ft. 27« AVI J (C. C. mi la 9Mft») - Naročnina: z* i m«Mc L H ■» v Trst«, w soboto« tt. noVMbra m, - Loto itaTilk« M omal Letnik Lil ,f,i«t iiMi -^»jsf. ^ ,Be8#ce L 22.—. pc/ «1° lel*r L 75.—. v inozemstvo mattteo l 6-50 v««. — Pr^^^J*!^® ~ Oglasnina sa 1 mm proatora » lirokMti 1 kolon« (sr^l^gt'-fo^« in obrtne oglasa L 1.—, srn o»«rt-oic«, aatiraU. poaUna. vabila L 1.50, ofclase denarnih zavodov L Oflasi na prvi strani L 2.— EDINOST Uradniitvo m upravništvo: Trat (S), ulica S. Fraaccsco d'Aasisi 20, Ta> lef#a 11 «97. Dopisi naj s« pošiljajo izključno umdnifttvu. oglasi, reklamacij« ia denar pa upravniAtvu. Rokopisi se ne vračajo. Ncfrankirana pisma se ne sprejemajo. — Last, založba in tisk Tiskarne «Edinost*. Poduredniitvo v Gorici: ulica Giosua Carducci it. 7, I. n. — Talel. št. 327 Glavni in odgovorni urednik; prof. FiMp Peric. Temni oNoki na romunskem nebu BukareŠt, 15. nov. 1927. 2e (laMio ni bil notranje-po-litični položaj na Romunskem tako napet kot v zadnjih tednih. Ni bil vzrok temu samo proces proti Manoilescu, v katerem so nastopali skoro vsi romunski politiki bodisi kot priče ali kot branitelji in na katerem sta se borila dva velika politična tabora dežele: tahor Bratianu-ovih pristašev iti m bor opozicionalnih stranfc. Glasilo stranke generala Ave-rescu-a «lndreptarea» je pisalo 7P tedaj, ko je bil Manoilescu aretiran, da se je to zgodilo na protipostaven način. a potem je naglašal isti list, da njegova zadeva ne spada pred vojaško sodišče. Ves pivi dan procesa se je porabil samo za govore in dokazovanja M anoilescu-ovih bra-niteljev, da vojaško sodišče v tej stvari ni kompetentno. Sodišče pa je odločilo glede te točke v korist vlade, in to s 3 glasovi proti 2.Toda končna razsodba je izpadla v prid Manoilescu; za njegovo oprostitev so bili oddani trije glasovi prpti dvema S tem procesom pa stoji v tesni zvezi vsa nadaljna akcija vlade, ki je izzvala v romunskih listih nenavadno raZdra-ženost in liajostrejše proteste. G vi« za zakonski predlog vlade o zaščiti države. «Adeverul» označa ta predlog kot začetek 'diktature, ker po njegovem mnenju ni varnost države o-giožena po nikomur. Kar je ogroženo, je marveč po njegovem mnenju le vladohlepnost ljudi, ki mislijo, ključno pravico usodi Romunske ni volji. Omenjeni zakonski predlog vsebuje tudt člen, kateri je po mnenju lista «FoIitica» naperjen direktno proti profesorju .Torgu, bivšemu na učnem u ministru v vladi generala Ave-rescu-a. Ta člen določa, da bodo uradniki države in onih u-stanov, ki so pod državno kontrolo, kakor tudi duhovniki vseh kategorij odpuščeni iz službe in se jim odvzame plača te bodo skušali delovati za spremembo ustave, vladne reforme ali dinastičnega reda. Po mnenju lista «lndreptarea» se bo mogla vlada osvoboditi s pomočjo te določbe vseh svojih nasprotnikov. Dovolj je le o- nasprotniki da imajo iz-odločevati o po svoji last- voljuje, da bi se vrdtt ta kongres v nobenem vafaiejftem mestu Erdeljske. V zadnjem Sašu se celo sliši, da bo vlada kongres sploh prepovedala Naravno je, da postaja radi tega napetost med vlado g. Bratia- nu-a in narodno-kmetsko stranko le še večja. Glasilo profesorja Jorga «Nea-mul Romaneso> smatra sedanjo politično napetost za edino v vsej zgodovini romunske politike ter pripominja, da se more nevarnost odstraniti edi-1 no z odstopom vlade g. Bratia-nu-a. Toda v resnici se Bratia-nu čvrsto drži na krmilu in vladni list «Victorul» je pisal pred par dnevi, da je njegov položaj tako silen kakor položaj angleškega kralja. Ni treba omenjati, da je opozicija te besede temeljito izkoristila proti Bratianu-u samemu. Toda medtem odstranjuje g. Bratianu iz dežele vse, kar je v kakršnikoli zvezi z bivšim princem Karolom. Kako daleč gre srditost te notranje borbe na Romunskem, o tem priča zakon, ki je bil sprejet na predlog ministrskega predsednika in ki določa, da se ime neke važne kulturne ustanove, ki se je nazivala «Princ Kar»l», spremeni v «Kralj Mihael I.». Italiji! in JbiosMIi Kaj pišejo rimski listi RIM, 18. Včerajšnji članek u-radnega glasila faSistovske stranke o Franciji in Jugoslaviji je menda dal povod današnjim rimskim listom, da se skoro vsi v eni ali d-nošajih med Italijo in Jugoslavijo. O tem predmetu razpravljata