti ,v katerekoli namene. Liberalni ovinkarji razdirajo dalje. ]Z vsemi sredstvi delajo, da bi napravili razdor med naciji obmejnimi Slovenci kolikor mogoče velik. Da. 'mečejo javnosti pesek v oči in se delajo lepe, tožijo v ;„iSl, Narodu“ o medsebojnih prepirih, ’ doma v Mariboru pa sejejo prepir po vseh paragrafih - ovi uk arsiva. Hinavci! 'Zdaj so izdali „Mariborski slovenski koledar“, namenjen mariborskim in okoliškim Slovencem. Med drugim je v njem tudi cela'vrsta .grdih, strupenih napadov na našo stranko, naše (itelo in naše voditelje. Vso jezo svojih hinavskih duš so zlili nekateri liberaluhi v ta „koledar,“ Ce bornio pri priliki obračunali z njimi — zaslužijo itak ne toliko pozornosti — potem jim svetujemo, naj ohranijo ne-koljko več možatosti kot navadno, ker z babami nimamo radi opraviti. Razburjati se tudi ne bodo smeli, če bomo osvetlili narodnjaštvo raznih Sokolov in liberalnih veljakolv. Vsajkemu svoje! Netaktnosti. V soboto in nedeljo so praznovali mariborski proteisitanti SjOletfnico obstoja svoje fare. Kakor je bilo pričakovati, f je mnogo „katoličanov“ delalo štafažo ! pri teh lutrovskih slavnostih. Da protestanti < nikdar ne pridajo obhajjat nalših cerkvenih slovesnosti, to teh znajčajnih in zajvedn&h katoličanov nič ni motilo. 'Največjo netaktnost sta pa zagrešila dr. Schmiderer in poslanec Wafstian. Prvi je pozdravil lutrovsko gmajnfdo v imenu mesta, drugi kot poslanec. Luteramstvo je pri nas identijčno s protiavstrijskim vsenemštvom, nasproti katoličanstvu živi v neprestanih huc/Ji bojih, uničiti bjoče versko in narodno ogromno večino spodnještajerskega ljudstva, pripraviti hoče pot Hohencollerncem in vendar ga pozdravljata mestni župah In melstni poslanec! ! Je do smešenje in roganje veliki večini mestnega prebivalstva 'in žaljenje patrf,jetičnih čustev ! Zmožni so take netaktnosti samo naši nem^konacio-nalni mogotci, ki smejo mariborsko nemško špisarst-vo vedno in povsod vleči za nos. Štajerska« Maribor. Se zdaj, v advenjtu, v resnem ca^su, skrbe naši liberalci za smeh in dobro voljo, V „Sl. Narodu“ od šobojte liberalni dopi|sinik bridko jadikuje, ker smo v zadnjem času prijeli za ušiesa na^e liberalce in pravi, da ne umejemo „jvelikijh dni, v katerih živimo.“ Po liberalnem receptu bi inorali mi sedaj lepo mirno gledati, kako prestavljajo oni svoje politične kozolce. Tudi |j,e pozabil Braii/kopa-metni liberalec, da so liberalci ravno v Začetku teh „velikih dni“ začeli z novimi hujjskarijami s tem, da so zanesli med obmejno slovenstvo a ustanovitvijo „Maribora“ novih sporov. Le pred svojim pragom pometajte, liberalni rokomavharji, 'dela imate dovolj! Studenci pri Mariboru. IZqldnji čas so postali naši velenemci jsilno čudni. 'Pred vsemi se odlikuje oni „čistokrvni“, nam že dolgo znani dr. 'Jurič, Zadnji čas nosi ta gospod — rudečo kravato . . . Vsak otrok ve, kaj jto pomeni in kam pes taco moli. Toda da bi bil gospod' dr. Jurič, katerega je reklamacijska komisija občine Studenc!'