'* H a J a 3B PONEDELJKIH, &redah in sobotah - TF> *WONli orednistvo 24-7S, Tajništvo in oprava 21-90 * tekoči račun pri koMUNALNI banki V kranju ^7-70-1-135 - letna naročnica 900 din, mesečna 75 DIN« *0SAMEZNA stev. 10 DIN LETO XTV KRANJ, ponedeljek It. septembra t%C ŠT. W6 IZHAJA OD OKTOBRA IMf KOT TEDNIK - OD L JANUARJA £958 KOT POLTEDNIK - OD L JANUARJA 1980 TRIKRAT TEDENSKO - IZDAJA CP »GORENJSKI TISK« V KRANJU - UREJUJE UREDNIŠKI ODBOR - GLAVNI UREDNIK: SLAVKO BEZNIK G L ASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNE STVA ZA GORENJS l PRED PETIM LETNIM OBČNIM ZBOROM OSS KRANJ Ne samo proizvajalec -temveč tudi upravljata K o e3bsk9 Ob petem letnem občnem zboru Okrajnega sindikalnega ■veta Kranj, ki bo v sredo, objavljamo nekaj ugotovitev in problemov s področja, delavskega samoupravljanja. Material smo povzeli po poročit«, ki ga je za občni zbor pripravil OSS Kranj. "spremembe v našem družbeno-*°nomsikem sistemu so omogo-^ tudi intenzivnejše delo sa-P*°upravoih organov v podjetjih k ustvarile nove pogoje za hi-tfejši in aktivnejši razvoj socia-^ienih družbenih odnosov v de-kolektivih. Pravice proizvajalcev se spričo sproščene de-dohodka širijo, povečava se njihov materialni interes in sprožajo se družbene in politične odgovornosti. Delovni kolektivi podajajo samotstojnejši in odgovor-**Jsi nosilci celotnega ekonom-!*^ga in družbenega razvoja. Nji-materialne možnosti so od-^le predvsem od ressutta*ow lastnega dela in od uspešnosti 'kužbenega upravljanja nasploh. , v zadnjem času je število de-kvskih svetov zelo poraste. Ze "^o ta ugotovitev potrjuje dej-ftvo, da proizvajalci hočejo ak-^vtx> sodelovati pri vseh razpravah o delu in razvoju podjetja. T^adi povečanja števila obratnih ^avskih svetov smo v opravija-^e Pritegnili širši krog direktnih izvajalcev, ki sedaj niso samo ^izvajalci, temveč tudi uprav-'«*ei. Danes sodeluje na Gorenj- fcEALIZACIJA °KRAJNEGA PRORAČUNA *«>4izacija proračuna kranjsfce-»kraja letos šc doka,! ugodno ^•"U. Do konca junija je bilo ^feirano že 457,9 milijona din '•hodkov od celotnega proračuna. ' «naša 379,2 milijona dinarjev, j*' konca julija se je ta sMka še *°ljšala. Dohodki so narasli na skem v organih upravljanja približno pet tisoč članov kolektivov. S tem smo torej dokaj uspešno zaorali ledino nadaljnje decentralizacije delavskega samoupravljanja. Vedno uspešneje se uveljavljajo tudi sveti proizvajalcev posameznih proizvodnih enot. — Ti opravljajo pomembne naloge popolnoma v redu. Materialna sredstva, o katerih so odločali prav ti direktni proizvajalci, so uporabljena racionalno. Delavsko samoupravljanje dobilo tudi močnejšo materialno osnovo. Obratni delavski sveti posameznih podjetij že samostojno odločajo v okviru zakonskih predpisov. Danes že imamo v nekaterih podjetjih obratne delavske svete, ki ne samo razpravljajo, temveč- tudi odločajo. Iz tega lahko sklepamo, da je tudi direktni proizvajalec sposoben družbeno in ekonomsko usmerjati ter voditi kolektiv. V letu 1965 so imeli cmtrami delavski sveti v jeseniški občini 217, v kranjski 571, v radovljiški 214, v škofjeloški 226 in tržiški občini 152 sej; skupno torej 1370 sej delavskih svetov. Delavski sveti so imeli tudi 249 sestankov je s kolektivi. Nonao poslopje Narodne banke v Krat&ju med gra&ue Z ZBORA KOMUNISTOV »PEKO* TRŽIČ Osnovni problemi SUROVINE - PRODAJA - ZALOGA ČEVLJARSKA INDUSTRIJA IMA NAJVEČJE PROBLEME ZARADI SUROVIN -+ V PRVEM POLLETJU POD PLANOM TEŽAVAM NARAŠČAJO ZALOGE KLJUB PROIZVODNIM V prvem polletju je ostal delovni kolektiv Peko Tržič pod planom. Čeprav je v tem času proizvedel 65.577 parov čevljev več kot v istem obdobju lami, je vendar zaostal za družbeno obvezo kar za 14.200 parov. Odnos med proizvodnjo in planom pa se tudi v mesecih po polletnem obračunu ni bistveno spremenil. Res je sicer, da se je osebni dohodek v primerjavi z lanskim letom povečal letos za 17 odstotkov, vendar pa tudi to dejstvo spričo zastojev v proizvodnji nikakor ne zadovoljuje. 6 milijona dinarjev; v sedmih 'ecih je bilo torej realiziramo :"1 stoikov letnega proračuna. Udobno je tudi z izdatki. Ti so ^Sali konce julija 522,4 milijona farjev au 53 odstotkov planira-^ izdatkov. n-k •^SLEDNJA IZMENA Kramj - v sredo, 13. septembra, j j° na Gorenjsko vrnila zadnja JTv^rija skupina otrok, ki je tri Jletovala na otoku Sten jak jg Puli. V skupini je bilo 139 "vstvono šibkih otrok, ki so se Kv^°rou in nasmejani vrnili v jj..0^ domove. Mnogi 00 prido-^ 1 na teži tudi po več kilogra-]§j°v' ^1 je priljubljeni upravnik 8^rnJaka Josip Pokota, gorenj-j 'm otrokom dobro poznan pod H n,m "BARBO«, marljivo fkr-V(^| da so bil* njihovi želodčki n° Poipi. Otroke so vodili tu- v«dici. Na o Okni "n';|ku J* letos letovalo r, H 830 otrok iz raznih krajev u^^jske, ki so se zvrstili v 5 fon] prosvetni delavci in Vzrokov za takšno stanje je več. Problem je nabava surovin, priprava dela in pa seveda tudi prodaja obutve. Spričo nekaterih novih obratov čevljarske industrije je postalo tržišče bolj ali manj zasičeno. Računi v »Peko« pa kažejo, da so proizvodnjo povečali letos v prvem polletju v primerjavi z lami za 13 odstotkov, medtem ko se je v istem času proda- ja povečala le za 9,75 odstotka. — Kljub proizvodnim težavam se torej povečujejo tudi zaloge, zaradi česar v podjetju nastaja tudi problem obratnih sredstev. o vseh teh težavah je pred dnevi rapravljal zbor komunistov v »Peko« Tržič, posamezniki pa so v razpravi konkretno pokazali na največjo težave, ki bi jih bilo treba odpraviti, če bi hoteli pro- blem proizvodnje v prihodnje zadovoljivo rešiti. i Stane Bodlaj iz montažnega oddelka je v razpravi poudaril, da je problem zastoja v proizvodnji predvsem zaradi nepravočasne dobave surovin. Zaradi tega večkrat nekateri stroji stoje. Pomanjkanje surovin je občuten v montažnih oddelkih tako zaradi zgornjih kož kot tudi zaradi podplat-nega usnja. Proizvodnja je bila v njegovem oddelku samo v sredo, 13. septembra, za 1303 pare čevljev pod planomf Naslednji diskutant Albin Ličan je v razpravi skušal obrazložiti problem nabave surovin. — Medtem ko so v »Peko« povečali po- Seja predsedstva občinskega sindikalnega sveta na Jesenicah Ugodni rezultati gospodarjenja NA JESENICAH ŠE VEDNO PROBLEM, KAKO ZAPOSLITI ŽENE Na zadnji seji predsedstva Občinskega sindikalnega sveta na Jesenicah $0 med drugim govorili o rezultatih poHfetnega gospodarjenja podjetij na območju jeseniške občine. Seja predsedstva je »bila hkrati tudi priprava na bližji plenum, ki bo v petek, 23. septembra; ob tej priložnosti bodo govorili o polletnem gospodarjenju ter o tem izdelali tudi zaključke. Kot so ugotovili na soji, so rezultati polletnega gospodarjenja v podjetjih jeseniške občine pozitivni. Tako lahko računajo, da bodo družbeni načrt do konca leta izpolnili. . Na 6eji so govorili tudi o delitvi osebnih dohodkov in čistega dohodka. Dcslej je pravilnik o