v svojih uvodnih člankih opoldanski « Te vere » in ■ večerna «Tribuna«. «Lavoro d'Italia» prinaša na uvodnem mestu dolgo poročilo svojega dunajskega poročevalca «o ' jugoslovenski megalomaniji«, v katerem popisuje pretvezne vojaške priprave Jugoslavije. «Impero» prinaša na prvi strani poročila pod mastno tiskanim naslovom: «Ta »spokojnost, ki vlada v Italiji navzlic jugotilovenekim pro-vokacijam, nikakor ne dokazuje, da Italijani niso užaljeni, marveč dokazuje le, da Italija disciplinirana 1 pričakuje povelja vlade.» V listu «Giornale d'Italia« pa razpravlja Virginij Ga vda na uvodnem mestu o I««r*kare posebne kongresne izkaznice, ki jim jih izdajo posamezne strankarske organizacije. S temi odredbami hoče vlada doseči, da bi prišlo na kongres <"im manj ljudi in da bi imelo radi tega zboro\ nnje čim. manjšo važnost. Voditelji omenjene stranke o ^e p* Ito-ži 1 i proti tein ukrepom pri ministru za t ran je stvari, toua uspeh boren. Kongresni odbor odločil, da se bo vršilo vanje v drugem mestu, in sicer ! v Blažu, toda, kot poroča «Po-iitica» od 12. t. m., vlada ne do- Split«. Svoj članek, v navaja odlomke iz go- nove bil se je zboro- vorov, ki so bili iznešeni 'na o-tvoritveni seji kongresa, zaključuje član kar s sledečimi besedami: 4 «Res je, da ne smemo pretiravati Domena takega kongresa, kakor je bil 'oni Jadranske Straže, toda bila bi velika zmota, Če bi ga ignorirali v Italiji in V Franciji. Treba je pazljivo za gotovimi pojavi in simptomi, Če ne radi drugega, radi tega, ker odkrivajo duševno razpoloženje, ki :utegne povzročiti in ki povzroča odmeve in posledice političnega značaja. Megalomanija SHS je morda groteskna, toda ona obstoja, je fakt. Proti tako izrazitim in nevarnim oblikam blaznosti ne bo, če se bodo nadaljevale, ni-kakega drugega leka, nego prisilni jopič«. Novi ukazi in naredbe RIM, >8. Današnja «Gazzetta Ufficiale« prinaša naslednje u-kaze in odredbe: 1.) Kraljevi ukaz z dne 27. oktobra 1927., ki vsebuje predpise za izvajanje zakona o državljanstvu v novih pokrajinah. 2.) Kraljevi ukaz-zakon z dne 23. oktobra 1927., ki vsebuje novo uredbo pristaniške milice. 3.) Ministrsko odredbo z dne 7. novembra 1927., s katero Ue pooblašča pulska hranilnica, da ustanovi podružnico v Poreču. 4.) Naznanilo na učnega ministrstva jo razpisu natečaja za tri štipendije, določene za tržaške dijake iz fondov ustanove Salvatorea Besso. PriMv istim pnUMrta M bo mMo v prvih dneh decembra RIM, 18. Predsednik senata on. Tittoni se je danes predpol-dne podal v ^minalsko palačo. kjer je imel dolg razgovor z mi ni stilskim predsednikom on. Mussolinijem. Tekom tega razgovora je bilo 'določeno, da se bo otvoritvena seja novega zasedanja visoke zborhice vršila 6. decembra. Poslanska zbornica se bo sestala par dni prej, nego senat. Natančen 'dan otvoritve bosta na posebnem sestanku doloftila on. Mussolini in predsednik poslanske zbornice on. Casertano. Zahvale časnikarjev RIM, 18. Tajništvo fašiatov-skega novina -ke6a sindikata sporoča, da je sindikat hvaležen on. Mussoiiniju in velikemu fašistovskemu svetu radi podrobne proučitve vprašanja tiska. Sindikat izjavlja ponovno da je pokoren ukazom generalnega tajnika fašistovske stranke za Čim tesnejše sodelovanie glede vseh problemov, ki se tičejo ureditve tiska v razmerju do režima in do stranke. Demonstracije mjostvo ▼ Rimu, P a devi in drugod RIM, 18. Danes predpoldne so se spet ponovile demonstracije visokošolskega dijaštva, 'ki naj bi značile odgovor na protiita-lijanske provokacije, ki so se odigrale v poslednjih dneh v Jugoslaviji. * O današnjih demonstracijah poroča «Lovoro d'Italia« naslednje: «Ysled neprestanih jugoslovenski h provo kaci i so priredili danes opoldne rimski visoko-šolci, lpribltt.no 2000 po številu, ponovne grandiozne in fašistovske manifestacije. Z dvorišča univerze so odkorakali z zastavo dalmatinskih bratov na čelu. proti 'žrtveniku domovine, kjer so se poklonili neznanemu vojaku. Poveljnik vseučiliške centurije je prečital sledeŽe besedilo prisede: Prisezi te, da Jbo-dete vedno izpolnjevali voljo vodje. Dijaki so odgovorili z močnim glasom: Prisegamo Ob prepevanju fašistovske ^himne so se podali dijaki v spremstvu velike množice ljudstva pred palačo