! z ozirom na njegovo visoko akademično stopnjo [(seveda poleg „davka“) pustila v I. volilnemu razredu, tako naiven, tega mi ne bi mislili. O priliki več. Maribor. Včeraj je umiri po dolgotrajni bofez-ni gospod Avgust Weixl, bivši glavni zastopnik Vzajemne zavarovalnice v Ljubljani. Naj v miru počiva! Sv. Magdalena v Mariboru. Na praznik Brezmadežnega spočetja Marije Device priredi tukajšnja Dekliška zveza Slomšekovo slavnost z raznovrstnim vsporedom. Med drugim ,b:o'do dekleta predstavljala Šaloigro „,Pri gospodi»“1 Slavnost se vrši v 'dvorani Katoliškega delavskega društva v Malriboru, Flös-sengasse Štev. 4. Začetek je točno ob pol 4. uri popoldne Ribnica ob Pohorju. 'V tukajšnjem kamnolomu se je po neprevidnosti grozno poškodoval poliv Ivam Tomažič, Prinesli so ga vsega pobitega od razle|p-lega kamna domov. Upati pa je, da bo okreval, kar se mora želeti, ker ima ponesrečenec obilo mnijhhijh otrok. Mihalovci pri Ormožu. Dne 30. novembra, to je v soboto, je bilo pri nas prav živajhno. Ko smo se naagitirali, smo šli volit občinskih odbornikov — eni prostovoljno, drugi prisiljeno. Značilno je to, da so celo ženske, seveda liberatine, zjutrajj Šle iz agitacije domov, Z izidom smo zadovoljni. V prejšnjem odboru smo imeli od začetka tri svoje in devet nasprotnikom, ki pa so počasi začeli spregjedavatj in zapuščati liberalce. Cast jim! 'Sedaj smo mi dobili devet odbornikov, nasprotniki imajo tri. Pisali so v „Narodnem Listu“, kako se nam hlačice tresejo; o vi revčeki, kaj pa vam, ki ste komaj ušli v L razred, vam pa nič. Prihodnjič še bodo nam še bolj tresle, tajko da boste tudi še iz I. razreda zleteli! Čujemo, da hočejo liberalci zopet rekurirati. Le, le, če ne verjamete, da ste dvakrat zleteli, pravijo, da do tretjega gre rado. Gradec. Slovensko katoliško izobraževalno društvo „Kres“ v Gradcu vabi na Miklavžev večer iv, soboto, 'dne 7. t. m», v 'dvorani restavracije „Goldener Stern“, Sparbersbalchgajsse 615,Spored: 1. A. Gßrwjais : Zlatica, mazurka. Tamburaški zbor., 2. Marko Bajuk: Na Gorenjskem je fletno. Tamburaški zbor, 3. P. H.. Sa|ttner : 'Opomin k petju» Mešalni zbor. 4. Ipavic : Usehli cvet. MeŠjahj zbor. 5. .Pozdrav Miklavžu! 6. Nastop Miklavža s svojim ,v,eCi-kim spremstvom (nagovor, 'razdelitev daril). 7. „Za letovišče!“ Burka enodejanka, proisto po nemškem. 9. Žane z Lublane in Boltajtu Pepe na turškem bojišču. Šaljiv prizor. Prosta zabava ,s Šaljivo pošto, petjem in tambur a® jem. Začetek točno ob 8, uri ha večer. Predprodaja vstopnic v 'društvenih po 40 v„ pri blagajni na večer prireditve pö 50 v. Slovenci, pridite! K prav obilni udeležbi vabi uljudno vse — odbor. Vransko. Prekopski Cizej, velik liberalec pred Bogom in_ ljudmi, je bil radi (saldne tatvine obsojen na piejt d‘ni zapora, 100 K odškodnine in povračilo vseh pravdnih stroškov. Celje. Delajvci in delavke; V nedeljo, 'dne 8. t. m., gremo vsi brez izjeme ha jvelevažno zborovanje delavcev v hotel k „Belem volu.