Stev. 61. V Ljubljani, v četrtek, dne 15. marca 1906. Leto xxxiu. Velja po poŠti: za celo leto naprej K26--za pol leta pol leta , „ „ 13' za Četrt leta „ „ 6-50 za en mesec „ „ 2'20 V upravništvu: za celo leto naprej K 20'— za pol leta „ za četrt leta 5'— za en mesec „ „ 170 Za pošilj. na dom 20 h na mesec. Posamezne štev. 10 h. SLOVENEC Inserati: Enostop. petitvrsta (72 mm); za enkrat .... 13 h za dvakrat .... 11 „ za trikrat .... 9 „ za ve? ko trikrat . 8 „ V reklamnih noticah stane enostopna garmondvrsta ž 26 h. Pri večkratnem ob-javljenju primeren popust. Izhaja vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob pol 6. uri popoldne. Uredništvo j* v Kopitarjevih ulicah It. 2 (vhod čez - dvorišče nad tiskamo). — Rokopisi se ne vračajo; nefrankirana pisma se ne sprejemajo, i Uredniškega telefona štev. 74. Političen list za slovenski narod ClpraVtliŠtVO ie v Kopitarjevih ulicah štev. 2. — —-- Vsprejema naročnino, inserate in reklamacije, lipravniškega telefona štev. 188. Stremljenje nemške zunanje politike. Nedavno je izšel v Nemčiji 3. snopič znane knjige »Deutsche Politik« izpod peresa A. Gasse; le-ta snopič je posvečen nemški zunanji politiki. Gotovo bode vsakega bravca zanimalo kakšen cilj ima nemška zunanja zanimalo izvedeti, kakšen cilj ima zunanja politika. Kakor pisatelj piše, je cilj nemške politike zedinjenc nemških dežel v veliko nemško državo. Cesar Viljem misli, da je prihodnost Nemčije na morju. O ti bodočnosti pravi pisatelj — ni mogoče resno govoriti tako dolgo, dokler Nemčija ne doseže svojega cilja na kontinentu. »Najvišji cilj« Nemčije jc nadaljevanje nemške kolouijalnc politike v srednji Evropi in državna organizacija Nemcev izven mej Nemčije. Delovanje v tem pravcu sine se ustaviti samo pred mejami večjih kulturnih narodov kakor so: Rusi, Francozi, Lahi, Skandinavci in Ru-munci. Vsi drugi narodi, ki niso sposobni za samostalno državo, ker živijo sredi drugih večjih narodov, so dolžni oddati svoja ozemlja za nadalnjo evolucijo Nemcev. — Pisatelj obžaluje, da Nemci leta 1866. niso mogli k Pru-siji priklopiti nemških delov Češke in Slezije. Zavolj tega se mora vsaj zdaj meje Nemčije popraviti. Avstrija je že več nego 1000 let torišče za nemško kolonizacijo in pravica Nemcev do donavskih dežel je bolj utemeljena nego pravica drugih narodov, držav in dinastij. Bismark je smatral za neobhodno potrebno ohraniti Avstrijo, toda samo kot nemško državo. Avstrija sedaj gubi svoj nemški značaj. Nemčija je dolžna to preprečiti. Treba je izpremeniti »trozvezo« z novo pogodbo Nemčije z Avstrijo, po kateri bi Avstrija bila zavezana ohraniti svoj nemški značaj. Ako Avstrija ne bode hotela take pogodbe sprejeti, mora Nemčija čimpreje izrabiti sedanjo notranjo krizo Avstrije in izpremenjeni vseev-ropski položaj (oslabljenjc Rusije) radi tega, da Avstrijo k taki pogodbi prisili. — V I. 1848 do 1849 je Avstrijo Rusija rešila, položivši k njenim nogam premagano Ogrsko, ali Rusija zato ni dobila plačila. Nemčija pa, ako osvobodi Avstrijo od Ogrov, mora dobiti dobro plačilo. To plačilo bode Nemčiji koristna pogodba z Avstrijo hkrati z operacijo izvršeno na državnem telesu Avstrije. Knjiga je svarilni glas na naslov Madžarov in vseh avstrijskih Slovanov. Zanimiva je tudi za Rusijo, ker so poljsko, latišsko in estonsko ozemlje po trditvi Gasserja tudi le »Zwi-schenlander«za nemško pleme. Debato o volivni reformi v državnem zboru. Baron Gautsch. Zbornica je bila začetkom seje slabo obiskana. Ko pa vstane ministerski predsednik baron Gautsch, da odgovarja raznim predgo-vornikom v razpravi o volivni reformi, zbero se malone vsi poslanci pred min. sedeži. Vsebina govora je naslednja: Skoraj vsi dosedanji govorniki so priznali potrebo volivne reforme. To se mora takoj pribiti, da moremo pozneje osvetliti v pravi luči taktiko nasprotnikov v boji proti volivni reformi. Seveda so govorniki tudi vsak s svojega stališča grajali vladni načrt. Proti Grabmayru. Prvi je govoril proti volivni reformi zastopnik tirolskega veleposestva dr. pl. Grab-mayr. Očital je vladi, da z volivno reformo pospešuje demagoge (ljudske hujskače). To se očita uradniški vladi! Po moji sodbi pa je najboljše sredstvo proti demagogom višja izobrazba, rastoče -blagostanje in politična vzgoja širokih slojev prebivalstva. (Pritrjevanje.) In ravno volivna reforma bode povspešiia poli- tično vzgojo ter zmanjšala vpliv političnih kričačev. Imenoval me je tudi p a t r o n a soc. demokracije. (Veselost.) V isti sapi pa mi je očital, da nisem prinesel enake volivne pravice, ker bodo izključeni vojaki in ženske. To se pač ne ujema. »Velika protislovja pa so temna modrim in norim osebam«, kakor govori Faust. Dr. Grabmayr zagovarja splošno, direktno in tajno volivno pravico, le z enako se ne more sprijazniti. Ni pa povedal, kako si misli to nejednako volivno pravico. H koncu je dr. Grabmayr položil mrliški I i s t v zibelko vladnega načrta, .laz pa govorniku želim dolgo življenje, tako dolgo, da doživi volilno reformo, kakor si jo on misli in želi. (Veselost. Klici: Prav dobro! Izvrstno!) Nerešljivo vprašanje. Zastopnik konservativnega veleposestva, grof S y 1 v a - T a r o u c a, prizna splošno volivno pravico, toda na podlagi strokovne, zadružne o r g a n iz a c i j e. Ta misel je stara že več desetletij. Pomisliti pa moremo, da še niso organizovani vsi stanovi. Življenje, tudi gospodarsko se izpreminja in nastajajo nove oblike in organizacije, ki si nasprotujejo. Zato je nemogoče tem organizacijam izročiti zastopnike v zakonodajstvu. T o vprašanje ni rešljivo. Zastopani bi morali biti advokatje, notarji, zdravniki, državni, deželni in zaseb. uradniki, učitelji, profesorji, srednja in nižja duhovščina itd. Kdo pa naj bi določil število mandatov, da bi bili vsi ti stanovi zadovoljni? Nastali bi vedni prepiri. Najboljša organizacija toraj je, da ima vse ljudstvo svoje zastopnike v parlamentu. Zastopniki stanov bi se potegnili za svoje stanovske koristi in pozabili na državo. Ustava je na trdnejši podlagi, ako sloni na skupnosti in edinosti volivcev. Očita se mi tudi ,da hočem odpreti vrata radikalceni ter pognati iz zbornice konservativne življe. Volivna reforma pa ima namen preprečiti, da radikalci ne zatro in uduše konservativcev, lzražavala se je želja, naj se ustava predrugači in razširi deželna avtonomija; vsa narodna preporna vprašanja naj se izroče deželnim zborom. Kaj bi bila posledica? Da bi prepire prenesli iz državnega zbora v 17 dež. zborov. Na očitanje, da je vlada hotela z volivno reformo edino ali v prvi vrsti soc. demokratom, odgovarjam: Vlada nima nobenih zvez s soc. demokrati. (Smeh.) Smejajte se, če hočete. Resen politik naj tudi dokaže, kar