Littorio, kjer Iso vzklikali vodji in generalnemu tajniku stranke. Na ponovni poziv se je prikazal on. Turati za ,trenutek k oknu svojega u-rada in se je po pozdravu takoj oddaljil. Nato so se dijaki ob vzklikanju Italiji in fašizmu povrnili }ia vseučilišče, kjer je prečital poveljnik vseučiliške centurije med navdušenim odobravanjem članek «Foglia d'Or-dini» o zvezni pogodbi med Parizom in |Beogradom. Poveljnik centurije je pozval nato dijake naj z udano pokorščino čakajc na povelje vod je in naj se fraz-kiejo. Povelj ie bilo takoj iz- I polnjeno. \ i ^ *• Rimski listi prinašfejo poro- I čtta o sličnih demonstracijah v j drugih vseučiliških mestih, in t sicer fv Benetkah,* v Firenzah, v Bariju, v Padovi in v Neapelju «Giornale d'Italia« pravi, da so bili v Padovi zasačeni trije jugoslovenski dijaki, /ki so prepevali jugoslovensko narodno himno in žaljivo vzklikali o Italiji in predsedniku vlade. Neki italijanski dijak, ki je to slišal, je one tri Jugoslovene oštel. S to zadevo se bavi sedaj politični ^policija. Po tem dogodku so se včeraj ob 13. uri zbrali dijaki na dvorišču univerze.kjer je več izmed njih govorilo in so vzklikali Italiji, fašizmu in Dalmatincem. Nad vrati univerze sta bili izvešeni (zastavi Dalmacije in vseučiliške fašistovske skupine. Dva dijaka tvorita častno stražo. Preiskava v zadevi bhriega mi-liškega častnika SUŠAK, 18. iDanes je dospel semkaj italijanski general Grossetti, ki bo vodil preiskavo glede poskusenega ugrabljenja bivšega miiiškega častnika Alfreda Siricha. . Njegova naloga ie predvsem, da ugotovi, koliko krivde zadene karabinirskega majorja grofa Giochija. Razprava proti obtožencema Ko-driču in jpaglianiju se bo vrfeila koncem tega meseca. Jnif stali shMUkalftHi mnizBdl so prepovedani RIM, 18. Ministrstvo je razposlalo vsem sindikalnim organizacijam navodila, da jim pojasni odredbe, ki jih je dal načelnik vlade. « Glasom teh odredb so od 7. t. m. do novih odredb prepovedani kongresi sindikalnih organizacij. Okrožnica, lki jo je razposlalo ministrstvo za korporacije, povdarja da ta odredba nima namena o-virati razvoj delavnosti sindikatov, marveč je njen 'namen odstraniti vse one oblike zunanje manifestacije, ki niso neobhodno potrebne za funkcioniranje Uidru&enj in ki tvorijo samo izgubo časa, energij in denarja. Sestanki pa, ki so neobhodno potrebni, se ne smejo vršiti javno in uporu proti državni oblasti ter razširjali prevratne letake in brošure. \Rabotti in Altiniani sta bila obsojena 'na 5 let ječe, Fantini pa na 5 let in en mesec ječe. Pol«ar tega so bili vsi trije obsojeni na posebno nadzorstvo za dobo 3 let. Kaj bo z Vezu vem? NE APEL J, 18. Poročali smo že, da je japonski učenjak prof. Imamura, vodi seizmološki institut v Tok iju, naznanil, da bo VeiHiv o Božiču močno iz-bri|1mil, kakor se je to zgodilo n. f>r. 1. 1908. Novinarji so sedaj vprašali prof. Maliadro, ravnatelja v«zuvskega opazovališča, kaj «*eki on misli o Imamuro-vih napovedih. Profesor je dejal, 9 da novinarji najbrž niso pravilno zapisali Imamurovih izjav, zakaj glede izbruhov ognjenikov ni mogoče ničesar predvidevati. Vezuv sedaj ne kaže nič abnormalnega. Njegovo delovanje je povsem normalno. Avstrijski konzulat v Mariboru BEOGRAD, 18. V smislu predloga mednarodne železniške konference, ki se je ,vršila te dni v Mariboru, je danes obvestil avstrijski poslanik v Beogradu dr. Hoffinger finančnega ministra, da je avstrijska vlada sprejela oni predlog in da bo v najkrajšem času osnovala v Mariboru avstrijski konzulat. Komercializacija jugoslovanskih feisznic BEOGRAD, 18. Glavni ravnatelj državnih železnic Gjuričić, ki se je te dni vrnil iz Pariza z mednarodne železniške konference, je sklical v Beograd .železniške strokovnjake in zastopnike gospodarskih krogov na konferenco, ki se bo vršila »dne 5. decembra. Bavili se bodo z vprašanjem komercijalizacije državnih železnic, kot jo je predlagal '.prometni minister. 