~ T T
IJ
S t. 20
Poj jnijjj poc«žm»lWMi (C. C.
v nadaljo, 23. Jaauarla 1927.
HffiUut M cent.
Letnik Lil
LU« izhaja vsak da« 4 m««ec« L 2X—, fj.
L 6J0 v.d. — Pm
*	r
y Urok osti 1 kaJor fcftca, sahraJe,
Varstvo Minili
m
Uradni list «Gazxetta Ufficia-z dne 16. decembra 1926. *t.	je objavil ukazni
s dne 6. novembra 1926. št. 1&S4J, ki vsebuje predpise za zaščito hranilcev, to je hranilnih vlog, ki 2*e nahajajo pri denarnih zavodih. Ker se ti predpisi tičejo tudi naših poe*)jilnic, je naša dolžnost, da =*e z njirci nekoliko obširneje pečamo ter da opozorimo naše posojilnice na vse one u>£ke. ki sč nanašajo na nje.
Predvsem poudarimo, da razlikuje ta zakon (v členu 3.).posojilnice z neomejenim in posojilnice z omejenim jamstvom. Vsled tega vrbuje predpise, ki nanašajo na obe vrsti posojilnic, ter tudi take, ki veljajo le ra posojilnice z omejenim jamstvom. Spričo tega nameravamo obraziožiti novi ukazni zakon tako, da navedemo predpise, A) ki se nanašajo na obe vrsti posojilnic, B) ki se nanašajo le na josojilnice z omejenim jamstvom ter C) globe in kazni, ki jih novi zakon predvideva. A) Predpisi za poso jUnice z ome. jc&nim in neomejenim jamstvom
a Ako hoče novo ustanovlje-il* posojilnica pričeti s svojim poslovanjem v smislu zadružnih pravil, mora, dobiti za to posebno dovoljenje člen 2. črka a). To dovoljenje izda minister za narodno gospodarstvo dogovorno s finančnim ministrom s posebnim odlokom po zasliSanju i »menja emisijskega zavoda.
Za dosego tega dovoljenja mora vsaka ria novo ustanovljena posojilnica napraviti posebno prošnjo. Prošnja mora biti naslovljena na finančnega ministra, a pr^dlotiti se mora rav-teljstvu podružnice emisijskega zavoda, ki se nahaja v glavnem mestu one pokrajine, v kateri ima nova zadruga svoj sedež. V prošnji naj se navede a) ime zaxir ug^; b) pod i aga, na kateri je osnovana, to je, ali je zadruga v smislu zadružnega zakona z dne 9. aprila 1873. št. 70, ter ali z omejenim ali neomejenim jamstvom; c) s katerimi bančnimi posli se namerava baviti, ter ako je zadruga, s katerimi denarnimi posli se hoče baviti; d) visokost zadružne glavnice (zadružnih deležev z rezervami ali morebitnimi dotacijami); c) kje bo imela sedež matica, kje morebitne podružnice (člen 5.).
Finančni minister se prvo izjava o umestnosti prošnje v smislu člena 5. Istočasno pa postavi tudi pogoje, ki se jih bo morala nova zadruga držati in ki mora tudi vse drugo izpolniti kar se od nje zahteva. Ko je zadruga Izpolnila vse pogoje, mora poslati dokaze o tem finančnemu ministru. Ko se je minister uve-ril o istinitosti in pravilnosti teli listin, izda v soglasju z ministrom za narodno gospodarstvo odlok, s katerim priznava odnosno dovoljuje, da sme zadruga pričeti z navedenim denarnim poslovanjem.