trdi. (Pritrjevanje. Malik: C. kr. soc. demokratje!) Kdor me pozna, ta ve, da me loči od socijal-nih demokratov globok prepad. Proti Poljakom. ' Grof Dzieduszycki je proti volivni reformi, ker načrt ne prizna povsem enake volivne pravice in daje Nemcem prednost. Nenemškim narodom kliče vladni načrt: »Vi ste manj vredni, vi ste le državljani druge vrste. Na to odgovarjam, da vladni načrt pomnoži število slovanskih, pa tudi galiških poslancev. Vlada pa se je morala ozirati na obstoječe zgodovinske razmere. Vlada torej ne prezira, ne ponižuje slovanskih narodov, ako jim pomnoži število poslancev Grof Dziedu-szycki je tudi vprašal vlado: Ali hoče vlada z volivno reformo kaznovati Poljake, ker so vedno dovoljevali državne potrebščine? (Socialni demokrat Daszynski: Zato so bili plačani.) Odgovarjam mu: Ali ni tudi država izdatno podpirala Galicijo? Živahno pritrjevanje. )Ali ni bila država tudi hvaležna Galiciji? (Stein: Korupcija!) Čehi in Nemci. Dr. Pergelt je včeraj skoraj povsem zagovarjal vladni načrt. Sam je priznal, da so že doslej Nemci bili v manjšini v zbornici in so od leta 1879 morali iskati zaveznika za večino. Z ozirom na prebivalstvo je morala vlada sedaj pomnožiti slovanske mandate. To je posledica načela, ki pa koristi tudi Nemcem, ker ohranijo svojo posest. (Poslanec Stein: Boj z nožem! Mi nočemo gnilega miru!) Sicer pa more odsek še predrugačiti okraje in pomnožiti število mandatov. Tudi vlada želi, da se doseže sprava med Čehi in Nemci. Ta sprava bi bila večje vrednosti, nego nekaj mandatov več ali manj. (Pritrjevanje.) Vnanja politika. Trdi se tudi, da bode volivna reforma škodila naši vnanji politiki, da bodoča zbornica ne bode prijazna sedanji trodržavni zvezi. Ta politika pa ima tako globoke korenine v ž^. i m potrebi miru vseh avstrijskih narodov in tako zvezana s koristmi vseh treh držav (Nemčije, Italije in Avstrije), da ji ne more škoditi premeba parlamentarnih razmer. Danes še nihče ne ve, razmer. Danes še nihče ne ve, na kateri strani bode prihodnja večina, katere stranke se bodo zedinile v večino. Nobena stranka sama pa ne dobi večine, ki bi bila nevarna trodržavni zvezi. Kompromis. Kdo prevzame odgovornost, ako ne obvelja volilna reforma? Oglejte si razmere v Avstriji in okoli nje! Tudi vlada se zaveda odgovornosti. Zato hoče vlada pospeševati vse kompromise med strankami in pride sama ■/. nasveti. Posredovala bode med strankami, da omogoči vol. reformo. Zgodovina raznih držav uči, da splošna in enaka volilna pravica ne more biti nevarna državi. In zgodovinarji so zanesljivejši, nego politični pro-roki, ki napovedujejo prihodnjost. Splošna volilna pravica bode tudi v Avstriji vzbudila več zanimanja in ljubezni do države, v srcih onih milijonov, ki so sedaj stali nevoljni na strani brez volilne pravice . . . Poslanec Stein: Same fraze! Sama ko-ru pcija! Predsednik miri Steina Baron Gautsch konča: Kdor glasuje za volilno reformo, glasuje za boljše parlamen-•tarne razmere, za prcnovljenje države. (Živahna pohvala.) Posl. Stein še vedno kriči, predsednik ga kliče k redu. Dr. Ryba. Mladočeški poslanec dr. Ryba je časnikar po poklicu in ima nemški jezik povsem v oblasti. Odločno zagovarja splošno in enako volilno pravico, četudi izgube Mladočehi nekaj mandatov .Zato ni lepo, ker češki agrarci očitajo Mladočehoni, da so vladi napravili načrt volilnih okrajev na Češkem. Prizna velike zasluge češkega konservativnega plemstva za narod in državo. A bili so tudi med njimi, ki so se borili proti narodu. In če grof Sylva-Tarouca toži, da je sedaj vlada nehvaležna veleposestvu, mora vprašati: Kaj pa jc češki narod dobil od države po bitki na Beli gori? Tudi češki narod je bil mnogo stoletij oni zamorec, ki je tlačanil . . . Govornik očita Nemcem, da sc vedno ponašajo s svojimi davki, zgodovino in kulturo. Češki narod je od leta 1848 bolj napredoval, nego Nemci v 250 letih. Češki narod je sedaj vedno za petami nemškemu, ki ga nadkrili v doglednem času. Zgodovinska neresnica je, da so Nemci ustvarili habsburško državo. Kraljevina češka in ogrska sta bili temelj državi.Volilna reforma je nujno potrebna, zato je potreben pošten kompromis med strankami. Schraffl odločno zagovarja splošno in enako volilno pravico, ki ustvari ljudski parlament. Stari parlament s privilegiji je ustvaril dualizem, sklenil hišnorazredni davek, vojaške takse in vpeljal obstrukcijo. Stari parlament je opešal, propadel. Torej nov parlament, ki ga voli vse ljudstvo. Ni se treba bati radikalcev, socialnih demokratov. Govornik je pobijal ugovore in pomisleke sorojaka dr. Grabmayrja, ki zagovarja privilegije tirolskega plemstva. Dr. Beurle je jako spreten in simpatičen govornik. Kot nemški liberalec sicer proslavlja nemško kulturo in se malo počoha ob Čehe, Poljake in gorenjeavstrijske konservativce, toda v obliki, ki ne more žaliti. On meni: Število mandatov ne osreči naroda, pač pa delavnost, požrtvovalnost poslancev. Če Nemci ne dobe večine v bodočem državnem zboru,_ bodo tem odločneje delovali za svoj narod. Število mandatov ne sme biti merodajno za stranko, marveč število pravih ljudskih zastopnikov. Na Ogrskem je razgnan parlament, a narod se ni ganil. Zakaj? Ker ogrski parlament ni ljudski, marveč privilegovan, kakor v Avstriji. Ako torej dobimo ljudski parlament, bode se i ljudstvo več brigalo za javno življenje in državo. Obžaluje pa, da vlada ni izdelala obenem reforme gosposke zbornice. Ta reforma gosposke zbornice jc nujno potrebna, sicer je volilna reforma Ie polovičarsko delo. Daszynski. Največ poslušalcev je imel danes poljski socialni demokrat Daszynski, ki jc neusmiljeno napadal poljsko plemstvo. Očital mu je, da so prodali Rusom in Prusom poljsko kra-vino ter živeli le od žuljev poljskega ljudstva. Sli so sc klanjat v Vilno, spomeniku ruske carice Katarine, ki jim jc razkosala staro kraljevino. Sedaj glasujejo za državne potrebščine, a si dajo dobro plačati svoje glasove. Socialni demokratje niso vladna stranka, a so vladi hvaležni za volilno reformo. Klofač. Okoli pete ure je začel govoriti narodni socialist Klofač. Klofač je kritiziral vladno predlogo, da ne odgovarja splošni in enaki volilni pravici. Napovedal je najodločnejši boj pogoju enoletnega bivanja, ki pomenja posebno izzivanje za češke delavce. Zagovarjal je žensko volilno pravico. Napadal je razdelitev volilnih okrožij, katerim je edini namen, ščititi v parlamentu predpravice Nemcev. Koncem seje je predložil finančni minister predlogo o zvišanju pokojnin vdovam onih uradnikov, ki so bili umirov-ljeni še pred letom 1896. Vsenemec P a c h e r je vprašal predsednika, ali hoče pripraviti ministra za Galicijo do tega, da odgovori na vsenemško