delitvi čistega dohodka in osobnih dohodko v jeseniški občini izdelalo le trgovsko podjetje »Uni-versal«. V jeseniški Železarni pa čistega dohodka in osebnih dohodkov. Seveda tudi v drugih podjetjih jeseniške komune že aktivno razpravljajo o novih pravilih o delitvi dohodka. Ponekod o tem govorijo že na kolektivnih sestankih, in sicer predvsem v obrtnih in trgovskih podjetjih. Kot je bilo moč opaziti iz razprave članov predsedstva občinskega sindikalnega sveta na Jesenicah, gostinska podjetja v zgornjesavski dolini sploh še ni- je že zelo jasna slika, kako bo majo nagrajevanja po učinku, niti izgledal novi pravilnik o delitvi | nimajo gospodarjenja urejenega po ekonomskih enotah in podobno. Seveda je stališče predsedstva občinskega sindikalnega sveta na Jesenicah, da se kar najbolj pospeši izdelavo pravilnikov o delitvi čistega dohodka in osebnih dohodkov po podjetjih v jeseniški občini. Precej so na seji analizirali tudi zaposlovanje v jeseniški občini in ugotovili, da je to v skladu z družbenim načrtom realizirano v I. polletju 97,27 odstotka. V jeseniški občini je od 25.778 prebivalcev vseh zaposlenih 13.899 prebivalcev. Od tega industrija zaposluje 8960 delavcev. V jeseniški občini je se vedno problem, kako zaposliti žene. Sedaj je od 12.557 žena v jeseniški občini zaposleno le 3134. Na zaposlitev čaka trenutno 143 žena. Zato je predsedstvo občinskega sindikalnega sveta na Jesenicah mnenja, da bi čimprej ustanovili na Jesenicah šolo za medicinske sestre in gospodinjsko šolo. Namreč v jeseniški občini prav v gostinstvu in zdravstvu primanjkuje delavk. Na ta način bi rešili dva problema: zapolnili bi vrzel pomanjkanja delavk v gostinstvu in zdravstvu in JRrposlili še več žena. M. Zivkovič OBRA ZI poiflui trebo po gumijevih podplatih od"« lanskih 32.000 parov na 52.000 parov letos, se je že maja pokazala ta številka tudi premajhna. Pokazalo se je, da bi letos potrebovali 87.000 parov podplatov. Zagotoviti bi bilo torej treba 35.000 parov več, kot je bilo prvotno predvideno. Naša tovrstna industrija pa še nima za domače potrebe tistih zmogljivosti, da bi lahko krila te potrebe. Pravzaprav zmogljivosti bi zadoščale, je poudaril tov. Ličaai, če bi posamezna podjetja najprej zadostila podjetjem domače čevljarske industrije in šele potem iskala tržišče v inozemstvu. Dogaja pa se obratno; domači čevljarski industriji ostane tisto, kar ostane kot višek blaga, ki je namenjeno izvozu. »»-Kaj pa kvaliteta naše obutve?« ge začel v razpravi Franc Poren-ta. »Menim, da imamo preveč izdelkov B in C kvalitete. Z boljšo obutvijo bi prav gotovo na trgu ne imeli toliko problemov.« — Glede tega vprašanja ga je podprl tudi tov. Pehare. V razpravo na to vprašanje je nato posegel Milan Zupan iz nabavnega sektorja. »Osnovni problem za čevljarsko industrijo, predvsem pa še za »Peko«, je usnjarska industrija. Razen tega, da je prav pri nas proizvodnja močno odvisna od debelin posameznih zgornjih kož in podplat-nih usenj, je še večji problem njihova kvaliteta. Usnjarne nam najkvalitetnejših izdelkov skoraj ne dobavljajo (spet je v ospredju izvoz!), temveč le usnje II., III. in nižjih kvalitet. Torej smo se znašli v verižni reakciji, zaradi katere utrpi največ škode naš čevljar. Odvisni smo od tistega, kar dobimo in še takrat je vprašanje, koliko dobimo. Zaradi tega pride do zastojev v proizvodnji, zaradi slabših surovin pa tudi do zastojev na posameznih strojih. Skoda, ki nastane, gre torej na račun posameznih ekonomskih enot in seveda posameznikov v teh enotah. Po mojem mišljenju bo problem čevljarske industrije rešen šele takrat, ko bosta vsestransko vskiajeni čevljarska in usnjarska insdutrija.« Razen tega je tov. Zupan opozoril tudi na vprašanje rednega plačevanja računov dobaviteljem (»Peko« ima precej neporavnanih računov), ker manjka obratnih sredstev, medtem ko je denar vložen v zalogah končnih proizvodov. V razpravi je tudi Drago Doli-nar ugotovil škodljiv odno? za podjetje med prodajo in proizvodnjo. »Zaloge pa so večje, kot so bile, precej na račun nepravočasne dobave surovin. Ker ima obutev tipičen sezonski značaj, j5 toliko pomembnejše, kdaj pride na trg takšen ali drugačen čevelj. Posebne težave vsiljuje tudi moda. Potrošniki imajo, vedno večje zahteve. Pred nekako tremi leti peta za ženski čevelj še ni . bila nikakršen problem. Z nizko, srednjo in visoko peto, je bilo modi zadoščeno. Sedaj pa se med temi petami že komaj znajdeš in to je vsekakor tudi precejšen problem za serijsko proizvodnjo. Leta pa je spričo več novih čevljarskih podjetij še toliko večji, saj je letos na trgu 50 odstotkov več obutve, kot je je bilo lani.« Razprava je torej pokazala, da bodo morali v »Peku«, v prihodnje bolj skrbeti za smotrnejšo proizvodnjo in da bodo mora O spričo tega, ker so med usnjarsko in čevljarsko industrijo še vedno neuravnovešeni odnosi, vsaj začasno okrepiti komercialni in nabavni sektor. F. Fajon DANES PRISPE V KRANJ POLJSKA SINDIKALNA DELEGACIJA Damcs dopoldne bo prispela v Kranj sindikalna delegacija Centralnega sveta Zveze sindikatov Poljske. Poljska sindikalna delegr-cija bo z našimi predstavniki izmenjala nekatere misli o družbeno politični ureditvi V tem tednu je pričakovati še usnja. — To pa je večkrat težko nadalje lepo in toplo vreme. Jaz se z vsem tem ne morem pohvaliti. Imam samo... Ah, kaj bi ^pripovedoval, vendar mi6lim, da isem prav tako človek, prav tako fpod kožo krvav, kakor on. I Lukež sedi na seji in razmišlja. ^Nič ne nasprotuje, da bi tudi v njegovem kraju imeli nosače, ki bi potnikom pomagali prenašati Bop gostje In uboga raja Kaj se res še danes delimo na kaste, na boljše in slabše ljudi? Mislim, da ne! Toda to jie samo moje mišljenje, nekateri mislijo še vedno drugače. Priznam, on ima avtomobil, doma morda celo teJevtoijski aparat, v omari pa mu vise tri ali štiri lepe obleke. prtljago. Pa vendar se to ne izplača. Nima smisla. Kar je boljših gostov — ti imajo svoje avtomobile; uboga raja pa se že kako znajde. In še en problem ima naš Lukež. Tu so hoteli in ti imajo sobe, lepe sobe. Seveda, te sobe so spet !l!l!ili!!!liii!il!Tlilllli!!!::!l!llll|]|!lli:ilinilllll za boljše goste, tako misli Lukež. Ce bi bil on, Lukež, upravnik hotela, bi vsakemu, ki ,bi prosil za sobo, odgovoril, da je vse zasedeno. Toda tak odgovor bi dobil le tisti, ki ne bi imel lepo zlikanih hlač, elegantno zategnjene kravate in kar je glavno — če ne bi govoril po kranjsko. Tako je Lukež premišljeval na seji in ko je prosil za besedo, je v svojem govoru stalno ponavljal — »boljši gostje in uboga raja«. Nekateri so se mu čudili; ne njemu, temveč njegovi zastareli miselnosti. Le prečudino so namreč odmevale besede — boljši gotje in uboga raja. n-k »mmumMttflUJimilHIHUitfTKUHiiHiilHiURIHitUlUilHHIHlUllHilllHIlIiilUUlUl 2. STRAN NOTRANJA IN ZUNANJA POLITIKA PONEDELJEK, IS. septembra Ig rpninifflinminiiiniiniiiiiinniinnHiiiM