TRST, četrtek 31. januarja 1957 Leto XIII . Št. 27 (3562) PRIMORSKI DNEVNIK Cena 25 lir Tel. 94-638, 93-808, 37-338 Poštnina plačana v gotovini Ike snubi Ibn Sauda za svojo «doktrino» in ne odobrava nevljudnosti do gostov Prav tako ne dopušča objave osebnih pisem v anketi o zunanji politiki od L 1946 dalje - Popolna podpora Dullesu - Komentar v «LeMonde» odkriva najnovejša nasprotja med Francijo in ZDA WASHINGTON, 30. — Predsednik Elsenhower je na sv°ji današnji tiskovni konferenci izjavil, da osebno ne odobrava kakršnega koli pomanjkanja vljudnosti nasproti tujim državnim poglavarjem, ki pridejo v fpA z namenom, da izboljšajo ozračje medsebojnega razumevanja med ZDA in njihovimi državami. «Pri delu za stvar mednarodnega miru, je pripom-“u predsednik, ni dovolj sestati se s tujimi osebnostmi, ki zagovarjajo enake ideale kakor ZDA; potrebno je od časa do časa sestati se z državnimi poglavarji, s katerimi se bistveno ne strinjamo, prav zaradi tega, ker to lahko Prispeva k odstranitvi ne-dovih nasProtnih pogle- Zatem je Eisenhower izja-’ da je osebno hvaležen sem tujim državnim poglavarjem, ki pridejo v Washing-on v ta namen, Pripomnil Pa je, da njegovo stališče ne Pomeni nobenega grajanja za nekatere sektorje javnega “menja, ki so nedavno izrekli njp1" v zvezi nasprotno mne- aa^a,tem l'e predsednik pou-aru, , da bi bilo pomanj-ga vljudnosti do njegove-čem . -6e t>i povedal, o Varin*Se misli z njim razgori o 1 Dodal >e še' da ^ rajo eDno prepričan, da mo-uj;v ,ys' ameriški državljani Eic ,enake pravice. P°udarn°W,er je tudi odločno kandi,;. ’ a ne bo ponovno Volu,, 15al Pr‘ predsedniških vinar3 *6ta Neki no- ali ; ga je namreč vprašal. Ustav ?ak'on)en spremembi *kim 6’ zabranjuje ameri-krat k Pre.dsednikom, da tri-bo i »ndidirajo. To spremem-gres svoj čas odobril kon-niert j fepublikansko večino, preD .tnokratično upravo, da kandij61 Trumanu. ponovno howpolrante leta 1952. Eisen-gfes V6 odgovoril, da kon-razvp]- ■ se mu zdi, lahko daj 1 a vi to spremembo, do-tiče te, da kar se njega dira’] ne P°novno kandi- j*^I6dstavniška zbornica ZDA °dobr?ieS t-355 6'asovi proti 61 trino Eisenhowerjevo dok-prei 0 ®rednjem vzhodu. Se čino zb°rnica z veliko ve-glasovnnimila Predlog, naj bi žili i- "te o resoluciji oi ne govorimo o nekaterih u-godnih glasovanjih v mednarodnih oiganizacijah v času miru.« «Ce bo Eisenhowerjeva doktrina, zaključuje list, uresničila na Srednjem vzhodu tri glavne točke republikanskega programa, t. j. mir, blaginjo in napredek, ji bo vsakdo v Evropi lahko želel popoln uspeh. Toda če bi morala pomeniti krinko za egoistične interese, za katere naj bi se žrtvovala Evropa in Izrael v korist arabskih avtokratov, je najboljša usluga, ki bi jo lahko napravili Američanom ta, da bi jih opozorili, da se je taka politika že izvajala in da so njeni rezultati ustvarili prav tisto katastrofalno stanje, ki danes omogoča Wa- Kralj Saudove Arabije je danes prispel iz New Yorka v Washi,ngton. ZDA si prizadevajo, da bi Saudovo Arabijo vključile med tiste arabske države bagdadskega pakta, ki skupno z Libanonom podpirajo Eisenhovverjevo doktrino. Pri razgovorih s kraljem Sau-dom bodo Eisenhower, Dulles in drugi predstavniki ameriške zunanje politike skušali igrati zlasti sledečo karto: 1. kralj Saud je bolj naklonjen ZDA kakor Zahodu sploh. Nikoli ni prikrival svojega nasprotovanja britanski m francoski politiki glede Sueškega prekopa, pri čemer pa je u-godno ocenjeval ameriško stališče. Saudova Arabija je med tistimi državami, ki so prekinile diplomatske odnose z Veliko Britanijo, ko je ta napadla Egipt. V Washingtonu ugotavljajo, da je Saudovo timi latu n n iiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiii milili mn um Fagerholm v Moskvi MOSKVA, 30. — Danes je prišel v Moskvo finski ministrski predsednik Karl Au-gust Fagerholm. Ob prihodu v Moskvo je Fagerholm izjavil, da pripisuje veliko važnost osebnim stikom s sovjetskimi voditelji, ti stiki imajo važno vlogo pri razvoju orj* nosov med obema državama. Dodal je, da je «meja med Finsko in S'Z postala najbolj mirno področje na svetu«. Uradni sovjetsko - finski razgovori se bodo začeli jutri zjutraj. Fagerholm bo 2. februarja odpotoval iz Moskve za dva dni v Leningrad. ZDA naklonjeno stališče v glavnem posledica obstoječih sporazumov med Saudovo A-rabijo m ZDA, ki se v glavnem tičejo ameriškega izkoriščanja petrolejskih vrelcev v Saudovi Arabiji. Dulles je nedavno sporočil, da je Saudova Arabija lansko leto in-kasirala samo za soudeležbo pri dobičku («royalty») znesek 280 milijonov dolarjev. Poleg tega so ZDA zgradile v Dahranu letalsko in pomorsko oporišče, ki je vredno 50 milijonov dolarjev, pri čemer so odstopile lastnino Saudovi A-rabiji v zameno za zakup, ki naj se periodično obnavlja. 2. Kralj Saud velja v ZDA za vzor vsearabskega nacionalizma in to skušajo izkoristiti, da bi ga postavili proti Naserju kot «voditelja arabskega sveta«. 3. Poleg tega računajo v ZDA na Saudov antikomunizem. Čeprav je nedavni sporazum Saudove Arabije z Egiptom in gArijo za finančno in gospodarsko pomoč Jordaniji v zameno za britansko pomoč nekoliko prekrižal ameriške račune, računajo v Washing-tonu še vedno na možnosti akcije kralja Sauda, da bi vplival na Naserja, naj popusti pred ameriškimi načrti. Zato bodo v ZDA skušali prikazati Eisenhowerjevo doktrino v najbolj rožnati luči. Na washingtonskem letališču je kralja Sauda sprejel Bisenhower. V njegov pozdrav eo izstrelili 21 topovskih salv in nato so mu izkazali vojaške časti. Qb prihodu je Saud prebral govor, v katerem je izrekel zaupanje, da bodo njegovi razgovori z Eisenhower-jem odkriti in da bodo privedli do nadaljnjega izboljšanja odnosov med obema državama na podlagi prijateljstva in medsebojnega interesa. V ameriški prestolnici bo Saud ostal tri dni. Eiservhower je Sauda pozdravil kot «velikega voditelja arabskega ljudstva in varuha mest, ki so najsvetejša za islam«. Dodai je: »Gledam na okrepitev našega dragocenega prijateljstva zaradi možnosti, ki jo nudi ta obisk, da pride do plodnih razgovorov o vprašanjih, ki so važna za obe naši državi.« Na poti z letališča do Bele hiše je Sauda in Eisfe-nho-werja pozdravljala ogromna množica. Eisenhower je nato spremljal Sauda do njegove rezidence v Blair House in se z njiim ustavil četrt ure. Popoldne je Ibn Saud odšel v Belo hišo, kjer je začel prve razgovore z Eisenhower-jem. Spremljalo ga je šest svetovalcev. Skupno z Eiseohovverjem pa so pri razgovorih sodelovali še pomočnik državnega tajnika za zaceve Srednjega vzho- PARIZ, 30. — Danes je tretji dan splošne protestne stavke, ki jo je alžirska fronta za narodno osvoboditev razglasila na vsem alžirskem ozemlju in tudi med alžirskimi delavci, ki živijo v Franciji. Z akcijo vojske in policijskih čet, ki uporabljajo vsa razpoložljiva sredstva, od o-klepnih enot do helikopterjev in padalcev, dobiva stavka obliko obsednega stanja. Francoske uradne vesti zatrjujejo, da je v zadnjih 24 urah stavka mnogo zgubila na svoji strnjenosti in da se je veliko število delavcev vrnilo na delo tako v Alžiru kakor tudi v Franciji. Zatrjuje se tudi, da se ie v Oranu položaj praktično normaliziral, v Costantini pa da se delavci tudi polagoma vračajo na delo. Prav tako trdijo, da se položaj boljša v pokrajini Alžir, razen v arabskem delu mesta, kjer so trgovine zaprte. | iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitMiHiiiitiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinifiiniiiiiiiitiiiiiiitiiiitiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii da Will>iam Rountree, državni podtajnik Herbert Hoover (čigar funkcije, oe končajo 1. februarja) in ameriški poslanik v Saudovi Arabiji George WadiSworth. Skoraj v istem trenutku, ko je Saud prispel na letališče v Washington, ga je republikanski predstavnik Wayne Hays v zbornici napadel in izjavil, da imata on in njegova družina letne dohodke 360 milijonov dolarjev, medtem ko 95 odstotkov prebivalstva Saudove Arabije živi v največji revščini. Neki drug podan e c je obsodil ta napad in izjavil, da mora zbornica biti Vljudna do vsakega u-radnega gosta. Kralj Saud, čigar odhod je bil predviden iz New Yorka 13. februarja, je sklenil, da se ne bo vrnil v to mesto. Predstavnik njegovega spremstva je izjavil, da je Saud še pred prihodom v Washington sklenil, da bo odpotoval z letalom v Španijo naravnost iz ameriške prestolnice. Kakor je znano, je newyorški župan Wagner ignoriral obisk kralja Sauda, kateremu niso v New Yorku priredili nobenega uradnega sprejema. 91 madžarskih beguncev se je vrnilo v domovino «Politika» obsoja izraelsko politiko groženj Arabcem - Kitajski poslanci odpotovali iz FLRJ (Od našega dopisnika) BEOGRAD. 30. — V zvezi z novimi zahtevami, da te Sinajski polotok nevtralizira, postavlja nocojšnja «PoLitika» vprašanje, kdaj bodo v Jeruzalemu uvideli, da mednarodni položaj Izraela ni bil nikdar slabši kakor sedaj in to predvsem po zaslugi Ben Gu-rionove vlade. List opozarja na neutemeljenost razlogov, s katerimi skuša Izrael opravičiti svojo zahtevo, in poudarja. ca se o svobodni plovT bi v Akabskem zalivu in o drugih izraelskih interesih lahko razpravlja šele, ko se bodo odstranile vse negativne posledice izraelskega napada. Zaradi napada na Egipt je Izrael ne le obsojen in i-zoliran, temveč je poslabšal svoje odnose s sosednimi a-rabskimi državami ter se je v očeh svetovnega javnega mnenja diskreditiral. Medtem ko črugi, ki to sodelovali v sueški krizi, skušajo vsaj popraviti neugoden vtis, ravna Izrael nasprotno in ostaja bistveno pri stari koncepciji, pri grožnji z orožjem arabskim narodom. Takšno stališče, poudarja »Politika«, ne more, gledano na daljši rok, koristiti Izraelu. Danes je odpotovala iz Jugoslavije kitajska parlamentarna delegacija, ki je bila dva tedna gost zvezne skupščine Jugoslavije. Kakor je znano, je delegacija poleg Beograda obiskala tudi Sarajevo, Zagreb in Ljubljano in Novi Sad ter številna gospodarska podjetja in ustanove v omenjenih mestih. Pri obejni postaji Kotoriba se je danes vrnilo na Madžarsko 91 madžarskih beguncev, ki , so med bivanjem v Jugoslaviji zastopnika visokega komisarja OZN za begunce Hoveide izrazili željo, da te vrnejo v domovino. Do danes je v Jugoslavijo pribežalo okrog 14.000 beguncev, vštevši tiste, ki so se danes vrnili v domovino. Skupno se je doslej na lastno željo vrnilo na Madžarsko 223 beguncev. V Beogradu se je canes začelo dvodnevno zasedanje ju-goslovansko-francoskega odbora za statistično in znanstveno sodelovanje, ki je bil ustanovljen pred dvema letoma. Predsednik republike maršal Tito je sprejel danes na poslovilnem obisku dosedanjega britanskega veleposlanika v Beogradu Franka Robertsa s soprogo in ga povabil na kosiilo. Navzoča sta bila tudi Edvard Kardelj in Koča Popovič. B. B. Starši in brat Wilme^ so bili včeraj zaslišani Zakaj nesrečna Wilma 9. aprila 1953 ni hotela z materjo in sestro Wando v kino? ■ Nepojasnjena skrivnost, o kateri govori zaročenčevo pismo Proces no oče ob 22,30 ni javil poli- v bližini. Vrnila se je do- BENETKE, 30. Montesi se danes nadaljuje. Od obtožencev sedi v dvorani samo Gian Piero Piccioni. Polito se raje zadržuje v hotelu, Mcntagne pa menda sploh ni v Benetkah. (Precej imenitno se godi tem obtožencem, če pomislimo, da morajo dostikrat obtoženci, ki so potem oproščeni, presedeti mesece in mesece v zaporu. Spomnimo se samo marsikaterega procesa v Trstu!) Kot prva priča je zaslišan oče Wilme Montesi, ki opisuje — kar je povedal že v preiskavi — kako je bilo tisti dan, ko je Wilma izginila. Pri kosilu m prav nič dalo niti najmanj misliti, da bi imela Wilma karkšnekoli slabe namene. On sam je odšel v mizarsko delavnico, sin Sergio je odšel v šolo, za ženo in Wando pa je vedel, da nameravata iti v kino, medtem ko Wilmi ni bilo do tega. V filmu, ki sta se o njem menili mati in Wilma, je igrala Ma-gnani, ki Wilmi ni bila všeč. Ko zvečer Wilme ni bilo domov — ura je bila že 20,30 in tako dolgo Wilma nikoli ni ostala zunaj — je oče telefoniral k sorodnikom. Potem sta začela s sinom Ser-giom iskati po bolnišnicah in rešilnih postajah, dokler konč- ................................ Splošna protestna stavka Alžinev se spreminja v pravo obsedno stanje Francoski vojaki nadaljujejo z nasilnim odpiranjem obratov in z orožjem naganjajo delavce na delovna mesta - Danes se bo stavki pridružil tndi Egipt Poveljnik NATO Anglija sklicuje Norstad grozi sestanek ZEZ Toda ne glede na tendenč- I morska področja poudarja, resolucijo, ki poziva Južno jst vseh teh uradnih poro- I c'a je te zakone že prehitel Afriko, naj začne pogajanja z Indijo in Pakistanom, da se olajša rešitev poolžaja Indijcev v Južni Afriki. Skupščina je nato odobrila z 48 glasovi proti 2 načrt konvecije o državljanstvu poročenih žensk. 23 držav, med katerim-i Francija in ZDA, se je vzdržalo. Konvencija ima namen zaščititi poročene ženske pred avtomatičnimi menjavanji državljanstva zaradi poroke, razporoke ali pa, če njih mož menja državljanstvo. Britanski poizkusi z vodikovo bombo Gen. Norstad poudarja, naj države angleškega jezika ne mislijo na umik svojih čet iz Evrope - Glasilo sovjetske armade obtožuje politiko ZDA in io resoluciji odlo- hamll P°novno poslali zu-Sed ^'^"'mu odboru. zena aj resolucija predlo- o niotenuatu‘ T°da glasovanje sinoč- ,,° odloženo, ker sta deveS* a za zunanie za' ni]a - " ?a. oborožene sile skle-PolitiiT- anketo o ameriški v »-a'..na Srednjem vzhodu ^dnjih enajstih letih. Pašni; »» * to doktrino se da- Eovoiiv.' de#' ki Vldi v raz" in p: " ‘T-ed kraljem Saudom n° hower)em prvo nje- šuje »r.hčno uveljavitev, spralo iirii, *^meričani res misli- SrednP- bla8>njo in mir na nej0 vzbod, ali pa jih že-Pravi i0ls,lžni interesi. »ZDA, trste 80 spočele neke brej. Ivovega imperializma« njih , al0netov in brez zuna-'tolon;r,akov’ k* Pa b°. kakor skrbel i 18’ stoletja, pre-Vine , državi zaščitnici suro-Prlštašo lsSa -’11 morda tudi e V. primeru vojne, da LONDON, 30. — Foreign Office je potrdil, da je Velika Britanija predlagala, naj bi se v Londonu sestali zunanji ministri držav članic zahodnoevropske zveze. Haz-govarjali naj bi se o sedanjih vprašanjih obrambe. Dan sestanka ni bil še določen, ker prizadete države niso še sporočile svojega mnenja. Verjetno pa bo februarja. V poučenih krogih zatrjujejo, da bodo na sestanku verjetno govorili o sledečem: 1. nova razdelitev prispevkov za obrambo. Verjetno bo glede tega podana izjava o angleškem stališču na podlagi rezultatov britanskega’obramb-nega ministra Duncana San-dysa v ZJDA. 2. Izmenjava misli o političnih vprašanjih. 3. Nedavni predlogi za ustanovitev evropskega in atlantskega «parlamentu» in za večjo koordinacijo med zahodnoevropskimi organizacijami. Pripravili naj bi glavne poteze načrta Selwyna Lloyda, to je ustanovitev centralnega organizma, ki naj bi koordiniral in deloma prevzel funkcije številnih sedaj obstoječih evropskih organizacij. V angleških krogih se je izvedelo, da mislijo predlagati ustanovitev enotne organizacije, ki naj bi bila razdeljena na odgovorne sektorje: NATO, zahodnoevropska zveza, evropski svet, evropska premogovna in jeklarska skupnost, skupno tržišče in euratom. Medtem pa je poziv vrhovnega poveljnika NATO gene-raal Norstada Veliki Britaniji, naj ne odpokliče preveč vojakov z evropskega kontinenta. napravil v Londonu precejšnji vtis. Vendar poudarjajo. da mora NATO biti pripravljena sprejeti del britanskih bremen, če hoče, da jo bodo Angleži še dalje podpirali z velikimi silami, ki mnogo stanejo. To bo mnogo odvisno prav od tega, kar bo obrambni minister Dunean Sand-ys prinesel iz Amerike. Duncan Sandys, ki je danes odpotoval v Otavo, je izjavil, da se bodo med njegovim bivanjem v Kanadi anglešiko-ameriški razgovori nadaljevali; vodili jih bodo izvedenci, dokler se on ne vrne v Wa-shington, in sicer v petek. General Norstač. ki je govoril v New Yorku, je namreč med drugim izjavil, da morajo države angleškega jezika obdržati svoje čete v Evropi v »prepričljivem številu« in da nikakor ne smejo misliti na njih umik za j.voje meje. «Obramba, ki ne bi uspela ubraniti pred invazijo naših evropskih zaveznikov, ne bi nikakor bila o-bramba.« je dejal Norstad in dodal, da vodijo države NATO s SZ «tekmo vztrajnosti, ki se ne ve, koliko časa bo trajala« ■ General Norstač je dalje izjavil, da je v primeru »komunističnega napada« potrebno »uporabiti vso uničevalno silo, s katero razpolaga NATO#- Dejal je še, da je za o-krepitev atlantskega zavezništva velike važnosti, da ZDA, Kanada in Velika Britanija obdržijo svoje čete na evropskem kontinentu »v prepričljivem številu«. (Norstad je izdal ta poziv Veliki Britaniji v trenutku, ko ta razmišlja o možnosti umika svojih čet iz Nemčije. Norstad je čalje dejal, da nima nobenega dvoma »o sposobnosti NATO, da uniči Rusijo« ter je poudarjal potrebo učinkovite obrambe črte, ki loči države NATQ od držav sovjetskega bloka: «Crta največje politične važnosti na obličju zemlje, je dejal, je tista, ki drži Sovjetsko zvezo daleč od Zahodne Evrope.« »Obrambne sile. razmeščene na naših vzhodnih mejah, je nadaljeval Norstač, postajajo tako bistven del naše sposobnosti, da odvzamemo pogum za sovjetski napad.« Nato je še izjavil, da je stra- tegija NATO do sedaj vedno delovala, da pa se mora vojaško se okrepiti: obstajajo «znatne šibke točke« v letalski obrambi, sile na kopnem pa «niso se tisto, kar bi morale biti«. Izrekel je nato zaskrbljenost zaradi različnosti med ameriškim orožjem in tistim, s katerim razpolagajo ostali zavezniki, zlasti na področju atomskega orožja. Izrekel je «hvaležnost» ZDA, ki pripravljajo ukrepe, da «se popravi ta neenakost«. Glasilo sovjetske vojske »Krasnaja zvezda« piše, da ZDA aktivno pripravljajo splošno ptomsko vojno ter da pomagajo drugim kapitalističnim drževam, da bi sprožile «majhne» vojne v svetu, List pravi nato, da ameriški vojaški voditelji predvidevajo bodočo vojno kot «ogromen oborožen spopad med dvema velikima nasprotnima koalicijama v svetu, med socialistično in kapitalistično, ki ga bo označevala množična uporaba atomskega orožja«. List dodaja, da ZDA de lajo «v skiadu s to ljudomrzno teorijo velike priprave za novo svetovno vojno«. »Del ameriške strategije, nadaljuje list je udeležba pri majhnih vojnah proti kolonialnim narodom in proti šibkim neodvisnim držpvam. zato da razširijo napadalne bloke in da_ si priskrbijo strateška oporišča.« Kot priitiet tega navaja list Indokino. Filipine, Burmo, Korejo, Alžir in Egipt. »Ameriški vojaški voditelji pravi dalje list, so se prej odpovedali uporabi atomskega orožja v «majhnih vojnah«, toda sedaj so se premislili. Nobenega dvoma ni, da nameravajo voditelji ameriških oboroženih sil uporabiti enote, opremljene z atomskim orožjem ne samo, da bi napadle države »socialističnega tabora«, pač pa da si pridobijo navlado na Srednjem vzhodu in v drugih državah.« nost vseh teh uradnih poročil pa je treba poudariti, da ima pri vsem tem veliko vlo- ?o teroristična intervencija rancoskih oboroženih sil Tudi danes so oborožene sile s kamioni odpeljale iz njih stanovanj v Alžiru delavce in trgovce na njih delovna mesta ter jih prisilile, da se lotijo dela. Tudi danes so oborožene sile s silo odpirale trgovine, kjer jim ni uspelo najti lastnikov in jih pripeljati v trgovine. Spričo vse te ustrahovalne in teroristične akcije francoskih oboroženih sil vlada na vsem alžirskem ozemlju veliko razburjenje, ki bi utegnilo pripeljati do hudih po sledic. V zadnjih 24 urah ni bilo večjih sabotažnih akcij, na več krajih alžirskega ozemlja pa je prišlo do spopadov med uporniki in francoskimi četami. Poročila govorijo, da je pri teh spopadih padlo okoli 100 upornikov, medtem ko francoske izgube niso znane. Jz Kaira pa javljajo, da bo jutri v vsem Egiptu enourna splošna protestna stavka v znak solidarnosti z borbo alžirskega ijudstva. Enake stavke bodo organizirali v vseh arabskih državah. Medtem pa vlada velika nervoznost v francoski prestolnici in Alžiru v zvezi z napovedano razpravo v OZN. Toda razprava je bila odložena .n se bo začela morda v četrtek ali celo prihodnji teden. Mnogi Francozi so zaskrbljeni nad usodo, ki čaka francosko delegacijo v OZN. Mnenja so, da bi bilo preuranje-no, če bi zopet zapustili to organizacijo v primeru neugodnega glasovanja v političnem odboru. Pripominjajo, da bi bilo bolje čakati na glasovanje glavne skupščine v upanju. da bo izid tega glasovanja manj neugodno 7/\ Francijo. Francoski ministrski svet je medtem pooblastil Molleta. da postavi vprašanje zaupnice med razpravo v skupščini o dekretih za izvajanje okvirnega zakona, ki določa bodoči upravni položaj prekomorskih kolonij, ki štejejo nad 15 milijonov prebivalcev. Razprava o tem se je začela danes v ekupščini. Vlada je pripravila 13 osnutkov, na podlagi katerih naj b-i na omenjenih področjih imel bistvene funkcije oblasti fran-corski guverner. Toda parlamentarna komisija za preko- IIIIIIIIIIIIIIIIHIIIIIIIIItllHIIIIIIIIIIIIIIIHIHIIHII Selwyn LIoyd o izraelskih predlogih LONDON, 30. — Angleški zunanji minister Selwyn Lloyd je danes v spodnji zbornici izjavil, da se ne more obvezati, da bo podpiral izraelske predloge o bodočnosti področja Gaze in Akabskega zaliva spričo nasprotij med angleško in izraelsko politiko. Na neko drugo vprašanje je S*lwyn Lloyd odgovoril, da bi po njegovem mnenju dobil večino predlog, naj bi področje Gaze upravljala OZN, kakor to predlaga angleška vlada. Kairski radio je danes Javil, da sta madžarska in češkoslovaška vlada obvestili vlade arabskih držav, da sta prekinili svoj? trgovinske odnose z Izraelom, razvoj dogodkov, in zato priporoča, naj bi v francoski Zahodni ekvatorialni Afriki m na Madagaskarju ustvarili sustem avtonomne uprave v okviru Francoske unije. Po osnutkih Molletove vlade bi bila vloga teritorialnih skupščin v teh deželah v glavnem simbolična, po predlogu komisije pa bi te skupščine delile oblast s francoskim guvernerjem. V Parizu poudarjajo, da slonijo predlogi parlamentarne komisij e na osnutku reform, ki so jih uveljavili v Togu, ko so to precedens«, da bi se ostale pravno področje. Prizadevanje poslancev večine v skupščini je usmerjeno prav na to, da bi izkoristili «togovski prečeč ent«, da bi re ostale francoske posesti rešile pristojnosti in kontrole mednarodnih organov, predvsem OZN. Delo OZN NEW YORK. 30. — Glavna skupščina OZN je danes s 56 glasovi proti 5 (med katerimi Francija) in 12 vzdržanimi sprejela resolucijo, ki jo je že odobril politični odbor, in ki poziva Južno Afriko, naj znova zavzame .svoje mesto v OZN in naj ukine svojo politiko plemenskega razlikovanja. Resolucija poziva glavnega tajnika OZN. naj stopi v stik z južnoafriško vlado LONDON. 