interpelacijo o izločitvi Galicije iz dežel, zastopanih v državnem zboru. Konec seje ob tri četrt na sedmo uro zvečer. RndoulJBRe noulce. Veste, gospod urednik, slabo vreme smo imeli sejmarji sv. Gregorija dan v Radovljici. Blaga živega in mrtvega je bilo sicer veliko na sejmu, a kdo vam bode barantal pod milim nebom, ker je tako neznansko lilo. Hočeš nočeš spravili smo se sejmarji, ker še nismo ab-stinentje, po radovljiških gostilnah. Tu pa smo izvedeli marsikaj novic, katere bi znale zanimati tudi »Slovenčeve« čitatelje. Berite! Dva obče čislana meščana debatirala sta o bodočem radovljiškem vodovodu. Prvi, iskren pristaš g. doktorja-žu-pana, je istega nad zvezde koval, ker bo izvrstno studenčico iz Begunj po ceveh napeljal na radovljiški »hauptplatz«. Drugi, oči-vidno doktorja-župana nasprotnik, pa je slovesno izjavil, da ga poprej ne bode volil županom, dokler tacega cvička iz Dolenjske po ceveh v Radovljico ne napelje, kakor ga točijo Zanov oče, kamor tako radi zahajajo navadni purgarji, kakor tudi imenitni »beam-tarji«. Mi sejmarji navdušeni strankarji »Slovenske Ljudske Stranke«, smo potegnili z drugim, in sicer, ker je g. doktor-župan pristaš napredne stranke, kar očitno svedo-čijo zadnje občinske volitve na Jesenicah. Druga dva sta premotrivala n e r a z -družnost z a k o na. Skoraj vsi imenitni in navadni Radovljičani so podpisali tisto polo, ki je pretekle dni romala od hiše do hiše. Zlasti c. kr. gospe in priproste meščanke so neki vse od kraja s podpisi izjavile, da se do groba ne ločijo od starih pa tudi ne od mladih mož. Zato je pa kar završalo po njih vrstah, ko so izvedele — in kaj ženske ne izvedo — da je neki oženjen gospod s črno brado na skrivaj pobiral podpise za ločitev zakona. Saj so po pravici smatrale te podpise kot atentat na njih žensko čast. Vaš sejmar nastavljal ie sicer uho, da bi izvedel za ime tega črnobradatega gospoda, pa purgarja — gotovo dobri polovici njih boljših polovic, sta le to trdila, da se tak agitacijon za c. kr. komisarja ne spodobi. Samo eden iz med njih je bil tako predrzen, da je kar ob mizo vdaril — rekoč: »Ako ima ta gospod v svojem uradu toliko prostega časa, naj se rajši pravilne slovenščine uči, da me ne bo po trebuhu ščipalo, kadar ga slišim kranjsko špraho lomiti. — Tudi sejmarji smo slovesno pritrdili, da je prva dolžnost c. kr. uradnika, ako hoče na Gorenjskem službovati, da se nauči pravilne slovenščine, kakor sta jo že govorila naš očanec Vodnik na Gorjušah in njegov prijatelj baron Zois v Bohinju in ogorčeni smo protestirali zoper tak »agitacijon.« Nov duh neizprosne kritike navdal jc, skoraj gotovo zato, ker se bliža splošna in enaka volivna pravica, nekdaj tako mirne Radovljičane. To dokazuje tudi njih kritika o razmerah na 4 r a z r e d n i ljudski šoli. »Čemu smo zidali novo šolo, ako nam ne dajo potrebnih učnih moči« — tako se je slišal globok bas meščanov, ki si je jezno vihal rujave brke. »V štirih razredih imamo sedaj, čujte, dva učitelja. Mi smo napredni, zato pa hočemo da naši otroci v šoli sede in se uče. Naša mala gospodična pardon sedaj gospa — ima dopust. V šolo ne hodi, ima »extra-stund« pa daje 3 ure na dan, tudi v Lesce je hodila pretekli predpust, samo v šolo jc ni. Zakaj jo plačujemo? Če bo tudi naša gospa učiteljica, ker se je omožila, dobila vsled dr. ousteršiča višjo plačo potem — proč s klerikalci. Naš c. kr. okrajni šolski svet naj nam preskrbi potrebnih učiteljev, sicer bomo pur-garji začeli otroke v Kolačijo v šolo pošiljati. Sejmarji smo sicer mirili razdraženega moža, a mislili smo pa le: Ako je pa v Radovljici taka šola, potem se pa res ni čuditi, da so nekateri že tako zaostali, da v pratiki nič več ne ločijo pust a od p e p e 1 n i c e. Na pe-pelnico, čuite, so nekateri naredili tam nekje v Predtrgu ples. To pa smo odločno obsojali vsi stari sejmarji, ker je to očitno pohujšanje za verne Gorenjce. Gospodje, ki ste se na pepelnico gostili in vrtili, kdo vam bo verjel, ako zdiliujete, da je mesec za vas za polovico predolg in da imate že vsacega Ako Vam za sklep še sočutno sporočim o dvojnem porazu g. Leop. Fiirsagerja, — pogorel jc pri volitvah v trgovsko zbornico, pogorel tudi pri volitvah v posojilnično ravnateljstvo, —> potem imate gospod urednik vse poglavitne novice radovljiškega mesta, ki jih je na sv. Gregorija dan izvedel Vaš gorenjski s e j m a r. Parlamentarni položaj. Divjaki se ne morejo zediniti, kateri poslanci naj bi jih zastopali v odseku za volivne preosnovo. reškim agmrcem s« odstopili Mladočehi in radikalci en mandat. Največ upanja imajo S c h a 1 k, Was ti a n in S t e i n w e n d e r. Češki klub je razpravljal včeraj o parlamentarnem načrtu. Klubove komisije glede volivne preosnove za Češko, Moravsko in Slezijo bodo zborovale v kratkem. Poljski klub je nevoljen na Gautscha. češ da je bila Gautscheva polemika proti Dziedus?yckemu breztaklna. Gautseh je pričel včeraj zaupna pogajanja z Nemci in Italijani o novi porazdelitvi volivnih okrožij. Dr. Schreiner, Hofmann in G r o s s 1 so izstopili iz nemške napredne stranke in vstopili v nemško agrarno stranko. Rndi Velilre noči bi zasedanje državnega zbora prekinjeno in se drž. zbor zopet snide 24 aprila. Posvetovanje ob Košutovi bolniški postelji. Kršutovo zdravstveno stanje se je poslabšalo. Košut trpi na protiou ia bolezni na srcu Djsi je pa K<"šut bo'an, je bilo ob njegovi postelji politično posvetovanje o položaju, k> so se ga udeležili Andrassy, A p po n y i, Pelonyi in Toth V mini^tr kem svetu so se posvetovali o novih volitvah. Kontrolna komisija za državne dolgove. Včeraj je *b trovala v paibmentu kon trolna komisiia za državne dolgove. Razpravljali sootrŽBŠk b pristaniških zgradb h in pa o letni vsoti 200.000 kron Bavarski za odstop Main - Tauber ekrožja A striji. Vprašanja o tržaških pristatiških zgradbah niso rešili, glede izp'ačda ktnih 200.000 K Bavarski so pa zahtevali, naj vlada predloži spis, ki nalaga Avstriji, da plača Bavarski vsako leto 200 000 kron. Razgovarjali so se tudi da bi kazalo Bavarski plačati enkrat večjO pavšalno odkupnino. Pogajanja vlade z Lloydom. Ll< ydov upravni svet je sklenil izdelati n« Tladno željo novo bilanco. Akcijsko glavnico so sklenili zvišati na 27 6 milijtna. — Glede zgradb novih Iad j so sklenili naprositi vlado za podporo. Zaboden nadomestni re-zervnik. Iz Kecela na Ogrskem poročajo: Nadomestni rezevnik Jožef Barna je bil pred kratkim poklican ped orožje. Ker se za poziv ni zmenil, je šel ponj orožnik, da ga privede k n.ie»ovemu polku. Pri aretaciji se je pa Barna ustavljal in grozil orožniku, vsled česar ga |e orožnik z bajonetom sunil v prsi. Bajonet je Baini predrl pljuča, vsled česar je uporni rezervnik