b) Vse že obstoječe zadruge morajo prijaviti svoj obstoj za vpis v poseben seznam, ki ga vodi finančno ministrstvo. V ta namen morajo vse denarne zadruge predložiti najkasneje v roku treh mesecev, to je do 17. marca 1927. naravnost na finančno ministrstvo (Ministero del le finance — Direzione generale del tesoro) na nekoleko-vanem papirju izjavo, ki naj vsebuje (člen 10.): a) ime zadruge; b) da je osnovana kot zadruga v smislu zakona z dne 9. aprila 1873. ši. 70, to je, ali ima omejeno ali neomejeno jamstvo, c) dan ustanovitve in glavne točke zadružnih pravil, namen zadruge, s čim se bavi, pri zadrugah z omejenim jamstvom, kolikokratno je to jamstvo, kdo jo upravlja, kdo jo nadzoruje, kdo voli te činitelje, kako se deli čisti letni dobiček in kako se pokriva zguba ter končno, da so posli z dvomljivim izidom izključeni; d) koliko znaša zadružna glavnica (to je zadružni deleži skupno z rezervnimi zalogi); e) sedež zadruge (matice in njenih podružnic).
c) Vsaka posojilnica mora poslati prepis bilance z zadevnimi listinami najkasneje en mesec po občnem zboru, ki jo je odobril (člen 13.), ravnatelju one podružnice emisijskega zavoda, ki se naiiaja v glavnem mestu
UredaiitTO in upra-rniStvo: Trst (3). ulica S. Franc esc o d'Asaiai 20. Te* lafon 11-57. Dopisa naj te potiljajo izključno uredništvu, oglati, rekla-maci}« ta denar pa uprarniltru. Rokopisi ae ac vračajo. Nefraokiraaa pisma s« ae eprejemayo. — Last, založba in tisk Tiskarn« »Edinost* Poduredaiitvo r Gorici: ulica Gioeu* Carducci it. 7, I. a. — Telei. it. 337.
G ta mi in odgovorni uredaik: proL FUip Peric.
one pokrajine, kjer ima sedež
pgeojilmca sama (člen 14.). Lir s ti na, ki naj ao priloži bilanci je prepis sledečih točk im. za^ia-ni k& občnega zbora: poročilo načelnidtva, poročilo nadzorni-štva In potrditev računskega zaključka.
d) Vse posojilnice so podvržene nadzorstvu emisijskega zavoda, ki vrti to nadzorstvo po svojih uradnikih. Posojilnica mora dati tem na razpolago vse spise in lietine, ki jih zahtevajo in ki jih rabijo pri izvrševanju svojega posla.
Za posojilnice z neomejenim jamstvom je končno še v;-£en zadnji odstavek 3. člena, ki določa, da morajo take posojilnice pripisovati rezervnemu zalogu od vsakoletnega čistega dobič ka najmanj devet desetin in to toliko Čase, da doeeže ta zalog eno desetino iznosa vseh vlog.
B) Predpisi, ki veljajo le « p sejilnke z omejenim {amstrom
Člen 4. — Dovoljenje za obratovanje dobi samo taka nova zadruga z omejenim jamstvom, ki ima najmanj 300.000 lir glavnice, to je zadružnih deležev, in to le tedaj, ako se njeno poslovanje razteza le na eno pokrajino. V na*sprotnem slučaju mora biti glavnica tako velika, kakor pri drugih kreditnih zavodih.
Člen 15. — Zadružna glavnica (deleži in rezervni zalog) posojilnice z omejenim jamstvooa mora znašati najmanj eno dvajsetino sk upnega zneska vseh vlog. Rame vrste vlog se morajo v računskem zaključku točno našteti.
Posojilnice, ki imajo dvajsetkrat več vlog, kakor je zadružne glavnice, morajo razliko naložiti v državne papirje ali v take papirje, za katere jamči država, ter te papirje hraniti pri emisijskem zavodu, ali pa morajo to razliko plodonosno nA-ložiti pri istem zavodu. To morajo izvršiti v šestih mesecih od dneva, ko se ]e raziLka ugotovila. Finančni minister more ta r<fk podaljšati, ko je zaslišal mnenje emisijskega zavoda. Posojilnice, ki se nahajajo v položaju, ki ga navaja ta člen, v času objav tega ukaznega zakona, imajo Čas štiri leta, da se spravijo v soglasje z zakonom. To pomeni, da morajo take posojilnice naložiti razliko vlog, to je oni znesek, za katerega so prekoračile dvajsetkratni iznos zadružne glavnice, v času štirih let v državne papirje ali take papirje, za katere jamči država, ali pa na tekoči račun pri emisijskem zavodu.