19 milijard 500 milijonov dinarjev BEOORAD, 18. Danes je kralj podpisal ukaz, s katerim se pooblašča finančni minister, da predloži narodni skupščini državni proračun za leto 1928-29 V vladnih krogih doznavamo, da znaša državni proračun 10 in pol milijard dinarjev. V splošnem zatrjujejo, da se je proračun napram planskemu znižal za 400 milijonov dinarjev. Razdeljen je v dva dela, in sicer v upravni lin gospodarsko-produktivni del. Obenem s proračunom bo predložil finančni minister narodni skupščini na njeni jutrišnji seji tudi finančni zakon, ki ima 70 členov. Finančni zakon vsebuje med drugim tudi določbo, da mora /prosvetni minister tekom proračunskega leta izdelati zakon o vseučiliščih. Dementi romunskega poslaništva v Beogradu BEOGRAD, 18. Romunsko poslaništvo v Beogradu je demen-tiralo vesti, ki so se razširile v poslednjih dneh tudi jugoslo-venskem tisku, glasom katerih se pripravlja povratek princa Karola s tem, da so (se vršile o priliki procesa proti Manoilescu tudi velike demonstracije v prilog princa Karola. Letalska nesrečo 9 J^os!Gvi]I SARAJEVO, 18. Danes okrog 10. dopoldne se je pripetila nad sarajevskim letališčem težka letalska nesreča. Tri vojaška letala so se dvignila v zrak. Ko so dosegla višino 400 jmetrov, sta se dve letali iz nepojasnjenih vzrokov trčili. Letalo, v katerem sta 'bila poročnik Hudoil Normali in mehanik Bratić, je vsled udarca padlo in se popolnoma razbilo. Oba letalca so fc>o-tegnili popolnoma razmesarjena izpod ruševin. Bratić je bil še pri življenju in 'so ga prepeljali v sarajevsko bolnico, vendar pa ni nobenega upanja, da bi mu rešili 'življenje. Drugo letalo pa je po srečnem manevriranju pilota, sicer precej poškodovano, srečno pristalo na Jsarajevskem letališču. Železniška nesreča blizu Splita SPLIT, 18. Včeraj se je pripetila v bližini Šibenika težka železniška nesreča. Radi slabe proge je skočil s tira osebni vlak, pri čemur je bilo 6 vagonov popolnoma razbitih. Materialna Škoda znaša nad 1 milijon fdinarjev. Človeških žrtev nesreča ni zahtevala. Komunlstiena delegacija za mednarodno razoroži Iveiao konferenco v Ženevi MOSKVA, 18. Na čelu sovjetske delegacije, ki se udeleži mednarodne raaorožitvene konference v Ženevi, bo najbrž *So-kolnikov. Za tajnika delegacije je bil imenovan Stein. Delegn-riji bodo dodeljeni strokovnja- ki, ^nastavljeni pri vojnem in mornariškem komisarstvu. Med temi je tudi bivši admiral Behrenz. Delegacija bo štela 7 članov. Povodom izključitve iz komunistične stranke sta bila Zi-novjev in iMuralov po sklepu sveta ljudskih komisarjev odpuščena iz sovjetske službe. Rudarska kriza u An$ll]l Razprave v spodnji zbornici LONDON, 18. V londonski spodnji zbornici so predvčerajšnjim poslanci delavske stranke zahtevali od vlade pojasnila o angleški premogovni krizi, čemur pa angleški ministrski predsednik Baldwin ni ugodil. Včeraj pa je dajal med odobravanjem vladne večine Baldwin odgovor na zahteve, ki jih je stavil predvčerajšnjim MacDonald, ki je bil zahteval naj se premogovni krizi v Angliji posveti posebna seja spodnje zbornice. Takrat je voditelj delavcev izjavil, da hi bilo treba na zahtevani seji razpravljati o delovanju vlade in odgovornosti prvega ministra Bald-wina z ozirom na to, da noče dajati odgovora in pojasnil povodom resolucije o velikih tež-kočah premogokopov, ki je bila predložena zbornici in ki jo je ta kratkomalo zavrnila. «Times» obžaluje, dasi v ostalem kritizira laburiste, da se rudarski seji ni posvetila v spodnji zbornici posebna seja, ker se ta kriza zares vedno bolj poostruje. Od približno enega milijona je približno 223.000 rudarjev brez dela. Prevrat v Kantonu LONDON, 18. «Times» prinaša naslednjo 1 vest iz Hong-Konga: Predpreteklo noč je nastal v Kantonu splošen upor. Bilo je takoj proglašeno izjemno stanje. Skozi vso noč in še »bolj včŠraj zjutraj je divjala krvava borba med komunističnimi vstaši in četami, ki so na strani nankingške nacionalistične vlade. Končno se je bitka odločila: Komunisti so prepodili nacionalistične čete; poveljnik Wang-Sao-Snug je zbežal. Včeraj opoldne je bil izdan v Kantonu proglas, po katerem se je proglasil Wang-Sao-Sung s strani triumvirata, ki je prevzel oblast nad Kantonom, za upornika in militarista. Trium-viri so Wong-Kei-Ciung, Li-Fu-Kian in Ksiek-Yok. Kot pravi «Times«, ima prevrat v Kantonu trojen pomen: triumf kantonskih komunistov, zmaga gibanja, 'ki ima za svoje geslo: Kanton Kantoncem, in poraz nacionalistov Nan-kinga. Vihar nad Washingtonom \V A S H1NGTON, 18. Nad mestom je divjal silen vihar. Mnogo