takoj umrl. Novo srbsko ministrstvo. Nova srbska vlada je sestavljena sledeče: geceral Grujic, predsedstvo in vojske; polkovnik Anten č, zunanje zadeve; Paviče-vic notranje zadeve; Ljuba Stojanovič kul-tus; Pec;c pravosodje; Drašksvid narodno gospodarstvo; Todorovič, stavbe in začasno finance. Nemški državni zbor. V proračunski komisiji nemškega državnega zbora je grajal poslanec Hue (s«c. dem.) nove topove. Vojn. minister je rektl, da so novi topovi izborni in ni bilo nikakih strekovnjašk h graj Tudi za varnost moštva je i2borno poskibijeno, kar dokazuje dejstvo, da ni bilo nobene nesreče pri poizkusih. Rusko časopisje proti Avstriji. Peterburg, 14. marca. „Nov. Vr." ostro napada Avstrijo zaradi trg. pogodbe s Srbijo ter pravi: Kadar se srbski ministri količkaj upre avstrijskim interesom, takoj ; Avstrija proglasi srbske svinje za bolne, če se pa srbska vlada vda avstr« fi skim strem- ; ljenjem, so srbske svinje naenkrat zdrave." ! Rumunski kralj se odpove prestolu ? Bukarešt. Rumunski kralj se namerava odpovedati prestolu. Nova francoska vlada. Nova francoska vlada se je predstavila včeraj francoski zbornici. S a r r i e n , ki stoji na Čelu novega francoskega ministrstva, nima sam mnogo veljave In zato bo vodil zunanje posle Bourgeois, notranje pa Clčmenceau, ki je pričel v časopisju boj za ločitev cerkve od države in ki bo tudi kot tak vodi nove volitve. Briand, minister za uk in bogočastje, je socialist, a je izstopil iz stranke, da je postal minister. Poleg navedenih besnih nasprotnikov krščanstva so pa tudi v ministrstvu zmerni možje. Pravijo, da imajo francoski poljedelski, kolonialni in javnih del ministri dolžnost govoriti slavnostne govore, svojim prijateljem preskrbeti službe ali pa saj od likovanja. Celo liberalni listi dvomijo, da bi ostalo sedanje ministrstva dalje časa, osobito še, ker je v njem Clčmenceau, o katerem je znano, da zna bolj podirati, kakor graditi. Predme se je predstavila nova vlada zbonrci, je bil ministrski svet. G ode inventure cerkvenega premoženja so smatrali določila zakona o ločitvi cerkve od države zadostne in se zediniti tudi glede organizacije, kako poizvedeti one, ki so povzročili nemire ob inventuri. Sklenili so tudi nadaljevati zunanjo politiko po Rouvitrjevih načelih. Soglasno so odobrili tudi vladno izjavo za zbornico. Clčmenceau je naznanil ministrom, da je napadlo 200 s pa-licami in vilami oboroženih kmetov v La Chapelle-Janson, 11 1 e - V i 11 a i n e departement, 40 vojakov na vaji s kamni, ker so mislili, da so prišli vojaki inventirat cerkveno premoženje. Stotnik je bil ranien n* glavi, por> čf.ik na nogah, zadetih je bilo 10 vojakov. Viadra izjava v zbornici ra glaša, da je odpor pri inventurah cerkvenega ptemoženja nepričakovan in neopravičen, ker ne namerava nihče posegati v svobodo verskega naziranja in vere. Z*kon o ločitvi cerkve od države se bo izvedel v svobrdo-miselnetu smislu. Vlada ne bo trpela proti-vrjašk h izgredov in z&hte^la, da vsi častniki vrše svojo dolžnost. Ministrski predsednik Sarrien je iziavil, da hače vlada zadušiti vsak odpor pioti zakonskemu načrtu o ločitvi cerkve cd države. Nepokorščine vojakov ne bo trpel in lojalno izvedel sph šne volitve. Zborne* je iziekla novi vladi z?upnico s 305 proti 197 glasovom. Spor med italijansko socialno demokracijo. R i m. Med voditelji italijanske socialne dera«kracije je nastal resen spor. Tu-rati je izjavil, da je razpor v strark' neiz ogiben. Revolucionarji hočejo vreči Ferrija, ker se je združil s Sonninom. Steselj pred vojnim sodiščem. Zagotavlja se, tako javljajo iz Peter-burga, da je komisija, ki se bavi s preiskavo o kapitulaciji Port Artuja, skleaila, da stavi pred vojno sodišče generala Steslja, bivšega poveljnika Port Arturja. Angleški kralj v Črni gori. Našo vest, da obišče angleški kralj Črno goro, potrjujejo sedaj tudi drugi listi. Tekom meseca marca pride angleški kralj Eivard v črnogorsko luko Bar, v ros-.te knezu Nikiti ia bo sprejet z velik mi s ečinostmi. Kralj Eivard se bo nastanil v vili kneza Mirka. Na čast angleškemu kralju bo velika smotra črnogorske armade. I>točasno pride v Črno goro tudi nemški cessr Viljem. Angleško brodovje na poti iz Amerike v Gibraltar. Pet angleških vojnih ladij iz New Y«r-ka v Gibraltar jc vrlo dobro uspela. Sodelovale je šest velikih okiopnih križai k. — Ladje so zapustile njujorško luko z zmerno brzino, ki so jo na visokem morju razvili do polne sile. Prva je prišla v gibraltarsko luko ladja „Drake" po 7 dnevih, 7 urah in 10 minutah. Najnovejše iz Rusije. Med ruskimi železničarji zopet vre. Razburjeni so, ker je zaprla vlada več železniških uslužbencev. B'je se, da izbruhne splošna stavka. Vlada hoče nastopni s skrajnimi sredstvi. V M >sk*i je zastražen Nikolajev kolodvor. Iz Peterburga poročaie, da spremljajo orožniki piš;ne vlake. Iz Tvera odpotuje v Moskvo dragon-ski polk z artdjerijo. V mornariškem ministrstvu je ukradenih več tajnih spisov o podmorskih obram-benih sredstvih. Zaprli so nekega pisarja, o katerem sodijo, da je prodal spise neki inozemski velerlasti. Štajerske noolce. š Šoštanj. Dne 17. t. m. ob 9. uri dopoldne bode volitev župana! Tako zmagoslavno in prepričevalno govo rijo pristaši „zmaguieče" nemčurske stranke! Grozno se motite zmage pijani in skrnjno neumno naivni ste, če mislite, da vam kdo verjame! Mi vam ponovno ie enkrat povemo, da bide še mnogo in mnogo vede potekla po Paki v Savinjo, predno bode vaša nemčurska stranka volila svojega župana! — Zdaj si pa oglejmo bližje od zmagujoče nemčurske stranke izvoljene odbornike in njih namestnike, da bodo vsaj čitatelji „Grazer Tag-blatta", „Tagesposte" e tutti q ianti vedeli, kake „pristne Nemce" si je izvolila peščica šoštanjskih Nemcev v I in II. razred: Kari B esehnik prav Breznik V njegovi go stdni nastanila se je pred leti „Deutsche Ve-reinigung" in ©d kar je to društvo v njegovi gostilni, hira njegova gosti!na od dne do dne. Breznik sam se je izrazil: (priče so na razpolag®) Ta prekleti napis: (Nur den MitgLedern ist der E ntritt gestattet), me bode še na boben spravil!" Viktor Hauke, oči njegov bil je G;b; pek Mihael Kurnigg donn K u r n i k ; priliznjenec dr. Hans Li-hravegiger občinski in distriktni zdrav-tek, sin kmečkih slovenskih starišev iz Braslovč; Franc mlajši in Hins Woschnagg, ki sta še pred leti bila navdušena člana „Sa vinskega Sokola" v Mozirju! Učitelj Gišpar Hrovat, doma z Gorenjskega, km2t Jos Hliš in Leopold Waldl. Ta slednji je šele pravi Ne-mec-Tirolec. Vsi drugi, so pa sami rojeni Slovenci, ki se postali odpadniki in izdajice svojega slovenskega rodu! — VI. razredu pa so: F i I i p G a n d e ali Gaude ali J nde — eami ne vejo kako bi ga pisali, da