SLOVENEC
Političen list za slovenski narod.
Po poiti prejeman velja: Za celo leto predplatan 15 (Id., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 fld., u jtdia
mesec 1 gld.40 kr.
V administraciji prejeman velja: Za eele leto 12 jid., sa pol leta 6 fld., za četrt leta 3 gld., xa jeden Mesec 1 gld. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gld. 20 kr. več na leto. Posamne Številke po 7 kr.
Naročnino in oznanila (inserate) viprejema npravnlfitvo in ekspedlelja v „Kmtol. Tiskarni", Vodnikove ollce it. 2.
Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma ne vsprejemajo.
Vredništvo je v Semenllklh ulicah it. 2, I., 17.
Izhaja vsak dan, isvzemSi nedelje in praznike, ob pol 6 ari pepoldne.
Štev. 142.
V Ljubljani, v torek 23. junija 1896.
Letnik XXIV.
Cerkvena sloboda na Ogcrskein.
Ogerska zbornica je minoli teden brez pre-membe vsprejela načrt zakona, ki je naravnost naperjen proti katoliški duhovščini. Zakon določa, da je volitev neveljavna, ako se med volilnim gibanjem na shodih agituje s civilnim zakonom, ali če duhovnik na kraju, ki je določen za cerkvene namene, ali shode, skuša z besedo vplivati na izid volitve; duhovnika pa zadene kazen zapora do jednega leta.
Stvari verskega značaja se pri volitvah in na shodih ne smejo uporabljati. S to zadnjo določbo hočejo zaprečiti, da bi volilci s cerkvenimi zastavami ne prihajali na volišče, kakor je običajno med Slovaki.
Za ta paragraf je glasovala požidovljena vladna stranka, Košutovci in veliki del narodne stranke. To koalicijo je vodilo sovraštvo do cerkve in strah pred novo ljudsko stranko, ki dobiva vedno več tal na Ogcrskem. Ljudstvo spoznava „dobrote" civilnega zakona ter svoje požidovljene „prijatelje" in tru-ruoiua pristopa L katoliški ljudski stranki: To gibanje hočejo zaprečiti sedanji ljudski zastopniki, za-braniti vsako agitacijo pri novih volitvah. Toda ogerska ljudska stranka, tako upamo, bode premagala tudi te ovire, zlomila nenaravno silo, kajti na zastavo svojo si je zapisala pravo prostost ter je-dnakopravnost za vsa veroizpovedanja in narodnosti. Vlada je s tem zakonom ulila olja na ogenj, ki se širi po vsej deželi, zanetila je kulturni boj, v katerem bodo s časom podlegli kalvinec Tisza in njegovi pristaši.
Dobro je označil „versko slobodo na Ogerskem" poslanec Vajay iz Ugronove stranke rekoč: Ničvreden razbojnik, ki je skrivaj napadel in oropal svojo žrtev, se boji nasledkov svojega zločinstva. Tako je vlada omajala tisočletno trdno krščansko podlago ter s svojimi poganskimi naredbami in neolikanimi organi vznemirila prebivalstvo, zato se sedaj trese pred
sodnikom javnega mnenja in ljudskega prepričanja. Ker sta vlada in stranka njena zreli za propad, zato si hočeta pomagati s tem zakonom ter zavezati jezik oznanjevalcem božje besede. Pred dvema letoma ste obljubovali mir. Toda s takimi ne moremo živeti v miru, ki hcčejo boj. Ta paragraf ni nazadnjašk, temveč naravnost tiransk.
Jednako odločno je govoril proti temu paragrafu poslanec A s b o t h ter ožigosal „liberalizem", ki se s tožbami in zaporom svojih političnih nasprotnikov hoče vzdržati na krmilu. Po tem paragrafu, pravi govornik, lahko zaprete vsacega duhovnika, ki se le gane pri volitvah. Tako so postopali svoj čas francoski Jakobinci. Dosegli bodete le to, da postane boj še Ijutejši. Vi hočete mučencev, a ljudstvo bode konečno potegnilo s preganjenci. Vi imate v rokah oblast, a vi ste tudi odgovorni za posledice. — Poslanec Z e 1 e n j a k je naglašal navzlic vednim ugovorom, da se katoliška ljudska stranka ne bode ustrašila kaznij, temveč vstrajala v boju za verske in politične pravice. U g r o n ostro bita -rladuc stranko, ki jt«, iz trte /.vila kulturni boj, kakor pred leti Bismarck v Nemčiji; a Bismarck je šel konečno v Kanoso. Posl. II o c k pravi mej drugim : Vlada je, ki hujska, in ne katoliki. Vladna strauka potrebuje ta paragraf, da reši svoje mandate. Katoliška duhovščina zasluži to preganjanje, ker je desetletja delala tlako za vladno stranko. Naredite ječ, konča govornik, kolikor hočete, a jaz bodem govoril ljudstvu tudi v cerkvi, ker bolj ljubim svojo domovino, kakor pa se bojim vaših ječ. (Živahno odobravanje na levici.)
Kmetijske zadeve v državnem zboru.
(Spisal poslanec Fr. Po v še.)
Naša govedoreja.
Obširno razpravo imel je nadalje kmetijski odsek o predlogu, kako povzdigniti govedorejo našo.
Ne da se zanikati, da je kmetijsko ministerstvo skozi 30 let že precejšne svote razdelilo v povzdigo živinoreje, toda Še vse premalo, akoravno se zamore priznavati, da se je naša govedoreja prav pod vplivom subvencij zdatno zboljšala. Toda še bi se dala naša živinoreja na dokaj popolnejšo stopinjo spraviti, ako bi se vstrajno in vsestransko delovalo za prospeh, kakor je odsek sestavil svoje predloge, katere hočem tu navesti, ker so res praktični in vredni, da se vresničijo.
1.	Kmetijsko ministerstvo se pozivlje, da, glede neobhodne potrebe zboljšanja in pomnoženja naSe govedoreje, znatno zviša vsakoletne subvencije za govedorejo.
2.	Posebno naj pospešuje z zdatnimi subvencijami nakup najboljših plemen, zato naj pospešuje snovanje živinorejskih zadrug, naj podpira vzrejeva-lišča najboljših materinskih čred, iz katerih bodo ži-vinorejoi zamogli dobivati res dobrih plemenih živalic.
3.	Strogo naj vlada pazi na natančno izvrševanj» z,akouoy, 5>kleujeuih t povzdigo govedoreje, kjer jih pa še ni, naj sili na to, da jih dež. zbori sklenejo in vpeljejo.