hiš je bilo poškodovanih. Letalsko pristanišče v Anaco-stiji je bilo skoro docela razdejano. Ubiti sta bili dve osebi. Trinajst ranjencev je bilo prepeljanih v bolnice. DNEVNE VESTI Škof sedemdesetletnik Dnf* 14. t. m. je praznoval sedemdesetletnico svojega rojstva sedanji mariborski škof dr. Andrej Karlm.Dr. Karlin se je rodil drv« 14. novembra 1870. v Stari Loki na Gorenjskem. L. 1870. je bil posvečen v rnašnika. Nato je študiral v Rimu leoiogijo in se potem vsilil kot katehet na II. državno gimnazijo v Ljubljano, kjer je oeital, dokler ni bil imenovan za tržaškega škofa. Končno je bil premeščen nz Truta in se zatekel nekaj ča.-a v zavod sv. Stanislava v St. Vidu nad Ljubljano, kjer je opravlja! službo rektorja zavoda. Leta 1923. pa je po smrti levantinskega škofa dr. Na potnika i>il imenovan za levantinskega škofa, kjer še danes vladikuje. PaStna paketi Poštno ravnateljstvo sporoma: Radi diisciplinacije shiž.be s poštnimi predali je bilo odrejeno, da se je treba strogo ravnati po to^ zadevnih predpisih, kateri določajo, da se dene jo v predale le one pofiiljatve, na katerih j*? označena številka predala, medtem ko se morajo vse druge izročiti naslovnikom na njihovih stanovanjih. Ta določba je bila potrebna, da se odpravi zmešnjava, ki je bila velika posebno po večjih središčih. Mnogi naročniki poštnih preda- lov so namreč zahtevali, da se jim dostavljajo na dom na pr. priporočane pošiljatve, na katerih je označena številka predala, in da se jmi stavijo v proda! le navadno pošiljatve. Mnogi drugi pa so hoteli, naj se jim shranjujejo v predalih tud! one pošiljatve, ki nimajo označene številke predala, in podobno. Iz te>m sledi, da je treba Številko poštnega predala popolnoma izpustiti ali pa označiti v naslovu tudi Številko, kakor si naslovniki Želijo, kateri naj tudi opozorijo svoje dopisnike na te okolščine. DVE PROMOCIJI Na padovanski univerzi sta v torek promovirala za doktorja prava naša rojaka g. Baša Franc iz Trnovega pri Bistrici in g. Kirac Peter iz Medulina pri I^ili. Naše iskrene čestitke! čabolarska zadrugo Prejeli auio: Navdušenega čebelarja g. dr. L. Bobiča in marsikaterega drugega je precej močno dirnilo vabilo na izredni občni zbor čebelarske zadruge z glavno točko «razpu-stitev društva«. Zato bi bili vsi ti radi to zborovanje preprečili in so trdili, da je bil občni zobr nepravilno sklican — zato neveljaven, vsled česar se ne more vršiti. Naj 1>q tu ločeno glede nepravilnosti sledeče: Pod- II. «EĐW08f> V Trstu« dne li. novembra 1®27. pisani sem kot predsednik sklical pred objavo naznanila odborov o sejo skupno iz nadzorstvom, na 'kateri se je vsestransko razpravljalo o Če' ski zadrugi in njenih teikoča... Končni rezultat seje je bil: «ker zadruga ne more zmagovati svojih te&koč, naj se brez odloga skliče izredni občni zbor, kjer bodi glavna točka dnevnega reda sklepanje o razdružitvi zadruge«. Načelnih t v- je mislilo, da je ta korak ne obi i od no potreben, da se vsak navzočni ud natančno prepriča o stanju in težkočali zadruge, nakar bi po tem treznem preudarku pri razpravi sklenili ali razpust društva ali pa trdnejšo vzajemno strnitev in složne jše in živahnejše delo za njegra ohranitev in utrditev. G. dr. Bobicu bodi povedano, da pod vabilom v »Goriški Straži« 4. t. m. manjka podpis predsednika vsled tajnikove pomote, kar pa ni preprečilo zelo številne udeležbe na občnem ; u. Zadružnikom bodi pojasnjen vzrok sklicanja izrednega občnega zbora s tem: 1) Zadruga ima le skromne dohodke s prodajo čebelarskega o-rodja in izdelovanje sadnic; ti dohoci ki ne morejo zadostovati v kritje ved ni h stroškov. 2) Kakor razvidno iz zadružnih spisov, je bilo zadrugi odmerjeno za leto 1925. 192T,, 1627 nad 3000 L davka (1000 lir se je odplačalo pretekli mesec.) Tvrdka Simicli je zahtevala okoli 4500 lir, ki jih zadruga dolguje za čebelarsko orodje, ki ga je zadruga imela od te firme v komi-sijonaJni razprodaji >e izpred 7. leti. (Pre-d par dnevi smo dobili obvestilo, da se zniža terjatev pod polovico.) 