i«!iiiiii!i!iiniffli!i!iiif!!iiimiiinmtiimwnnfflnn!ii! iiiniin«^^ i Ljudje in dogodki NOVO SNIDENJE Pred sedmimi leti — 19. septembra 1954, je hila velika prešla^ va Slovenije na« Ostrožnem pri Celju. Z vlaki, tovornimi avtomobili, avtobusi, itd je šlo pa to proslavo nad 14.00a ljudi iz takratnega okraja. PRED 19 LETI V UDIN BORŠTU Kokrški odred se je poleti J. 194? močno okrepil. Prvič je saživel junija tega. leta. O razvoju partizanskih sil je bil obveščen tudi sovražnik- Nemci 00 * vso ogorčenostjo pripravljali razne hajke in »čiščenja* posameznih območij, da bi preprečili razvoj partizanstva. Do usodnih bojev .je prišlo v septembru. Nad 8000 Nemcev je Nesreče PREHITEVAL JE NA OVINKU Številne nesreče, ki jih dan za dnem beleži naša prometna kronika, in ki se pegostoma končujejo s tragičnim epilogom -= s smrtjo, še vedno niso spametovale voznikov motornih vozil na naših cestah. Sleherni voznik bo na primer vedel povedati, da je prehitevanje na nepreglednih krajih zelo nevarno .pa tudi prepovedano. Prenekateri voznik motornega vozila pa na cestne^prometne predpise in na dobre sklepe pozabi, brž ko sede za krmilo vozila. Natanko tako se je zgodilo tudi v naslednjem primeru. To pot - v petek, 15. septembra, nekaj čez deseto uro dopoldne — je prišlo do prometne nesreče na časti I. reda, 2 kilometra od Kranja. — Franjo Stefanac iz Zagreba je z osebnim avtomobilom prehiteval na nepreglednem kraju. V tem trenutku'se je pripeljal nasproti z motornim kolesom Mujo Hudurovič iz Zagreba mobil. O C-i vidno jo motoristu zmanjkalo prostora in časa, da bi ■S izognil naisr>roti vozečemu vo-zilu. Udarec je bil silovit. Motorist je obležal na mestu mrtev, me '.tpjj) kn so tri potnike, ki so se veljali v avtomobilu, hudo po-•ko ie-vane prepeljali v bolnišnico. Na avtomobilu je škode za 8Q0 tiso j na motornemu kolusu pa »a 180 tisoč dinarjev. IZGOVOR S POTNICO NA OVINKU Kranj, 17. sept. (Z. T.) - DAMU je prišlo v Skofji Loki na Poljanski centi do prometne nesreče med motoristom L. T. in vozni- , ^ kom vprežnega voza V. K. — Do I nesreče je prišlo po krivdi moto/-rista, ki se je v ovinku pogovarjal s svojo sopotnico in aaradi nepažnje zapeljal pod vprožni voz. Voznik motomeca vozila in sopotnica 6ta teže telesno poškodovana in so ju takoj prepeljali v ljubljansko bolnišnico. Na vozilih je za okrog 40.000 dinarjev škode. obkolilo gozdove Udin Boršta in začelo prodirati z vseh strani v notranjost. Prišlo je do bojev med njimi in II. bataljonom Kokrškega odreda. Partizani so bili maloštevilni ip preslabo oboroženi za ta spopad. Mnogi so padli in le redki so s.e prebili skozi ohroč. V poznejših zmagah se je Odred znova okrepil in v kratkem času imel tri bataljone, potrebne de« lavnice, kurirske postaje, obveščevalne eeptre, svojo zdravstveno ambulanto in tehniko za tiskanje partizanske literature. ZASLUŽENO IME Dne 19. septembra 1943 so se po osmih dnevih obleganja predali vsi belogardisti v utrjeni sovražni postojanki v turjaškem gradu. Prešernova brigada, ki je v teh bojih sodelovala z velikim uspehom, je bila prav po tem dogodku slovesno proglašena za udarno in je dobila ime: »VII. slovenska na* rodnoos\'obodilna udarna brigada Franceta Prešerna*. Brazilsko V deželi kavinih plantaž pri- doščenjc. Kajti uspelo jim je pravljajo obračun 12-dnevne po- zaustaviti tok političnega raz- Utične krize. Brazilska tradi-i- voja v smeri, ki j« je določil ja, da je v odločilnih preobratih brazilski predsednik Quadros in prevladal razum, tudi tokrat ni obetajo si, da bo nova politična izneverila pričakovanj. Ostane vprašanje, kdo je iz te dvanajat-dnevne krize potegnil debelejši konce in kdo bo »plačal račun«? Ustavnost Je v končnem obračunu smagala in »unornt vojp-ki« so i rokami v vis vkorakali nazaj v vojašnice in se zamislili nad vojnimi zemljevidi, Kroniki politični h dogodkov so v tem času uspeli ugotoviti osnovno razmerje izhoda, ki »o ga z velikimi nalovi preko ceRh strani objavili bra.'! ki časopisi. — Zmagale so pravijo sile, ki so »tale na strani »akona in spoštovanja ustavnosti. Toda to je bila po splošni sodbi Firova zmaga, ker nihče p?*na ra-rloga, da bi slayil ama gro in ker premagani »generali« nimajo vzroka, da bi povrne glave zapustili bojišče. Na dlani je, da so prevladale sil? zakona nad desničarskimi puč-UM in »upornimi generali«. Na drugi strani Pa so tudi desmčarii In frenerali v končanom premirju našli za- Poltiične stranke so storile vse, politiki. Sicer pa so Goulartu * i da se prepreči vojna diktatura, ustavnimi spremembami »skraj- g niso pa privoščile zmage pod- šali peruti«, lako da bo njego** 0 predsedniku Goulartu. Rešitev vplivanle na politično smer P°" g iz krize so sprejeli vsi, rolltič- polnoma omejeno. To pa je z* | smer le v znatni meri odstopala ne stranke, Goulart in vojska, politično desnico v Braziliji vaz- od starega kursa. Poraženi in zmagovalci so po splošni sodbi na obeh straneh. Takšen položaj pa je verjetno pripomogel, da obe strani nista šle do skrajnosti, da bi v oboroženem spopadu ugotavljali razmerje sil. Najhujše težave so premosi'li. Nevarnost vojne diktature je odstranjena, čeprav so morati vsi za to plačati vj-soko ceno, V temeljitem premisleku je to u«»peh zavezništva vseh političnih strank, ki so od vsega začetka ustavne krize branile spoštovanie zakona in se protivile nasilju vojaške iunte. - V parlamentu se je odvijala odločilna bitka. Ker »o se na stran ustavnosti postavili pripadniki skoraj vseh političnih skupin, je to pomenilo, da se je morala ni. Hi skupna osnova med njimi. Rezultat je dobro znan. Spremenjena .ie bila ustava in odpravljen predsedniški sistem. toda a očitnimi znaki razočara- no, ker vidijo v tem zagotovile. II, zlet Ljuflske tehnike Gorenjske ljudski tehniki Radovljica, 17.septembra — Že včeraj se je z otvoritvijo razstave gorenjskih fotoamaforjev pričela tu velika manifestacija ene od najmnožičnejiih organizacij na Gorenjskem — alet Ljudske tehnike okraja Kranj, drugi po vrsti, Danes dopoldne se je slav-nost nadaljevala s parado docei-= kov vseh oodročij Ljudske teehi-ke. Had.ovij'ičani in številni drM~ gi gostje so imeli priložnost videti člane avto-moto drintev na svojih »konjičk-h« iz vseh središč Gorenjske, mlade modelarje z ličnimi letalskimi modeli — delom njihovih rok. domače in kranjske brodaFje s kanuji in kajaki, radioamaterje, pionirje na skirojih, kolesarje, pionirje-milič-nik©, največ pozornosti ' pa SO vzbudili trije mladi padalci, člani in se z vso silo zaletel v avto- huda PROMFTNA NESPEČA Kranj, IT. sept. (Z- T,) - Danes ob 12.90 je prišlo do hude prometne nesreče na časti I. re Ja med Kranjem in Ljubljano. Nesreča se je zgodila na pregledni cesti na Jeprci. Vzroka nesreče ni hilo mogoče ugotoviti. Predpostavljajo pa, da se je osebni avtomobil angleškega potnika aa letel v italijanski avtobus zaradi neprevidnosti pri zaviranju. Anglež je verjetno