4.	Kmetijsko ministerstvo naj skrbi za to, da se vrše razstave plemenih živali in vrednejšim dele drž. darila, do katerih naj navadno imajo praviso le mali kmetski gospodarji.
5.	Skrbi naj tudi za to, da se potom občinskih uradov vrši vsakih pet let štetev živine.
6.	Ministerstvo naj vse potrebno ukrene, da bo kupcem tudi izven naših mej znano, kje, v katerih deželah ali pokrajinah se nahaja dovolj pitane živine, ali oziroma lepe plemenske živine na prodaj. To naj ministerstvo stori potom male brošurice, v kateri naj so zaznamovani vsi boljši živinski sejmi, na katerih se zamore kupiti lepe plemenske živali. V tej brošurici naj se nahaja tudi imenik posebno slovečih živinorejcev, oziroma živinorejskih zadrug.
LISTEK.
Venec na grob
dragemu prijatelju, nepozabnemu
kanoniku Karolu Klun-u.
Cvetela leta zale so mladosti,
Nevtrudno lepih ved si bral zaklad ; Bogatil um nebeške si modrosti,
Uzorov srcu krasnih si iskal. Duh blagi v jasnem sijal Ti je licu, Ko se pripravljal svetemu si klicu.
In zdaj, ko Te objela noč je groba,
Zdaj, ko žaluje vsak domovja sin, — Očem se kaže Tvoja mi podoba,
In v duši Tvoj se vzbuja mi spomin : V mladosti dobo misel je «letela, Ko skupaj v sveti hiši sva živela.
Vesel, resnoben, vsakemu priljuden, Tovarišem sodrug, prijatelj drag, Pri delu dušnem marljiv, nevtruden, Mladenič še, a mož jeklen in blag, Srce za bližnjega Ti je gorelo, Za brate delovati hrepenelo.
Ko mašnik stopil v vinograd Gospodov,
Navdušeno si širil Božjo čast; Za večni blagor trudil se narodov,
Da pridobiš mu pravo srečo v last. Moč govora, kot z mečevo ojstrino, Prebada duše, sega v srce globino.
V skeleči ogenj pa odprte rane Tolažbe si nebeške vlival lek, Kazaje kraj, kjer verne kristijane Objela sreča bo in mir na vek, Kjer združijo se v krasni domovini Rodovi zemlje — v Bogu vsi edini.
A ko učil nebesa si iskati,
Slo.vensko gorko ljubil si zemljo; Za časni blagor delal si med brati,
Za dom slovenski trudil se zvesto. Od blagega, vspešnega je dela Smrt neizprosna Te Slovencem vzela.
Za jezik materinski Korotana
Vojnik srčno si na braniku stal; Za sveto pravo tužnega Istrana
V zbornicah domoljub si vojeval. Odkrival svetu z vneto si besedo Slovencev in Hrvatov staro bedo.
I hrast stoletni se v viharju zgane,
Vihar mož<l pa Tebe ni uklonil. — Srce cesarju zvesto Ti ostane,
Dokler Te grob prezgodaj je zakril: Saj vero, dom in cara — tri zvezdice, Imel v življenju vedno si vodnice.
Ko smrtna ost v tujini Te zadela,
Ko Te odzval od dela je Gospod, Kot grozna z jasnega obnebja strela,
Ta vest ranila je slovenski rod. A nam i Tebi želja se spolnila: Slovenska zemlja truplo Ti zakrila.
Kar priboril si narodu-trpinu, To ti na grobu je pomnik trdan ; A v srcu vsakega domovja sinu
Ti je pomnik hvaležnosti sklesiin. Unuk unuku hvalil bo veselo Tvoj trud za domovino, Tvoje delo.
________Janez Bile
Izlet v Pompeje in na Vezuv.
(Spisal Fr. Kovačič.) (Dalje.)
Konjički so lahno cepetali po ozkih, kamenitih ulicah. Povsod se vidijo sledovi nenavadne naravne moči. Zidovje je iz lavinega kamenja, po vrtovih
7.	Pri trgovinskem ministerstvu naj se «posluje, da se potrebno vkrene za olajšavo prevožnje živine, da se osobito za mlado plemeno živino dovoljuje najnižja voinina (tarif). Tudi naj obratna ravnateljstva železnic skrbi za kar najbolj mogočo naglo prevožnjo osobito mlade plemenske živine.
8.	Ministerstvo za notranje zadeve naj strogo sili na izpolnitev določb zakon» z 1. 1882, ki urejuje prodajo telet, oziroma določuje starost telet, katera se smejo klati.
9.	Kmetijsko ministerstvo naj skrbi za to, da se osnuje mnogo vzglednih kmetij, tudi planinskih, ter naj osobito zadružne vzgledne kmetije kar naj-zdatnejše denarno podpira.
Osobito naj pospešuje pridelovanje krmskih rastlin, namako travnikov, zboljšanje pašnikov, posebno na planinah.
Posebno naj vlada skrbi za to, da se vender že konečno urede pravne zadeve pašniških pravic toliko v državnih, kakor tudi v privatnih gozdovih, ter da se za posamezne dežele vpeljejo dež. gozdni zakoni, ki naj se ozirajo na pravice pašniške.
10.	Trgovinsko ministerstvo naj na državnih železnicah dovoljuje za transport krme, semena, umetnih gnojil in stelje najnižje vozne cene in take tudi izposluje od privatnih železnic.
11.	Finančno ministerstvo naj takoj vse potrebno ukrene za dobavo cene živinske soli, katera naj se prodaja kakor navadna kuhinjska sol po raznih ckiajnih zalogah.
12.	Poživlja se finančno ministerstvo kot vrhovna oblast uprave za dobavo soli, da se izkoristijo bogata ležišča kainita na Gališkem, ter da se ke-miškim potom iz njega dobi koncentrirane kalijeve soli; trgovinsko ministerstvo pa skrbi za to, da se najnižje vozne cene dovoljujejo po vseh železnicah za prevažanje kainita ali iz njega izdelanih koncentriranih kalijevih soli, služečih za gnojenje travnikov in deteljišč.
13.	Konečno naj državna vlada skrbi za to, da potom trgovinskih pogodb pridobi naši živini mnogo kupcev ter potom modrih veterinarnih naredb ohrani izvoz naši živini.	(Dalje sledi.)
Politični pregled.
V Ljubljani, 23. junija.