“ Zborovanje priredi Jugoslovanska strokovna zveza,1 ki je velevaž-nega pomena za vse delavce. Nudi se nam sedaj prilika;, da se vendar enkrat lahko pogovorimo, kako nam je posjtopati v naših najpotrebnejših delavskih razmerah- Pojdimo vsi ta tlUn k .„Belemu volu“, saj se gre za naše koristi,. Zlačetek točno ob 10 uri dopoldne. Poroča odposlanec Jugoslovanske strokovne zveze gospod Vekoslav Zajc. Celje. Občni zbor slovenskega, katoliškega političnega društva v Celju se vrši v nedeljo, dne 15. decembra 1912, dopoldne ob %9. uri, v vrtni' dvorani hotela „pri belem volu.“ Dnevni red: Vb$te[v novega odbora, ' poročilo državnih in deželnih poslancev, razpravljanje o celjskem in gimnazijskem vprašanju, organizacija itd. Poživljamo somišljenike, da poskrbe za dobro udeležbo /jz. celega okraja. — Ob enem s tem občnim zborom!: se Vrši tudi javni politični shod. Slovenj gradeč. Narodna čitalnice v Slovenj-gradcu priredi v nedeljo, dne 8. decembra, ob 4.;juri popodne, v dvorani Narodnega doma' Miklavžev dan. Vsi stariši, 'kakor tudi ljubitelji otrok, se prosite, da se udeležite ifn pripeljete seboj btroke, katerim je v prvi vrsti ta dan namenjen. (Vsi se prosite, da morebitna darila za lastne otroke oddaste zar vita in z naslovom obdarovalcai v soboto, oziroma v nedeljo (dne 7., oziroma dne 8. t. m.) od 9. 'do 4. ure v čitalnišM sobi. Prostovoljna darila, Kakor/lidi prostovoljni denarni prispevki za uboge otroke naše okoliške slovenske Šole se isti Ičas hvaležno sprejemalo. Pridite torej vsi, kateri se zavedate /$voje dolžnosti in pripeljite deco s seboj ! — Citalnllšiki odbor. Jurklošter. 1 V seji občinskega odbora 'dne 28. novembra je gospod župan Jožef Kajtna stoVesno izročil velečas litemu gospodu župniku Karolu T ribniku podeljeno mu. častno kolajno ! za 4Dietno zvesto službovanje. Šoštanj. Šaleška čitalnica v Šoštanju priredi v nedeljo, dne 8. 'decembra, ob 3. uri popoldne), pri Rajšter jv, narodno igro s petjem ,/Domen.“ Ker je posebno v -Šo^lanpu narodno 'delovanje velikanskega pomena, dokažite, da Čutite z nami ter da nas hočete podpirati z mnogobrojnim obiskom od blizu in daleč! Za zgled va,m naj bodo naši (Nemci, katerim prihitijo na pomoč pri vsaiki priliki njih zvesti bratci renqgati iž vseh mogočih krajev. jZtveza z vlaM je za prihod in odhod' gostov nad vse ugodna. Zvečer istega dne bo na, nastopil Miklavž z vsem svojim spremstvom in bo razdelil darila! (!in kazni, Kot si je pač kdo zaslužil. Za smeh. Pri vojakih. Korporal: . „jVojak, kadar je na straži, ne sme svojega mesta zapustiti pod nobenim pogojem. Vzemite si za, zgled rimskega vojščaka, j v Pompeju, Ki je stal na straži pred hišo svojega poveljnika, ko je Vezuv metal iz sebe ogenj, kamenje in žlindro, in se ni ganil, čeravno ga, je žlindra zalila, dokler ga niso čez 1800 let odkopali!“ Miklavževa darila in rasne druge ITmailtiel slaščice ima V zalogi “ m m-Mm mm Maribor? Gornja gosposka ulica št. 38. Kaj rabite Vi, gospa soseda? — Jaz? Jaz sem in bom ostala pri preizkušenem za kavo s kavinim mlinčkom iz zagrebške tovarne; od tega zadostuje : manjša: množina; on povzroči najlepši, zlatorujavi, čisti zvretek toraj močno, slastno kavo! Franc Pleteršek Maribor éèr Talooa Koroška W cesta 10. POhlStva Bogata zaloga poliranega, medlo poliranega pohištva iz trdega in mehkega lesa za spalnice, obednice, za kuhinjsko pohištvo, zaloga divanov, podstavk, žimnic, stolov in ogledal, otročjih postelj. iz železa p o zelo nizkih cenah. 