nameraval prehitevati neko voailo. Ko je opazil, da se mu približuje avtobus je hotel naglo zaustaviti. Zaneslo ga je na levo in je možno udaril v avtn-« italijanskimi potniki. Škode na obeh vozilih je aa poldrugi milijon. Angleškega potnika in njegovo ženo so prepeljali v ljubljansko bolnišnico težko poškodovana. Otrok je d^bil manjšo praske. V avtobusu sta bila dva potnika laže poškodovana. V času, ko to poročamo, jo angleSki potnik še vedno v nezavesti., Alpskega letalskega centra iz ; sodnik Glavnega odbora LT Slo-Lesc. venije in član republiškega izvrš- Vse udeležence zleta je po fcon- i nega sveta, tov. Milko Goršje iz čani povorki v imenu organjza« Ljubljane. — Po končanem elgvju torjev pozdravil pokrovitelj, to- so udeleženci JI. gorenjskega zle-' \ ar. s Franc I ere, predsednik Qbč-ljudskega odbora Radovljica. Na svečam; tribuni smo opazili tudi predsednika Okrajnega odbora fcŽDL Kranj, tovarna Martina Koširja: predsednika Okrajnega sindikalnega sveta Kron j, tovari-la Juleta Verbiča in druge goste. Za predsednikom radovljiške občino je govoril tovariš Ton« Mar-č-ivn, predsednik Okra i nega odbora Ljudske tehnike Kranj, ki je y svojem govoru prika?^! veljk napredek in pomembno d ocenjevanja obiskovalcev objavili j. 1. UokcJska irkma v Ljubljani Triglav : S!cvaR 3:1 (1:1 Ljubljana, 17. sept, - Tekjpa elover-i3ke conske lige. igrišče F.lovana na Kpdeljevem, vreme sopeno, teren ugoden ph igro, cledalcev vlOOO, Sodnik Lsggt i* Maribora fnomogoč). Moštvi pta nastopili takole: SLOVAN: fcahjek, Zitek. Pov-if, Gruden, Betic, Limo, Oplot-njk. Guban, More, Elaner, Zdrav- kovič. TRIGLAV: Dagarin R. (zaslužen ?a niaek poraz). StuUr F. t««-ne»»liiv), Fmigar (oster), Dagarin N. (neodločen), Perkovič (vedno na meg'u). Martinovič (okretan). Go-te ' (neeioazen). Siladji (nebor-ben), Norčič (požrtvovaleri)| Lipej (neizkušen - a dober), Stular J-(boljši kot sicer). Ljubljanska tekma je danes pokazala predvsem tO, da se niti Slovan niti Triglav ne bost'4 uvr- UgC ramo, da jo Tri«;! a v pri a-koval. Slovan pa ne. Lahko bi rekli še to, da je Triglav zaigral za svoj renome dpbro, Slovan pa slabo. Posebno poglavje tekme pa je bil sodflik. W »a lahko oarna-čimo kot najslabšega moža na igrišču. Dovolil ci je zamižati pri očitni enajstmetrovki v korist Triglava, nato Kranjčanom razveljavil gol, ki ga je d.t,- ri Norčič, čoš, da je bil des.ven iz outsida, nato pa dosodil enajt-t-metrovko v koris« Slovana, kose jo STRKLJANA ?.OC»A ška 1. polčasa in šele nato 2. polčas. Tekma je imela namesto dveh polčasov tako tri tretjine in Stil v II. zvezno ligo, niti r\c bo- je tudi po prerivanju na igrišču sta iar.dplzCitr vžbng eni rdg r [ prepej ■pominjal« na hoke'sko sla izpadla iz t^l.n, :,• < ■on.-k<- | t< kino. Mito Tref alt i:m vojni puc. jc » g j en osti in v poRUČ* | mu tudi pripravil«" | »čanje. Vsi znaki ka- g da se Quadrosov poskus ne bo | ponovil. v i I Vlada, ki so v njej zastopane | vse politične skupine, ki so P®" § magale zadušiti vojni puč, je f | svoji usmerjenost nem programu na na popuš žejo, da ne gre za navadno z4" | menjavo osebnosti. Zla-ti, kef | so v Bell h»či pohiteli z navdu- | šenjem, kako zadovoljni so • g i/biro osebnosti v novi vladi. - % Status auo je i?bran ▼ tistih | načelih, ki jih je postavila Qua' | drogova uprava v pogledu ne- | odvisne zunanje politike. V osnovnem vprašanju nja in nezadovoljstva. Vojhka je nezadovoljna spričo dejstva, da .h* Goulart uspel doseči, kar je želel, stranke so nezadovoljne, ker uvajanje parlamentarnega; sistema pripada s seboj razdobje nestabilne drl. oblasti, Goulart pa je nezadovoljen, ker je dobil položaj brez oblasti, zmagovalcev in poraženih pravijo ni. V tetm navide-iOMn protislovju je srmo d-el resnice, kajti ni mogo'-c verjeti, da nih-ee s krizo ni ničosar i>ridehil in nihče ničesar izgubil. Druga nerešena uganka je, kam se bo brazilska politika v novih okoliščinah obrnila in kakšne spremembe se sbetajo, usode nove vlade se vsi strinjar Goulart ni navdušen za nada- jo. Vek nove vlade bo spričo Ijevanje Quadreseve politične različnih gledanj dokaj kritek- smeri, kajti že v sedmih mese- Prej ali slej bo po mnei»ju pO" cih skupnega dela se je poka- znavajcev brazilskih poHtlfinflJ zalo, da sta imela vrsto različ- razmer moralo priti do novef* nlh gledanj, »lasti v notranji odmerjanja sil. ODGOVOR KENNEDYJA - Predsednik ZDA Keanedv jo <&P voril na pismo udeležencev beograjske konfe*en«ee, ki sta m*t JJ izročila dr. Suharno in Keita. Predsednik ZDA izTa?.a ^Tripravlje8^ za pogajanja s Sovjetsko zvezo, meni pa. da bi morala biti V°&' janja skrbno' pripravljena. »Naša politika je bila in optane še r\sffei iskanje načina za rešitev naših problemov z drugimi na mirolju*** način. Mi nismo skušali ustvariti krize Ln m«nimo, da so vf* odgovorne vlade dolžne najti vse možne poti, vključno pogaiaflr na najvišji ravni, da bi našli skupno sprejemljivo rešitev tek^ mednarodnih problemov.« Kennedy se je tudi izrekel za udeležbo neangažiranih pri bodočih pogajanjih o razorožitvi. HUPI BOJI V KATANGI - Combejeve čete so napadle z. letal! in tanki Oxlrede in oporišča sil OZN Sipom po \>sej Katangi. V Wj so pe&lali na stotine dobro oboroženih katanških vojakov. Od**^' katanškega orožništva m obkolili kakih 150 vojakov iz eestava P OZN v Jadotvillu. V Elis;;i«'!hvillu s» se nadaljevali poulični boji. Poročila pravijo da se Cpmbejevi odredi umikajo. Po izjavi pivHi.sUu rok i OZN v Katangi O'Briena bi boji ^ katan^kimi četami že prenehali, če jih ne bi vodili evropski oflcifl' Okrepitve četam v Katangi so že na poti iz Leopoldvilla. Po vesteh iz Leopoldvilla so diplomatski krogi mnenja, da J* generalni sekretar Dag Ilammarskjold prizadeva doseči preneha™ bojev v Katangi, preden bo odpotoval iz Konga. Osrednja vlada v* je pripravljena poslati okrepitve v Katango. Po zadnjih apoi»oorlih pe britanslva vlada ne strinja z akcijo v Katangi. Vzrok britanskega stališča so gespodareki interesi. OESOPBF NA JASI ADI - Posebno SOdiSče na Jaši Adi. sodilo 600 članom režima bivčega turšk^Ra predsednika Mender*'' je iareklo dvanajst smrtnih obsodb. Sodišče je tudi obsodilo 19 ob' ženeev na dosmrtno je6o. Po začasni turški ustavi so vn^so^. dekenčne. Smrtne kazni pa mora potrditi Odbor nacionalne posti. IRAK ODSOTEN - Na zasedanju sveta Arabske lige. kj^ ^ razpravljali o ureditvi kuwait«kega vpra.*nnja in poravnavi T*' ' mod Kuvvaitom in Irakom, ni bil navzoč zastopnik Iraka. VEČ SAMOSTOJNOSTI REPUBLIKAM Pravda ' ! -članek prediseclnika vlade l\irkmensi;e SSR Analijeva, ki se 7? ipa za nadaljnjo razširitev pravic zvsmik republik. Avtor pi':c- g jc napočil čas. ko lahko rinr.ibliški kadri samostojno rešujejo št-na vprašanja na osnovi spio^ih. zveznih zakonov, STAVKA V GANI - Stavka pristaniških delavcev in *rfe*^ carjev v luki Takoradi se nadaljuje. Delavci se niso odzvali ^ poHivom vlade, naj se vi>ne.jo na delo. V luki >e> vtvino stoji tovornih ladij, ki bi jih hilo treba raztovoriti. Vlada je včeraj policijuko uro v mestu. . <.m u -izuči N5. BODO popustim - Po (unUlital virov se je predsednik tuniaijsko republiko Ilabib Burgiba s člani zaeapno alžirsko vlade. ^ Tim'zij^ki predsednik je v nekem intervjuju izjavil, "* Jj( zadnja (rt^OOltCI nota o Blzerti. ki so jo izročili tunizij-iki v t nesprejemljiva. Francema vlar.