bi njegove ime bolj po nemški dišalo, župnik J ihan G o v e d i č , ki je še pred par leti rekel H «ns Woschn*ggu: „S e sind der erste General Sdav", črevljar Pavel M a c k , ki še pravilne nemščine ne zna, v njegovi družini so molili slovenski „Oie naš* za 7msgo nemčurske stranke! Adolf Orel iz Radovljice, c kr. davkar-ski kontrolor, Matija S e v n i k , sin podpredsednika „Vr*nske Vile" na Vranskem, tigo/tc J is. W rbn-pg prav Virbnik, k met Ma nja Brišnik, ki še brati in pisati nežni in niti besedice nemško ne zna! Franc Mornigg pr*v M i r n i k ter Teodor Denk, učitelj j šulf.reinske šole Tudi v tem rane - j du je samo en Nemec, namreč j Teodor Denk! Torej med 18. ; nemškimi, odborniki in na - | mestniki sta samo cela dva Nemca!!! Veseli se mati -Germania" nad takimi siaovi. Bismarck bi se jih gotovo sramoval! — »Nepristranski" vladni komi sar Z fdll delal je 12 t. m. s svojo boljšo polovico s cilindrom in v fraku „vizite" pri »nemlk h" odbornikih! Stavimo javno pra-šanje na tesa vladatga komisarja: Ali se to strinja z V*šim govorom povodom pre-vzetja občmske uprave, v katerem govoru ste povda< jali, da boste nepristranski ? ? š,Slovenske pridige v Ptuju' K dopisu z dne 10. t mes omenjenega naslova izjavljam sledeie: Pii neki priložnosti me vpraša g mestni župan ptujski, ali je res, da je g. Pšunder naznanil, da bodo za-naprej v mestni cerkvi slovenske pridige. j£Z njemu odgovorim: g. Pšunder ni oznanil, pač pa je rekel: Bda smo mi duhovniki pripravljeni, vsako drugo nedeljo pri-digovati tudi slovenski, ako ljudstvo sedaj zato zapašča cerkev, ker nemške pridige ne razume". Ni res, da sem jaz g. mestnemu županu zatrdil, da dokler bom jaz prošt v Ptuju, ne bodem brez dovoljenja občinskega sveta pustil slovenske pridige upeljati, ampak rekel sem: „Sloven-ske pridige upeljati je odvisno od višje oblasti". Odločno tudi izjavljam, da sem jaz prošt v Ptuju, in da se g. mestni župan v cerkvene reči spl«h ne vtika. — Ptuj, dne 11. suš:a 1906 F 1 e c k, — Iz te izjave se torej razvidi, da g Ornik ptujskemu občin, svetu ni poročal resnice. š Novo ozkotirno železnico nameravajo zgraditi od sl»Tenjebistriške postale do mesta. Oirajni zastop slevenjebi-striški je sklenil zgraditi okrajno cesto ob južnem robu Pohorja proti Oplotnici, ako konjiški okrajni zastop napravi s svoje strani cesto do Oplotnice. š Gozdni požar je dne 11. t. m. uničil posesin Ku Ptaninšku v Ostrož-nem okoli ir,oo m2 mladega gozda. š Celjske občinske volitve SC vrše krnic m aprila. š ,Vahtarica( pred sodiščem. Radi besede »Pie»sbcst en" tožili so gg. dr. Sernec, dr. Vrečko, dr. Hraševec in notar Bjš odgovornega urednika nemške „Vahta-rice* radi razžaljtnja časti. Pri obravnavi 14. t. m. je urednik „Vahtarice" izjavil, da inkriminiiana žaljivka .Pressbestien" ni bila naperjena preti tožiteljem in da jih tudi ni imel namena žaliti. — Ker se js urednik zavezal objaviti tozadevni popravek v „Vah- tarici" in tudi plačati vse stroške so odtegnili svoio tožbo. š Poizkušeni samoumor. V Mariboru ]e hotel skočiti v D avo delavec Anton Pungerl od Sv. Križa, a je njegovo namero neki častnik prepreč i š Novo nemčursko požarno brambo za celjsko oKotico so osnovali v Sftofjt vesi ondotni nem'urji. V odboru so sami „pr stni" Nemci: S avb Wretschko, načelnik; velenosestnik Tschepel, namest.; odborniki Jižef Pillich, R»ziper, Wersto-sehek, H*faer. Oltnrn, Pukl, Koschuch (Kožuh), Piemschak, Winzl. Kajpa slovenska požarna bramba, kt jo napovedujete že toliko časa. Ni dovolj bombastično naznanjati, potem pa nič storiti. Torej delo in ne le besede ! š ,Bnat Sokol' v Ptuju. V Ptuju, dne 13 marca 1906. V nedeljo pred Jože-fovim, dne 18. t m. se uprizori prvič na Štajerskim v ptujski .Čitalnici" izvirna slovenska šaloigra, katero ie spisal znani slovenski pisatelj in humorist g. Fran Mil-činski. Sedeži I. vrste 1 K 20 v., II vrste 80 v, stoj šča pa 40 v. Začeiek ob 8. uri zvečer. K najobilnejši udeležbi vabijo učiteljski girdiliški diletantje. š Verige v uredništvu ,Domovine'. Urednik »Domovine", dijak Spindier, sporoča svojemu tovarišu D. S. na Dunaj: ^Raznoliko gospodo sem itak s prvim krepkejim udarcem razjaril .... Napeli so m> verige---- Pa že še pride čas . . . . Z do torej pridiga „Naro-dovo" „svobodo", ker je v verigah, mu-čenec za „svobodoB ! š Dež. šolski svet je v svoji seji dne 8. marca razširil 3razrednico v Skalah v 4razrednico in 2razrednico v Gorjah v 3razredn:co. Z* šolskega voditelja na ljudski šoli v celjskem okraju je imenovan ondotni učitelj Pustišek; za učitelja pri Sv. Trojici v Slov. goricah je imenovan Jožef K 1 e m e n č i č, doslej pri sv. Antonu v Slov. goricah; na ljudski šoli v Ljubnem je imenovan učitelj v Kapelah Martin S o -tiar; za učiteljico na ljudski šoli v Legnu je imenovana Pavla Majcen, doslej ondi suplentka ; na ljudski šoli v St. Petru na Medvedjem selu je imenovana za učiteljico endotna suplentka Otilija F u n k. Onem novice. Protestne pole proti razporoki. Danes so se na Dunaj odposlale protestne pole ljubljanske škofije. Doposlane so doslej iz 2% duhovnij. V mnogih duhovnijah so na čelu podpisali občinski odborniki; večinoma so resničnost potrdili župnijski in županski uradi, kdor je druge podpisal, je prav pogostokrat s pričami potrdil, da je bil pooblaščen. Na vseli polali je podpisov 241,2(i4. Društva ljubljanska in župnije v L j u b 1 j a n i s o d o p o s 1 a 1 e doslej podpisov 22.628. To je pravo ljudsko g la s o v a n j e, proti kateremu morajo utihniti vsi nasprotniki, iz teli , številk se tudi vidi, čigava je bela Ljubljana. Duševna revščina liberalnih poslancev se ni še nikoli tako pokazala, kakor ob volilni reformi. Brez misli in načel zbegani tavajo od ene nerodnosti do druge. Najnovejši »trie«, za katerega bi iili lahko Pavliha zavidal, je pa sledeči: Kot govornika proti volilni reformi so določili dr. Ferjančiča. Ta se je pripravil tudi za ta posel tako, kakor ravno zna tak junak extra statum, kakor je dr. Ferjančic. Vzel je namreč letošnji pastirski list ljubljanskega škofa in ga je hotel prebrati v državni zbornici ter dokazati iz njega, da bi bila volilna reforma politična smrt tako važnih in potrebnih političnih kapacitet, kakor so on in njegova tovariša v liberalizmu. Kaj ne, kako vzvišena naloga, kako duhovit načrt! Bombastično so naznanili v svet, da sta med govorniki zapisana dr. Ferjančic in Plantan. Vpisala sta se dva, da bi mogel drug drugemu odstopiti svoje mesto. A nesreča ne miruje. Ko so govornike izžrebali za svoja mesta, se jc pokazalo zopet, kako impozantna stranka so slovenski liberalci. Dr. Tavčar je takrat dremal v Ljubljani, dični Gabrš^k pa se še ni potrudil z doma. Vlekla sta torej