83, 7 Kateri kavini pridatek naj kupim? Izbira je v resnici težka, — kajti toliko ponud človeka naravnost zbega! m Jabolka v.vsaki množini od 20 kilogramov do 50 meterskih stotov proda po 12—28 vinarjev kilogram Andrej Oset, posestnik v Tolstem vrtu, pošta Gušiam na Koroškem 239 Mi iščemo marljivih sotrudnikov 1 Oddelek za srečke Češke industrijske bünke. — Zastopstvo za jugoslovansko ozemlje Ljubljana. p Brandt, isdelovatelj orgel v Mariboru o. Dr, izdeluje cerkvene orgle v vsaki velikosti želo solidno delo. — Prevzame uglasbo, popravilo in prestavbo starih orgel. - Izdeluje harmonije najboljše kakovosti evropskega in amerikanskega sistema za cerkve šole in zasebno rabo po nizki ceni. Transponirharmonista z 28 akordi. Proračuni in katalogi brezplačno in poštnine prosto. Novost ! lür Novost ! DEŽNE PLAŠČE iz popolnoma nepremočljivega lodna velblodje dlake, srednje in temnosive, kakor tudi črne barve, s kapuco in rokavi zelo praktične in priporočljive za popotnike, izdeluje po ceni in dobro iznajditelj in izdelovalec JOSIP MACUH, Modnu t» govina za gosps de MARIBOR, Stolna ulica 5 Pri naročilu zadostuje navedba dolžine, prsne širine in barve. Cene so zmerne (od K 20’— naprej) in se ravnajo po velikosti in kvaliteti. 204 Ne pozabite foiao, sukno (štole), cajge, modno periino blago, preproge, odeje, koce, platno in vse manufakturno blago kupite najbolje in najceneje v domaci trgovini M. E. Šepec, Maribor. Grajski trg. loss» Burgplatsr. A. Koreška ceste 53 Maribor Heujj&sss 2 m 4 se priporočata v izdelovanje vseh v to stroko spadajočih mizarskih del, kakor: za stavbe hiš, pohištvo za stanovanja;, šole, cerkve, prodajalne in pisarn8; izdeljujeta portale in prevzameta vsakovrstna popravila. — Strogo solidna, najcenejša in hitra postrežba gNajboljše ročne in šolske ^ * tobice, denarnice kovčeke OHO füll) fÜ in bogato zalogo usnjatih j e« g ss-™--, gatanfriskib shari :: Ciarlici I “1 ..... kakor oprav za konje, jahalne potrebščine itd. itd. priporoča Rudolf Novak, Maribor jermenar in sedlar — Grajski trg (Burgplatz). 'Santo last«© izdelovanje. Trgovina s špecerijskim .blagom Glavna slovenska zaloga velikanska izbira kranj. vrvarskega blaga kakor: štrang, ujzd, vrvi, vrvi za perilo, mrež za seno in za 0-:: troške postelje itd. itd. :: Sprejema se vse pod to stroko spadajoča dela kakor: vrvi za zvonove, dvigainice in transimsije. : Pozor Slovenci I Ivan Ravnikar Trgovina z moko ii dežel, pridelki Gr*4»išiasa cesta £22. Glavna slovenska zaloga suhih in oljnatih barv, čopičev, firniza- in :: lakov. :: Zaloga nagrobnih in voščenih sveč, : Zaloga vseh rudniških voda. : Priporočam sveža, deteljna, travna, poljska, vrtna in cvetlična kaijivà :: semena. 