«;iral, jim grozil z zaporom in jih na vsakem koraku zasledoval. S tem je bilo politično delo v g&druJH in tudi izven nje zelo ote/.koreno. fV-prav no bili težki pogoji, so vsoeno delali nsprei. predvsem pa kuharica zadruge Pavla Toplak in njona hčerka Vera. Zhirali sta material, obleko, ohvestiha, prenašali sta polne kovčke propagandnega materiala, ki pt| ga d<> razdelitve hrandi pa oto-ki postaji in podobno. Nokajkrat je pripravila ta organizacija te»>Bn partizanom, da ao lahko od.ie \\ iz .^alruje h\ti Večjo nevi.irpc.sti ptiruvmbnu kul,-čino blag« za srajco m (irw«e pp-0 ine za partizane. Ob zadpji taki akcij] so partizazvi na opo- vedli tudi ./'<<■ \ Slavka Lu-kančiča, nemškega komisarja, in ga ©brodili na smrt. V tem času so partizani aretirali tvulj gesta-povskega agenta Prvina Fabjan-ču-a, ki Je bil *a svoje izdajalsko ravnanj* prav tako kaznovan s smrtjo. V zgodnji pomladi leta 1943 J« bila v Otočah ponovno ustanovljena tudi organizacija Ljudske piladine, ki jo je v letu 1941 okupator razbik Vodila jo je delavka iz zadruge, skojcVka Ver« Dež-man. Ta organizacija je zelo uspe.-no del ova ls in kaj hitro Zajela širok krog mladine v vasi- Z Vero De/man sta skupaj delala tudi Gilka Grobovšek in Ilon-ček Maikelj. Kmalu pa UP J« (P organizacija razširila tudi na drvite sodelavcu. Razen dnuj-nia je morala mladinska organizaciju stalno opaaovati otočki n\»t če/. Savo, kjer so Nemci vočkrat imel' aasA.\lo. Kadar jo bil prost, so el.t- vodili čez most partizane in aktiviste. Cez most »o nekajkrat pripeljali tudi celo četo aH bataljon, predvsem pa pO prepeljali mnogo novih mobilizirancev, ki so jih pošiljali z leve ptrani Save v primorske briga«!e. Mladinska organizacija je stalno prenašala čez most peato, velike količine raznega propagandnega gradiva 1|> pari ižanskega tiskm'nega gradiva sploh. Vs«^ to delo se jo odvijalo -kozi mm let« 1943, 1944 in 1945 do osvoboditve, čeprav je bila nem- spet opomogla, je začeto delo na *t;.l j< vala skupaj s SKOI, Ljudsko mladino m ( \n olhw1i |no fronto, na žalost pa j<> izgubila najboljše mladinske aktiviste. Delo je t< klo normalno naprej, in sicer *'■<• /.ve.o preko Save, in tudi e.H h drusrih RtlOffi ki so so pred njo poslavljale da nemške kapi-tuUi. i \<- v maju 1945. V pivih dneh maja 194S «n *e nI a v. i Otit>l-stavniki nafte vojake in pr« !«;! niki umikajočih se Nemcev. Ni pogajanju so Nemci predajo ed-klovtlli. rVvvslJatvo 4. hercegovske brigade Je takoj po nemški odklonitvi dalo poveljo t.\ e;. a ! na nem' k i i ransporl. Vsi I ji'< 1 i se morali na potlv komande Pri gade umakniti iz vasi. Parlizani so nai*erili K\'t»j proti ota ški postaji in začeli z napadom. 'predovala. Morala se Je P0451?^ Vi em ukit m..m okupatorja. * ^ v>:i, ki rti Oftffj t',do Cjlko Gr Los«- je bi U tako zatrpana / vag«nu da s*- je piomol zaradi neka i posk^krvanih Želez niskih voatl popolnoma ustavil. Nemci so čakali na postaji Otočo, kdaj t>o |woga S1>et proiKta, te^la zaradi stalnega obstreljevanja ns-aih partiz«vnsikih letal in zaradi uničevanja lokomotiv in miniranja pre^e s** promet ni in*>gel voč odvijati v rodu. Okoli 10. maja *• jp pojavila nCnMOmJl Tli POMVevi vPvja par« tlnaiMka onota, ki »p jo nalivali 4« horvotjovska Uri|adi< Itapila jv v stik p partijsko or^aniaacijo v Olu.ah Tu jo preko svojih članov jnuneelu uuuukoiini Uriinspoctu Neam-i pa so Jim seveda tudi odgovarjali. Boriva je trajala dve do tri ure. Obratni pTOfltOl1 I I ll 11 [P so btlt ravno v srediAču rtajhujftcr-p« ognja, zato so hili s topovsk1-mi kroplamt večkrat preluknjani pn tako precej poškodovani. Partizani so nato prodrli preko oto-*kej« mostu in as začeli pomikati proti postaji, ki so Jo a Jurlloni tu*li »avieli. V tem boju, ki J» bil vslo st\llt, je padlo prvko BO n*m-*kih vojakov. Ko ao Nv?m«l wču-tili prvmoč brigade, so znpv.«it li transport in e* xač»*H umikati ob AtlomlMii pro«l in Savi proti Radovljici. Mod okupacijo iusiruga ju na orligrnli kljub težavnim 0 pam«mbr.o vlogo pri kvC naro.lnnc..jvobo;lllneijn **'^>a,]jf#cl* part:;-Hr,d:e vojske na tem P* 'p ju. V nave-ineot.vobodilni bor-patMn 12 čl-.pov zadruce. Po osvoboditvi so se P* čl.^ni innovno vkljuMll v Prizadevali so se, odJot|e z J* Tkalnica Otoeo. Ob tej P^tetj« bilo preneseno na novo V00 milijonov dinarjev. .^^r Kot •oolallptičnl obrat Je. pr nteva uspaino dalavjln *1'pf, ipvflT lavskl avet, kl Je bil ««km obešati zvoncev okrog vratu, da bi jim črede ne jPj|e v propade. Zvonjenja ovčjih zvoncev pa v>'e niso marale Zatiskale so si Uloga pred nadležnimi 'zvonci, dokler so niso pastirjem maSčo- Nekega dno Je najmlajša in !*ajlep*ia vila vrgla en sam zlati l**5 v gtudenoc. In ko so pod ve- čer pastirji prignali svoje ovce pit, so najprej pili iz studenca ovni z zvonci. Niso se še napili, ko so že poginili, ker so pili iz studenca smrti. Prestrašeni pastirji so potlej ovčje črede nagnali v ovčnjako, da bi jih ubranili smrti. Tako so uboge ovce poslej trpele žejo. Potlej je sredi vročega sončnega dne mlad drvar popustil delo v hosti in se napotil k studencu, da bi se napil mrzlo vode. Ze se je sklonil nad studenec, da bi pil, ko je zagledal kačo, ovito okrog drevesa. V to kačo pa se je spremenila vila. ki se je okrog dobi a ovila, da bi videla, kako poginjajo ovni z zvonci. Drvar je bil usmiljenega srca in kače ni ubil, kar bi vsakdo storil. Vzel jo palico, jo zdrezal z drevesa in, govoril: -Vsaka žival rada živi, pa živi še ti!« Kača so je odvila z debla in se splazila k studencu, da bi pila. Ker pa se je drvarju zagnusilo, da bi so odžejal pri atudemeu, kjer pije kača, je zamrmral: Sprednji del slana je tam le »Ej, s kačo pa že ne bom pi!!« Ošvrknil jo je s aibo, da bi jo prepodil. A kako se je zgrozil, ko je te tisti hip počila kačja lev. iz nje pa je vstala vila s prekrasnimi zlatimi lasmi, da si je moral drvar od bleščave zakriti oči. .»Srečni človek, ki me nisi ubil!-je spregovorila vila. »Se srečnejši, ker nir;i iz studenca smrti pil.