Člen 16. — Kredit, ki ga sme posojilnica z omejenim jamstvom dovoliti enemu in istemu članu ne sme prekoračiti ene petine celokupne zadružne glavnice, to je zneska deležev in rezervnega zaloga. (Recimo da ima posojilnica 10.000 lir deležev in 40.000 lir rezervnega zaloga, skupaj torej 50.000 lir, sme enemu in istemu članu dovoliti in izplačati posojilo do največ 10 tisoč lir).
Vse kredite, ki prekoračijo navedeno mejo, mora posojilnica prijaviti najkasneje v roku treh mesecev, to je do 17. marca 1927. ravnatelju one podružnice emisijskega zavoda, ki ima svoj sedež v glavnem mestu one pokrajine, kjer ima dotična posojilnica svoj sedež. Taka posojila se morajo spraviti v soglasje z zakonom najkasneje v roku treh let, do 17. decembra 1929. V tem roku morajo dolžniki povrniti na račun dolga toliko, da njih dolg ne znaša več, kakor zahteva zakon v tem členu, (v našem primeru ne več kot 10.000 lir).
Emisijski zavod more od slučaja do slučaja dovoliti tudi izjeme.
C) Globe
člen 18. — Kršenje gorenjih predpisov mora emisijski zavod javiti finančnemu ministrstvu.
Člen 19. — Finančni minister je opravičen odrediti denarne globe:
a) od 50 do 2000 lir za kršenje predpisov 11., 13. in 17., to je, ako se posojilnica ne prijavi pravočasno za vpis v seznam pri finančnem ministrstvu (člen 11.); &ko ne pošlje predpisa potrjenega računskega zaključka, ako zamudi tozadevni rok (čl. 13.); ako bi posojilnica ne dala uradnikom emisijskega zavoda na razpolago vseh listin in
knjig, ki jih rabijo pri izvrševanju svoje naloge (Člen 17.);
b) od 0.50 do t od sto od zneska, na katere se nanaša krfe-
nje, v slučajih, navedenih v členi* 15. in 16., to je, ako ni poeo-jilnica ravnala po predpisih z višjim iznosom vlog (člen 15.), ali pa, ako je dodeljevala previsoka poeojila portomeznim čia^ nom (člen 16.).
V	prav težkih slučajih more finančni minister odrediti razpust posojilnice. Proti njegovemu ukrepu ni pravne^ a leka, to je ni dovolj n nikik priziv.
Navedeni ukazni zakon je stopil-v veljavo dan po objavi v uradnem listu «Gazzettj, Ufli-ciaie* to je 17. decembra 192&.
Na podlagi teh predpisor se morajo vse naše posojilnice prijaviti za vpis v izkaz finančnega r linietrstva, kakor je bilo rečeno pod A) odstavek b), po#*o-jilnice z omejenim jamstvom pa morajo zraven tega, še prijaviti večja posojila v smislu, obrazloženem pod B) členilo.
Najdaljši rok za prvo kakor za drugo prijavo pa je do 17. marca 1927.
Naj omenimo še, da, kjer govori zakon o emisijskem zavodu, je mifcljena vedno Banca d'Italia.
V	prihodnji številki objavimo §e vzorce, kako se morajo nar vedene prijave napraviti. («eeep. Veetnik* - januar 1927.)