30. — Prvi bri; tanski poizkusi z vodikovimi bombami bodo prihodnje me sece na področju Tihega oceana med otokoma Christmas in Malden. Področje s premerom skoraj tisoč kilometrov s tri' krat tolikšno površino, kakrš' no ima Velika Britanija, so proglasili za «nevarno za plov. bo«. Foreign Office je obvestil vse države, katerih letalske in pomorske proge gredo po Tihem oceanu, da bo omenjeni del oceana zaprt od februarja do avgusta. Točen čas poizkusov ni še znan. Znano pa je. da bo v prihodnjih tednih odpotovalo v Tihi ocean osem bombnikov «Valiant», ki bodo belo pobarvani in ki so nedavno izvršili v vzhodni Angliji poizkuse z »atomskim« bombardiranjem. za izvedbo te resolucije. Skupščina je sprejela tudi cijl, da hčere ni. Potem pojasnjuje Rodolfo Montesi, kako je prišlo do prvotne domneve. da bi mogel biti samomor. Tudi zaročencu Giulianiju so poslali dva telegrama in v drugem je bila omenjena bojazen. da gre za samomor. Toda Wilmina mati je ta drugi telegram iako sestavila, ker je Giuliani v telefonskem razgovoru iz Potenze, kamor je bil premeščen, sam sugeriral tako besedilo, da bi dobil dopust. Tgko je res prišel v Rim in še videl 12. aprila v mrtvašnici skupaj z očetom Rodol-fom mrtvo Wilmo. Naslednjega dne so se v avtomobilu, ki ga je vozil brat Giuseppe, peljali poleg očeta še sin Sergio ter Giuliani v Ostio. O tem kraju je Wil-ma že pred dnevi govorila v družini, češ da bi rada šla ja in poslala od tamkaj razglednico zaročencu. Ko so bili tam. jim je neki delavec svetoval, naj razširijo svoje iskanje tudi na Capocotto. Neka ženska pa je v sliki, ki so ji jo pokazali, brez premišljevanja ugotovila, da gre za dekle, ki jo je videla 9. aprila popoldne na obrežju. Oče je tudi danes potrdil razloge, kot svoj čas v preiskavi, ki so ga odvračali, da bi mislil na zločin, razen čc bi šlo za napad kakega nasilneža. Njegova hči je bila zelo resna, je dejal, in torej ni bilo mogoče misliti, da bi se sestala s kakim moškim razen z zaročencem ali pa da bi sprejela družbo kakega naznaca. Montesi pravi nadalje, da je bila Wilma trdnih verskih načel, da se je oblačila skromno, primerno stanju družine in nikakor m i-mela torbice iz krokodilove kože, kot je kdo trdil. (Tako torbico je imel« mati, toda Wilma ni nikoli tikala stva' ri, ki niso bile njene.) Nato Montesi opiše tudi razmerje s svojim bratom Giuseppom (Peppinom). Bila sta si navzkriž, toda kakih sedem ali osem mesecev pred nesrečo sta se pobotala: pozneje pa sta zopet popolnoma prelomila, in sicer zaradi tega, ker se Peppino samo ukvarja z ženskami in zapravlja, ob neki priliki pa je baje svojemu nečaku Sergiu, bratu Wilme, dejal, da ga bo on naučil spoznati ženske. Ta stric je nekoč povabil Wilms na izlet z avtomobilom, kar pa je Wilma odklonila, češ saj ti ni na čelu zapisano, da si moj stric. Montesi zanika, da bi se njegovo razmerje do Giulia-nija po pogrebu Wilme ohladilo. Le srce se mu je trgalo, kadar ga je videl, ker se mu je zdelo, da vidi ob njem svojo hčer. Po odmoru se zasedanje nadaljuje z zasliševanjem Wilmine matere Marie Petti, poročene Montesi, ki govori tiho m s tresočim glasom. Tudi ona opisuje dan, ko je zadnjič videla Wilmo približno kot mož- Ob 16.30 sta s hčerko Wando odšli iz hiše. Wilma pa je dejala, da bo raje šla na sprehod. Ko pa sta se ' vrnili, je ni bilo. Pravi, da je njo še prej zaskrbelo kot očeta, ker Wil-ma ni nikoli hodila ven sama, razen če je šla kupit kako malenkost in ostala je zunaj največ po P°1 ure- Nikoli pa se ni vrnila domov po deveti uri. Ob tej uri io je onega dne šel tudi mož iskat. Tudi sama je šla ven, misleč, da bo hčer našla kje IIHIlCntHHtIHHHHIHI De Nicola zopet v ostavki? Poslanci so razpravljali o novem pravilniku za policijski pripor, ki je slabši od fašistič* noga - Vigorelli se je potolažil: ostal bo minister, Čeprav ni dobil več denarja za pokojnine (Od našega dopisnika) RIM, 30- — Zdi se, da je zopet nastopila kriza pri u-stavnem sodišču. Danes je zasedanje odpadlo, ker je bil predsednik De Nicola bolan. Vendar je skoraj gotovo, da gre zopet le za «diplomatsko» bolezen. Vsekakor ga ves dan niso mogli najti, pač pa je njegov tajnik zanikal vest o pismu z ostavko. Znano je, da je De Nicola že dal ostavko na svoj položaj pred nekaj meseci, potem pa jo je preklical, ker so ga z vseh strani prosili, naj o-stane še naprej predsednik, obenem pa so mu obljubili, da bodo hitro odstranili vzio-ke, zaradi katerih je hotel pustiti svoje mesto. De Nicola je namreč zelo občutljiv, ko gre za ugled ustavnega soci-šča. Kot pošten človek, ne more dopuščati, da se ta najvišji sodni organ, ki izreka razsodbe tudi o tem, kdaj vlada dela proti ustavi, ne spoštuje. Dogajalo se je, da se vlada za razne razsodbe ni zmenila in izvršna oblast je ravnala naprej po svoje kljub izrečeni razsodbi, da ravna protiustavno. Potem so vendar začeli nekatere zakone v parlamentu pretresati in popravljati. Toda že osnutki novih zakonov so takšni, da so za Ustavna sodišče že kar žaljivi, ker v bistvu niso mnogo drugačni od razveljavljenih. Se najbolj pa je De Nicolo užalilo dejstvo, da niti vla- da niti parlament ničesar ne store, da bi odpravili nevzdržno stanje idveh ustavnih sodišč. V okviru sicilijanske avtonomije namreč obstaja neko sodišče, ki izreka sodbe o tem, ali so deželni zakoni v skladu z državnimi. možnost zahtevati podaljšanje pripora do sedmega dne Tako socialist Belinguer kot komunist Capalozza, ki je poročevalec manjšine, sta poudarjala, da pomeni ta načrt korak nazaj. Capalozza je dejal, da gre za «reformatio Ko pa je bilo ustanovljeno U- jn peius« Roccovega kodeksa, stavno sodišče, so mu pri- - • ....... padle tudi funkcije tega sicilijanskega sodišča- Vlada sc-veda ne mara drezati občutljivih Sicilijancev, ki bi v lem videli okrnitev njihove avtonomije. Toda če je to pojasnilo, ne more biti tudi opravičilo za njeno pasivnost. De Nicola ve, da bi o tem moral razpravljati parlament in je v tem smislu že tudi večkrat govoril s predsednikoma obeh domov, s predsednikom vlade in drugimi, toda vlada vso stvar zavlačuje v nedogled. Ker bo prihodnje zasedanje Ustavnega sodišča 6. februarja, se bo pač moraio do tedaj vprašanje razčistiti. Seveda so uradno zanikali, da bi bil kakršenkoli razdor med Vlado in Ustavnim sodiščem. S tem pa še niso odpravljena neka trenja, ki dejansko obstajajo, in od vlade je odvisno, da se stvar pošteno uredi. Prav danes so v poslanski zbornici razpravljali o Moro-vem zakonskem načrtu, ki določa spremembe k sedanjemu pravilniku o policijskem priporu. Po tem načrtu se namreč oblast policije raztegne toliko, da se ji da mov proti deseti uri in je telefonirala moževemu bratu Giuseppu, ki je kmalu prišel k njim in nato skupaj z ostalimi iskal. O Wilminem zaročencu pravi, da je bil prisrčen m dobro vzgojen in ne spominja se, da bi kdaj kaj motilo odnose med obema. Predsednik vpraša gospo Montesi, če se spominja, da ji ie nekoč rekla Wilma, da je bila v kinu, toda ni vedela povedati, kakšen je bil film. Tedaj mati odgovori, da sta pač zaročenca želela biti nekaj časa več sama, pa sta raje šla na sprehod kot pa v kino. Nato se govori o obisku dr. Passarellijeve pri Montesije-vih. Ta je telefonirala, ko sta bila tam policijska funkcionarja Mignozzi in Morlacchi. Rekla sta, naj kar povabijo Passarellijevo in naj ji rečejo, da sta onadva njih sorodnika. Passarellijeva je zatrdila, da je videla Wilmo v vlaku, ki vozi v Ostio. Prav ona pa je tudi bila, ki je govorila o nesreči, česar pa v začetku gospa Montesi ni marala verjeti. Končno pa so sprejeli hipotezo o nesreči, ker Wil-ma ni znala plavati. Ta hipoteza je bila najbolj verjetna tudi zaradi neoporečne moralnost Wilme. Mati Wilme pojasni nato še eno podrobnost, ki se ne sklada s tem, kar je pri preiskavi povedala njihova po-strežnica Nunziatina Gionni. (Ta je namreč povedala, da je Wilma imela na sebi tedaj, ko se je izgubila, pas za nogavice, ki ga je nosila na goli koži in je bil zelo ozek, tako da si ga ni mogla skoraj nikoli sama speti, Z njeno pripovedjo se je utrdila hipoteza o zločinu tako zato, ker je ta kos obleke izginil, kakor zato, ker si ni mogoče misliti, da bi si Wilma dala pas proč, preden bi si šla zmočit noge in še tem manj, če bi hotela napraviti samomor). V nasprotju s tem, kar je povedala postrežnica, pa je Montesijeva dejala, da je imela Wilma «navaden» pas za nogavice, ki si ga je navadno dna''nad hlačke. Tako bi bilo mogoče, da bi ji v vodi zlezel dol. Tu se oglasi odvetnik Lupiš, eden izmed zagovornikov Montagne, ki zahteva, naj se pribavi akt smrti neke Celestine Mo-naci, pri kateri se je dogodil analogen primer: potem ko je bilo njeno truplo šest ur v vodi. se ji je snel pas za nogavice. Mati Wilme nadalje pove, da so bile Wilmine nogavice, ki so izginile, iz nylona ter s šivom, torej različne od tistih. ki so »e nekaj časa po smrti Wilme našle v pesku pri Tor Vajanica. Zaslišanje Sergia Monteeija, brata Wilme, je bilo zelo kratko. Ta ie v nasprotju z izpovedmi očeta, ki si ni bil prav na jasnem od kod j« prišla hipoteza o «nožni kopeli«, izjavil, ča je slišal govoriti v družini nekaj dni pred izginotjem Wilme o njeni želji, da bi šla v Ostio, kjer bi si z morsko kopeljo odpravila rdečico nog. O iska. nju v Tor Vajanica 13. aprila pove, da jim je nekdo svetoval. naj povprašajo pri paznikih v Capocotti. Eden od paznikov je v prisotnosti svoje žene omenil, da je skozi pristavo vozil neki avto. v katerem je bila poleg vozača tudi neka deklica. Vendar je izključil, ča bi bila to Wilma Montesi, ko so mu pokazali njeno sliko. Sergio Montesi izključuje, da bi bil ob tisti priložnosti slišal Giu-lianija rečd: «Ce bi jaz govori, koliko stvari bi prišlo na dan!