- Vila je izginila, drvar pa je od- šel k pastirjem in jim povedal, kaj jo doživel. Od takrat noben pastir, ki pase ovce ob vznožju Ratitovca, nobeni ovci ne obesi zvonca okrog vratu. Studencu pod Ratitovcem pa so domačini vzdeli ime — Studenec smrti. Pripovedujejo, da njegova voda še zdaj zastruplja in prinaša smrt nesrečnikom, ki jo razgreti pijejo. Matijeva enota je začasno mejo prestopila pri pol-hograjski grmadi in se prav istega dne — 12. decembra v — ko so Cankarjevci v Rovtah uničili nemško policijsko j patruljo, ustavila v gozdu nad kmetom Presečnikom v vasi Ožbolt nad Poljansko dolino. Tu so se uredili in začeli iskati Cankarjev bataljon. Toda nihče ni poznal terena in zvezo je bilo treba šele vzpostaviti. Komandir Matija je za to delo odredil Cveta Novaka, ki se tega dogodka še prav dobro spominja: «... Po Matijevem naročilu naj bi šel nasproti enoti, ki bi po našem morala priti z Jelovice. A to je zame pomenil odhod v neznano. Do tedaj še nikoli nisem bil v Poljanski in onstran v Selški dolini. Toda nekdo je moral iti. Jezil sem se na to gorato ter zasneženo Gorenjsko in preklinjal, a ni nič zaleglo. Odpravil sem se ne pot, prešel Poljansko dolino in se usmeril tja proti 'GabrSki gori in k Rovtam. Snega je bilo povsod dovolj. V to smer sem je ubral zaradi tega, ker sem med potjo od ljudi namreč zvedel, da so se tam nekje partizani udarflS z Nemci. Kakšen pa je bil izid bitke, mi ni bilo znano. In ljudem, domačinom, tudi ne... Nadaljeval sem pot in prišel v bližino Rovt. Tu sem naletel na zaninvvo najdbo. Pod goro, v strmem pogozdenem bregu, sem se skoraj spotaknil v navzkriž razmetane, stare puSfce. Nisem in nisem si mogel predstavljati, kaj vse to pomeni. Ce- 1 prav neznan, sem se ustavil pri prvi kmetiji. Domači že nekako morali uganiti, da sem pravi. Tako sem tam* zvedel, da so partizani edSli proti Poljanska dolini. Takoj* mi je bilo jasno, da gredo proti Pasji Ravni, kajti tam bi se morali združiti. Naglo sem se obrnil in se še pred njimi vrnil v naše taborišče. Tisto odvrženo orožje (ki so ga po akciji v Rovtah i odvrgli Cankarjevci) smo šli pozneje iskat, kajti imeli ? smo vse več neoboroženih novincev. Vsi stari borci pa so \ imeli novo orožje, ki so ga dobili v Rovtah. v In potem smo se kmalu našli. Srečanje je bilo nad-f vse ganljivo. Tu sem prvič videl Žagarja in Gregorčiča, { J o katerih smo že dosti slišali. Kako prijetno smo se počutili, čeprav v popolnoma novem okolju! Bilo nas je precej, in to je vsem dajalo poguma. Pripovedovali so nam o uničenju Nemcev v Rovtah. Naši pogledi so na partizanskih ramah poželjivo tipali prve brzostrelke. Ko- f maj smo verjeli svojim očem, tako imenitno je bilo. In * potem še ostalo orožje in oprema ...!« Ko je bataljon tako postal močna vojaška enota, se (> je na novo uredil. To je bilo nujno zaradi stalnega dotoka novincev. Bataljon je rasel, se krepil, a medtem ni miroval. Glas o gorenjskih partizanih ie prodrl med najširše sloje. Cankarjev bataljon je bil tedaj zgled drugim, . a Nemei so napenjali vse sile, da bi sprožen val vstaje, J ki so se je zdaj že zavedali, zaustavili. V tem času nemški orožniki varujejo prihod novega gauleiterja dr. Reinerja. In prav tistega dne — 18. decembra 1941 — ko je imel v Kranju svoj »veliki« govor, je lahko prisostvoval pogrebu padlih Nemcev v Rovtah. J Vendar je priznal, da v prihodnje še pričakujejo podob- ,i nih partizanskih akcii, kot je bila tista v Rovtah. Govoril je o ciljih komunizma in pred njim strašil ljudi. Njegov govor je bil takoj natisnjen na 80.000 letakih, ki so jih naglo razdelili med prebivalstvo. Tedaj je bila njihova propaganda sploh povečana, okrepljena; vsak okraj je v ta namen dobil celo avtomobil, ki je vsak dan krožil in trosil r>o naseljih različna gesla, vse je bilo obrnjeno zoper partizanski boj. . Cankarjev bataljon pa je za uspeh v Rovtah in za ostale akcije v teh dneh od Glavnem poveljstva partizanskih čet Slovenije dobil zastavo, kar je pomenilo tc-) daj največje odlikovanje. i DOKUMENTU DOKUMENTI! DOKUMENTI! R Nohndon ni odgovoril. Mu za .j° f,°«'blerja. ki je. de Ifte so tekli za njim. bel in neroden, sonci e plazili navzdol po sprednji KP n • •tr« Potem .«*> |nwu ...»»«.,««. ,-~ ..,....... hriba. Guchler In 1'oehlcr sta nosila menazke. tir. kanale ho padale druga za dnUP> y -V k, " ni, v kritje!« je / šepetal Guchler in legel na 11». iim se je okorno /vrnil še Pochlcr. IVsode so n,n'"<> in;. ,<„„ /.vokom tre -Me ob kamen ie. tira- Ha* ....... jjg s«» talile. Toda PPdale «0 nad njimi, skoraj n" vrh grebena, Ouehler je planil. "Naprej,* j« dejal, »nanio. nanio!« lta^''M'h,,>r Jp MflflaJ In s piutodo grebcl naokrog po ni,'j«iu. *J**w»elada,« Je delal. *b>v. '''i s«' » m»rmelad0l* je dejal Ouehler In >.»■! nnv'dol. V dolino mi spel padale granate |V*hl»*l« je zavpit. »Poehlerf* *J m Jr ■HiaJ, kako sopihv /a nJim. j/ r morem take nagle,« J«\ dejal. legla In prilezla do luknje. Pr k'" j(" l,''j:'' >,n,,,"'l"n' ^»"Inifev,«« ju dejAl Ouehler. k\'|' U,''|e.kej,. m Kiluseha?« tZSf*" Jt* J«"Jal Outbior, »v *r Je *rWe le tal ir»i .kakšen truSč >d /raven luknje, rjuS;| '"'»nnehul.i Je Sla po zlu,- )| itej.d. 4* tlru'Up J« s Oervlmun In »ehnclderjcn .„.na zlezel H luknje, ki Je bila pribH/no dv.ij.set me- trov oddaljena od njihove. Bila je globoka in ozka. • ri krili so jo » pragovi. U4ofclM s* nastanite.« je dejal Ouehler. Ha,« sta zacepetali* in zlezla v luknjo. VIII. Ouehler In Gnmdmann sta ležala pred svojo luknjo. Na pracove sta položila strojnico, ročne granate in (irundmannovo brzostrelko, kajti v luknji je bilo premalo prostora. Poehler je zlezel v luknjo, si potegmil o je prelivalo s počasnim Iklepetanjem ^mcrlfckitr brzoslrrlk. V temi Je bilo bitko slišati tako blizu, k*kor da se ovlvij. tik zraven njih. SlIRall so vsak Sum. . H.inds up!« Je nekdo zavpH. Slislft?- y- dejal Orundman«. Z ArejffP strani so sc zaslišal, po«.tmer.nl, reikl kriki. »Bolničarji!« je vpil nekdo. -Tukaj, tukaj!« Je «pet vpil nekdo dru«. Kričanja Je bilo vedno več. Olasovi op bili rezki - včasih so zamrjl In postali spet močne|*i. »Človek,« je dejal Ouehler, »kar znorel bi.« Rdeče in nelene kredite so (rfotale pod krvavo- rununun u»c«cotsu». »Rakor ognjemet v Luna-parku,« je dejal Grond» mann. Ouebler je sedel na kamnu In eledal na drago stran. Krikov je bflo vedno več. Ranjenci so kričali mi pomoč, umrrajori pa stokali. Spoznaval je klice in jih razporejal. *Tale,« je pomislil, »tale je na komur« Zamišljal se je, kako sedi in razbira krike, ter premišljeval: ^Nobonenra. flustva nimamo več. mrtvi smo, še preden umrem«.« SHSaJ j«, kako Je nekaj prižviijalo mimo nje« P«veira ušesa. -Kaj je to?« •»Od nekod strellajo na naju.« je dejal Gnmdmann. »Umaknrva se,« je dejal Guehler. Splazila sla ne v luknjo, skrčila noge, da bo dovolj prostora, in se naslonila na steno. »1'nvprek streljajo - z one strani. Kdo bi si to mislil?« Streljanje na drusl strani Je počasi pojenjavalo. »Nekdo mora ostati zunaj,« je dejal Gnmdmann. »!»*,♦, je dejal Guehlfur. »jae nojdem ven.« Z'erel je iz luknje. Streljanje na nasprotnem Pl ''u ie prtlaaroma utmnile. Ostali no samo kriki. Totem so ie ti utihnili. TreoAtal Je le nekdo, ki Je *• da-Jr Weal na pnr.io. - Njeffovi krtki so motili enolično nočno ti* I no -Holničarjjl« Jc klieal sprva, potem pa: -Pesne,-pnjte mi!«. In konftno: •»Mali, mati!