2« dunajskega mestnega »bora. Minuli teden je antisemitska večina dunajskega mestnega sveta v obilni meri razkačila židovsko-Iiberalno manjšino. Dunajska Židinja „Neue Fr. Presse" se kar jeze peni nad „nečuvenim" počenjanjem dr. Lueger-jevih somišljenikov. Vzrok temu je tako neznaten, da skoro ni vredno omenjati cele zadeve, ko bi židovsko liberalno časopisje ne bilo zagnalo tolikega krika. Večina mestnega sveta je namreč v predzadnji seji razveljavila sklep bivšega liberalnega zbora, s katerim se je izobraževalnemu društvu za letošnje leto dovolilo 3200 gld., ter mesto tega naklonila imenovanemu društvu le 500 gld. Ako pa pomislimo, da so to društvo ustanovili sami židje, r
in njivah črna prst, za pravo pepel iz Vezuva. Tla so neravna, hitro se vidi, da ležijo različne plasti pepela druga nad drugo. Tudi cerkev ima svoj ve-zuvski značaj. Opeko so delali v podzemeljski ko-vačnici. Posvečena je sv. Ani. Nad vrati stoji velik napis, da se prebivalci v Boscoreale izročajo v njeno varstvo, naj bi jih varovala ognja, potresa in erupcij Vezuva. V resnici so vsi ti kraji vedno v nevarnosti. Nikdo ne ve, kdaj se vzbude skrivnostne sile v materi zemlji, nikdo ni z Vezuvom sklenil pogodbe, da bi bil varen pred njegovimi napadi.
Kmalu zapustimo zadnje hiše; pot se vedno bolj vzdiguje, nekaj časa jezdimo med samimi vinogradi. Kakor na Siciliji okoli Etne, tako tudi tukaj izvrstno uspeva vinska trta. Kako ogreva žile žlahtna vezuvska kapljica 1 Prav da nosi v sebi prvine iz podzemeljskega sveta. Tukaj rasto slavnoznane „La-crimae Christi".
Toda čim dalje gremo, vedno bolj nas zapušča vegetacija. Vinska trta izgine, velike prostore pokriva neka vrsta boba, ki je za konje izvrstna piča. Sčasoma izgine tudi to, tu in tam je še kaka betev praproti ali pokvečena pinija, naposled pa stopimo v pravo puščavo. Nikjer zelišča, nikjer žive stvari, celo ptic ni videti v zraku. Povsod naokoli sam črn pepel, pesek in ožgano skalovje. Počasno in varno stopajo slabotni konjički in dolgouhati osli med ostrim grebenjem in peščenimi zameti. — O Vezuv,
da mu sedaj načelujejo tudi le židje in da ne ustreza niti v najmanji meri svojemu namenu, izobraževati in blažiti ljudstvo, tedaj moramo popolno odobravati postopanje antisemitske stranke. Da so pa popolno neupravičena očitanja razjarjenih Židov, češ, da so antisemitje sovražniki vsake omike in pogre-zujejo dunajsko mesto v brezdno barbarstva, je antisemitska večina dovolj jasno pokazala, ko je soglasno vsprejela predlog, da se morajo ustanoviti mestne knjižice, katere imajo služiti prebivalstvu v splošno vporabo. Židinja seveda o tem sklepu popolno molči, ker dobro ve, da bi bila sama sebi v obraz, ako bi poročala resnico. — Pred kratkim smo o židovski manjšini na tem mestu poročali, da je postala zelo delavna. To svojo delavnost hoče pokazati zopet v jedni prihodnjih sej. Spremeniti hočejo namreč v svoji „splošnoznani dobrotljivosti" volilni red za mestni zbor in sicer tako, da se ustanovi četrti volilni razred s splošno volilno pravico. Na ta način se hočejo maščevati nad svojimi nasprotniki, ker menijo, da spravijo poleg svoj:h še 46 — za toliko hočejo namreč zvišati število mandatov — socijalnih demokratov, ki bodo šli po njihovem mnenju z njimi čez drn in strn. Ne dvomimo sicer, da bi antisemitje ne glasovali za tak predlog, ker se popolno strinja z njihovimi načeli, toda židovski liberalci se zelo motijo, ako menijo, da bodo novi odborniki trobili v njihov rog. Za svojo veliko „dobrohotnost" bi želi židovski matadorji le veliko — blamažo.
Po sklepu delegacij je priredil vladar obed, h kateremu je povabil delegate obeh državnih polovic. Navzoči so bili tudi skupni ministri ter oba ministerska predsednika grof Badeni in baron Banffy. Presvetli vladar je počastil več delegatov s svojim ogovorom ter se natančneje zanimal za razmere po posamnih deželah. Delegatu Demel je rekel cesar, da ga veseli, da je namestnikom sleškega deželnega glavarja izvoljen kardinal Kopp in da je to čast vsprejel, ter izjavil, da se bode posebno zanimal za delavske razmere. Z delegatom Richterjem je cesar obširneje govoril o prihodnjem delovanju nižjeav-strijskega deželnega zbora, o volilni pravici za deželni ter tudi za državni zbor ter pripomnil, da splošna volilna pravica ni lahko izpeljiva v Avstriji in se tudi v drugih državah ni dobro obnesla. Sedanji volilni red je smatrati vsekako za srednjo pot v tem OZlru. Delegatu Or./Bulalu je vladar obljubil, da se kmalu reši vprašanje glede železniške zveze mej Dalmacijo in Bosno. Delegat Barvvinski je poročal o potovanju kardinala Sembratovicza v Rim in o bližnjem katoliškem shodu v Levovu, katerega se vdeleže Poljaki in Rusini. S kranjskim delegatom Višnikarjem je govoril presvetli cesar o prezgodnji smrti delegata Kluna, čegar smrt on jako obžaluje. Na opombo Višnikarjevo, da je Ljubljana zelo hvaležna svojemu vladarju za znatno pomoč ob času grozne nesreče ter želi, da bi se premestila vojaška bolnica z oskrbovališčem iz sredine mesta, je odgovoril cesar, da se o tej zadevi že vrše obširne razprave. Konečno je izrazil vladar svojo zadovoljnost nad delovanjem delegacij ter nato najljubeznjiveje odslovil povabljene goste.
kako strašen in žalosten si I Kako veselo pa je bilo nekdaj tukaj 1 Po tvojem pobočju so se belile razkošne vile rimskih velikašev, prijazne gorice so dajale sladko kapljico, po bujnih šumah in zelenih livadah se je pasla tolsta goveda I Sedaj pa sama puščava! Toda če se človek ozre v dolino, mora kar ostrmeti. Kakor bi gledal v turški dženet, tak svet se ti odpira.