« Zasliševanje ostalih prič je bilo preloženo na jutri. Stališče očeta in matere je človeško razumljivo. Oče je dejal, da je njegova hči zanj dvakrat mrtva: ubili sta jo tudi krutost in podlost, pri čemer je mislil na to, kaj vse se je o njegovi hčeri pisalo, ko je prišla zadeva na dan. Vendar se starši bržkone motijo, ako so prepričani, da oo res o Wilmi prav vse vedeli. Preiskovalni sodnik dr. Sepe si je na podlagi raznih poizvedb ustvaril sliko, ki je le nekoliko drugačna kot tista. ki jo kažeta oče in mati. Tudi če ni mogoče naravnost govoriti o «dvojnem življenju«. to razni dokazi, da je bilo življenje Wilme drugačno — vsaj podnevi — kot ga prikazujejo starši. Tudi k ne- ki je uvedel policijski pripor, toda vsaj z raznimi o-mejitvami in jamstvi. Dejal je nadalje, da gre vlada celo preko meja, ki jih je pO' stavil fašizem v tej stvari. . Giulianijevega pisma iz- Poslanci so nato nadaljevaji haja. da je imela Wilma neko «skrivnost», za katero mati ni vedela, čeprav trdi, da je vedela prav vse o hčerki. Na samem procesu pa je prišla doslej na dan še neka stvar, ki to jo sodniki gotovo opazili. Odvetniku Bellavisti ni bilo prav nič prijetno, ko so pazniki s Capdcotte govorili o tem, da je prišel on k njim in jim svetoval, kako naj govore. Sicer je takoj navedel vse svoje uradnike kot priče, da bi se izkazalo, da ni on iskal paznikov, temveč oni njega, pa kljub temu je tam bržkone kaka ranljiva točka. Najbrž je tudi zaradi tega tako odločno izjavil, da ne bo slekel tvoje advokatske toge na tem procesu, «Vi bi namreč moral nastopiti kot priča, kar je kot možnost o-menil tožilec. Kaj bistvenega, takega, po čemer bi mogli sklepati, kako se bo proces končal, pa se dotlej v prvih šestih zasedanjih še ni zgodilo, razpravo o agrarnih pogodbah. Vigorelli se je zadovoljil, kot je razvidno iz njegove izjave, ki jo objavlja današnja »Giustizia«, z zagotovilom vlade, da bo vzela v pretres načrt za preureditev invalidskih in starostnih penzij. Tako bo po mnenju Vigorel-lija volk sit in koza cela — vendar gre tu le za vlado in Vigorellija, ki bo pač ostal še naprej minister in torej ne bo podal ostavke. Koliko bo pa zares upokojencem poma-gano s proučevanjem načrta, pa je drugo vprašanje; gotovo pa to ni tisto, kar je Vigorelli vsaj v svoji prvi razburjenosti zahteval, namreč več denarja za pokojnine. Longo in Spano, ki sta se vrnila iz Moskve, sta danes centralnemu komiteju KP1 poročala o razgovorih v Moskvi in Budimpešti. A. P, januarja Vreme včeraj: Najvišja temperatura 7, najnižja 1,7, ob 17. uri 6,4, zračni tlak 1027,7 pada, vlaga 61 odst., morje mirno Vreme danes: Lepo, sončno vreme. Temperatura brez bistvenih sprememb. Danes, ČETRTEK, 31. januarja Marcela, Divna Sonce vzide ob 7.29 in zatone ob 17.09. Dolžina dneva 9.40. Luna vzide ob 7.18 in za.one ob 18.06. Jutri, PETEK, 1. februarja Ignacij, Igo 21.00 Dramatizirana zgodba: Gian Domenico Giagni: «Jablanova miza«; 22.00 Nove knjige in izda)«: ((Slovensko pripovedništvo m dramatika v leno 1956». 22.15 Mozart: Simfonija št. 35 v D. duru; 22.35 Glasba iz revij; 23.60 Gavote in mermeti. T 8 S T I. 11.30 Operna glasba; 16.45 Zgodba Jelly Roli Morton: 17.30 Parada orkestrov; 19.30 Popevke sreče; 21.10 V počastitev Artur* Toscaninija spored posnetkom koncertov, ki jih je on dirigirali 22.15 Lina VVertmueiier in Mat-teo Spinola: «Malo miren Olimp«, siušna igra. KOPER Poročila v .slovenščini: 6.00i 7.00. 7.15. 13.30, 14.15, 15.00. 19.00. 2200 Poroči1« v italijanščini: 6.30, 12.30. 19.45 23.00. 7.15 Glasba za dobro jutro! 7.30 Jutranji koledar; 13.45 Glasba po željah: 14,30 Lahka gl**: ba: 15.10 Zabavna glasba; 15-25 Pojeta z. Gašperšič in J. Triler- SLOVENIJA 327,1 m, 202,1 m, 212,4 m Poročila ob 5.00. 6.00. 7.00, 13.00. 15.00. 17.00. 19.00. 22.00 11.00 Pesmi za naše male; 11.1* Matej Rode: Prašiček si želi zavihan rep; 11.30 30 minu.t sim. foničnlh plesov; 12.00 Lahek opoldanski spored; 12.40 F. Au-ber: Nema iz PorticiJa, uvertura; R. vvaigner: Rienzi. uvertura! 13.15 Igra kvintet Jožeta Kam-piča; 13.30 Popularne melodij* iz orkestralne glasbe: 14.35 Želeli ste — poslušajte!; 15.40 U. trlnki iz literature — Alian R°v Evans; Kaasov odhod: 16.00 Z našimi si-listi in skladatelji; 17.18 Zaoavna in plesna glasba na tekočem traku; 18.45 Umetne M narodne pesmi poje Komorni mo. ški zbor iz Celja; 20.10 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov — sodelujejo kvintet bratov Avsenik, Gorenjski vokalni kvintet in trio Ahačič; 21.00 Mihail Solohov (literarna oddaja); 21.35 L. van Beethoven: Sonata v ?. molu op. 5 št. 2 za čelo in klavir (A. Janigro . C. Zeccht)! 22.15 Pa svetu jazza — Drobne zanimivosti. TELEVIZIJA 17.30 Spored za otroke; 18.30 Kulturni pregled; 20.45 ’ Vesti! 21.00 Odnehaš ali nadaljuj**! 21.50 Prvi aplavz; 22.45 Stroj Z* življenje. Nezadovoljivo izkoriščanje rotacijskega sklada Sporočilo Zveze uslužbencev vladnega komisariata Odgovori na vprašanja poslanca Coiitta kažejo na zapostavljanje Nezadovoljivo stališče do napredovanja, periodičnih poviškov, delovnega urnika, trinajste plače in sklada za posojila V NEDELJO, 3. iebr. ob 16*. uri bo v dvorani Avditorija v Trstu za Tržaško ozemlje 31,700.000 lir primanjkljaja v letošnjem miljskem proračunu V soboto 2. februarja ob 20.30 v Križu John Patrick Občina bo imela zaradi znižane trošarine na vino 8 milijonov lir manj dohodkov kot lani - Nakup novega avtobusa «VROČA KRI» —c— nedeljo 3. februarja ob 16. uri v Nabrežini John Patrick «VROČA KRI» DRUŠTVO SLOVENSKIH SREDNJEŠOLCEV V TRSTU KLUB ZAMEJSKIH ŠTUDENTOV V LJUBLJANI Poštna uprava sporoča, da bo od jutri dalje raztegnila teleprintersko službo iz Ri-ra, Milana, Genove, Turina in Trsta tudi na naročnike v Argentini. (vesela študentovska igra) Nastopajoči po abecednem redu: Breda Bekar Darko Jagodic Hubert Kante Angel Košuta Vida Košuta Albert Pečar Drago Rus Danilo Sedmak Dogaja se v Ljubljani leta 1957 Prva tatvina v skladišču kave spravila pet tatov za zapahe Obširna razprava SGKZ o slovenskem šolstvu prla v notranjost. Da bi se zdelo vse v redu, je Tureovich dopolnil manjkajoči del obroča z umazano kruhovo sredico. German in Nacinovich sta v notranjosti začela vrtati zid in po večurnem delu se jima je posrečilo okoli 2.30 ponoči vč reti v sosedno skladišče kave, last trgovca Po-lojaca. Ves ta čas pa sta Tur-coviich in Germanova hodila okoli in ko so jima odprli Polojačevo skladišče, sta tudi onadva vstopila. Tureovich je samo pogledal okoli ter prerezal vrečo, iz katere so se vsula zrna kave. Nekaj prgišč je spravil v majico, kar so naredili tudi vsi ostali in se nato vrnili domov-German te je takoj vrnil v skladišč«, medtem ko je Tur-covich obiskal dva lastnika motornih vozil, s katerima je bil že prej domenjen za prevoz. Toč a ta dva sta ((zavohala«. da nekaj smrdi po nepoštenem in sta vožnji odpovedala. Skupina je tako ostala na cedilu, vendar da ne bi odšli po tolikem delu praznih rok domov, so si zopet napolnili žepe in zap-uttili prizorišče svoje tatvine. Skupno se jim je posrečilo ukrasti le 52 kg kave namesto predvidenega večjega števila vreč. To so naslednjega dne, mečtem ko je vsak šel na redno delo, s pomočjo Tureo-vioheve 60-letne sestre Gisele iz Ul. Madonnina prodali po 1200 lir kg 42-letni Caterini Pugli-ese s Scala Bonghi, ki jo je nato prodala, po kakšni ceni ni točno znano, neki Pini iz bivše cone B. Kakor se vidi, jim je tatvina prinesla le majhen dobiček, Toda to naj bi bil samo začetek, kajti skupina je imela v načrtu še tri tatvine. Prvo v škodo pražilnice kave in bara v Ul. Geppa za kar so imeli že pripravljen ponarejen ključ, drugo v podobnem baru na vogalu Ul. Torrebianca z Ul. S- Lazzaro in tretjo v škodo nekega trgovca na vogalu Ul Ginna-stica z Ul. Timeus, Prvi dve tatvini tta bili v načrtu v nočnem času, tretja pa podnevi, to je sreči popoldanskega odmora. V to trgovino pa bi stopila le Germanova. Dan te tatvine še ni bil določen, ker so čakali na ugodno priliko, ko bi našli, vsaj oni so tako predvidevala, kakega pol milijona lir v gotovini. Toda na srečo so ostali le načrti, kajti Turcovieha, njegovo sostanovalko, proti kateri je njen mož 8. t.m. vložil tožbo zaradi zapustitve zakonskega krova, njenega sina, Kraigerja in Naoinovicha so spravili v zapor in jih prijavili sodišču pod obtožbo tatvine in posesti vlomilskega orodja. Na zatožno klop bosta morali tudi Turcoviche-va eestra, ker se je vmešal« pri prodaji ukradene kave in tudi Pugliesejeva ki je kavo kupila. Obe pa bosta čakali na začasni svobodi na sodno razpravo. Predstava bo v SOBOTO 2. februarja 1957 ob 20.30 na stadionu «Prvi maj« VABLJENI K ŠTEVILNI UDELE2BI! Vstopnice so na razpolago v Tržaški knjigarni v ul. sv. Frančiška 20, tel. 37338. Usodna zamenjava dveh steklenic Zamenjava dveh steklenic je bila usodna za 48-let-nega najemnika gostilne v Ul. Saltua-ri Giovannija Balosa iz Ul Ba-seggio. Mož je namreč okoli 19. ure spil neko tekočino iz steklenice in šele tedaj se je zavedel, da tekočina ni bila nič drugga ko sol-na kislina. Takoj zatem se je z rešilnim avtom odpravil v bolnišnico, kjer je povedal, kaj se mu je pripetilo, vendar so bili zdravniki mnenja, da zadeva ne bo nevarna in da bi moral Balos okievati v 10 ali 12 dneh. Pridržali so ga na III. zdravniškem oddelku, kjer >pa je nesrečnež okoli 20. ure podlegel poškodbam. ——«»------ Nezgoda na delu Na II. kiruškem oddelku so včeraj zjutraj sprejeli 55-let-nega Marija Primosija iz Ul. dei Moreri, ki je med delom na vlačilcu «Velox», ki je bil zasidran na pomolu Audace po nesreči zašel s prsti med kolesje nekega stroja. Ta neprevidnost ga je drago stala, kajti mož je moral v bolnišnico, kjer so mu ugotovili globoko rano na kazalcu desne roke. Okreval bo v 9 ali 12 dneh. OD VČERAJ DO DANES ROJSTVA. SMRTI IN POROKE Dne 30. januarja 1957 se Je v Trstu rodilo 14 otrok, umrlo je 8 oseb, porok pa je bilo 10. POROČILI SO SE: mizar Clau-dio Maghet In gospodinja Nelda Colaussi, pomorščak Mario Se-guhn in gospodinja Elda Valentini, tramvajski uslužbenec Celestino Comsoll in gospodinja An na Oolli, žagar Luig! Marti, nuzzi In gospodinja Alberta Sinkovi«, trgovski ravnatelj Sigt-sfredo Neumann in gospodinja Anita Sedmak, pomočnik Mario Legovlch In prodajalka Edd-a De Marchl, zdravnik Bainglo Mi-gihell ip, gospodinja Maria Ren-zižlli. Inženir Ernesto Movls in zdravnica Krvina Tomasi, zidar Virgillo Rerossa In gospodinja Adalgisa Konta not, tapetnik Emi. llo Rota In gospodinja Vittorla Konrad. UMRLI SO: 87-1 et na Ellsa Brandolin vd. Venica, 85-letnl Antonio Paoli, 47-letna Marghe-rrta Stlbil por. ' Chersovant, 68. letna Marta l.lrussi vd. Zupančič, 46-1 etn a Ema Gerzelj por. Vi veda, 81-ieitna Ena Supančič vd. samengo, 6l)-letna -Anna Col. letolg, Pairizla Babici stara 1 mesec. NOČNA SLUŽBA LEKARN v Januarja Davanzo. Ul. Hernlnl 4: Gtustt. Strada del Friuli 7 (Greta); Mil-/ o. Ul Buonarroti 11; Mlzzan. Trg Venezia 2; Tamaro-Neri. Ul. Dante 7. II. gledališki ples bo 9. februarja 1957 (~ OtEDALlSČA ) GLEDALIŠČE VERDI V soboto ob 20.30 bo za abonma c za vse rede tretja predstava Hosselltnijeve « Vojne«, Viozzijeve «Nočne intervencije« in baleta «La bottega fantasti-ca». Danes dopoldne se prične prodaja vstopnic pri gledališki blagajni. neprimeren ukrep Kakor smo izvedeli, so učiteljskemu zboru slovenske šole v Ulici sv. Frančiška sporočili, da bo šola morala odstopiti »začasno« eno ucilntco — in sicer učilnico V. razreda — dijakom nekega razreda na zavodu «A. Volta«, ker bodo baje učilnico le-teh popravljali. Sporočili so Jim ludi, da se bo to zgodilo že prihodnji ponedeljek 4. februarja. Hkrati pa se zanimiva okoliščina, v povsem rasističnem slogu, da Jo bodo »gostje« uporabljali v dopoldanskih urah, medtem ko naj bi se domačini stisnili kamor koli, dosedanji dopoldanski pouk pa prejemali v popoldanskih urah! Ne glede na dejstvo, da morejo dijaki z zavoda »A. Volta« začasno gostovati v neki drugi učilnici svoje lastne Sole, in tudi ne glede na dejstvo, da gre pri tem za očitno oškodovanje slovenske sole, Je vsiljevanje italijanskih dijakov (in to mladeničev med 13. in 17. letom!) med slovensko ljudskošolsko mladino, milo rečeno, akt skrajne nepremišljenosti, da ne govorimo, kaj bi tako vsiljeno in nezaželeno sožitje pomenilo za ze itak precej razrvane živce našega učnega osebja, ki Je prisiljeno opravljati svojo dolžnost v tako malo rožnatih okoliščinah. Kljub temu, da je namen italijanskih