3) Zadruga dolguje večjo svoto tožbenih stroškov in neporavnani račun za nakup strojev. Zraven pridejo >.e stalni upravni stroški itd. Radi vsega tega je načelstvo odločilo predlagati, da se zadruga razpusti. Na zborovanju je hotelo svoje člane in javnost seznaniti z zadružnim stanjem in delovanjem. Načelstvo stoji strogo na stališču: <»Računi morajo biti povsem jasni in točni. Kar je netočnega in sk bega iz prejšnjih let, mora izginili in številke naj bodo točen izraz pravega in resničnega stanja zadruge.« Iz dopisa v «Edinosti« 11. t. m. smo sprevideli, da je začel razjedati za« življenje strup osebnosti, katt t i je bil kriv precejšnjih neredov in netočnosti, koje so se vlekle do današnjih dni. Dalje se s tem nočem baviti, da ne motim sloge, ki smo jo vzpostavili. Nam. v odbor izvoljenim bodi pa sveta naloga delovati v blagor zadruge, pa se vsem nepravilnim osebnostim izogniti koj v začetku ter tako kazati zadružnikom stanje zadruge neprikrito, kot je v istini. Zadružniki, ki so se udeležili izrednega občnega zbora 13. t. m., so prejeli točna pojasnila o zadružnem stanju. Posedli so z zanimali i eni v debato in sprevideli, na se da zadruga rešiti in zdržati, a da je treba z vso resnostjo delati. Zato mesto razpusta je bilo sklenjeno nadaljevanje za iružnega delovanja in se jo izvolil odbor, v katerem dobi! izpraznjeno mesto predseunika g. dr. I.. Bobič. Janko Vodopivec, načelnik. KNJIGE «G0RISKE MATICE« . se prodajajo v Postojni pri g. Antonu Milavcu, prodajalcu časopisov, v Idriji pri gg. Treonu in Ci-niburku, v Trstu pri Stoki. TRŽAŠKI BLAGOVNI TRG 17. XI. 1927. Današnji cenik na debelo je bil: Zelenjava : rdeča pesa za kuho 90-120, navadna pesa 50-100, kislo zelje 130-150, korenje 70-90, navadno sladko zelje 30-00, temno zeleno zelje 8<» karfijol 00 lir za sto komadov, karfijol H0-110 za stot, vrzote 40-00, če-bula 80-90. fižol v stročju 240-200, sladki janež (zeleni) KO-80, ločike 50-180, ma-lancane 1*20, zelenordeča paprika za kuln -130, krompir 55-75, spe-cielni pozni grah 320-3(J0, paradižnik 50-100, radič 80-440, radiče-ve sadike 80-130, sladka repa 30-G0, kisla repa 100, zeleni selen 50-140, špinača 40-220. valerijana 100, bruseljske vrzote 300-320. Sadje: pomaranče 40-50 za zaboj, pomaranče 120-150 za stot, kostanj 70-220, datelji 310-340, suhe fige 240-250, indijske fige 120, mandarini 200-350. orehi 350-520, jabolka 40-300, hruške 140-280, suhe češ pije 300-450, grozdje 600. Cene brutto per netto. Na drobno so cene za 20% višje. Iz tržaškega življenja Hotela je ogreti svojega otroka, pa bi ga bila skoro opekla Da bi ogrela svojemu enoletnemu otroku Silvanu nožice, je Josipina Gerin, stanujoča v ulici Molino a vento Št. 74. včeraj pred-poldne sedla z njim k ročnemu ognjišču, ki ga je bila postavila »redi sobe. Zdi se pa, da ženska ni zadostno pazila na otroka, kajti zdaj „ ta zdrkni! naravnost v ogenj. Čeprav ga je mati takoj pobrala in pogasila ogenj, ki se je .prijel oblekce, je vendar mali Sil-vano zadobil hude opekline po stegnili, spodnjem delu hrbta in Jedcih. 'boŽe< ' moral zdraviti ka*.— 14 dni . msetni bolnišnici, kamor ga je prenesla maii. Umrl Je. Predpreteklo noč o>b 2.45 je umori v mestni bolni Sni ci 19-letni pomorski kadet Egidij Mondovecchi iz Benetk, o katerem smo poročali, da je predsinočttjim padel na parniku «Sabbia», na katerem je bil vkrcan, z višine 25 metrov v skladi&če premoga ter si pri tem prebil lobanjo in zadobil druge smrtnonevarne poškodbe. Posledicr razposajeno* ti 7-letna Laura Viola, stanujoča pri Sv. Mar. Magdaleni zg. št. 594, je hotela včeraj opoldne obiskati svojo teto. stanujočo v isti hiši. Ko je dospela na hodnik v drugem nadstropju, se je deklica iz gole razposajenosti nagnila črez ograjo, a pri tem je izgubila rav notežje ter padla na spodnji hodnik, kjer je obležala nezavestna. Neka ženska, ki je to zapazila, je prenesla nesrečno deklico na njen dom, nato je pohitela telefonirat po zdravnika rešilne postaje. Ta je ugotovil, da si je mala Viola hudo pretresla možgane, zato jo je dal prepeljati v mestno bolnišnico, kjer so jo sprejeli v kirurgični od delek. Njeno stanje je precej res no, ker lahko nastopijo komplika cije. Nezgode pri delu. Ko je 35-letni elektrotehnik An drej Vidmar, stanujoč v ulici S. Marco št. 9, včeraj zjutraj vezal v tovarni olja pri Sv. Andreju dve elektrovodni žici, ie zdajci nastala velika iskra, ki ga je hudo opekla po desnem uhlju. Ker ga je isto-Čsanu