Cvetoče livade, rodovitne njive, krošnjate pi-nije, resnobne ciprese, bele hiše, vile, mesta in trgi, dalje okoli venec veličastnih gori, proti zahodu pa nedogledno morje s svojimi modrimi valovi.
Nasprotje med pustim Vezuvom in čarobno kampanijsko ravnico še povečuje lepoto. Tukaj je narava izpolnila v polni meri znani estetični zakon nasprotnostij — „¿ontraria juxta se posita eo magis elucescunt".
Toda sladki užitek nam je kmalu skazilo brez-ozirno vreme. Nekaj časa se je kazalo na vzhodu solnce, toda hitro so je zakrili težki oblaki, hladna, mokrotna sapa je začela vleči po vezuvskem pečevju. Naposled je začelo rositi.
Pa to še ni bilo vse; prišle so še druge nadloge in težave.
Podjetniki, ki popotnike spravljajo na Vezuv, niso preveč v skrbeh za svoje klijente. Glavno je, da popotnik plača, drugo je malenkost. — Konji so včasih takšni, da bi popotnik moral konja nesti,
Pogodba » Ogersko. Mej včerajšnimi brzo-javi smo poročali o posvetovanju obeh finančnih ministrov o bančnem vprašanju. Včeraj se je vršilo daljše posvetovanje mej grofom Badenijem in ministrom Lukacsem. Zatrjuje se, da se ni dosegel nikak positiven vspeh. V razgovoru ni bilo samo bančno in valutno vprašanje, marveč se je splošno razmo-trivalo vpraSanje glede obnovitve pogodbe. Kakor se poroča, nameravata vladi v prvi polovici prihodnjega meseca nadaljevati formelne razprave o tem vprašanju in sicer se snidejo ministri k skupnemu posvetovanju na Dunaju. Mogoče je torej, da se do-gotove prvotne priprave do jesenskega zasedanja državnega zbora, ter da vlada tedaj že predloži svoja dela obema zbornicama. Vender je pa popolno gotovo, da sedanji državni zbor ne bode dovršil te velevažne razprave in se šele novi parlament peča z obnovitvijo pogodbe, kar je vsekako umestneje.
Prostozidarstvo na Ogerskem. Da se izpopolni načrt za proslavje mažarske tisočletnice, je bilo vsekako „potrebno", da so tudi mažarski fra-masoni morali storiti nekaj v poveličevanje mažarske oholosti. V to svrho je prepustilo glavno mesto nekaj prostora, na katerem se je sezidala velika lo-žina palača, katero so včeraj z velikim hrupom otvo-rili in „blagoslovili". Zbobnali so velike mojstre is vseh delov sveta, ki so s svojimi govori proslavljali framason8ke „slobodnjaške" ideje ter Mažare. Posebno so se odlikovali zastopniki Belgije, Nemčije in Srbije, ki so navduševali Mažare za boj proti nasprotnikom ter indirektno tudi planili po „sovražniku Ogerske in napredka." Dunajskega prvobori-telja niti na prostozidarskem shodu ne morejo pustiti pri miru in to je ravno najboljše znamenje, da se bori dr. Lueger za pravično stvar.
Francija in Madagaskar. V sobotni seji je vsprejela francoska poslanska zbornica z veliko veČino načrt Melinejeve vlade, s katerim se proglaša otok Madagaskar za francosko kolonijo. Istodobno je pa vsprejela skoro soglasno predlog poslanca Ma» hyja glede popolne odprave suženjstva. Pri tej priliki se je ministerski predsednik sicer malo zaletel, ko je namreč s početka pobijal imenovani predlog, toda pozneje izjavil, da se popolno strinja z vspre-jetim predlogom. Na ta način je Meline dvakrat v jedni seji spremenil svoje stališče, vender pa mu ni uibče zameril, ker so bili vsi poslanci omamljeni od prevelikega veselja nad novo kolonijo. — Kraljica na Madagaskarju, ki je bila že sedaj popolno odvisna od francoske vlade, je izgubila po najnovejšem sklepu vsak vpliv ter si ohranila le samo časten naslov. Neki guverner, de Lanessan po imenu, svari francosko vlado, da naj nikf>r preveč ne zaupa ho-vaškemu rodu na Madagaskarju, trdeč, da je poslednji znan pri vseh ostalih rodovih kot zatiratelj. Ostali rodovi se po njegovi izjavi vesele nove vlade, ker pričakujejo, da jih reši dosedanjega zatiralca. Kakor je pa dosedaj znano, vleče francoska vlada bolj s hovaškim rodom in mu bode baje tudi sedaj izročila več vplivnih mest. To postopanje pa baje zanjo ne bode ugodno in zna imeti neprijetne posledice.
vodniki so večkrat pravi lopovi, sedla tudi takšna, da bi se človek lahko jokal na konju.
Tudi naši konji so bili slabi, da bi jih lahko veter prevrgel, samo jeden je bil nekoliko boljši, ta je pa imel svoje „muhe". Še hujša so bila sedla. Meni se je vsaj zdelo, da na ježu sedim. Naposled mi je celo odpovedalo službo.
Sivec se je ravno vspenjal po neki strmini, kar puči jermen, ali bolje motvoz, s katerim je bil spet, in v istem trenutku zletim s sedlom vred konju pod zadnje noge. S celim objemom svojega telesa sem poljubil mater zemljo. Na srečo je bil ondi sam pesek; ko bi bil padel na grebenasto kamenje, brezdvomno bi si bil razbil še tako trdo črepinjo.
Tudi konj je imel usmiljenje z menoj, obstal je, kakor bi ga bil prizidal. Ko bi bil le enkrat zamahnil s kopitom, ne bi mi bilo treba več vstati.
Vodnik je hladnokrvno poiskal vse motvoze po žepih, da je zopet skrpal raztrgani jermen. Toda jaz se nisem dal več na sedlo; življenja vendar nisem našel na vrbi.
Rajši sem korakal peš, po debelem pesku. Cez kaki dve uri smo prilezli do najvišjega vrha. Med tem se utrga sedlo še dragemu tovarišu. Bili smo že siti ježe in tudi konji so bili upehani, da so komaj dihali. Izstopili so še ostali tovariši, ker čez nekaj minut bi tako morali pustiti konje.
(Dalje sledi.)