šolskih oblasti v tem primeru povsem Jasen, in da gre za sklep, o točnosti katerega ne moremo dvomiti, upamo, da bodo pristojne oblasti pravočasno ukrenile vse potrebno, da se kaj podobnega ne bo dogodilo niti pri hodnji ponedeljek niti kdaj koli pozneje. Izpred kazenskega sodišča Za tri tatvine na 26 mesecev zapora UDIINKA PKONVKTA Prosvetno društvo »S. Škamperle« obvešča, da je knjižnica odprla vsak torek in petek pred pevsko vajo in po njej. * * * Izvršni odbor Slovenske prosvetne zveze v Trstu bo imel sejo v petek 1. februarja t. I, ob II. uri na sedežu. * * * Pripravljalni odbor za ustanovitev prosvetnega društva Ro-Jan.Skorkija vabi na občni zbor, ki bo v soboto 2. februarja t 1. ob 19,30. Prosimo za točno in številno udeležbo. Ni se zadovoljil z lastno krajo, marveč je nagovarjal k tatvini tildi mladoletnika med zasliševanjem nam priznal, iz ribiškega čolna, last 42-letnega Guerrina Tellurija od Sv. M.M. Sp. Tako je mož čakal na dva procesa, in sicer bi se moral na enem zagovarjati sam, na črugem pa bi mu delal družbo na zatožni klopi mladoletni Vinicio D. Med razpravo pa so združili oba procesa m tako je prišlo na dan, da je Fornasa-ro, kljub svojemu zanikanju, res ukradel barometer, katerega je nato izročil v prošnjo, da mu ga proda, nekemu Francescu Perosi. Ta pa, kii je vedel. čjgav 3e P*:ed-met in ker je bil prepričan, da ga je Fornasaro ukradel, je sklenil vrniti barometer gospodarju, zaradi česar je stopil v gostilno »Tommaso« v Ul. Lazzaretto Vecchio, kjer je okradeni ribič Viezzoli po navadi kos-il. Ker ga ni našel, je barometer izročil laotniku gostilne, 2e takoj se je videlo, da je stanje za Fornasara preoej resno, še posebno ker je moralo sodišče upoštevati °bte-žilno okolnost. da je navajal mladoletnika in slaboumneža k tatinskemu delovanju. Na podlagi tega ga je eodišče spoznalo za krivega obtoženih dejanj, to je vseh treh tatvin, in ga obsodilo na 2 leti in 2 meseca zapora ter na plačilo 19.500 lir globe. Nasprotno pa je prekinilo postopek in o-prostilo mladoletnika kazna ohvuntii.a SINDIKAT SLOVENSKE SOLE vabi svoje članstvo na »estanek, ki bo danes 31. Jan. ob 11.30 v prostorih sindikata v Ulici F. Fllzi 8-1. Na dnevnem redu bodo razgovor In poročila o tekočih zadevah. SOLA GLASBENE MATICE Obveščamo starše gojencev, ki sodelujejo pri otroškem pevskem zboru, da bodo vaje odslej vsa. ko soboto ob 18. ur| v Gregorčičevi dvorani v Ul. Roma 15-11. Prva pevska vaja bo v soboto ČETRTEK, 31. Januarja 1»37 TRST POSTAJA A 11.30 Lahki orkestri; 12.00 Al. plmzem in smu Carstvo- 12.10 Za vsakogar nekaj; 12.45 V svetu kulture; 12.55 Melodije Iz 111-mov; 13.30 Dva operna dueta; 13.58 Ritmične zasedbe; 17.30 Plesna čajanka; 18.00 H»ydn: Godalni kvartet v Es-duru op. 64 St. 6; 18.18 Berlioz: Mennet — ples sllfid in koračnica iz opere ((Fausiovo pogubljenje«; 1830 Ameriški znori; 18 50 Schumann Fantazija op. 12; 19 15 Sola in dom; 19.30 Hustra glasba; 20.00 Šport; 20.05 Dunajski odmevi; 20.30 Utrenbachova fantazija: 20.55 Satnt Saens: Valse caprtce; ZAHVALA Globoko ganjeni zaradi kih izrazov sožalja, ki smo J prejeli ob smrti našega dfS gega moža in očeta Franca Zajca (Rado) se vsem iskreno zahvaljuj*lllll, Žalujoči družin1 Zajec - Plesnita PRIMORSKI DNEVNIK 31. januarja 1957 ANGLO-AMERIŠKO SODELOVANJE IN EISENHOVVERJEVA DOKTRINA Britanska diplomacija je z dokaj različnimi občutki sprejela objavo tako imenovane Eisenhovverjeve doktrine o Politiki na Bližnjem in Srednjem vzhodu. 2e samo postavljanje diagnoze ter nakazano zdravljenje navideznih bolezni, o katerih se govori v »doktrini« ameriškega predsednika, zelo spominja na preteklost britanske politike. Govori se namreč o isti zunanji nevarnosti, ki naj bi bila mnogo večja od notranjih problemov tega področja. Za odstranitev te nevarnosti se Predlagajo predvsem vojaški ukrepi. 2e sama sestava predloženih ukrepov pa je taka da predpostavlja vodilno vlo-80 določene velike sile — v tem primeru ZDA — za vse Področje Bližnjega in Srednjega vzhoda. Ameriški državniki so v zadnjih tednih sicer skušali dati doktrini nekake blažilne komentarje in vztrajali na tem, da se ta ne bo izvajala brez soglasja arabskih dežel, to se pravi, da se ZDA ne bodo vmešavale v suverenost te ali one dežele s te-8a področja, toda s tem se ae ne more izbrisati vtis, da 8re za nov sistem, ki bi bil odvisen izključno od največje velesile, od ZDA. Velika Britanija pa je vprav v zadnjih mesecih prišla do novih izkušenj, do izkušenj »velesile« na Bližnjem in Srednjem vzhodu. Te izkušnje so — kot vedno —- povsem negativne. Veliko Britanijo so te izkušnje stale njenega položaja v tem delu sveta in ji naprtile ogromne težkoče v vsej njeni politiki, eelo v njenem notranjem gospodarskem življenju. Dvomesečni primanjkljaj od 400 milijonov dolarjev kaže, da se je zaradi napada na Egipt n.ieno stanje izredno poslabšalo. Napad na Egipt pa je bil krona že vnaprej določene enostranske hegemonistič-ne politike V. Britanije v vsem področju arabskih dežel. Slabe izkušnje torej Veliko Britanijo silijo k temu, da bi ameriškim državnikom svetovala čim večjo opreznost, seveda v kolikor bi London ne Aelel, da bi tudi ZDA na lem Področju doživele podoben neuspeh. Zato lahko rečemo, da je britanska politična javnost izrazila svoje iznenadenje vprav zaradi tega, ker se v ®isenhowerjevi doktrini Tič m°re zaslediti nič kaj posebno novega. Po neuspehu -britanske politike in po njenem umiku iz vsega področja Bližnjega vzhoda — ki Je labko Začetek umika iz vsega Srednjega vzhoda — je Velika Britanija prisiljena opreti se na ameriški vpliv, da bi v tem področju ostala, pa če-Prav kot šibkejši partner. Zato britanska mnenja v določeni meri spominjajo na one oprezne kritike, ki so Veliki Britaniji dajali — Američani, ko so se Angleži pripravljali na vojaško akcijo. Ce so zelo »daljnovidni« Angleži še pred kratkim videli rešitev v tem, da je začela Amerika voditi zares široko politiko v azijskem prostoru — politiko, ki se ne vrti le okoli problemov vojaških blokov in paktov in kaže razumevanje tudi za dežele izven blokov — sedaj poudarjajo, da se uresničenje ciljev Eisenhowerjeve doktrine da težko predvideti v «dimu, ki se po očitnem porazu Zapa-da še ni polegel. Po mnenju Angležev je za ta poraz kriva celotna politika Zapada v zadnjih letih. V čemer se niti ne motijo. Formalno poudarjanje potrebe po soglasju še ne zadošča. To poudarjajo posebno oni Angleži, ki smatrajo za potrebno, da se politika Za-pada temeljito spremeni. Oni Angleži pa, ki so ostali zvesti konservativizmu, sprašujejo Američane: čemu naj vam bo nova doktrina, ko pa že imamo bagdadski pakt, v katerega so se že vključile nekatere dežele tega področja? Ali ni bolje — se sprašujejo — podpirati neposredno bagdadski pakt, ko ta že uživa vsaj delen ugled v a-rabskem svetu, medtem ko izziva- Eisenhowerjeva doktrina le sum. ki se ne bo omejil le na Naserjevo skupino neodvisnih dežel. In tako London komentira Eisenhower.ievo doktrino kar z dveh položajev in sicer po tem, ali izhaja iz potrebe, da se ohrani politika bloka na Bližnjem in Srednjem vzhodu, ali pa s stališča, kako se izogniti ponovitvi dosedanje politike z ustreznimi rezultati. Tako v prvem, kot v drugem primeru je angleški odnos do nove ameriške politike in dosledno s tem do britanskega sodelovanja v njem kritičen. Mogli bi celo reči, da je Velika Britanija v tem trenutku do njega negotova in pasivna in da se še ni o-predelila za določeno politiko. Kar se pa tiče njene sedanje politike v Adenu, je to le odmev njene dosedanje politike na tem koncu sveta. Kako je britanska politika že sama po sebi v tem področju še vedno protislovna, bi lahko prikazali z nedavnim nastopom bivšega državnega podtajnika Nuttinga, ki v zadnjem času začenja z veliko publicistično dejavnostjo — v ameriškem tisku. Nutting je eden izmed onih. ki se zavzemajo za obnovitev britansko-ame riške enotnosti. Toda Nuttingovo stališče je mešanica skrajne psihoze hladne vojne in blokovske politike na eni ter previdnosti in želje po spremembah na drugi strani. V vrsti člankov, ki jih je objavil v «New York Tribune« poziva Nutting na alarm zaradi navidezne velike sovjetske nevarnosti. On se ne zadovoljuje samo z oživljanjem in krepitvijo NATO, ampak poziva, naj bi se poslalo orožje »ilegalnim organizacijam« v Vzhodni Evropi. To so predlogi, ki so se doslej brali edinole v nekaterih Hearstovih listih. Kar se tega tiče, se zdi, kot bi bili njegovi članki napisani že pred petimi leti. Z druge strani pa se Nutting zavzema za novo, širše razumevanje azijskih vprašanj in najavlja svoje potovanje po deželah, ki so izven blokov. Namen Nuttingovega potovanja je proučevanje njihovih problemov in borba za večje razumevanje Zapada za te probleme in to — v novem duhu. Torej Nutting misli dejansko oživiti pobudo, ki so jo pred nekaj meseci pripisovali Američanom. On želi, da bi se v azijskem področju vodila bolj elastična politika in da bi obnavljanje ameri-ško-britanske enotnosti temeljilo vprav na tej elastični politiki do dežel, ki so izven blokov. V zvezi s tem se vsiljuje vprašanje ali se more istočasno v enem področju voditi politika hladne vojne v drugem področju pa «nova politika?« Tudi v iako tipični svetlohtinski drži se je dal »markiz« Ugo Mantagna posneti, verjetno v prepričanju, da mu u-tegne to vendarle koristiti, morda celo pri sedanji razpravi v Benetkah IIIIIIIUIIII|||||||||||||||||||||||||ll|||||||||||||||||l|ltl||||||||HIIII||||||||llllllltlllllllllllllllllllllllllllUIUIIIII>IIIIIIIIIllUI!l||||ll||||||||||lltlllllllllllllll NEKAJ PODATKOV O TOLIKO OPEVAM POLICIJI Kaj je Scotland Yard? Policija, ki so jo mnogi pisatelji vnesli v svoje detektivske romane, zares dobro organizirana, vendar tudi njej včasih spodleti Je Skoroda ni človeka, ki bi ne imel o toliko opevani angleški policiji Scotland Yardu mnenje, da je to najboljša policija na svetu, ki sploh ne more zgrešiti. Vzrok temu so številni kriminalni romani in podobno čtivo, v katerem so tovrstni pisatelji to policijo o-vili v neko tančico izredne tajnosti in neverjetne sposobnosti. In vendar je ta policija v marsičem enaka ali vsaj podobna vsem drugim policijam na svetu. Vstop v to policijo je možen vsakemu Angležu v starosti med 20. in 30. letom, seveda, če je povsem zdrav in če napravi sprejemni izpit. Po trimesečnem šolanju mora vsak novi član policije napraviti dve leti staža v uniformi in šele tedaj se lahko odloči za poklic detektiva, seveda če čuti za to določeno nagnjenje in pa če pokaže primerno sposobnost. Seveda mora pred tem še ponovno na izpit, nakar preide v odsek za kriminalistična raziskovanja k tako imenovanemu CID. Tudi tu mora najprej na šestmesečni tečaj, za katerega pa se izberejo le najbolj prikladni in najbolj sposobni, dočim ostale vrnejo spet v redno policijsko službo. Tiste pa, ki oce- """'■■iniiimimnnMMin ................................... OB NJEGOVEM NASTOPU V DVORANI NA STADIONU «1. MAJ» Koncert učiteljskega pevskega zbora nijo za najbolj sposobne, pošljejo šele za pomočnike k CID, kjer morajo napraviti penovno eno leto staža, deloma v uniformi, deloma v ci-vilu. Po šestmesečnem stažu jih čaka ponovni izpit. Po prestanem izpitu