spreletel močan tok, je mož padel z odra, na katerem je stal, ter se pobil po glavi in levi roki. Ponesrečenec je bil prepeljan z avtomobilom rešilne postaje v mestno bolnišnico kjer je dobi! potrebno pomoč, nato je bil na lastno željo prepuščen domači negi. — Pri delu v prosti luki V. E. III. je 21-letni težak Karel Bor-stelli, stanujoč v ulici Galileo Ga-lilei št. 1, prišel z desno nogo pod kolo nekega tovornega voza, ki mu je deloma zmečkal palec. Nesrečni mladenič je doiril prvo pomoč od zdravnika reiSilne postaje, nato je bil prepeljan v mestno bolnišnico. Ozdravil bo v 2 tednih. — Na parniku «Oonte Grande», ki ga dograjajo v ladjedelnici S. Marco, je 25-letnemu težaku Marcelu Slaico, stanujočeimi v ulici Istria št. 92, padla na desno noge težka železna plošča in mu zadala precej hudo poškodbo. Dobil je potrebno pomoč v mestni bolniš>-niči, kamor je bil prepeljan * avtomobilom rešilne postaje, nato je bil prepuščen domači negi. Avio jo je podrl. Ko je 50-letna Filomeaia Apol-lonio, stanujoča v ulici Boccaccio fct. 20, včeraj popoldne šla po ulici Orologio, se ni pravočasno umaknila nekemu avtomobilu, ki jo je — dasi je šofer skoro na mestu ustavil — dregnil od strani in jo podli. Ženska pa je imela pri vsej nesreči precej sreče, kajti zadobila je samo veliko bunko na glavi. Z istim avtomobilom je bila prepeljana v mestno bolnišnico, kjer so ji povedali, da bo ozdravila v par dneh. Tržaško sodišče Ker je zabodel tovariša v prsa Včeraj se je vršila na tržaškem sodišču v šesti sekciji pod predsedstvom cav. Colombisa obravnava proti Donatu Crosevia, obtoženemu težke telesne poškodbe na škodo tovariša, nekega Ivana Faj-diga. Dogodek se je odigral dne 3. julija t. 1. pred neko gostilno v ulici del Vento. Na obravnavi so se razjasnili vzroki tega slučaja, Crosevia se zagovarja na ta način : Fajdiga mu je bil baje dolžan 60 lir. On ga je vprašal, naj mu vrne vsaj 10 lir, Fajdiga pa ni hotel ničesar slišati in tako se je vnel prepir, v katerem je Fajdiga začel žaliti njegovo zaročenko, neko Ivano B. Ko je on reagiral, ga je Fajdiga pozval na dvoboj z nožem. On ni imel noža pri sebi in je Šel ponj domov. Ko se je vrnii. je skočil Fajdiga zavratno nanj. Ker je vedel, da nosi Fajdiga pri sebi samokres, je potegnil nož in sunil. Tistega dne je spil okrog ti i litre vina in je bil precej vinjen. Fajdiga pa izpove marsikaj drugače. Pravi, da ga je Crosevia prosil, naj mu posodi 60 lir. On mu ni mogel ustreči, nakar se je vnel prepir. V prepiru ga je pozval Crosevia. naj pride na cesto, ako ima kaj poguma, in tekel je domov po nož. Ko se je vrnil, ga je enostavno sunil v prsa. Bil je v bolnici več mesecev. Razne priče opišejo slučaj, kakor zgoraj. Branil je Crosevio odv. dr. Kamilo Poillucci. Sodišče je obsodilo obtoženca na 1 leto in 2 meseca ječe. BORZNA POROČILA Trst, 18. nov. 1927. Amsterdam 739-745, Belgija 245-258, Francija 72.05-72.35, London 89.50-89.70, New York 18.32M-18.39>:-, Španija 309.50-315.50, Švica 353.47Vi-355.47Hf Atene 24.05-24.55, Berlin 435.50 - 441.50, Bukarešt 11.20-11.60, Praga 54.32«-54.62K, Ogrska 319-325, Dunaj 256.25-262.25, 7agTPb 32.20-32.50. Uradna cena zlata (17.11.) ^54.15; vojnooškodn. obveznice 70. z Goriškega Goriške mestne vesti Z?«za z Idrijo po eolski cesti prekinjena Radi visokeg-a 'snegu, ki ga je zg-odnja letošnja zima natresla po Hrušici in črnovrškem hribovju, si nam slaba predla. Tako pa si poma&amo s kupčijo, da se prerinemo dalj>e. RAZDRTO Malo je dopisov n naše vani. Tudi je malo takih, ki bi pisali. Naj se oglasi torej zopet enkrat nekdo in pove ob kratkem, da se letoSnji zgodnji zimi zelo, zelo čudimo, ker tako kmalu je vseeno nismo pričakovali. Kar nenadoma pa &mo dobili dvoje: sneg in burjo. Ta je posebno opasna in neprijetna in močna. Tako vrti in meče sneg, da pometa ponekod s peskom vred poti njim in drugod zopet nanese na kupe belega kristala. Bojimo se, da celo pošta ne bo mogla voziti. V nedeljo je bilo prav nevarno. Vozniki niso bili na to pripravljeni, pa niso vzeli s seboj verig za na kolesa in skoro bi bila morala cela pošta ostati pod vasjo. Le s trudom in posipanjem peska so jo spravili dalje. VEPOL£E V BRDIH Vsaka vas je že poročala v našem časopisju o letoSnji