Novi poslaniki
RIM, 22. Včeraj je bil objavljen naslednji uradni komunike o izpremembah, ki so v teku pri raznih italijanskih poslaništvih:
Manzoni Gaetano, dosedanji poslanik v Moskvi, je premeščen v Pariz. — Chiaramonte Bordonaro Antonio, glavni tajnik ministrstva za zunanje zadeve, je imenovan za poslanika v Londotiu. — Attolico Bernardo je imenovan za poslanika v Rio de ianeiro. — Medici dei Marcheei del Vascello Giuseppe imenovan za poslanika v Madridu. — Cerrutti Vittorio, dosedanji poslanik v Pekingu, imenovan za poslanika v Moskvi.
Upokojeni so: baron Avez^ z&na Camillo, Montagna Giulio Cesare, Della Torre di Lavagna Giulio.
Postavljen na razpoloženje: Tom masi Della Torretta dei Principi di Lampedusa Pietro
Obletnica Leninove smrti in njene posledice
BOLOGNA, 22. Sinoči so neznani prevratneži porazdelje-vali po nekaterih delih mesta letake, v katerih se je proslavljal Lenin. Včeraj je bila namreč obletnica Leninove smrti.
Policija je uvedla preiskavo. Aretirana sta bila znana komunista Marino Schiafcsi in Rino Pancaldi.
Ker so bile včeraj vse telefen-ske zveze z Rimom pretrgane, so nam izostala izvirna poročila iz prestolice.
Oblastne volitve
se danes vršijo v Jugoslaviji
BEOGRAD, 22. (Izv.) V narodni skupščini je imel danes samo finančni odbor sejo ter je razpravljal o proračunu ministrstva za trgovino in industrijo. Proračun je bil z 12 proti 5 glasovom sprejet, nakar je bila seja prekinjena ter so se poslanci odpeljali v svoje volilne o-kraje.
Tudi radičevski prvaki so vsi
odšli iz Beograda in sicer po večini v Vojvodino, da bodo jutri sami prisotni v raznih okrajih, češ da hočejo preprečiti vsako morebitno nasilje.
Sinočnji spor med radičevci in prosvetnim ministrom Trifu-novićem je zavzel večji obseg kakor se je prvotno mislilo. Konflikt je precej oster in radičevci napovedujejo odločen nastop proti Trifunoviću. Očitajo mu, da vodi protihrvatsko politiko.
Medtem pa je ministrski predsednik Uzunović prepričan, kakor se je izrazil napram novinarjem, da je vse to samo interna stvar, da gre le za spor v finančnem odboru in da imajo radičevci pravico, da stavijo svoje opazke k posameznim proračunom.
Današnji dan, zadnji pred o-blastnimi volitvami, je potekel
v j Beograd u razmeroma mimo. Tudi drugod v državi se priprave vršijo v popolnem miru. Volilni izidi se seveda pričakujejo povsod z največjim zanimanjem in prevladuje splošno prepričanje, da bo izid jutrišnjih volitev hnel velik vpliv na nadaljnji razvoj notranjepolitičnega položaja v državi.
Nekateri krogi zatrjujejo, da bo eventuelno nazadovanje sil vladnih strank vsekakor imel za posledico, da bo vlada po sestanku narodne skupščine za-radla spet v krizo.
izan$fike!fteK!iD& stranke
Llojrd Gec^ržje je zmagal
LONDON, 22. Dolgotrajni boj med Lloydom Georgem in vodstvom liberalne stranke se je včeraj končal. Lloyd George, ki ima y svoji osebni oskrbi vse strankine fonde, je zahteval absolutno kontrolo nad stranko. Formuliral je svoje pogoje in izjavil, da ne izroči niti beliča, če straAka teh pogojev ne sprejme.
Na sestanku glavnih predstavnikov stranke, ki se je vršil včeraj, so bile po dolgi in burni razpravi sprejete vse Lloyd Ge->rgeve zahteve. Lloyd George se je radi tega obvezal, da bo za prihodnji volilni boj izročil 300 tiaoč funtov sterlingov, poleg te^a pa bo vsako leto postavil stranki na razpolago 40 tisoč funtov Sterlingov v svrho propagande in organizacije.
Radi te odločitve je predsednik glavnega odbora liberalne stranke Vlvian Philips podal o-sta.v ko. Demisijonirali so tudi vsi ostali člani odbora.