dobijo podoficirski čin Sele v tem trenutku postanejo pravi člani Scotland Yarda. Odslej naprej je napredovanje odvisno izključno od sposobnosti in marljivosti vsakega posameznika. Agent Scotland Yarda pa ima vedno na razpolago številne specialne službe Scotland Yarda, ki so izredno važne in učinkovite. Na enostavno zahtevo lahko dobi obširna poročila o posameznih ljudeh, o sredin., v kateri ti Žena - otrok - dom - gospodinjstvo - moda MODERNA ŽENA NE MORE MIMO MODNIH NOVOSTI Važnost mode v današnjem svetu Moda, ki se je včasih zdela nekaj nepomembnega, ima danes vedno večji pomen; lahko pospešuje, lahko pa tudi zavira napredek in civilizacijo na sploh v redu. Ce je bil nekdo pred porotnim sodiščem oproščen zaradi pomanjkljivega dokaznega materiala, sme biti za isti prekršek ponovno aretiran le tedaj, če je policija zbrala tak dokazni material, ki se ne da več izpodbiti. Poleg gornjih značilnosti je za Scotland Yard značilna tudi njena zanimiva funkcija glede teritorialne kompetentnosti. Na Angleškem ima vsaka grofija svojo lastno policijo, pogosto pa celo vsako mesto. Vse te policije so druga od druge neodvisne, vsaka pa ima tudi svoj kriminalni odsek. Ti kriminalni odseki in policija nasploh med seboj sodelujejo. Sodelujejo pa hkrati tudi s Scotland Yar- Ijudje žive, splofi Jt> vsem, jdpm, ki pa nima nikake pra- . retelelo nedeljo je koncer-'Jpl na stadionu «Prut maj» ** hetjski pevski zbor «JEmi 1 da,Vž» iz Slovenije. Tega * °ra namreč ne sestavljajo f)evci, kj žive v enern ali dru-0em mestu, temneč učitelji-PeVci, ki izvršujejo svoj uči- e Jski poklic širom po celi Slo-od Solkana do Stajer- * « in Prekmurja. Program 1 naštudira vsak pevec savi, redkih priložnostih se pa ganejo za skupno vajo. Tak Qci n študiran) a opravičuje °ločeno skepso, vse kar se ti’ e izenačenosti, ravnotežja in °ločeni/i dinamičnih efektov, 4 nujno zahtevajo skupno de-°' medsebojno prilagoditev v Čnih efektih vseh glasov-skupin, doziranje dinami- ttd. Vendar se je izkazalo, Je bila vsaka skepsa neute- ^eijena. Doživeli smo pravo Presenečenje. Slišali smo zbor, vzorno izvaja ne samo to, ki ka T je nupisano v partituri, ejnveč tudi tisto, kar se na* Pisati ne dQt ?n jcar lahko Prebere in potem drugim po-. reduje ^ resnična glasbena ntuicija in prava muzikal-*0st izvajalca. Kako prav so meli tisti mojstri, ki so več-r<*t opuščali označbe tempa n dinamike, češ: a ko izvaja-Cc skladbo razume, bo že ,a!n pogodil tempo in dina-,niko m sploh pes način interpretacije; če pa skladbe ne “zu me, mu še tako točno "tnočeuanje pseh agogičnih in ainamičnih fines ne more Pomagati. J* Učiteljski pevski zbor je n*el V dirigentu Gregorcu Polnokrvnega muzika, ki imf' 0 skladbah, ki jih izvaja, jasli0 predstavo, točno ve, kaj °če ter pri tem zna izrabiti sa interpretativna sredstva: *aravna in spontano, brez pre-zauanj in nasitnih efektov. Naravno, da je zbor, ki nosi Emila Adamiča, vključil Program Jtiri njegove sklad-e\ V snegu, Kresovale tri de-°jk«. Vragova nevesta in Nocoj se mi je sanjalo. Poleg teh so bile v programu še skladbe Lajovica, Pahorja, Simonitija, Lipovška, Gobcu, Mokranjca, Brnobiča in neka) priredb narodnih pesmi. Pri vseh pesmih smo občudovali jasno dikcijo pravilno urejeno dihanje in, razume se, perfektno intonacijo. Zbor je pokazal veliko disciplino v vseh dinamičnih in agog ičnih efektih, dokaz, da je vsak pevec storil vse, da dosežejo skupni napori čim lepši učinek. Posebej naj omenim izvedbo nedosegljivega Lajovčevega Lana, Adamičeve Vragove neveste, Pahorjevega Očenaša, Gotovčeve Jadovanke in Mokranj-čevega VII rukoveta. Širše občinstvo sc je seveda najbolj napajalo ob izvedbi Pahorjeve Pa se sliš in Devove po gorah grmi. Ce že hočem biti v tem poročilu posebno vesten, moram omeniti, da so bili basi jev boljša. Alti polni in meh' ki, soprani nekoliko zastrti. Razume se, da je vsako estetsko podajanje odvisno od takih tehničnih stvari kot so dihanje izgovarjava, emisija glasu, intonacija itd. Toda vse to je lahko vzorno, pa nimamo kljub temu še umetniškega glasbenega podajanja. Pri Učiteljskem zboru pa imamo poleg teh zunanjih, rekel bi materialnih odlik, tudi notranje, duhovno, doživeto, in sicer pravilno in naravno doživeto interpretacijo. Skratka, resnično muziciranje. In to je glavni cilj glasbene umetnosti. Dvorana na stadionu «Prvi maj» je bila prepolna navdušenega občinstva. Tudi tržaški stanovski tovariši so se, čeprav drugih koncertnih prireditev ne posečajo v taki meri, to pot zelo številno odzvali’vabilu tega odličnega zbora. Zaradi njegovih kvalitet jc želja občinstva, da bi ga spet kmalu slišali, v palni na enem, ali dveh mestih nekoliko neenotni in da je bila | meri utemeljena v primeri homogenost tenor- kar ga zanima. Lahko zahteva posebno nadzorno službo, ki bo noč in dan nadzirala določeni kraj, določeno osebo. Na Tazpolago ima številne policijske laboratorije. Skratka, na razpolago ima vse, kar bi mu lahko pripomoglo k razčišče-nju problema, ima celo pravico. da ga pri delu ne sme motiti niti sam šef policije. Ko je agent Scotland Varda tako dokončal preiskavo in zbral ves dokazni material zahteva še nalog za aretacijo, ki jo po navadi sam izvede, le v najnujnejših primerih sme aretacijo izvesti tudi brez naloga. Brž ko je detektiv uspel in nekoga že aretiral, ga mora takoj obvestiti, česa ga dolži in ga opozoriti, da bo vse kar bo odslej govoril, uporabljeno kot dokazni material proti njemu. Sele tedaj lahko začne z zasliševanjem vendar ima angleški državljan pravico vsak odgovor odkloniti. Hkrati ima pravico zahtevati hrano, pijačo in posteljo Ne glede kdaj je bil britanski državljan aretiran, mora že naslednje jutro odgovarjati pred preiskovalnim sodnikom, ki bo ugotovil, ali je dokazni material, ki ga je zbrala policija, dovolj utemeljen za obtožnico, V kolikor je vse v redu, se bo razpra va začela najmanj v osmih dneh. Policija pa ima pra vico zahtevati odlaganje za 14 dni, da bi mogla v tem času dokazni material izpopolniti Na vsak način pa mora biti krivec v roku treh tednov al obsojen ali oproščen. Zaradi tega je Scotland Yard v svojem delu zelo previdna in o-sumljenca ne aretira kar na srečo po navadi vse do tedaj dokler nima v rokah dovolj trdnih dokazov. Posamezni zločinci so zato tudi leta na svobodi, pa čeprav policija toč no ve, da z njimi nekaj ni Učiteljskemu pevskemu zboru je za izreden uspeh česiitala tudi predstavnica Slovenske prosvetne zveze iz Trsta vice posegati v zadeve izven področja Londona in se na lastno pest vpletati v zadeve posameznih lokalnih policij. Scotland Yard intervenira izključno na zahtevo posameznih policij. Ko se na primer v neki pokrajini določena zadeva zaplete, tedaj lokalna policija prosi za intervencijo Scotland Yarda, ki pošlje tja svoje ljudi. Po navadi člani Scotland Yarda sodelujejo s krajevno policijo, vendar pa vedno ljubosumno čuvajo svojo avtonomijo in ni redek primer, da želijo delovati povsem avtonomno. Ko člani Scotland Yarda s pomočjo svojih posebnih služb zaključijo preiskavo, izročijo dokazni material krajevni policiji, ki sme sama izvršiti aretacijo. Edino v izrednih primerih sme aretacijo izvesti tudi Scotland Yardova policija. Ena od največjih pomožnih služ Scotland Yarda je »dvorana zemljevidov«. To je velikanski podzemeljski prostor, ki je razdeljen pravzaprav v več dvoran in kjer deluje vrsta posebnih strokovnjakov. Zidove teh dvoran prekrivajo velike karte Londona, na katerih se s pomočjo posebno obarvanih bucik beležijo najrazličnejši dogodki, vodijo preiskave in spremljajo dogodki ter sledovi. Na teh velikih kartah je praktično zabeleženo vse življenje Londona: Tu imamo posebno dvorano za prometne nesreče, posebno dvorano za rope, dvo rano »malih tatov« itd. Za dvorano «malih tatov« je zna čilno, da so bucike posebno na gosto posejane okoli železniških postaj, okoli postaj podzemne železnice in drugih podobnih mestnih križiščih, kjer je dejavnost te ljudi posebno živa. Vsak prijavljen primer se tu zabeleži in vnaša na karto. Marsikateri večji ah manjši zločinec mirno nadaljuje s svojo «dejavnostjo» in niti ne sluti, da se vsak njegov «podvig» zabeleži na karti, da ga agent Scotland Yarda stalno zasleduje, morda že mesece. Jasno, da se s tem obroč okoli njega oži in da bo prej ‘i slej končal za zapahi. Agent Scotland Yarda se nikoli- ne zanaša na srečo redkokdaj na intuicijo. On obdeluje vsak primer sistematično, solidno in realno ter z logično dedukcijo vedno uspe. Toda ta «vedno» ni po-vsem popoln, kajti tudi ljudje Scotland Yarda so le ljudje, to sc pravi, da lahko zgrešijo Zato je marsikatera zadeva ostala nerazčiščena in bila po dolgih letih arhivirana. V naši novoletni številki smo objavili članek pod naslovom »Ledene sveče v kraskih ja mah«. Pri objavi članka je po motoma izostal podpis avtorja prof. Pavla Kunaverja, kar , sedaj popravljamo, Moda pomeni najprej vse tisto, kar je sodobno, kar u-streza okusu časa. .zlasti glede oblačenja in navad. Moderen pomeni nov, po najnovejšem okusu: moderen človek — sodoben človek. Beseda moda dobiva v sedanjem času poseben poudarek. Ni samo izraz, rekli bi tema, o kateri govori ta, ali ona ožja družba: moda je postala del gospodarskega in družbenega življenja, postala je učiteljica v našem vsakdanjem življenju, ki dobiva svojo zakonitost. Iz zgodovine vemo, da so bile modne stvari, rekli bi jim lahko tudi novotarije, sprejete skraja z odporom, da so nastajale prav tako iz odpora, iz protesta. Ce govorimo danes o modi, ne mislimo samo o menjavi linije H z linijo A, ali s prehodom v linijo Y. Moda je postala industrija, ki ogroža to, kar je umetniškega, kar je v njej bistvenega in kar jo upravičuje. Moda lahko pospešuje napredek, kulturo, civilizacijo, lahko pa s pretiravanjem vse to duši in zavira. Torej moda v oblačenju! Kdor ima opraviti z modo. šivilje, krojači, čevljarji, klobučarji itd. ve, da se ta ravna drugače po letnih časih, kot smo vajeni po koledarju, ve, da modo diktirajo ljudje, ki jim je to poklic, mnogim naravnost konjunktura- Vsako leto je v juliju v Firencah, Rimu in Parizu tako imenovani modni sejem, na katerem pokažejo zimsko modo, v januarju pa poletno modo. Blagovni vzorci pa so določeni že leto dni naprej Modne revije so zlasti za ženske zmerom velika novost, presenečenje, navdušenje, pa tudi odpor. Vendar je treba poudariti, da na modo ne vpliva samo okus časa, marveč tudi drug činitelj. Zlasti ženska moda se je razvijala z vlogo žene v javnosti, z njeno emancipacijo, z njeno vlogo v družbi pri delu in podobno. Tako je v razdobju zadnjih petdeset let moda napravila velik razvoj in doživela tudi mnoge skrajnosti. V poslednjih letih pa je iz raznih skrajnosti ženska moda -skušala vendarle najti zmernejšo pot. Moda se ie nekako morala ravnati in prilagoditi tudi vsakdanji stvarnosti. Ni treba, da gledamo v pretekla desetletja, da ugotovimo, kako je bila obleka zmerom izraz življenjskih stroškov, razmer, okoliščin in podobno- Danes so razlike med skrajnostmi zelo zabrisane in ženske v raznih poklicih niso dosti drugače oblečene od onih, ki jim je glavno delo gospodinjstvo. V splošnem dandanes narekujejo modo denarne možnosti, zato se ženske ne navdušujejo rade za