žreb dr. Ferjančic in Plantan, in sicer prvi št. 26., drugi pa št. 46. Torej bi moralo pred dr. Fer-jančičem govoriti 25 pro- in 25 proti-govorni-kov, kar se pa gotovo ne zgodi, ker bo debata prej zaključena. Tako je prišel državni zbor ob izredni užitek, da bi slišal, kako zna c. kr. sodni nadsvetnik extra statum brati postni pastirski list. Kolika škoda jc to, laliko vsakdo izprevidi, ki zna ceniti dr. Ferjančičevo duhovitost. A najboljše še pride. G. nadsvetnika cxtra statum ie bilo sram te blamaže, dasi je na tihem morda vesel, da ima izgovor za svoj nadaljni molk, in zdaj je v »Narodu« zvalil krivdo na dr. Tavčarja iu na Gabrščeka. »Obžalovanja vredno je«, pravi dr. Ferjančic v včerajšnjem listu glasila naše velenapredne inteligence, »obžalovanja vredno je, da ne pride do besede napredni govornik. A ker sta bila pri izžrebanju navzoča samo dva napredna poslanca, ni bilo mogoče dobiti ugodnejšega govorniškega mesta. Ko bi se bili vsi napredni poslanci udeležili žrebanja, bi se jim bilo gotovo posrečilo kako nizko številko vleči, in bi bil tudi napredni klub do besede prišel. Danes jc pa žalibože izključeno, da bi dr. Fcrjančič govoriti mogel. Toliko v pojasnilo, zakai da niso napredni poslanci v generalni debati mogli govoriti.« Ostrmeti moramo nad politično modrostjo, ki se razodeva v tej izjavi žalostnega liberalnega kluba. Ti ljudje tako neusmiljeno smešijo sami sebe, da se že skoro nam smilijo, ko registriramo njihove napake. V listu, ki mu je izdajatelj in odgovorni urednik dr. Ivan Tavčar, pa javno dr. F e r j a n č i č izreka dr. Tavčarju obžalovanje, in kot predsednik naprednega kluba svojemu lastne m u klubu očita, da ga je pustil na cedilu in iz brezbrižnosti niti ne smatra za vredno priti v zbornico, ko se odločuje usoda volilne reforme! Kako dekadentna mora biti že uredniška pamet dr. Tavčerjeva, da v svoj lastni list sprejme tako izjavo in sam sebi izreka obžalovanje! Čemu neki ti ljudje sklicujejo zaupni shod v Ljubljano? Taki voditelji so itak nezmožni, da bi izvajali sklepe kateregakoli zaupnega shoda! Pozor kranjska mesta, trgi in industrijalni kraji! Vodstvo narodno-napredne stranke poživlja s tem slavne občinske zastope vseh kranjskih mest, trgov, industrijalnih krajev v onih vasij, ki so sedež c. kr. uradov, naj nemudoma sklenejo peticijo na državni zbor za ustanovitev še dveh mestnih volilnih okrajev in za prikrajšanje kmetov za dva mandata. — Tako pozivljeta Hribar in dr. Triller v »Narodu«. Da, pozor, kranjska mesta, trgi in industrijalni kraji! Kaj pa vam pomagajo te peticije, ako vaši zastopniki na Dunaju niti do besede ne pridejo vsied svoje lastne malomarnosti! Vas pozivljejo, da peticijonirajte, dr. Tavčar pa doma sedi »Pri Roži« in dremlje! Koliko ste se trudili, koliko vas je stalo, da ste izvolili tistih par liberalcev, in zdaj imate svojo korist od tega! V »Narodu« poživljajo vas, da delujte, sami pa se ne brigajo za vaše koristi, ln vi hočete še dalje žrtvovati sami sebe za tako stranko? Ako nimate poguma svojih zastopnikov poklicati na odgovor, se tudi živ krst ne bo zmenil za vse vaše peticije! Menda se na »Narodov« poziv ne bo vjela nobena maloštevilnih narodnona-prednih kmečkih občin, da bi pljuvale radi »Narodove klike« v svojo lastno skledo. Imenovanje. Višja živinozdravnika Ivan M 11 n d a iu Alojzij Pavlin sta imenovana živinozdravniška nadzornika na Kranjskem. Cesar pri mornariških vajah. »Polaer Morgenblatt« poroča, da je cesar Franc Jožef izrazil svojo namero udeležiti se letošnjih sklepnih vaj naše mornarice. Cesar pride baje v Pulj 11. septembra. Zopet zapreke pri zgradbi novih alpskih železnic. Nove zapreke so se pojavile pri zgradbi predorov. Polovico Bukovega predora bodo morali na novo zgraditi. V Trst je odpotoval ravnatelj železniških zgradb Millemoth, da sc prepriča, kako nadaljujejo dela v Bukovem predoru. Velike zapreke dela tehnikom tudi zgradba Karavanškega predora. Pravijo, da bodo morali delati in popravljati v Karavanskem predoru še več let, vsled česar ustanove najbrže na Jesenicah stavbeno vodstvo. Kljub tem težkočam pa upajo začasno dokončati dela pri novi alpski železnici do 1. julija. Ne ve se še, koliko bo zopet prekoračen proračun vsled navedenih težkoč. Avstrijski vojaki dobe nove čepice. Nove čepice bodo imele zadaj po tilniku robec, da brani vročino, pripravo za zračenje glave in bodo tehtale po 138 g. V Rusiji odlikovan Slovenec. V Peters-burgu je bil pred kratkim odlikovan stavec g. M a t i j a K 1 a v ž a r, rojen 1851. leta v Go,-relicah pri Radečah, ki je posloval v tiskarni znanstvene akademije v Peterburgu, z ruskim redom sv. Stanislava. G. Klavžar je bil sin revnih starišev, in je s pomočjo podpornikov dovršil spodnjo gimnazijo. — Kakor čujemo, je g. Klavžar sedaj umrl. Roman mizarskega pomočnika. Iz Požcge poročajo: Minolo jesen se je zaročil Todor O j u k i č iz Brodskega Broda z Marico Z v o n a r j e v o. V zadnjem času je dobival anonimna pisma, da občuje Marica z nekim Kristlom. Tudi sorodniki so z raznimi opazkami povečavaii ljubosumnost tako, da je Gjukič svojo nevesto povsod zalezoval. Te dni je spremil Gjukič svojo nevesto na njen dom, kjer je utrujen legel, ona pa je rekla, da gre molzt krave in je odšla. Nato je čul Gjukič na polu glasno govorjenje v veži, vstal je in vzel v skrajni ljubosumnosti puško, misleč, da jc prišel Kristl vasovat. Gjukič je mahoma odprl vrata in vstrelil v nevesto. Zadel jo je v prsi in bila je kmalu mrtva. Šele zdaj je razvidel Gjukič, da so bile v veži samo dve ženski, s katerima se je Marica razgovarjala. — Pobegli urar. Gabrijel A rn b r o ž i č je začel leta 1904 na Jesenicah trgovino z urami. Osnovnega kapitala je imel 1000 K. Ker je blago, kakor sam priznava, lahkomiselno na upanje dajal, zabredel je v dolgove. Da se ogne upnikom, je popustil trgovino in pobegnil. Dolgovi znašajo 1852 K 52 v. Sedel bo zato 1 teden v zaporu. Splošni shod avstrijskih zidarskih mojstrov se bode vršil dne 18. t. m. v ljudski dvorani dunajskega magistrata. — Novo kopališče v Gradišču ob Soči. Višji inženir A. Griinliut iz hidravličnega urada je napravil načrt za novo kopališče v Soči. — Pokopali so v Kranju gcč. Dragico Pantar, staro 25 1ža V.rantova, brezposelno služkinj« Marijo Hribarjevo, rodom iz Sraart-nega pii Ljubljani, da bi jo zastopala par dai v njeni službi. Hribarjeva je v to rada privolila in to tudi izkoristila. Takoj tretji dan je H.ibarjeva Virantnvi ukradla rdeče žensko krilo, vredno 16 K, srajco, vredno 3 K, dežnik vreden 4 K in par nogavic, vrednih 1 K in nato p >begnila. Včeraj popoldne je pa oškodovanka zapazila v Latter-manovem drevoredu Hribarjevo in je to naznanila policiji, katera