Čont-Tse-Lln proti Konloncem
Poslanic« mandiniskaga diktatorja, Id prosi tuje države za ponrt proti juruba naoijona-listom
LONDON, 22. Mandžurski diktator Cang-Tso-Lin je poslal angleškemu listu «Daily Nevvs» poslanico, v kateri pravi, da je trdno odločen na.daljevati do skrajnosti boj proti Kantoncem. Poslanica, ki jo je list objavil, se gla'si:
«Do danes so bile uničujoče vojne vzrok nesporazumi j en j na Kitajskem; in tudi sedaj so nekateri boljševiški življi, ki so kakor lutke v rokah neke gotove vlasti, skušali pod plaščem patriotizma povzročiti nerede med narodom ter incidente med Kitajsko in drugimi državami. Če bi se sedanji poskusi nemoteno razvijali, bi ta zadeva postala kočljivo mednarodno vpraSanje. Sklenil sem radi tega, da bom pregnal te hujskače, s čimer bom povrnil Kitajski notranji mir in bom obenem zagotovil večjo varnost tujcem, ki prebivajo na Kitajskih tleh. Prepričan sem, da naše vojne sile popolnoma zadoščajo. Upam, da mi bodo tuje vlasti pomagale z vsemi svojimi močmi, kajti l>o-rim se za skupno stvar. Ves narod želi revizijo mnogoštevilnih starih .pogodb. Postopati pa bomo^ morali na normalen način in se ravnati po običajni mednarodni proceduri. Drugih zagotovil tujim vlastem ne morem dati razun teh, da imam mnogo kredita in da je dobra vera na moji stran i.»
Ta poslariica je najbrž v zv^-zi z govoricami, ki so se širile zadnje dni o kolebanju man-džurskega poglavarja.
Iz Šanghaja poročajo, da je narodna delavska zveza objavila manifest, v katerem proslavlja Lenina ob priliki tretje obletnice njčgove smrti ter poziva delavce, naj vztrajajo v boju za razširjenje revolucije po Kitajskem* in po vsem svetu.
Proti katoliško gibanje se širi. Katoliški misijonarji so morali zapustiit Fu-Kjang, ker je tamkaj položaj postal zelo opasen.
Novo posojilo na Francoskem
PARIZ, 22. Meseca februarja zapade dobršen del državnih obveznic v skupnem znesku treh milijard frankov. Državna zakladnica bi bila sicer že sedaj v stanu izplačati vse te obveznice, kajti finančne prilike francoske države so se po Poincare-jevem prihodu na vlado zelo poboljšale. Vendar pa zapadejo koncem tega leta še druge obveznice v skupnem znesku 4.5 milijard frankov. Zato'je Poin-
carć sklenil, da izda novo posojilo v obliki državnih obveznic, ki bodo zapadle čez petnajst let. Te obveznice bodo nadomestile one državne papirje, ki zapadejo v jeseni.
Prvi kongres francoskih fašistov
PARIZ, 22. Včeraj je bil otvor-jen prvi državni kongres francoskih fa^ijev. Kongres se vrši v palači lista «Noveau Siecle» in vodi ga George Valois. M a kongresu bodo fašisti zavzeli stališče napram volilnemu vprašanju in napram republikanskemu režimu.
Tan$crs^o »proženje
Izjave Pxina de Siftte. - Pogajanja	Parizom in Madridom se bodo pričela v kratkem
PARIZ, 22. Španski list «A.B.C-» zatrjuje, da se bodo razgovori med špansko in francosko vlado za ureditev tangerskega vprašanja pričeli po vsej verjetnosti že tekom prvega tedna v februarju. Španski delegati bodo odpotovali v Pariz Že 3. februarja.
Španski poslanik v Parizu Qui-nones de Leon, ki se je pred neka} dnevi mnogo razgovarjal s kraljem Alfonzom in z ministrskim predsednikom Primo de Rivera, se bo sedaj spet povrnil v Madrid, kje« bo dobil nadaljnja navodila.