vse modne muhavosti, ki jih narekujejo «kralji» mode, kot so Dior, Balenciaga, Givenchy, Fath, Balmain in drugi, ki poudarjajo zdaj linijo v obliki črke H, A, ali pa Y. Moda, ki jo danes vidite v pariških salonih, postane v letu dni tako rekoč svetovna — posnemata jo Evropa in Amerika, njen vpliv pa sega tudi v Afriko, Azijo in Avstralijo. Sedanja demokracija mode, njena industrija, ima tudi svoje senčne strani. Američanka zahteva, da že narejena obleka, kot jo kupi v trgovini ustreza pariškemu kroju. Evropejke pa se v splošnem ne prilagodijo rade novi modi, zlasti ne, če je preveč ekstremna. Upirajo se ji tako dolgo, dokler same ne opazijo, da so se je nekako navadile. Kakor so se navadile na linijo H, ali A, prav tako se navadijo na linijo Y. Danes nudi moda zaposlitev tisočem in tisočem uradnikov, milijonom delavcev, nešteto strojev je v službi mode. Z modo vred se je razvila cela oblačilna industrija tekstilne, usnjene, krznarske, klobučarske in drugih strok. Moda danes ni več privilegij nekaterih izbrancev, v svoji« umirjenosti je postala del na-šegh življenja, vanj se je zarasla s svojimi umetniškimi in gospodarskimi koreninami. Ljudje so se zmeraj upirali novi modi, naposled pa so se ji privadili in jo sprejeli. Vedeti pa moramo, da je med pariškim ali italijanskim in tudi ameriškim vzorcem vsakršne modne novosti in izdelanim modelom cela lestvica možnosti, in da je odvisno ne le od krojačev, šivilj, modistk in drugih oblikovalcev novosti, ampak od vsakega posameznika, ki se skuša po modi ravnati, odvisno, s kakšnim okusom modo sprejema Kako napravimo medeno pecivo 20 dkg moke, 8 dkg sladkorja, 4 dkg medu, cimet, limonina lupinica, dišeči klinčki, pimenta, poper, pol pecilnega praška, 1 jajce, mleka po potrebi, mast in moka za pekač. Moko in sladkor presejemo na desko, pridenemo temu dišave (zmlete), pecilni prašek ali jedilno sodo in nazadnje še med ter jajce. Vse to zgnetemo v gladko testo (če bi bilo pregosto, prilijemo malo mleka), ki ga denemo na hladno počivat. Potem ga razvaljamo za dober nožev rob na debelo in zrežemo na poljubne oblike, ki jih denemo na namazan in z moko potresen pekač ter spečemo v pečici. Pecivo namažemo lahko z redko beljakovo glazuro in spečemo v ne prevroči pečici. Steklenice, ki stoje na policah z različno vsebino, pravilno označite, da ne boste kdaj pomotoma vzeli kaj dru- iiiiiimiiiHiiimiimiiiiiiinniimtiitiiiiiiiiiiiHiiiiiiim1 ali odklanja, iz izkušenj pa . . vemo, da skrajnosti v modi I gega, morda zamenjali kakšno niso nikoli v celoti zmagale, strupeno tekočino za užitno. DA BODO IMELI NAŠI DOMOVI LEPŠE LICE Iglavce v na Izbor iglavcev je zlasti za manjše vrtove v naših drevesnicah razmeroma skromen. Zaradi tega so vrtičkarji v zadregi, ki izbirajo iglavce in velikokrat se odločijo za vrsto, ki ne ustreza velikosti in značaju njihovega vrta. Veliki večini še vedno naj-boj ugaja srebrna smreka in tudi vrtnarji jo radi svetujejo, ker jim ugaja njena sre-brovitost. Srebrna smreka pa vendar ne pristaja naši lepi prirodi in podnebju, zato jo kolikor mogoče izključujemo z rastlinskega inventarja na vrtu. Odlična pa je za suhe kraje in industrijska središča, kjer je ozračje nasičeno z raznimi plini, za katere so drugi iglavci bolj občutljivi. I-glavcev tudi ne smemo obse-kavati, kar žal pogosto vidimo v vrtovih, ponekod .-pa celo v javnih nasadih. Lahko pa jih sadimo po več skupaj, da zrastejo v skupini kakor eno samo mogočno drevo. — Odlična in prekrasna smreka je vitka omorika, ki jo lahko porabimo v najmanjših vrtovih enako koristno kakor v obsežnih parkih. Dati pa ji moramo toliko prostora, da , spodaj ne ogoli. V nekoliko . lja zmrzla. Taksno drevo mo* boli prostoren vrt lahko vsa- 1 ra imeti 1—1,3 m široko ko- niiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiin*»n''"''','l‘l" ......... Poklic gejše ni lahek dimo kakšen macesen, kav-kaško jelko rdeči, črni in gladki bor, na Goriškem in Koprskem pa celo vitke ciprese in slikovite cedre. Atlaška cedra dobro uspeva tud: v Mariboru in nekaterih drugih krajih z vinorodnim podnebjem. Za manjše vrtove pa imamo vse polno iglastih grmovnic od katerih so najvažnejše pritlikave smreke, pa ciprese, brini in tise. Tis imamo mnogo vrst (srebraste. belo in rumeno pisane, grma-sto in drevesasto rastoče oblike), zato ni težko izbrati primerne oblike za kakšenko-li kotiček v našem vrtu. Iglavce presajamo v septembru. aprilu in maju. Tiste, ki poganjajo veje v vretencih (smreka, jelka, duglazija), priporočam saditi septembra. Na pozno presajenih ostane glavni poganjek nekaj let nenormalno kratek, vretenca vej pa gosta in stisnjena, kar precej škoduje lepotnemu videzu drevesa. Posajena drevesa primerno pritrdimo in nekajkrat močno zalijemo, da se pozimi ne posuše. Štiri do šest metrov visoka iglasta drevesa presadimo pozimi, ko je zem- Kdo še ni slišal o mičnih japonskih dekletih, ki jih imenujejo gejše. Večina jih pozna iz Puccinijeve opere «Ma-dam Buterfly», toda premnogim ni znano, koliko težav morajo premostiti mlada japonska dekleta da dosežejo poklic, ki je marsikdaj krivično ocenjen. Svet napreduje iz dneva v dan, tudi orientalski svet in ljudje so doživeli spremembe, ki so prinesle nove navade in potisnile v ozadje stare običaje njihovih prednikov. reninsko grudo, ki jo zmore obdržati na koreninah edino zimski mraz ali ,pa načrtna predvzgoja v drevesnici. V osrednji in severni Sloveniji se zelo dobro obnese presajanje v drugi polovici avgusta, ker se do zime iglavci še toliko zakoreninijo, dh prihodnjo spomlad popolnoma normalno rastejo. Na Primorskem, kjer piha močna burja pa je bolje presajati spomladi, ker presajane rastline mrzel veter hitro izsuši. Presajanje iglavcev iz gozda nima pomena, ker se skoraj redno posuše. Pust Je pred vrati! Vsaka bi želela kaj lepega. Tu sta dva preprosta, vendar elegantna in mladostna modela za dve večerni obleki iz rasa, tafta ali žameta Postati gejša na Japonskem včasih ni bilo najlaže. Ze majhne deklice sedmih let so pričeli vzgajati za ljubka de kleta, ki bodo znala zabavati tudi najbolj zahtevne goste Vsaki deklici so lastniki čajnih hiš določili starejšo gejšo ki je odslužila- Tej so poverili nalogo, da deklico nauči predvsem ljubkega obnašanja pravilnega oblačenja, šminkanja, toda ne samo tega marveč tudi igranja na flavto in samisen, nekakšno japonsko mandolino. Gejša je morala dodobra poznati tudi japonsko poezijo in prozo. Njen jezik je moral biti izbran, podoben njej, drobnemu bitju ki mu je bilo določeno, da moškemu, ki stopi v čajno hišo, nudi večurno prijetno družbo. Danes se je učna doba gejš zelo zmanjšala. Niso več potrebne stare učiteljice, ki so jih morala dekleta potem preživljati, marveč je v Tokiu za najboljše gejše posebna šola, imenovana Akademija gejš. V njih se dekle, ki se j* samostojno (in ne kot nekoč, ko »o starši dekleta prodajali lastnikom čajnih hiš), odločilo za ta poklic, v nekaj letih nauči vse to, kar danes zna dekle iz tako imenovane boljše ameriške ali evropske družine. Čeprav je ie vedno osnova vsega obnašanje, oblačenje in pripravljanje čaja, vendar mora moderna gejša poznati igro golfa, plesati mambo in cha-cha-cha. Poleg tega pa mora biti pripravljena tudi na razgovor o reakcijskih letalih in atomski bombi nasploh. Na eni izmed zaključnih a-kademij šole gejš v Tokiu so nagradili najboljšo gejšo mesta- Bila je to mala Marikč, ki je s svojo ljubkostjo, prijaznim ravnanjem, obnašanjem in razgovorom zaslužila z gosti v lanskem letu 5.300 dolarjev poleg tega pa prejela daril za skupno vsoto 14.000 dolarjev. Kljub vsemu pa čas tudi gejšam ne bo prizanesel. Mnogi napredni Japonci se borijo za ukinitev poklica, ki sramoti japonsko dekle in ženo, čeprav nima nič skupnega s poklicnimi vlačugami. Mačiko Kjo, slovita Japonska igralka — Lotosov cvet v filmu »Cajna hiša avgustovske lune* Dojenčka ne poljubljajmo Doma imamo majhnega o-troka, morda je še dojenček. Vsak, ki pride v hišo se suče okrog njega, ga objema in poljubuje. Le redko si je laik na jasnem, kakšna nevarnost preti otroku, če ga poljubljamo. V ustih vsakega človeka je ogromna množica bacilov, ki na srečo niso zmeraj škodljivi, lahko pa so tudi ostanki kakšne prebolele bolezni. Za nosilca so popolnoma neškodljivi, so pa lahko zelo nevarni za nežen otrokov organizem in marsikatero obolenje pri otroku je treba pripisati temu. Zato bomo otroka lepo pustili v miru, ne bomo ga poljubljali, saj mu tudi drugače lahko izkažemo svojo ljubezen. Nasveti — Da pri umivalniku ne bo zmede, naj ima vsak družinski član zobno ščetko, kozarec za umivanje zob in brisačo v svoji barvi. Tako bo vsak res lahko uporabljal svoj pribor. — Kadar vlagate kovčke drugega v drugega, jih prej zavijte v papir, da z okovjem ne poškodujete podloge. — Ni dovolj, da čistimo samo zunanjost čevljev. Včasih oterimo čevlje z vlažno krpo tudi od znotraj. — Na domačih zabavah se kaj rada polije po preprogi kaka pijača. Takoj jo izmij-mo z mnogo hladne vode; če je potrebno, storimo to večkrat. Nato mokro mesto zdrgnemo s suho krpo. — Krtačo za obleko včasih preglejmo, ali ni umazana. Ce je, bo slabo čistila obleko. PRIMORSKI DNEVNIK _ 4 — 31. januarja 1957 Goriško-beneški dnevnik Deželna avtonomija v središču zanimanja Odgovorni ljudje v Gorici naj povedo svoje mnenje v Se vedno sporno vprašanje glavnega mesta in načina izvolitve deželnega sveta V Trstu in v Vidmu se je te dni pričela živahna diskusija o nekaterih spornih vprašanjih, ki se tičejo ustanovitve avtonomne dežele Furlanije - Julijske krajine. Med ta vprašanja spada v prvi vrsti izbira deželnega središča in načina izvolitev deželnega sveta. Znano je, da so Videmčani dolgo časa zahtevali in še zahtevajo, naj bo Videm zaradi svoje geografske lege deželno središče. Proti njihovi zahtevi so Tržačani postavili svojo, naj bo središče Trst, ki je sicer geografsko izven središča, zato pa je toliko večjega gospodarskega pomena. Glede načina izvolitve de-lelnih svetovalcev so v videmski pokrajini mnenja, naj bi jih izvolili na podlagi pro-porčnega sistema po številu prebivalstva. V Trstu pa si je utrla pot zahteva, naj b' upoštevali število pokrajinskih svetovalcev. Videmčani zahtevajo proporčni sistem zato, ker si z njim obetajo priboriti absolutno število deželnih svetovalcev, fcar ne bodo dovolili Tržačani, ki morajo braniti tudi svoje interese. Veliko se govori o novi pokrajini v Pordenonu, ki je sedaj vključena v videmsko pokrajino. Ustanovitev te pokrajine bi bila v skladu s težnjami prebivalstva južne Furlanije, ki se že dolga leta bori za tako rešitev. Goriški odgovorni krogi so povsem odsotni pri tej diskusiji. Medtem ko se tako v Vidmu kot v Trstu vedno odločneje potegujejo za uresničitev člena 116 ustave, ki določa deželno avtonomijo s posebnim statutom, se na Goriškem popušča stališču skrajne desnice, ki ni nikoli skrivala svojega nasprotova- MliiiiiiimiiiiMiiiiiiiiiiiiiHiintiiitiiiiimiiimilniiiiimiiiitmiiHiiiiiimiHiiitiiiiiHiiiiiiiiliiiiM Darilni zavoji siromašnim Benečanom Le v industriji in obrti rešitev za Beneško Slovenijo Pred dnevi je soproga videmskega prefekta obiskala nekaj občin Beneške Slovenije in izročila občinskim o-blastem darilne zavoje, namenjene socialno najbolj ogroženim družinam v teh občinah. 