22 Mat drobnol Točna in solidna, pcstressila,! Ma dUsteèlo I ir m reka in posojilnica v registrerà»® sadrnga s «e©sssejes%© samo. Mradni diteci sp : vsako sredo m vsak petek od 8.—12. ere in vsako nedeljo od 8.—10. ure dopoldne. Vplačuje in izplačuje se redno samo ob uradnih dnevih. Po iasnila se dajejo vsak dan od 8.—12. ure dopoldne Uradni prostori nahajajo se v Minoritskem samostanu v Ptuju. HfSffiftnti «idMr obrestuje se po 47*®/e ud L. oskeaaa 16. v mesen po vložitvi ir. do 15. oziroma zadnjega pred dvigom. Ne-vsdsignjeEe obresti se kooeem junija in decembra vaškega leta pripišejo glavnici ter'kak»? ta-le obrestujejo. Sprejemajo ge hrani Ir. e knji-Siee drugih zavodov kot vloge ne da bi se pri tem obrestovauje kaj prekinilo in ne da hi stranka imela pri tem kakih potov ali sitnob. Kr mspoiago so strankam brezplačno poštno-hranUse položnice 564 gt. 118.060 in domači nabiralniki. p&smim m dajejo »a vknjižbo po na vknjižbo in -poroštvo po -5*/,%,' na osebno poroštvo po 6%, na zastavo -vrednostnih lisk in tekoči račun pod ugodnimi pogoji. Prevzamejo se dolgovi pri drugih zavodih in zasebnikih ; prošnje za vknjižbo se delajo brezplačno. Založnik in izdajatelj: Konzorcij „Straža“. Odgovorni urednik: Lav. Kemperle, Priporočam velecastiti duhoščini Voščene sveče najboljše kakovosti katere lepo in štedljivo gorijo in ne kapljajo ; isto-tako priporočam miii-SVeČe v vsaki obliki po najnižjih cenah. Pošiljatve Iranko. S prošnjo do velečastite duhovščine za cenjena naročila, matere -izvršim točno in v splošno zadovoljnost bileži in se priporoča Franjo Gert» medicar in svečar Fläribo^j Gosposka ulica. Pri vseh vlogah je natvesti nastopno opravilno Številko. Opravilna 'številka. Ne V 989-12 1. Prostovoljna sodna dražba nepremiinin. Pri c. kr. okrajnem) ‘sodišču v Mariboru sta po prošnji lastnik dr. Radoslava Pipruša, odvetnika v Mariboru, kot oskrbnika zapuščine dne 16. ß. 1910 umrle 'Mari j e Drechsler < na prodaj po javni 'dražbi sledeči nepremičnini, za kateri je ustanovila pristavljena izklicna, cena in sicer za parcelo Štev*. 108-1, stavbišče z dvema hišama in gospodarskimi poslopji s pritklino vred 34.000 K, to je hiša štev. 24 v Mariboru, Mühlgasse, 2) štev. 48-31 vrt, mera 32 a 91 kv. m., 18.000 K. 'Pritiklina (Wäscherolle) se je cenila na 10 K in je v ceni hiše 34.000 K zapopa-dena. Parceli se imata posamezno dražbah. Dražba se bo vršila dne 13. decembra 1912 ob 10. uri v Mariboru, v pisarni c. kr. notarja dr. Pr. Fürbasa, Viktžringhof gasse. Ponudbe pod izklicno ceno se ne sprejmo. Na posestvu zavarovanim upnikom) ostanejo njihove zastavne pravice1 brez ozira na prodajno ceno. Dražbeno izkupilo je razen zneska 4000 kron, ki se ima pri sodniji položiti krit varščina za Zapuščinske pristojbine, plačati V roke dr. Radosljajva Pipuša. Dražbene pogoje je mogoče vpogledati pri c. kr. okrajni sodniji v Mariboru šltev. 6 in pri c. kr. notarju dr. Fr. Firbasu. C, kr okrajna sodnija Maribor, odd. V. dne 21. novembra 1912. Tisk tiskarne sv. Cirila v Mariboru.