je tatico aretovala. Hribarjev«}, katera je bila radi tatvine in vlačugarja že kaznovana, bo izročili sodišču. Grozno nesreča u rudniku Courričres. Včeraj so marali prenthati z rešilnimi deli ves filski delavci in osem pariških ognjegasce/, ker so se bali novih eksplozij. Število ponesre*enih rudarjev Se ni znano Na dan so s>cer spravili 19) mrličev a pogrešaio še vedno i 060 ruda r j e v. V cnuirierskih, dourgešk/.h in os ricou skih rudnik h so pričeli stavkati rudarji, ki zaMevajo višje plače Vladni inženirji, ki vodijo reHIna d;!a, so izdelali obširno poročilo. Nesrečo je povzročila eks-rl zija plinov kot posledica požara v jami. Bivanje v jami je zdaj nemrgnče vsled smradu gn loč h tropelj. Zistopniki delavstva nameravajo zahtevati kazensko postopanje proti rudniški upravi, ker ni upoštevala predpisov za varnost v rudnikih Zi 6000 sirot bo treba skrbeti. Og'a>ilo se je že maogo oseb na Francoskem in v inozemstvu, da prevzameio sirote, a zadostno se j h še ni oglasilo. Courrierska družba bo morala plačati nad 8 mil jnnov odškodnine. A ker znaša osnovna družbina glavnica le 6 milijonov, namerava družba rudnike prepustiti delavcem Razne stvari. ftajnovej&g). Morje na bclgijški obali razsaja. Na belgijski obali je 13. t. m. morje napravilo veliko škodo. V Ant\verpnu je zalilo nabrežja in poškodovalo blago po skladiščili. Zvečer je voda polagoma upadla. Skalda je pri mestu Mcchcln izstopila, podrla jezove ter poplavila vso okolico četrt milje na okrog. Tri ženske so utonile. Deset oseb, med temi rodbino z 4 otroki pogrešajo. Boje se, da so se tudi ponesrečili. Pri Ostendu je morje preko nasipov vdrlo v luko. En ribiški čoln s posadko 6 mož se je potopil. Morilec H e n n i g prijet. Ubegli roparski morilec Hennig je v Stettinu ravno hotel ukrasti kolo, ko ga je prijel redar. Hennig je zgrabil samokres ter ga sprožil proti glavi stražnikovi. Stražnik ga je vendar usekal s sabljo. Neki mesar je prihitel stražniku na pomoč; posrečilo sc ga je prijeti. Na policiji jc Hennig izprva tajil, ko pa so našli pri njem nanj se glaseče papirje, je priznal, da je on toli iskani roparski morilec. Berolinska policija je bila brzojavno obveščena. Iz Berolina je odšlo policijsko odposlanstvo vBerolin, ki naj privede Henniga v Berolin. Stavka stavcev. V Lvovu so vsi stavci pri časnikih sklenili, stopiti v stavko, ker jim niso izpolnili zahtev. Danes listi ne bodo izšli. Dunajski ž u p a n L u e g e r je M. t. m. dospel iz Milana v Rivo._ Telefoni!«! m brzolaons mClto. Dunaj, 15. marca. Češki poslanec K r a -: m a r je v svojem govoru danes povdarjal v parlamentu: Ljudski parlament bo vedno do-! volil državne potrebščine in ne bo zasledoval nikdar druge, kakor mirovno politiko. Pra-j vična volivna reforma jc glavni pogojkonsti-tncijonelnega političnega življenja. Cehi so I vneti za pošteno spravo, za mirno življenje z ostalimi narodi, ne bodo se pa nikdar kionili krivicam, da bi si nadeli pečat manjvrednosti. Nobena moč ne more zavleči volivne reforme. Pravičnost je nepremagljiva in je zavetišče upanja Cehov. Dunaj, 15. marca. Sejo državnega zbora je otvoril predsednik Vetter ob 11. uri 10 min. Aled došlimi ulogami je predlog poslanca W o 1 f a, naj se Galicija izloči iz dežel zastopanih v državnem zboru. Zbornica nadaljuje debato o volilni reformi. Govorili so K rani ar, L e c h e r, A b r a h a m o v i c z. Dunaj, 15. marca. V poslaniških krogih je danes razširjena govorica, da je vlada se izrekla, da ie pripravljena število mandatov v svoji volilni predlogi zvišati na 18 mandatov, ki se bodo razdelili med Nemce, Poljake in Italijane, dva od teh mandatov dobe češki agrarci. Dunaj, 15. marca. Mladočeški klub je sklenil, da od svojih sedmih mandatov v odseku za volivno reformo odstopi en mandat češkim agrarcem in en mandat češkim radi-kalcem. Budimpešta, 15. marca. Danes je bil na Ogrskem narodni praznik v spomin onih, ki so 1. 1848 padli v borbi za svobodo. Vlada je pripravila najobširnejše varnostne naredbe, da prepreči vsake izgrede. Dosedaj sc mir ni kršil. Iz mnogih hiš v Budimpešti vise zastave. V šolah so bile slavnosti za mladino s slavnostnimi govori in deklamacijami. lic cele dežele prihajajo poročila o slavnostih. Budimpešta, 15. marca. Košutu se zdravje ni še nič zboljšalo. Budimpešta, 15. marca. »Magyarorszag« poziva občinstvo, naj bojkotira denarne zavode, ki podpirajo absolutizem. Budimpešta, 15. marca. Zena 39 let starega privatnega uradnika Pavla Bielokursky jc včeraj iz ljubosumnosti ubila svojega moža in sebe težko ranila. Gradec, 15. marca. Tu ie danes umrl upokojeni general kavalerije Viktor baron R a m b e r g , imejitelj ulanskega polka številka 8. Trst, 15. marca. Romunska vlada je naročila v tržaški ladjedelnici sv. Marka 6 monitorjev za plavbo po Donavi. Ladije bodo dolge po 04 metrov, 12 široke in 2 m visoke. Belgrad. 15. marca. Nova vlada je skupščini izjavila, da ostane zvesta programu . prejšnje vlade. Opozicija je prekinila obstruk-cijo. Zasedanje skupščine je odgodeno do 22. aprila. Milovanovič in Vujič sta odpotovala na Dunaj z novimi instrukcijami. Pričakuje sc rešitev provizorija, otvoritev meje. Pariz, 15. marca. Nova vlada uradoma naznanja, da jc bila včeraj zaupnica novi vladi v zbornici sklenjena z 299 glasovi proti 190 glasovi. Za zaupnico so glasovali socialisti-ški radikalci, radikalci in bivši desidenti, 30 socialistov, 18 republikancev, en nacijonalec. Manjšino so tvorili: desnica, nacijonalci in zmerni republikanci. Pariz, 15. marca. Rešilna dela se v Cour-rieresu krčevito nadaljujejo. Rešitelji nič ne gledajo na lastno nevarnost, katero povzroča izhlapevanje strupenih plinov. Zdravniki so vse potrebno ukrenili, da se okolica ne okuži. Pariz, 15. marca. Oblasti so proti ravnateljstvu courrierskega rudnika uvedle preiskavo, v koliko je ravnateljstvo krivo te katastrofe. Danes bo imel sindikat delavcev sejo. Od odgovora ravnateljstva na sindika-tovo poročilo bo odvisno, ali se prične stavka ali ne. Da se prepreči izgrede, je vlada poslala v cotirricrsk'i okraj mnogo vojaštva, nekaj vojaštva pa žc odhaja tja. Pariz, 15. marca. Notranji minister Cle-menceati pozove v kratkem k sebi vse pre-fekte, da jim da navodila, kako postopati, da se izvrši zakon o ločitvi cerkve od države. Pariz, 15. marca. V Bretagni je ljudstvo napadlo oddelek vojakov, o katerem je mislilo, da je prišlo inventirat v cerkev. Stotnik, en častnik in 18 vojakov jc ranjenih. St. Anne, 15. marca. Pri inventuri v tukajšnji ccrkvi se je zbralo na stotine ljudi. Na čelu ljudstva pred cerkvijo so bili škof iu poslanci. Uradniki niti niso poizkusili inventa-rizira^i in so se umaknili. Peterburg, 15. marca. Witte je vsprejel sestro na smrt obsojenega poročil. Schmidta. Govori se, da bo poročnik pomiloščen. Peterburg. 