« Ouehler je sedel pred luknjo In premišljeval: -Kje neki je eedaj ojefpva Ojati; mater vendar pl v««.« -MatJ!« Je bilo slJJMl z am* ptneal fci IgaJovJe Je vračalo odmease. ►lakrvavel^,« je poeoaPBl GotAJrr. L.e*«I je na hrbet in zaprl oži. »Spati,« je pomislil, »spati.« »Pomajraj, mati!« Je odmevalo z one strani. »Naj preneha vpjti,« je premišljeval Guehler, »naj vendar že preneha vpili.« Občutil je, kako ga prevzema spanec. »M«M,« je pomislil Guehler. Potem je zaspal. Zbudili so ga koraki na peboeju. Po skalovju se je skotalilo neka.j kamnov. Bl-?.;''.a se je senea. Planil je pokonei in porabil brzostrelko. »Ja« sem. Beijerke.« »Beljerke,« jC ?ašepeiai Guehler, »Da,« je dejal Beijerke. »Od k«d si se vzel?« »Tamle,« je dejal Beijerke, »z one strani.« »In kje so ostali?« »Ni jib.« je dejal Beijerke. »Kaj pomeni te?« »Ne vem,« je odvrnil Beijerke. E one strani je hilo skozi temo še vedno sli ati kričanje Reijcrke je sedel na kamenje. »Pa Fllus-h?« je vprašal Guchler.: »Da, Filuseh,« j« dejal Beijerke. Ta trenutek je umolknil, poslušal in dejal: »Tale na drugi strani je nor.« »Centu ga no odnesejo?« »nAMAarjor nI.« »Pa ostali?., »Nofceden »r ne upa ve* tja,« je dejal Beijerke. -Da,« Je dejal zatem. »FjiuMh, FUusch je na oni eti Mil.« »Kje, na oni strani?« »t*rl aroeričanfh.« »Kako, pel Američanih?« je dejal Guehler. Beijerke je za trenutek urmrtknil. STRAN ^» j y^ jjj PONEDELJEK, 18. septembra 1%1 ŠPORT•ŠPORT•ŠPORT•ŠPORT•ŠPORT »ŠPORT•ŠPORT•ŠPORT m o l i o e l n s i VSAK DAN SVEŽE MORSKE IN SLADKOVODNE RIBE TER ŽABJI KRAKI V PRODAJALNI RIBA — Delikatesa Kranj PRODAM irfalih oglasov, ki niso plačani naprej, ne objavljamo. Vsaka beseda velja: Preklici žaljivk m čestitke po 60 din, ostalo po 30 din. Osmrtnice v okvirju 5 tisoč din, brez okvirja 3 tisoč din. Naročniki imajo pri oglasih popust Lokal z večjim skladiščtim v centru Kranja, prodam. Ponudbe oddati v oglasni oddelek pod »Ugodno« 36:36 Prodam skoraj nov kompletni komat za fijakanje. Naslov v oglasnem oddelku in podružnicah Glasa 3655 Iščem posojilo 200 tisoč dinarjev za dograditev hiše. V zameno dam garancijo hiše in večje obresti. Naslov v oglasnem oddelku ali podružnici Glasa na Jesenicah 3670 Prodam nov elektromotor 8 KM, češke znamke. Poizve se vsako nedeljo od 8. do 12. ure. Cena po dogovoru. Begelj Janez. Cerklje 110 3705 se zglasijo v soboto, 23. septembra ob 16. uri, na upravi zadruge, kjer bo licitacija 3728 GBJftUe Prodam 118 nov gumi voz. Cerklje 3713 Predem motorno kolo — nemški roller 200 ccm. Cena ugodna. Ko-krica 80, Vajt 3714 Prode m smrekove deske in zidno opeko. Stražiška 4, Kranj 371 o Poceni prodam moped »Puch« in mizarski »ponk«. Informacije: Kokrica 169 3716 Prodam novo spalnico z štiridelno omaro. Ogled pri Cchovinu na Primskovem 3717 Kompletno otro'ko postelj'co prečam. Rugale, Kidričeva 3 3718 Piske In bele neGpicc »Lekhc-rer>-< prodam. Teran, Bistrica 1, F^lbrc/je 3719 Predam omaro. Naslov v oglae- nem oddelku 3720 I 2 kolesi, dirkalno in navadno, ociuno ohranjeni, prodam. Kli-šarna, Gorenjski fiek, Kranj 3721 Predam še ncrabl.ien nov Ja-quard, 609 platin dunaji ke firc delitve z razdelilno de^ko in utežnimi železki ter nitčalničami ali zamenjam za moped. Cena primerna. Naslov v oglasnem oddelku 3722 Poceni prodam skoraj kmevki mlin. Šenčur 55 • 3723 C T A L 0 Po" eno dekl" spreimen na sta-nova-.jo. Ponudbe oddati v oglasni oddelke ped »Posten?« 3724 Dekle išie stalno zaposlitev. Stancvanje ima preskrbljeno. Ponudbe poslati v oglasni oddelek pod -Takoj« 3725 Tričlanska družina v Radovi ici išče gospodinjo. Naslon takoj. Plača dobra. Ponudb^ oddati v oglasni od'elck pod »Gospodinja«« 368') Vajenko-ca za krznarsko stroko krojenje pla.ščcv in ostalo) iz Kranja ali bb?nje okolice sprejmem. Krznarstvs Bcrčič, Kranj 3693 SoL.ki odbor Osnovne šole France Prešeren ra?pi nje delovno mesto snažilke. Zaželena je mlajša moc. Prijave sprejema Osnovna šola France Prešeren, Kranj. Na-stCD službe takoi 3726 Delavki, ki dela na dve izmeni, nudim hrsno in stanovanje za pomoć v gorjpodinjistvu. Cankarjeva 14. Kranj 3727 Kmetijska zadruga Šenčur prodi montažno barako. Interesenti naj mu bo poravnalo šolnino. OBVESTILO! Obveščamo cenjene odjemalce — potrošnike sadja in zelenjave, da prodajamo v našem skladišču v Kranju — Gorenjesavska cesta 5 in na Jesenicah Gosposvetska cesta 35 — kvalitetne slive, jabolka, papriko, zelje v glavah, fižol, krompir itd. za ozimnico. Pogoji: 1. Prodaja se vrši vsak delovni dan od 15. do 18. ure. 2. Skupna količina raznega blaga ne sme biti manjša od 50 kg. 3. Blago se predaja s 10 % popustom'od maloprodajne cene. 4. Po želji kupca se proda tudi embalaža, zaboji ali vrečice. 5. Blago in embalaža sta plačljiva takoj ob prevzemu. Priporoča se delovni kolektiv trgovskega podjetja »AGRARJA« Kranj. VIŠJA KOMERCIALNA SOLA MARIBOR sekcija Kranj - pri DELAVSKI UNIVERZI rszpisu.ie vpis v !. fn I. letnik izrednih slušaisl'ev VKŠ dne 25. septembra 1961 od 7. do 17. ure na PU v Kranju. Trg revolucije 2 (Delavski dom. vhod 4) Pogoji za vpis v I. letnik: a) za že prijavljene: — sklep VKS v Mariboru o sprejemu kandidata: — dokumente, ki jih kandidati še niso predložili (šolsko spričevalo, rojstni list itd.); — potrdilo o sprejemnem izpitu za tiste, ki niso imeli pogojev. b) za nove prijavljenee: — vlogo za sprejV-m (kolek za 50 din); — zadnje šolsko spričevalo o dovršeni, srednji izobrazbi; — življenjepis: — pCrdjlo podjetja (ustanove, zavoda) o zaposlitvi oziroma priporočilo; — overovljen prepis rojstnega liL-ta. Pod a) in b) prinesejo kandidati še 3 novejše fotografije in 400 din ti stroške vpisa (indeks, obrazci, izkaznica, kolek itd.). Popo.ii za vpis v II. letnik (III. semester a) za redni vp;s mora kandidat imeti : — opravljenih izpisov (z vštetim oproščenim izpitom kot na primer predvojaška vzgoja). b) za pogojni vpis mora kandidat imeti: — 4 opravljene izpite (šteje se tudi oproščeni izpit kot na primer predvojaška vzgoja). Pogojno se morejo vpisati tudi t:sti kandidati, ki so imeli v sol-•kem letu 1960 61 razveljavljen pogojni vpis, ker niso do navedenega roka izpolnili pogojev. Kandidati prinesejo k vpisu ko-Icke v znesku 200 din za potrditev I. letnika in vpis v II. letnik. Vsak kandidat, ki se vpisuje v I. ali II. letnik, je obvezen Se vplačati: za stroške šolanja na VKS 12 tiso;'- dinarjev; za časopis »Na.šc gospodarstvo-« 2 tisoč dinarjev. Kandidat mora navedene stroške poravnati v gotovini ob vpisu ali prinesti potrdilo podjetja, da poraz Gozdno gospodarstvo Kranj — gozdni obrat Tržič PRODA KONJA Prodaja se določi za 23. septembra 1961, in sicer ob 8. uri za socialistični sektor in ob 10. uri za privatnike. Prodaja bo v gradu Jelendol. Po te/.ki bolezni nas je za vedno zapustil naš ljubi oče, mož in brat Franc Hafner kovaški mojster iz žabnice Pogreb bo v ponedeljek, dne 18. septembra 1961 ob 16. uri na pokopališče v Žabnici. žalujoča žena Tončka, hčerki Majda in Ančka, sin Marko ter sestra in bratje ilHIllUIIIIIIIIIIIUIIIHn Slavenska rokometna liga § i > g Ekonomska enota strojne starntce^." S-P »Gorenjski tisk« Kranj sporočal; J S /sem znancem In prijateljem ialost-J| i l|lo vest, da se Je smrtno ponesrečil S |j.z »Ledlg stanu« v zakonski Jarem 1 Stovariš EDO JURJEVEC s I ■ Ta usodni korak je bil storjeni S' soboto, 16. septembra 1961. 