Občni zbor c. kr. kmetijske družbe kranjske
dne II. junija 1896.
(Dalje.)
Glavni odbor c. kr. kmetijske družbe je vodil poskuse s pridelovanjem sladkorne pese. Poskusi so pokazali povsem dober vspeh. Peso je kemično ana-lizoval dr. Kramer, vodja kmetijsko-kemijskega po-skušališča v Celovcu. Umetnega gnoja je naročila kmetijska družba v 1. 1895 deset vagonov. Posredovala je tudi pri naročevanju modre galice za škropljenje trt. Nekateri udje še sedaj niso družbi povrnili stroškov za modro galico. Kmetijska družba ima samo 20.439 gld. glavnice. Plača pisarniškemu osobju pa že znaša 8049 gld., razvidno je toraj, da ni mogoče plačevati naročenih rečij, ako udje takoj ne plačujejo. Letos je morala družba pri hranilnici vzeti posojilo, da je zamogla tovarni plačati naročeno galico, in to radi zakasnelosti posameznih udov, ki nočejo galice takoj plačati.
Sadjarstvo je podpiral glavni odbor na ta način, da je razdelil toliko tisoč drevesec med ude, da je izprosil raznim podružničnim drevesnicam izdatne državne in deželne podpore. Za podružnici v Horjulu in v Begunjah je poskrbel od bosenske vlade dve sadni sušilnici ststava „Cazvillovega". Ker se letos obeta obilna sadna letina, bode treba posebno skrbeti, da se bode sadje zamoglo koristno uporabiti.
Družba je oddala 17 bikov plemenjakov raznim živinorejcem, razdelila je 12 ovnov bergamaške pasme za četrtino kupne cene in 45 mrjascev plemenjakov bele angleške pasme (jorkširske) za polovico kupne cene.
Raznim podružnicam je glavni odbor priskrbo-val dobre kmetijske stroje, zlasti škropilnice zoper peronosporo, žitočistilne stroje, travniške brane, mla-tilnice in slamoreznice. Družba je podpirala sirar-stvo. Zlasti Notranjska napreduje v tej stroki. Si-rarnica v Petkovcu že dalje časa dobro deluje, še letos se otvoriti sirarnici v Rovtah in v Košani. Tudi v Ratečah pri Beli Peči se snuje sirarska zadruga.
Tajnik Pire poroča tudi o delovanju samostojnega konjerejskegi. odseka. Odsek je posredoval pri razdelitvi plemenih žrebcev po posameznih žrebCar-skih postajah, pri oddaji žrebcev v zasebno oskrbovanje posestnikom v okolišu težkega plemena na Gorenjskem ter pri prebiranju za pleme nesposobnih državnih žrebcev. Odsek je z državno in deželno podporo priredil sedmo dirko v St. Jarneju. Vsled prizadevanja odsekovega se je leta 1895 priredil tudi semenj za nakupovanje konj za c. in kr. vojno, in sicer v St. Jarneju.
Samostojni ribarski odsek je vodil ribje vališče in vzgojevališče na deželnem posestvu na Studencu pri Ljubljani. Odsek je priredil tudi poučen tečaj za ribiče na Studencu.
K sklepu svojega poročila tajnik predlaga: „Slavni občni zbor naj blagovoli to poročilo vzeti na znanje in naj izreče na tem mestu tudi naj-iskrenejšo zahvalo visokemu c. kr. kmetijskemu mi-nisterstvu, visoki c. kr. deželni vladi, visokemu deželnemu zastopu in slavni kranjski hranilnici, ki so družbo v njenem delovanju vedno jako podpirali." Predlog se jednoglasno sprejme.
O računskem sklepu koncem leta 1895 poroča odbornik Lenarčič. Iz tega poročila povzamemo te-le številke: Udnine je bilo plačane 3397 gld. 80 kr., „Kmetovalec" je donašal dohodka 1405 gld. 5 kr., stal je pa 4124 gld. 53 kr. Vzorni dvorec je dal dohodkov 4152 gld. 58 kr., troškov je pa bilo pri tem dvorcu 5264 gld. 56 kr., to pa radi tega, ker se je nakupilo mnogo živine, orodja itd.
Podkovska šola ima dohodkov 1836 gld. 8 kr., troškov pa 2003 gld. 75 kr., in to radi lanskega potresa, ker je bilo treba marsikaj popraviti. Vseh dohodkov je imela kmetijska družba 60.901 gld. 2 kr., vseh troškov 55.845 gld. 98 kr., torej prometa 116.747 gld.
Proračun za leto 1897 kaže skupnih dohodkov 14.100 gld. in skupnih troškov 13.840 gld. Najvišji so proračunjeni dohodki drevesnice, namreč na 4700 gld., toliko so tudi proračunjeni troški za potrebščine drevesnice.
Račun za 1895 in proračun za 1897 se brez ugovora odobrita.
Inventura kaže, da je družbeno posestvo vredno 10.000 gld. Glavnice ima družba 20.439 gld. Vrednost knjig, oprave, orodja in inventarja na poskusnem dvorcu na Viču znaša 6890 gld.
Tudi to poročilo se vzame na znanje.
(Dslje sledi.)
Dnevne novice.
V Ljubljani, 23. junija.
(Osrednja komisija za umetnijske in zgodovinske spomenike.) Deželna vlada kranjska je naznanila, da se je fotografoval deželni dvorec, ki se v kratkem proda in podre, nadalje, da se bo vsled potresa poškodovani spomenik sv. Trojice pred nek danjo bolnišnično cerkvijo popolno popravil, da so se grbi, ki so bili v kapelici sv. Jurja na ljubljanskem gradu, kopirali in so se kopije ohranile v deželnem muzeju ter da bo prezbiterij podružnice v Zavoglji pri Sostrem mogoče ohraniti, o čemur so se glavarstvu dala potrebna naročila. — Ministerstvo je naznanilo, da je dovolilo za popravo podružnice sv. Nikolaja na Taboru v šentjurski župniji 200 gld.
(Pravila kmetijskega društva v Dobrepoljali) se dobe tiskana. Ako jih hoče kdo imeti, naj pošlje za vsak izvod 2 petkrajcarski znamki kmetijskemu društvu v Dobrepoljah, kjer se mu rado postreže.
(Za monsign. Jeranovo dijaško mizo j G. Jos. Novak, semeniški duhoven 1 krono, gosp. Ivan F1 o r j a n Č i Č , bogoslovec 1 krono. — Neimenovana po gosp. kanoniku Zamejcu 30 gld. — Kat. Jakopič 1 gld, — Gospa Zormanova 1 gld.