15. marca. Znana pisateljica Roza Luksemburg je v Varšavi aretirana. Moskva, 15. marca. Na vseh kolodvorili in v osebnih vozeh vzhodno-sibirske železnice je nabit naslednji oglas: Za vsak politični atentat bodo eno uro pozneje usmrčeni v ječah sc nahajajoči jetniki. Renenkampf.« — Do sedaj je v ječah 600 oseb, vsak dan se vrše usmrčenja. Dosedaj je bilo usinrčenih 60 jetnikov, včeraj 9 oseb, med njimi neki vlako-vodja, pri katerem so našli lovsko puško. Kodanj, 15. marca. Tukajšnji časopisi poročajo, da je stališče nemškega kancelarja Biiloua jako omajano in da takoj po maroški konferenci odstopi, ker jc nemški cesar vzne-jevoljcn nad tekom maroške konference. Bruselj, 15. marca. Socialisti priredc v nedeljo sprevod po mestu v svrho nabiranja darov za sirote courridrskih žrtev. London, 15. marca. Vihar zadnjih dni je po vseli krajih Angležke povzročil ogromno škode. Na obalih se je razbilo več ladij in mnogo ljudi je našlo smrt v valovih. V več mestih so bile poškodovane oziroma porušene zgradbe. Tudi v Severnem morju se je potopilo mnogo ladij. Bjalistok, 15. marca. V neko tukajšnjo menjalnico so vdrli neznani lopovi ter so zahtevali denarja. Ker ga niso dobili, so umorili menjalca, enega njegovega nastavljenca pa ranili. Lopovi so pobegnili. VVashington. 15. marca. Po Ameriki sc ie vršilo te dni mnogo shodov tnažarskih izseljencev. Sklenili so tako ekstremne resolucije. da so sc sami sebe osmešili. Nekateri shodi so sklenili adreso na papeža, v kateri zahtevajo, naj papež cesarja Franca Jožefa takoj ckskomiinicira. F. P. Vidic & Komp. Ljubljana, opekarna in tovarna peči, ponudijo vsako poljubno množino ezane stresne opeke, jblse (Strangfalzziegel). * ■ * x n * Bap»e: aj rdeči naravno žgani, AJ črno impregnlrani. Te vrste strežniki so potnimi v vseh kulturnih državah, od Lastniki patentov: F. P. Vidic & Komp in Josip Marzola Najlicnejše, najcenejše in najpriprostejše strešno kritje. "SS Vzorce in prospekte pošljemo na željo brezplačno. Sprejmejo se zastopniki. Takojšnja in najzanesljivejša postrežba. afcr Sprejmejo se zastopniki. 514 6—U HM pni Zahvala. Za vse dokaze sočutja ob bolezni in smrti našega nepozabnega očeta, oziroma starega očeta, gospoda Mihaela Šinkovec izrekamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, sosebno onim, ki so od daleč in blizo prihiteli, ter ga spremili k zadnemu počitku, najiskrenejšo zahvalo. V Kamniku, dne 14. marca 1906. Žalujoči ostali. ? Jekelinus ? V večjem trgu na Spod. Štajerskem se zaradi bolehnosti posestnika takoj proda dobro obiskana 460 10 3 uečja gostilna katera je v celem okraju na najboljšem glasu in vsakemu lahko dokaže, da se izvrstno obrestuje. Kje, pove upravništvo. Zahvala. Podpisano občinsko predstojništvo se tem potom najtopleje zahvaljuje gospodu Fd. IMalobotich-u v Trstu, ki je da. roval povodom kupčije z zeljem s posredovanjem tvrdke lv. A. Hartmann-ov nasl. v Ljubljani znesek K 123 27 za razdelitev med uboge rodbine naše občine. Županstvo občine Moste pri Ljubljani dne 8. marca 19u6. boljše cenejše edino racionelno suho čistilo sedanjosti! ne samo za vse kovine, marveč tudi za lesno in usnjato pohištvo, oljnate slike, igralne karte, marmornate plošče itd. itd. Zahtevajte za 12 vinarjev povsod „Jekelinus". 509 12-3 Osrednja prodaja: Josip Zug, Dunaj H/3, Ober-Donaustrasse 101. Zaloga v Ljubljani: Henrik Kenda, I. Korenčan, Anton Krisper, Vaso Pe-tričič, Viktor Schiffer. Zidarji indelauei se takoj sprejmejo pri stavbeniku F- Trumlerju, Pred škofijo št. 3., I. nad. 567 3—1 Minka, enkrat za vselej ti danes povem, Ako hočeš ostati, čuj me, kar zapovem, Kupuj testenine, ki meni dišč, A to so ljubljanske, zapomni si že. Reci trgovcu, naj ti druzih ne vsiljuje On dal ti bo, kar se v Ljubljani izdeljuje, No, če ne bi imel ljubljansko blago Izrazi mu željo in preskrbel ti je bo. 278 10-6 Gospodinja. Lepo stanovanje s tremi sobami, kuhinjo, kletjo tik župne cerkve, najpripravneje za kakega upokojenca, se odda s 15. marcem v najem. Več povč lastnica pismeno ali ustmeno Katarina Hafner, Škofja Loka 91. 519 3 3 Trgovina olja QOQQ G. Benedetič, Trst, via Valdirivo 8. Zaloga dobro preskrbljena z vsakovrst- ( nim oljem iz najboljših pridelkov. Specia- š liteta iinih vrst. Pošilja se v sodih in po ' 553 pošti v limanih sodih. 5 t ( Vsem, ki se čutijo utrujene in bedne, ali so nervozni in brez eneržije, da „Sanatogeu* nov življenski pogum in novo moč. Sijajno potrdilo nad 3000 profesorjev in zdravnikov. Dobiva se v lekarnah in drožerijah. Brošure razpošilja franko in zastonj Bauer & (>, Berlin S. W. 48 in glavno zastopstvo C. Brady, Dunaj 1. 461 4-2 550 2—2 Mihael Marenčič župan. Panorama Kosmorama ; Ivan Jax 8 sin v LJubljani, Dunajska cesta 17 priporočata Brez konkurence ^ v Ljubljani Dvorni trg štev. 3, pod „Narodoo kavarno". svojo boga'o zalogo šivalnih strojev voznih koles 2675 52—11 568 Od nedelje 11. marca do vStete sobote 11 marca 1906: Primorsko. pisalnih <*sr strojev. Pouk v šivanju in v vezenju na stroje brezplačen. 00 Je Angleško skladišče oblek 00 v Ljubljani, Mestni trg 5 brez podružnice. Največja in najlepša izbera, kot že znano, najfinejših oblek za gospode, dečke, dame in deklice. V zalogi najfinejše izvirno angleško in francosko blago za naročila po meri. Pošiljam izbrano blago brez povzetja. Le sveže blago je vedno v zalogi, ki dohaja vsak dan. Moje blago vzbuja zbok svoje finese in čudovito nizke cene občno pozornost ne samo v Ljubljani, ampak tudi v širši okolici. O. BERNATOVIČ. 530 6-2 Ljubljana Prešernove ulice 9. priporočata svojo velikansko zalogo konfckcijskeg!^i blaga za gospe, gospode, deklice in dečke. I I Največja izbira v novostih za pomlad in poletje. I Ceniki na zahtevo zastonj in poštnine prosto. >391 88 »Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani" Podružnica v CELOVCU. Kupuje tn prodaja vse vrste roni. zastavnih pisem, prijontet, ko munalnib obligacij, srečk, delnic In deviz. valut, novcev Promes« Izdaja Ic vsakemu Žrebanju. Akcijski kapital K 2,000.000-. Rezervni zaklad K 200.000- Kamnu mu« lu MbHkoiupluJ« l)»Je predujme na »reduoNtne pi»i>lrj«. izžrebane vrednostne papirje in vnovCuje Zavaruje srečke proti kurzni ta pa le kupone. izgubi, vinkulule i n devlnkulule vojaške ženltnlnske kavcije. >L* Borzna oarofilla. Hi BakomDl ID 'nkaaan mnnlo »Ji Podružnica v SPLJETU. Denarne vloge sprejema v tekoCem raCunu ali na vložne knjižico proU ugodnim obrestim Vloženi denar obrestu)e od dne vloge do dne vzdiga. Promet b teki In nakaznicami. Udajaiel! m -jUKuvurai u redni*. Dr. !s»as:j Ž:S»šk. i IHk tipkal no* v i.|uul|ani