460 zavojev je bilo razdeljenih v Dreki, St. Lenartu, Sovodnjah, Podbonescu, Šempetru in v Tajpani. Obdarovane družine so se prisrčno zahvalile prefektovi gospe za oblačila, ki so jim bila poklonjena. Toda sam videmski prefekt dobro ve, da z darili ni mogoče izboljšati življenjski standard premnogih siromašnih družin v Beneški Sloveniji, ki so primorane zaradi svojega obstoja pošiljati v tujino najboljše moške moči v družini. Beneška Slovenija potrebuje večjo pozornost Vidma n Rima, kakršne je bila deležna doslej. Predvsem je treba v teh lepih dolinah razviti obrt in industrijo, v katerih bo mladina našla možnost zaposlitve. Z delom in zaslužkom bo izginilo tudi siromaštvo, ki daje žalosten pečat drugače tako opevani deželi, ki je žrtvovala svoje sinove na premnogih bojnih poljih. Industrijo in poživitev kmetijstva, to želijo Benečani, ki se dela ne boje, saj s svojimi žulji bogatijo številne lastnike premogovnikov v Belgiji, Franciji in drugod. Kadar bo vsem tem rokam željnim dela mogoče dobiti delo na domačih tleh, potem bo siromaštva vedno manj. ST. LENART V BENEČIJI Oblekel se je v črno in se nato obesil «4-letni Furlan iz Tržiča Je to storil zaradi bolezni in osamelosti Pred dnevi so v Tržiču v Ul. Trieste našli v stanovanju obešenega 64-letnega Pietra Furlana. Našel ga je njegov sostanovalec, s katerim je pokojni Furlan po smrti svoje žene delil stanovanje. Kot so se raznesle govorice, je smrt žene in kasneje bolezen tako potrlo vdovca, da se je čutil vedno bolj osamljenega. Ni iskal družbe niti ni zahajal v javne lokale. Ta- ko je prišel do sklepa, da si vzame življenje, ki mu ni več pdtnenilo ničesar. Usodnega dne se je temeljito pripravil in si oblekel tudi črno obleko, še prej pa je napisal pismo, v katerem je sporočil maloštevilnim znancem vzroke svoje nesrečne odločitve. Ko je bil napravljen je med omari v spalnici postavil železen drog, na katerega je zavezal vrv in se nanjo tudi obesil. Prosvetno društvo »Kras* z DOLA in POLJAN priredi v nedeljo 3. febr. ob 15.30 v prosvetni dvorani PEVSKI KONCERT ki ga bo izvedel moški zbor pod vodstvom tov. Pavline Komel Vstop z vabilom! Da se prepreči slinavka Cepljenje goveje živine v doberdobski občini v preteklih dneh so v Jam-ljah in v Dolu cepili 265 glav goveje živine proti slinavki, bolezni, ki lahko napravi kmetijskemu gospodarstvu hudo škodo. Cepivo je brezplačno ponudilo ministrstvo za kmetijstvo in gozdarstvo, da tako prepreči razširitev za govejo živino tako nevarne bolezni. Zaradi padca poškodovala ramo Na dvorišču svojega bivališča se je spotaknila 60-letna Pierina Sibau iz St. Lenarta v Beneški Sloveniji. Odpeljali so jo v bolnišnico v Čedad, kjer so ji ugotovili poškodbo na desni rami. Ozdravela bo v okoli 20 dneh. tfilite in čitafte Plimotthi dn&imihl nja uresničevanju ustave in še posebej ustanovitvi avtonomne dežele. To popuščanje je goriški župan ob raznih prilikah javno pokazal; zadnjikrat je v tem smislu govoril na otvoritveni seji mestnega sveta, je z besedami: «Nise..i za deželno avtonomijo, nisem niti proti njej«, precej megleno obšel tako važno vprašanje, za katerega se tako odločno zanimajo odgovorni krogi obeh sosednih pokrajin. Sklepi pokrajinskega odbora Odobritev proračuna štcverjanske občine Na zadnjih dveh sejah pokrajinskega odbora so odobrili več sklepov občinskih svetov in javnih ustanov. Sovodnje; spremembe v proračunu preteklega leta. Steverjan: odobritev proračuna za leto 1957. Dolenje: odobritev proračuna za leto 1957. Vodovodni konzorcij v Kr-minu; pristop k izterjevalnici. Tržič, dovoljenje občini, da proda zemljišče Alvisu Sali-nu. . Odbor je tudi sprejel priziv za izdajo obrtnice Marije Budal vd. Bitežnik, ovrgel pa je priziv, ki ga je za izdajo obrtnice vložila Fausta Maf-fei vd. Pansini. IZ TRŽIČA 4. februarja seja občinskega sveta Kakor so določili na zad nji seji občinskega odbora, to 4. februarja izredna seja novega tržiškega občinskega sveta. Na seji bodo najprej obnovili občinsko volilno komisijo za leti 1957-1958. Važna točka dnevnega reda bo razprava o prodaji 2.504 kva dratnih metrov občinskega zemljica Ustanovi za ljudske hiše s sedežem v Gorici, ki namerava v tržiški občini zgraditi 40 ljudskih stanovanj V kratkem bo v Tržiču kar neval, zato je pripravljalni odbor naslovil na občino prošnjo, naj mu pomaga s primerno vsoto, tako se bodo morali tudi o tem izreči tržiški občinski svetovalci. Končno je na dnevnem redu razprava o načinu pobiranja trošarine v tej občini. V Veroni kongres deportirancev v Nemčiji Pred dnevi je bil v Veroni vsedržavni kongres bivših političnih internirancev v Nemčiji. Udeležili so se ga predstavniki vseh federacij. Goriško federacijo je predstavljal prof. dr. Umberto An-versa. Po poročilu je prvi spregovoril piof. Anversa v imenu Gorice, ki je med italijanskimi mesti po številu deportirancev na tretjem mestu. Njegov govor so prisotni toplo pozdravili. V njem je prikazal nekatere izmed najvažnejših zahtev kot na primer menjava mark, ukinitev odškodnine za delo opravljeno v internaciji, zgraditev spomenika bivšim deportirancem v Rimu, odškodnina svojcem umrlih deportirancev, prenos trupel itd. Na koncu so soglasno sprejeli resolucijd, ki so jo poslali predsedniku re. publike in predsedniku mini strskega sveta. Športni dnevnik Skoki za kombinacijo v Garmischu Šved Eriksson najlepši Poljak Gron najdaljši NOGOMET V nordijski kombinaciji zmagal Nemec Schiffner GARMISCH PARTENKIR- njihovi skupni časi po štirih CHEN, 30. — Današnji program ((Mednarodnega smučarskega tedna« v Garmisch Partenkirchnu je obsegal samo skoke za nordijsko kombinacijo. Prvo mesto je zasedel Šved Bengt Eriksson, najdaljša skoka pa je dosegel Poljak František Gron, ki se je plasiral zaradi slabšega stila na drugo mesto. Razen še enega Šveda Dahlquista, se ni med prvo desetorico uvrstil noben drug severnjak, pač pa štirje Ceho-slovaki, dva Poljaka ter po 1 Nemec in Avstrijec. V tej disciplini Italija in Jugoslavija niista imeli svojih predstavnikov, ki pa bodo nastopili jutri v moški štafeti 4x10 km. ženski štafeti 3x5 km in v ženskem slalomu. Vrstni red tekmovalcev v današnjih skokih za kombinacijo: • 1. Bengt Eriksson (Šved.) 53, 53 - 217.6 točk; 2. František Gron (Polj.) 54. 54 - 213; 3. Sepp Schiffner (Nem.) 52, 52 - 210.1; 4. Milan Janoušea (CSR) 50, 51,5 - 208.3; 5. Lars Dahlquiist (Šved.) 49.5, 50,5 -206,6; 6. Joseph Kartiel (Polj.) 51,5, 52 - 203; 7. Joseph Nues-ser (CSR) 48,5, 49 - 195.8; 8. Wlasimil Melih (CSR) 49,5, 50.5 - 195,3; ' 9. Jan Kubica (CSR) 49, 49,5 - 195,0; 10. Leopold Kohl (Avstr.) 48.5. 48,5 -193.7. V klasifikaciji za nordijsko kombinacijo, ki vključuje poleg skokov še rezultate v teku na 15 km, je zavzel prvo mesto Nemec Schiffner pred Poljakom Gronom in čehoslo-vakom Melichem. Prvi severnjak Švad Delquist je šele na 4. mestu. V Jutr šnjem slalomu za ženske bo startalo 38 tekmovalk. Carla Marchelli bo star-tala deveta, za njo pa Vera Schenone, Herta Schir in Francesca Salminici. V ženski štafeti bo startalo 8 ekip, v moški pa 16, med katerimi tri italijanske. vožnjah: 1. Zardini M. - Zanna 5’35” in 3/10; 2. Zardini S. - Alberti 5’35’’47; 3. Petrelli - Pierdica 5'35"56; 4 Frigerio - Mocellini 5’37”29”; 5. De Polo - Zambelli 5’37”74: 6. De Martin - Romano 5'38”19; 7. Ruffinella - Ca-rabotti 5’40”19; 8. Gaspari - Al-vera 5'40”33; 9. Tolz - Larcher 5’41”15; 10. Zardini R. - Menardi 5'41”66. Monti in Alvera spet najhitrejša ST. MORITZ, 30. — Monti in Alverč sta tudi danes potrdila, da sta najresnejša kan didata za prvo mesto V dvosedežnem bobu. Dosegla sta zopet najboljši čas v dveh vožnjah. 1. Italija II 2’38"67 (1T9'50-1’19”17); 2. Španija (De Por-tago) 2’39”78 (1’19”60 - 1’20”18); 3. ZDA II (Tyler) 2'39”98 (1’20”32 - 1’19”66); 4. Švica I (Zoller) 2'40”86; 5. Anglija in Italija I (Dalla Cos'a - Con-ti) 2'41 ”55; 7. ZDA I 2’42”45; 8. Nemčija II 2'43”25; 9. Svi ca II 2’43”56; 10. Avstrija J 2’43”?0. PLAVANJE BOB Zaključeno prvenstvo v dvosedežnih bobih GORTINA D’AMPF.ZZO, 30. — Na olimpijski progi za bob je bilo danes zaključeno državno prvenstvo dvosedežnih bobov prve kategorije. Tekmovalca iz Cortine Zardini in Zanna, ki sta vodila ze po prvih dveh vožnjah, sla danes ohranila vodstvo in postala državna prvaka. Najboljši današnji čas v eni vožnji pa nista dosegla onadva, temveč tekmovalca iz Pieve di Cado-re De Polo in Zambelli. Vrstni ied tekmovalcev in — KINO — CORSO. 17.00: «Carski sel« («Mihael Strogov«), Kurt Jurgeas, v cinemascopu in technicolorju, film je bil posnet v Vojvodini. VERDI. 16.30, 19.15, 22 : »Vražji« («1 oiabolici«), znani film Clouzota, igra S. Signoret. VITTOH1 A. 17.15: »Figaro«, Tito Gobbi, v technicolorju; od 21. do 22.: »Odnehaš ali nadaljuješ«. CENTRALE. 16.30: «Ujetniki neba«, v technicolorju; od 21. do 22.: »Odnehaš ali nadaljuješ«. MODERNO. 17.00: džungia*. Nov rekord na 220 y 14-letnc Avstralke SYDNEY, 30. — 14-letna avstralska plavalka Sandra Mor. gan, članica zmagovite olimpijske štafete, je postavila nov avstralski juniorski rekord na 220 yaraov prosto s časom 2’27”5. Prejšnji rekord je imela Crappova s časom 2’29”4. Strokovnjaki obetajo Morganovi še veliko bodočnost. Vojaška reprezentanca-Fiorentina (rezerv.) 1:1 FLORENCA, 30. — Današnji trening vojaške reprezentance proti rezervnemu moštvu Fiorentine se je končal rezultatom 1.1. Gola sta dosegla: v 20’ prvega polčasa za Fiorentino Pini iz 11-metrovke, v 2’ drugega polča-Danieli za vojake. Po medlem prvem polčasu, je vojaška enajstorica v drugem polčasu zelo zaposlila nasprotnike s hitrimi prodori Da-nielija, Pivatellija in Ronzo-na. Ce ni rezultat ugodnejši za vojaško reprezentanco, potem gre to na račun izredne netočnosti Pivatellija, ki je zapravil vsaj tri izredne priložnosti. V obrambi so se odlikovali vratar Vavassori, ter krilca Mialich in Aggradi. Rezervno moštvo Fiorentine so v prvem polčasu okrepili Sarti v vratih, Rosetta v kril-ski vrsti ter Parodi in Tacco-la v napadu. Prihodnji trening vojaške reprezentance bo 6. februarja v Caserti. Takrat bodo določeni igralci, ki se bodo u-deležili kolektivnega treninga v Florenci od 10. do 21. februarja pred odhodom v Sestanek olimpijskega komiteja V Jugoslaviji im olimpiadov Delegati so zahtevali večje nadzorstvo nad pripravami olimpijskih kandidatov BEOGRAD, 30. — Prejšnji teden se je v Beogradu sestal olimpijski komite Jugoslavije, da pregleda in oceni svoje delo v štiriletnem obdobju. Splošna ugotovitev je bila, da je bil uspeh v Melbournu zadovoljiv, da pa start smučarjev v Gortini ni popolnoma zadovoljil. V razpravi je bilo rečeno, da je bilo v čelu s tekmovalci obeh o-limpiad več napak, zlasti kar zadeva psihološko pripravo športnikov. Delegati so zahtevali, da o-limpijski komite bolj skrbi in nadzira olimpijske priprave (ki bodo zaupane posameznim športnim zvezam) in kritizirali aktivnost komiteja, ki se je omejila le na distribucijo finančnih sredstev in organizacijo potovanja. Priprave za olimpijske igre 1960 v Rimu se morajo začeti takoj — je bilo splošno mnenje vseh delegatov. Treba je najti nove vire dohodkov, še v naprej pa je treba pobirati 3 Turčijo. Po ameriški reviji