(Iz Toplic na Dolenjskem.) Toplice dolenjske okrepčale so že tisočem in tisočem njihove ude, in vendar prezira ta divni kraj še zelo velika množina naših domačinov. Geslo svoji k svojim se res večkrat poudarja z besedo in pismom ali v resnici se pa le ne uveljavlja. V ptujih letoviščih in kopališčih, katere oskrbujejo židje, trosijo naši ljudje denar, opisujejo prirodne kraje in delajo za tujce reklamo, za domače svoje kraje se pa ne zmenijo. Toplice naše pogorele so lansko spomlad skoraj do tal, toda na pogoriščih zgradila so se nova lepa in v resnici udobna poslopja in vas postala je prijetnejša in prijaznejša, kakor je bila nekdaj. Prekrasna okolica nudi več zanimivosti, kakor umetni nasadi in vrtovi po mestih. V sredi lepo obraščenih holmcev in goric zavarovane so Toplice zoper neprijetne vetrove in prehitre temperaturne spremembe. V obližju, komaj streljaj od vasi, pričenja se gosto zaraščeni gozd, po katerem vodijo lepo vravnane poti. Potok Sušica, katerega bodo v kratkem vredili, vije se skozi vas in med travniki naprej, in ob njega bregovih zabava se lahko vsakdo na razen način. V vasi sami je mnogo, prav čednih, lepo opravljenih hiš za ptujce, tako grajščina, hiše gg. Nace Sitarja, Ivan Sitarja, kateri tudi pošilja svoj omnibus k vsem vlakom, Sušteršičeva. Reiningerjeva s krasnim nekoliko na višavi ležečim senčnatim vrtom, dr. Kula-viceve i. t. d. — Kegljišča in drugi prostori za igre nudijo vsakemu dovolj zabave. In kopališče samo ! Koliko zdravilno moč ima voda, koliko njih morajo zahvaliti svoje zdravje edino le dolenjskim toplicam, in vendar kako malo se uvažujejo vse udobnosti in dobrote tega kraja. In če tudi kedo ne išče svojega zdravja v Toplicah, pač pa želi počitka in razvedrila v prosti naravi, našel bo to v popolni meri v prijetnih Toplicah in krasni okolici. — Ce pa konečno še pripomnim, da so v obče stanovanja, hrana, postrežba, kopelji itd. v Toplicah zelo po ceni, je dovolj povedano tistim, ki iščejo zdravja ali počitka, pa ne vedo, kam bi šli.	P. O.
(Iz Vodic) 22. junija: V nedeljo 21. t. m. je bila na Šmarni gori lepa slovesnost. Vč. g. župnik vodiški je v cerkvi blagoslovil prenovljeno Marijino soho iz znamenja „pri sveti soboti", katero so prenesli v slovesni procesiji nazaj k „sveti soboti". Prenovljenje Marijine podobe in ozaljšanje znamenja so oskrbele društvenice „kat. društva za delavke v Ljubljani", za kar naj jim Marija obilno popiača. — Danes se je tukaj pričelo zidanje nove cerkve.
(Shod volilcev na Trati nad Škofjo Loko ) Prihodnjo nedeljo, dne 28. t. m. ob '/,4. uri popoludne bo na Trati shod volilcev. Poročal bo deželni po-
slanec A. K a 1 a n svojim volilcem o deželnozborskem delovanju.
(Varujte se sleparskih agentov!) V zadnjem Času klatijo se po Ljubljani in njeni okolici agenti, ki vsiljujejo ljudem razne slike z godbo in bre> godbe proti plačilu v mesečnih obrokih. Slike so jako slabo izdelane in ljudje, ki jih kupijo, očividno goljufani, ker dotične slike niso vredne niti četrtino kupnine in je navadno tudi godbena naprava pokvarjena. Kakor se nam poroča, naznanil je mestni magistrat dva agenta, ki vsiljujeta ljudem take slike, zaradi goljufije državnemu pravdništvu. Občinstvo samo pa naj bode pozorno in naj se ne da preslepiti brezvestnim agentom.
(Občinska volitev.) V Stehanji vasi, okraj litijski, so bili izvoljeni: županom Fr. Zupančič; občin, svetnikom Anton Kutnar in Fr. Sirk.
(Dar.) Slov. kat. delavskemu društvu je daroval č. g. župnik Mih. A r k o 5 gld. namestu venca na krsto kanonika Klun-a.
(Strela) je dne 17. t. m. zažgala vinski hram Ant. Merčine v Komenu pri Trebelnem. Škode je 300 gld.
(Skrlatica.) V Slamnikih, župnija Bohinjska Bela je od 45 prebivalcev 12 oseb zbolelo na škrla-tici. Trije otroci so umrli v jedni hiši.
(Lov v najem) se odda dne 9. julija ob 9. uri dopoludne za občine Gradac, Vinica in Vrh za pet let potom licitacije pri okrajnem glavarstvu v Črnomlju.
*
* *
(S Štajerskega.) Dne 21. t. m. je sklicalo slov. pol. društvo v Kačah shod. Prišli so in poročali o situaciji gg. poslanci vlč. dr. G r e g o r e c, dr. Radaj in Robič. Najpreje je govoril g. dr. Radaj in povedal, kako se je godilo Slovencem v deželnem zboru. Slovenci nismo kaj dosegli ne v gospodarskih rečeh ne v drugih. Ce se je le kaj omenilo o narodnih rečeh naših, to je bilo pri Nemcih, „kakor bi jih kača piknila". In ker so tudi dali tisti predlog o celjski gimnaziji, ki je bil naperjen zoper Slovence in ga je celo deželni glavar Attems podpiral — ali je tudi za nas Slovence ta glavar? — so se Slovenci poslovili v Gradcu, kar so vsi odobravali. Vinarska šola v Mariboru itd. vse je po nemškem kopitu — zatoraj Slovenci se nočejo davati več za stafažo Nemcem. G. Radaj pravi, da ne bo več kandidiral. — J. Robič je govoiil, kako res nepravično je razdeljen zemljški davek. Pa ker bode g. poslanec to objavil v „Slov. Gosp." zato opustimo to in še nekoliko omenimo vlč. g. dr. Gregorca govor. Govor se je sukal o nagodbi. Kako krivico mi trpimo zaradi te nagodbe in koliko je škode za našega kmeta, katerega pridelki dan za dnevom zgubljajo ceno, ker Ogerska uvaža svoje žito in še pri tem ima tako tarife, da ji le koristijo. Sklenile so se tudi neke resolucije in bile enoglasno sprejete in sicer, da se izreče poslancema gg. Robiču in Radaju priznanje in da se v deželni zbor nikakor ne vstopi kakor z gotovimi pogoji. Zahteva se naša ravnopravnost tudi pri železnicah in kar se tiče pogodbe z Ogersko, naj se zopet vpelje postava, ki je bila 1. 1851. To je samo posnetek resolucij, ki se objavijo v „Slov. Gospodarju". Zahvalil in priznanje je izrekel poslancem kmet Pišek v kratkih pa lepih besedah. Vsi, ki so prišli iz framske, šentjanške, cirkovške fare, so odobravali postopanje in delovanje naših poslancev.