letini; tudi tu pri nas, dasi ni bila prav tako dobra, vendar v primeri z drugimi letinami, je bila še precej zadovoljiva. Po treh letih je vendar enkrat toča prizanesla nadi ubogi trti. V drugem oziru je pa naša vas tako rekoč odrezana od ostalega sveta in zaostaja za drugimi briškimi vasmi. Že gremo v deseto povojno leto, a še sedaj ne vemo, kaj bi oddajali svojo korespondenco na pošto. Smo namreč bre;: poštnega nabiralnika. Zgode se slučaji, da dajejo ljudje pisma onim, ki gredo v mesto7 naj jin oddajo na pošto, toda navadno jih ti prinesejo zopet nazaj, ker so jih bili pozabili oddati. Vsi prizadeti bi bili zelo hvaležni mero-dajnm krogom, ako bi to stvar enkrat uredili. Naša vas ima izredno veliko križišč, ceste se cepijo na različne kraje: v Brda in Furla-nijo. Kljub temu pogrešamo na križiščih tako potrebnih kažipotov. Že dolgo let je temu, kar se nam obeta električna razsvetljava. Večkrat so hodili po hišah že popisovat, koliko lučic rabi vsak. Toda doslej — na žalost — še ni nič. Še to, mislim, da je v Brdih ni vasice, kjer bi se «Edinost» tako malo čitala, kakor so Vipolže. Res je, da v današnjih razmerah marsikatera naših družin ne zmore naročnine, zato naj bi se združile tri ali več družin skupaj in naročile list. Za danes toliko, z upanjem, da se v dolgočasnih zimskih večerih oglasimo še kaj. Vaščan. IDRIJA «Ceeiiiiasski» koncert V dvorani hotela DidiČ se bo vrSil dne 22. t. m. (to je na torek) vsakoletni koncert, ki ga prirediti idrijski cerkveni zbor in orkester. Začetek zvečer ob 20.30. Vstopnine ni, pač pa se pobirajo le prostovoljni prispevki. Na programu je več pevskih točk naših znanih glasbenikov (Vodopivec, Lajovic, Lahamar, Pavčič). RAZNE ZANIMIVOSTI Kazen na izbero Tribunal v Berlinu-Tempelhofu je razglasil te dneve nekam čudno razsodbo. Obtoženec, mehanik Pavel Koehler, je bil v napadu ljubosumnosti ranil in ponalia/.i-l z britvijo obraz svoje zaročenke. Ker se je obtožen-er kesaJ odkrito svojega dejanja, ga je tribunal obsodil pogojno na eno leto ječe. «Ker se je pa s tem zmanjšalaje dostavil predsednik sodnega dvora, «pri dekle.tu možnost, poročiti se, stopi pogoj kazni le tedaj v veljavo, če se obtoženec imh roči s ponaliaženo deklino.» Koehler-u je bilo s tem dano na izbero, ali poročiti se ali iti v ječo. Slučaj spalne bolezni v New Yorkn V New Vorku je nedavno /bolela 12-letna deklica na spalni bolezni. Odpeljali so jo v bolnišnico, kjer je ležala šestnajst dni, ne da bi se bila prebudila. Proti dnevi se je pa zopet prebudila, a še vedno ni pri zavesti. Ker je deklica močne in krepke narave, tipajo zdravniki, da jo ohranijo pri življenju. Roparji v Chicagu V Harmony Innu v chica>kem predmestju se je vršil kowtumira n ples. Bila je zbra jul odlična družba. Nenadoma se je strnilo med ple-som osem plesalcev skupaj in zagrozili so vsem navzoč-nim z revolverji, naj vzdignejo roke kvišku.Roparji so nemoteno potbrali plesalcem in plesalkam vse dragocenosti. Nato so jo odkurili na že pripravljenih avtomobilih. Roparje je vodila mladenka. Plena so odnesli z;i» 3 tisoč funtov (180.000 lir). Policija zaman išče storilce. MAU OGLASI BERLITZ-SCffOOL \-odi v vseh jezikih. Via Fabio Filzi 23. pouk in pre- 1512 ŠTEDILNIKI od L 50.— naprej se prodajo. Kovač P uric h, »via Medai 6. (155°) HIŠA s približno 33 ha zemljišč ., njive, travniki, gozd, vinogradi se proda skupno ali sama hi4a. Naslov: Tavčar Rudolf, Ivanjigrai! (Castelgiovanni) t^ošta Komen. Salon Eleam - Lastnik L. Givant La uljac za jfo&pe Trst — Corso Oarihaldi 25 — Trst ZLATARKA AiDert Fevh Trst, Vi« Mazclnl 48 Kupuje zlato, srebro in krone. Popravlja in prodaja ziatenino. — Cene zmerne. MODNI SALON Trst, Via XXX ottobre 15 Izbera klobukom od L 30 naprej. Hajaišje cene plačujem za kun, zlatic, lisic, dihurjev, vider, jazbe-cev, mačk, veveric, c . , krtov, divjih in do- sPr*Je™jo »c mačih zajcev itd. itd. pošiljatve po pošti. D. Mspgch - Trst Vla Cesare Battisti 10, II. nad., vrata 16 Telefon Int. 36-65. PODLISTEK Črni lovec Zgodovinski roman iz kanadska prošlosti (50) Spisal James Oliver Curwood Prevel France Magajna. »Videla ga je tedaj, ko si bila s Talonom in drugimi zunaj.» < Aha! In potem je Bigot seveda kotijo zadržal ali še enkrat vozil mimo,