V razgovoru z novinarji je Primo de Rivera včeraj dejal da je tangersko vprašanje precej zamotana zadeva in baš radi tega jo je treba rešiti. V interesu vseh, predvsem pa v interesu Španske in Francije je, da se odpravijo vse negotovosti in nesporazumljenja glede Tangerja.
Nesreč
Trije mrtvi in pet ranjenih
BOLOGNA, 22. Ze več dni lijo nepretrgoma gost dež. Potoki narasli in voda je prestopila bregove ter poplavila mnogo polja. V La Valle se je. tekom noči u-trgal plaz zemlje in podrl je dve
SMIL A JOD 182
čtaH krt
PRSNI SIRUP
izb«f«o KMlitro pr*M kailja
OLYKO L
najbolji« okrrpčevalao »redatvo
Ukani CastiUiMvick-Tnt Via M fitfui 42
Laataik t F. BOLAFF1C
BERLITZ-SCHOOL
Trst, Via Fabio Filzi 25 - talef. 44 82
Fntfk in prtvodl v vseh jtziklh.
'KST : 5 razproditjalnic. IORICA: Via deli"Arcivescovado 7.
PMMaaMaaiiflHiiaMMMaaaaMaj
I 3 besede:	124 1
: SPECiJ'lIIEIi KUN MIH '
J
hiši. Tri osebe so pri tem izgubile življenje, pet pa jih je bilo težko ranjenih. Ljudje so namreč že spali v obeii hišah, ku se je pripetila nesreča.
Živa zgorela
FORU, 22. V Mercato Sara ceno se je dogodila velik;« nesreča. 15-letna deklica Marica Tesel je sinoči zadremala nri mizi, na kateri se je nahajala mala petrolejka. V spanju je dregnila ob luč, ki se je prevrnila, petrolej se je vlil po obleki deklice, ki je bila takoj vsa v plamenih. Ognja so jo rešili si .v iši, ki so takoj priskočili hčerki na pomoč. Prepeljana je bila takoj v bolnišnico, a vsa prizadevanja zdravnikov so bila brezuspešna. Radi hudih opeklin je revica kmalu izdihnila.
19 mornarjev utonilo
ODESA, 22. Tekom viharja, ki je divjal na Črnem morju, sta se trčila dva turška parnika; eden izmed teh se je takoj potopil. Šestnajst mornarjev ji1 u-tonilo in samo štirje so se rešili
DNEVNE VESTI
JiftlleJ t g. Frana Slin
Od Sv. Ivana nam pišejo:
Bilo je pred petindvajsetimi leti. Stopila sem neko jutro v polutemno svetoivansko cerkev in videla tam klečati sivolasega, starega župnika č. g. Trevna, ki se je poslavljal od vsakega oltarja posebej. Jemal je slovo od prisrčne mu cerkve, katero je u-pravljaJ celih 28 let; jemal je slovo od Svetoivančanov, katere je ljubil, kot so oni ljubili njega.
Minilo je torej 25 let, odkar nas je zapustil ta dobri, sivolasi starček. Njegovo važno mesto je prevzel, njemu vreden naslednik, č. g. Fran Sila, kateri danes praznuje svojo 25-letnico župnikovanja pri Sv. I-vanu. Ob tem redkem slavju se ga moramo spomniti mi hvaležni farani, ker on je bil res pravi dušni oče, tolažnik vseh potrebnih. Preživel je med nami dobre in slabe čase, delil je z nami veselje, tugo in žalost. V izvrševanju svojih dolžnosti je bil naravnost vzoren in pri vseh bremenih, ki mu jih je nalagala tako velika fara, kot je Sv. Ivan, ni zanemarjal šole, ki mu je bila za cerkvijo prva skrb. Trudil se je z našo mladino, da jo pripravi na pravo pot, da postane vreden član človeške družbe. S svojo dobro besedo, svojim modrim nasvetom je dosegel marsikdaj lepih uspehov. — Tudi cerkvena oblast je uvidela, da je č. g. Fran Sila mož vreden vsega priznanja in ga je imenovala že pred mnogimi leti za konsistorijalnega svetnika.