(Svinjska kuga) se je iz Štajerskega zanesla v kranjske občine Studenec, Krško in Cerklje. Deželna vlada kranjska prepoveduje tedaj vvoz prašičev brez izjeme iz štajerskih okrajev : Gradec, Voitsberg, Ptuj, Celje, Brežice.
Društva.
(Narodna čitalnica v Ptuj i) priredi na dan sv. Petra in Pavla, t. j. 29. rožnika t. 1. popoldne izlet k sv. Marjeti, pri katerem igrajo čitalnični tambnraši v gostilni g. Mikl-a.
Telegrami.
Dunaj, 23. junija. „Wiener Zeitung" objavlja cesarjev odlok, s katerim se sklicuje nižje-avstrijski deželni zbor na 1. julija.
Menjalnica bančnega zavoda	Wien,
ISSu Schelhammer & Schattera ■¡¿S-
Dunaj, 23. junija. „Fremdenblatt" poroča : Ministerski predsednik grof Badeni namerava koncem julija obiskati Ljubljano in pričetkom septembra Gorico ter se na mestu poučiti o lokalnih razmerah.
Baba, 23. junija. Nadvojvoda Oton je dospel včeraj dopoludne z Dunaja, nadzoroval svoj huzarski polk ter se poslovil od njega. Danes je priredil za častnike imenovanega polka obed ter se poslovil od njih.
Praga, 23. junija. Pri podiranju neke hiše je padel včeraj del zidu na delavce, iz-mej katerih sla dva ubita in dva težko ranjena. Na mesto nesreče je došel cesarski namestnik ter nadzoroval rešilno akcijo.
Budimpešta, 23. junija. Poslanska zbornica je vsprejela v včerajšni seji nespremenjeno sladorno predlogo. V teku jutrajšne seje odgovori ministerski predsednik na interpelacijo posl. Ugrona glede vzhodnega vprašanja in nosi. Hollo ter Mezlenyi glede napadov dr. Luegerja.
Bim, 23. junija. V včerajšnjem tajnem konzistoriju je prebral sv. Oče nagovor o vzhodni cerkvi z ozirom na papeški primat, Svoje misli o tem izrazi papež v okrožnici, ki je napovedana za praznik sv. Petra in Pavla. Konečno je imenoval papež nuncije na Dunaju, v Madridu, Parizu in Lizbonu za kardinale ter 18 škofov za Italijo. Danes se objavi imenovanje Taliani-ja nuncijem na Dunaju.
Bim, 23. junija. Uradno objavljeni zapisnik o včerajšnem konzistoriju je ravnokar izšel. V njem se nahaja nagovor, v katerem papež spominja na poziv k jedinosti, katerega je doposlal ne samo orijentalcem, marveč tudi odpadnikom in ki je vzbudil zanimanje za stolico sv. Petra in željo po zje-dinjenju. Konečno so navedena imenovanja kardinalov in škofov.
Bim, 23. junija. „Agencia Štefani" poroča iz Masave: Splošni položaj je nespremenjen, povsodi vlada mir. Prihodnje dni odpotujejo zadnje čete v Italijo in potem je kolonija v normalnem stanju.
Pariz, 23. junija. Kakor poroča „Agence Havas" iz Aten, se je bil minulo nedeljo v bližini mesta Vasileiro vnel hud boj mej
turškimi vojaki in vstaši, ki je trajal cel dan. Podrobnosti še niso znane. Požigi in ropi so se minuli teden redno vršili v po-samnih krajih.
Pariz, 23. junija. Zbornica je dovolila s 341 proti 74 glasovom kredit v znesku 4,180.000 frankov v pokritje stroškov za Si-amsko ekspedioijo.
London, 23. junija. Zgornja zbornica je s 142 proti 113 glasovom vsprejela zakon, ki dovoljuje zakon s sestro umrle soproge.
■»■ 1 ■*■ ji~wc»
sliz razkrajajoče in izvrstnega okusa so
antlkatarallčne pastile lekarJaPicooliJa v Ljubljani
(Dunajska oesta)
katere učinkujejo proti hripavosti in olajšujejo kašelj. — Cena škatljiei 25 kr., 10 škatljie gld. 2«—. 124 (60-18) 4
Umrli so:
21.	junija. Janez Böltz, umir. rudarski zdravnik, 82 let, Marije Terezije cesta 1, ostarelost. — Katarina Milek, odgon-skega sprevodnika žena, 77 let, Žabjak 6, ostarelost.
22.	junija. Jožef Sever, sodar, 62 let, Sv. Petra cesta 64, emphysema pulm.
Tujci.
21. junija.
Pri Slonu: Grader z Dunaja. — Wallfisch iz Pečuha. — Stolz iz Prage. — Seligmann iz Plzna. — Novak iz Železnikov. — Levi, Cokini iz Trsta. — Wueste in Hoffman iz Curiha. — Dusbaba iz Dubrovnika. — Dittrich iz Ustja.
Pri Maliču: Pongraz, Scarpa, Pokorny, Kessler, Kawer, Landau, Franki, Horovitz z Dunaja. — Fisehco iz Trsta. — Geiringer iz Krnova. — Hochmuth iz Knittelfeld-a.
Pri Lloydu: Schein iz Novega Mesta. — Königsberg, Kleineit z Dunaja. — Müller iz Temešvara.
Pri Juinem kolodvoru : Mayr iz Wörgl-a.
Meteorologično porodilo.
Antona P ajerja s Pristave posestvo (10G0 gld.), terjatev 223 gld. 97 kr., dne 23. julija in 21. avgusta v Novem Mestu.