1 SOTRPINI EE 1 £4.310 Krim : Mladost 24:9 (9:3) Ljubljana, 17. sept. — V tretjem kolu slovenskega rokometnega prvenstva za moške sta se danes na igrišču Krima srečali moštvi domačih rokometašev in kranjske Mladosti. Čeprav so bila vsa dosedanja srečanja med omenjenimi rokometaši nadvse zanimiva >\m je bilo vedno težko napovedo-1j vati zmagovalca, smo tokrat lab-"ko že vnaprej pričakovali poraz Kranjčanov. Mladost je še vedno nevi grana, mladim rokometašem pa razen obvladanja žogo manjka tudi hitrost. Sicer pa so imeli danes kljub slabi igri, izjema je le vratar Sumi, ki je bil izvrsten, tudi precej smole. To velja predvsem za igro v napadu, 6aj se je 11 strelov na gol Krima odbilo od vratnice. n. n. 18. septembra — ponedeljek »Center«: ital. film SMRTNI UDAREC, ob 16., 18. in 20. uri Matineja istega filma ob 10. uri »Storžič«: ameriški akcijski fil ZNAK ZORROA, ob 16., 18. in 20 uri. Matineja istega filma ob 10. uri 19. septembra — torek »Center«: ital. film SMRTNI UDAREC, ob 16., 18. in 20. uri Matineja istega filma ob 10. uri 20. septembra - sreda »Center«: amer. CS film MLA DI LEVI, ob 17. in 20. uri t Ljubljana, 1". sept. - Danes do- »Cerklje Krvavec«: amer. barv.f poldan je bilo na strelišču ob Do-CS, film PRINC VALIJANT, obalen Jeki cesti v Ljubljani prijatelj-20. uri tieko mednarod. strelsko tekmova- inje med reprezentacami Goreni- 21. septembra - četrtek iNkl0( vendar je sodil objektivno. »Storžič«: Ital. film SMRTNI i UDAREC, ob 16. uri. švedski za-i bavni film POUK O LJUBEZNI.J * KOSarka ob 18. in 20. uri. Matineja Ifteglj filma ob 10. uri »Svoboda«: itsl. film :v UDAREC, ob 18. in 20. uri Republiška ženska rokometna Bga Spat dve točki za Mladost Koper : Mladost 7r8 (2:4) J Trig.av: Rudar HI_J Kranj. 16. septembra 1961 (J. M.) Igrišče Triglava v Savskem lo- 24. september — nedelja »Center«: amer. CS film DI LEVI, ob 14.. 17. in 20. uri Storžič«: b ZGODBA O GOZDNEM VELI- Koper, 17.sept. — Ob hudi vro-< ni je bila danes v Kopru prvenstvena tekma II. kola ženske p vzmetne lige med domačim Partizanom in kranjsko Mladostjo. Tudi to pot bo Kranjčanke odlično zaigrale in povsem zasluženo zmagale in si tako spet priborile dve dragoceni točki. — 75:54 (36:32) »Naklo«: amer. barv. CS RISARKA MODELOV, ob 20. uri i fgu. Km.njski Triglav je danes v * zanimivi in hitri tekmi SHL pre- MLA-Jmatfal Rudarja iz Trbovlj r TRIGLAV: Petrič 8, Rus I II. 22. Klavora 3, Sokrič 1, Lamr>re*. RUDAR: Virt 6. Simon«« I, K^NU, ob 10. ui'. 1'ahjanski fnm, . . . SMRTNI UDAREC, ob 13. m'0^*1 2I' P,ntar J 17. uri, švedski zabavni film POUK O LJUBEZNI, ob 15. in 19. uri, v . , V današnji tekmi se nam je po- , Bola 16. Kle-novšrk 3, Vidic 2. Maleš, Tomšič. Sodnika Tršar in Rogač dobra. premiera akcijskegi domačega filma SIGNALI NAD MESTOM, ob 21. uri »Svobod*«: barvni film ZGOD BA O GOZDNEM VELIKANU, ob 14. uri, ameriški barvni VV film PRINC IN IGRALKA, ob 1«. in 18. uri, ital. film SMRTNI UDA-REC, ob 20. uri, matineja istega filma ob 10. uri »Naklo«: amer. barv. CS film COWBOY, ob 16. in 19. uri »Cerklje Krvavec«: amer. barv. s film RISARKA MODELOV, ob 16. in 19. uri mlajeno moštvo Rudarja predstavilo v najlepši luči. Razen Virt.i, JOtopala in Pintarja so nastopil sami mladinci, ki pa tto zelo uspešno zamenjali starejše igralce. Bili so dolgo enakovredni Triglavu, .šele ko so nekateri odšli iz igre zaradi petih osebnih napak, jo Triglav povišal razliko. V osmi minuti so Trbovcljčani celo vodili. Triglav je kmolu izenačil in pozneje vodstva ni več spustil iz rok. Vso tekmo je vodil z razliko od treh do desoljši pri Triglavu so bili Belehar Iztok in brata Rusa. Pri Rudarju so bili boljši od ostalih v prvem polčasu nezrrr«'d pvi Bola. Otopel in borb<"ni Simončič. Pred tekma Triglav : Jesenice (mladinke) 19:21 (4:11). KOŠARKA V SKOFJI LOKI Partizan II : Triglav II 56:10 (21:9) Mladost je bila skozi vso igro v vodstvu, Kopru je le dvakrat uspelo izenačiti. Klj\ib temu, da so bile dornačinke danes favorit, so igralke Mladosti iz Kranja zaigrale res z velrko borbenostjo in požrtvovalnostjo, kljub tenkim vremenskim pogojem, 6aj je bila tekma odigrana ob najhujši vročini ob enajstih dopoldne. Mladost je danes nastopila * naslednji postavi: Udovč, Ankcle Majda — 1, Ankele Anka — 1. Tolar Ivanka — 2. Tolar Marija — 1» Kolman — 1. Jankovič — 2, Kristan, Cesnik. Preizkušnja gorskih reševalcev na Vršiču KLINI SO ZAPELI Vršič, 17. sept, - Okrog 80 alp>~ nistov iz vseh gorenjskih gorsko-reševalnih postaj se je dane* zbralo na Vršiču, da v po?astiteV jubileja ljudske vsjaje ter 40-lct-nice slovenskega alpinizma demonstrirajo del svojih plemenitih nalog — reševanje ponesrečenih alpinistov. Danes so roševaWc ekipe v sodelovanju s pripadnik* Ljudske milice in JLA pokazal ■VOje znanje v Prisojniku in v sten ih Mojstrovke, kjor so P1"0" gl6dališč6 l Ob 25-3stnici tekstilne stavke MLADINSKI - KO-\nekilJ. ^boratov ČETRTEK m SOBO- RA/PIS AHONMAJA ZA SEZONO 19*1/« Prešernovo gledališče v Kranju razpisuje za se/ono 1961/62 naslednje abonmaje — Red PREMIKRSKI - I! DIJAŠKI LEKTTVI TA. Vsak abonent bo videl v tej sezoni 8 dramskih del, od tega 6 dramske sekcije Prešernovega ili*ča, eno delo Mladinskega gledališča in eno delo 8NO-Dra-HM ^viroma MG iz Ljubi Dramska sekcija bo uprizorila 6 dramskih del iz okvirnega repertoarja — < Vvirk — »Mati na pogori.-;«-u . Cankar — »Kralj na BetaJ#iovi~, Marine — »Komedija o komediji-, Skufca — »Punčka sanja-, Budak — »Klopčič«, Matkovič — -Konce ppti«. Frank — »Sreča m upo- Sbnkespeare — »Komedija zmešnjav«. Celotni abonma za vseh 8 predstav je od 490 do 990 din. Vpinovanje abonmaja j«» do 27. pt< mljr.i vsak «Um eni 10. do 12. ure in od 18. do 18. ure v pisarni IVesernovegn gledal isča. (Nadaljevanje z 2. str.) postavil. Za dovrsitev pa je podjetju zmanjkalo sredstev. Na po-IfbudjO upravnega odbora in delav-_frJk'anjem. Vseskozi je imela Komunistična partiju odločujočo vlogo, f Zadruga je bila ustanovljena /Mu, .h In človeških žrtev - borcev in aktivistov, ki so v stavki 1936 stali na čelu kramj. proletarlata. se danr« urota zelo pomemben obrat tovarne Iakra iz Kranja. Na to so lahko preživeli člani te zadruge ponosni, saj je njihovo seme rodilo bogate sadove. Predvsem pa so lahko zadovoljni domačini — Otočani in okoličani, ker jim je s tem omogočen zaslužek v dommcem krujoi. izloisili sodoben transport tr\(r. 00 ponesrečenega alpinista. & JESENICE : SKOFJA LOKA 5:0 (3:0) Jesenice, 17.sept. - Dati' •