Antona P r i m e a iz Dobrepolj zemljišča (5000 gld.), terjatev 71 gld. 86 kr., dne 10. julija in 10. avg. (ponovitev) v Ilir. Bistrici.
Janeza Petriča iz Sodjega Vrha nepremakljivo posestvo (735 gld.), terjatev 50 gld., dne 2. julija in 1. avgusta v Metliki.
Mihaela Demšarja iz Gor. Žetine zemljišče (1096 gl.) s spritiklinami, terjatev 400 gld., dne 16. julija in 20. avg. v Škofji Loki.
Janeza K o b e t a iz Vukovoe nepremakljivo posestvo (1096 gld.), terjatev 40 gld., dni 10. julija in 12. avgusta v Črnomlju.
a S3 a	Čas opazovanja	Stanje barometra v mm.	Temperatura po Celziju	Vetrovi	Nebo	Moknna v 24. urah v mm.
22	9. zvečer	736-9	18-0	si. jvzh.	oblačno	
23	7. zjutraj 2. popol.	738-5 737 ö	16 2 21-8	sr. vzjvzh. sr. vzh.	oblačno del. oblač	00
Srednja včerajšna normalom.
temperatura 18'6° in za 01° nad
Eksekutivne dražbe.
Andreja in Marije Sterbene iz Top. Vrha posestvo (1484 gld.), terjatev 264 gld. 40 kr., dne 7. jul. in 6. avg. in
Lekarna Trnköczy, Dunaj V.
Doktorja pl. Trnköczy-ja
tinktura za kurja očesa
Sigurno sredstvo proti kurjim očesom in otrdelosti kože na nogi, ima veliko prednost, ker se s čopičem namaže na boleči del noge.
Stekleničica z navodilom za rabo in s čopičem vred velja 40 kr., dvanajst stekleničic 3 gld. 50 kr.	445 2
Dobiva se v
lekarni Trnkoczy-jevi
poleg mestne hiše v Ljubljani.
Razpošilja se vsak dan s pošto.
Lekarna Trnkóozy v Gradcu.
za poljubne tu- in inozemske časnike, strokovne liste, koledarje itd. preskrbuje najtočnejše in najcenejše že nad 38 let na dobrem glasu delujoči prvi avstr. naznanllnl zavod
A. Oppelikov naslednik
Autou Oppelik,
Dunaj I., Gviinangergasse št. 12.
Najnovejši časniškl fn koledarski katalog in tudi proračuni na željo zastonj.	4
msmmm
liiiililiiilllll
Katoliška Bukvama v Ljubljani priporoča:
Slovensko-nemški slovar.
Izdan na troške rajnega knezoškofa Ant. Al, Wolfa
Uredil
M. Pleteršnik.
Dva zvezka (118 pol vel. osm.), nevezana 11 gld. 50 kr., vezana v polfranc. izvirnih platnicah 14 gld. 50 kr.
Vslecl podiranja hiše 423
v Spitalskih ulicah št. 6 $
se je pričela popolna	U
razprodaja manufakturnega blaga i
Fr. Petric-a. i
A Prodajal» se bode pod tovarniško ceno. ^ jHj V Le Isratelc čas.	W
D 11 it a j s k a borza.
Dn6? 23. junija.
Skupni državni dolg v notah.....
Skupni državni dolg v srebru ...
Avstrijska zlata renta 4%......
Avstrijska kronska renta 4%, 200 kron
Ogerska zlata renta 4%.......
Ogerska kronska renta 4*, 200 kron . Avstro-ogerske bančne delnice, 600 gld.
Kreditne delnicc, 160 gld.....
London vista..........
NemSki dr», bankovci za 100 m.nem.drž.Telj
20 mark...........
20 frankov (napoleondor).....
Italijanski bankovci .......
C. kr. cekini..........
101 gld. 30 kr. 101 122 101 122 98 959 348 119 58 11 9 44 6
50 90 20 90 85
50 95 80 76 53 50 65
Dn6 22. junija.
4% državne srečke 1. 1854, 250 gld. . . 5* državne srečke 1. 1860, 100 gld. . -.
Državne srečke 1. 1864, 100 gld.....
4 % zadolžnice Rudolfove želez, po 200 kron
Tišine srečke 4%, 100 gld.......
Dunavske vravnavne srečke b% ■ . . • Dunavsko vranavno posojilo 1. 1878 . .
Posojilo goriškega mesta.......
4% kranjsko deželno posojilo.....
Zastavna pisma av. osr. zem.-kred.banke4 % Prijoritetne obveznice državne železnice . . „	„ južne železnice .
„	„ južne železnice 5% .
„ dolenjskih železnic 4*
144 gld.
155	„
189	.
99	.
138	.
126	n
106	. 112 .
98	.
99	„ 222	„ 169	. 129 .
99 „
30 50 50
25 50 75
60 25 75 35 75 50
Kreditne srečke, 100 gld........198 gld.
4% srečke dunav. parobr. družbe, 100 gld.	137	„
Avstrijskega rudečega križa srečke, 10 gld.	18	„
Rudolfove srečke, 10 gld.......23	„
Salmove srečke, 40 gld........69	.
St. Gendis srečke, 40 gld.......69	„
Waldsteinove srečke, 20 gld......61	.
Ljubljanske srečke.........22	,
Akcije anglo-avstrijske banke, 200 gld.	157	.
Akcije Ferdinandove sev. železn.. lOOOgl.st.v.	3400 ,
Akcije tržaškega Lloyda, 500 gld. . . .	417	„
Akcije južne železnice, 200 gld. sr. . . .	101	,
Dunajskih lokal, železnic delniška družba .	61	,
Montanska družba avstr. plan.....78	.
Trboveljska premogarska družba, 70 gld. .	160	„
Papirnih rubljev 100 ................127	n
— kr.
75 25
50 40
MdT Nakup ln prodaja IS
I vsakovrstnih državnih papirjev, srečk, denarjev itd. Savarovanje za zgube pri žrebanjih, pri izžrebanj«
najmanjšega dobitka.. Kslantn» izvršitev naročil na borzi.
Izdajatelj: Dr. Ivan Janežii.
Menjamična delniška družba
„M E R C U
Wollzaile it. 10 Dunaj, Hiriahlltiritram 74 B
66
Pojasnila"£tt v vseh gospodarskih in flnaninih stvareh,
potem o kursnih vrednostih vseh ipskultoljskili vrednostnih papirjsv in vestni svit I za dosego kolikor je mogoče viiocega ibrestovanja pri popolni varnosti ^ gr na toženih glavnic.