Naj izrečem danes, ob tej veseli priliki, v imonu vseh Svetoivančanov č. g. kons. svetniku Sili. da so naša srca polna hvaležnosti in da mu želijo, da bi Še dolgo vrsto let preživel srečno in v miru med nami. In ko si neki dan zaželi po težkem delu zasluženi pokoj in pride v cerkev- kot pok. Treven se poslavljat od svojih prisrčnih oltarjev in od ljubih faranov, takrat bo lahko rekel: «Težko mi je slovo, ker sem vas ljubil in vi ste me ljubili.»
Kaucije zo trgovinska dovoljenja
Kr. prefektura nam sporoča:
1. Zdrq£ene določbe kr. odlo-ka-zakona od 16. decembra 1926, št. 2174 in ministrskega odloka
od 31. decembra istega leta s« imajo smatrati za splošno obvezne glede vseh vrst trgovin« in deloma obvezne za obrti.
2.	Podjetja ali osebe, ki izvršujejo trgovino, si morajo preskrbeti predpisano dovoljenje in morajo plačati kavcijo, tudi to niso vpisane v sezname davkov na premično premoženje.
3.	Za podjetja in osebe, ki že izvršujejo trgovino, a niso vpisane v seznam pLa£evalcev davka od premičnega premoženja* se izra-čuna kavcija na podlagi dohodka, ki služi za odmero občinskega davka za obdate in prodaje. In če ni določen ne eden ne drugi dohodek, pa na podlagi dohodka., ki ga sami naznanijo; te kavcije se morajo pozneje dopolniti, če se ugotovi višji dohodek.
4.	Nobena vrsta trgovine, naj se izvršuje v katerikoli obliki, ni oproščena posebnega dovoljenja in kavcije. To velja tudi za trgovine vseh velikosti. Tudi oni, ki imajo najmanjši dohodek od premičnega premoženja in ki so prosti davka na premično premoženje, si morajo torej preskrbeti dovoljenje in plačati kavcijo.
5.	Pod nove določbe o trgovini spadajo lekarnarji, hotelirji, ki imajo tudi restavracijo, gostilničarji, prodaje vina in likerjev in krčme, in to kljub temu, da morajo imeti dovoljenje tudi od politične oblasti. Isto velja za optike, urarje, zlatarje, fotografe, nameščevalce električnih in hidravličnih naprav, krojače itd., če poleg dela tudi prodajajo izdelano blago.
6.	Izvzeti od novih predpisov so brivci,- če ne prodajajo parfumov in brivskih potrebščin, tisti, ki dajejo v najem vozila, in sploh vse osebe, katerih delovanje se omejuje na samo dolo brez prodajanja blaga. Izvzeti so tudi kinematografi.
7.	Mešetarji, komisijonerji, zastopniki in agenti morajo jk>-ložiti kavcijo, če imajo v zalogah blago, ki ga prodajajo na svoje ime in ne na račun i>od-jetij, katera zastopajo.
8.	Poljedelci so podvrženi novemu zakonu le tedaj, če prodajajo svoje pridelke v posebnih trgovinskih lokalih.
9.	Istotako kot navadni trgovci morajo plačati kavcijo in imeti dovoljenje vsi oni, ki prodajajo v javnih obratih pridelke s svoje lastne zemlje ali z zem-
n.
•EDINOST®
T Trstu, 4me 23. jantarja 1927.
Ije, ki 30 imajo v zakupu in jo kakorkoli obdeluje je jo.
10. Potujoči trgovci (kramarji) plačajo eno samo kavcijo, in sicer v občini, kjer imajo običajno bivališče.
11. Tisti, ki trgujejo na debelo, t. j. ki prodajajo drugim trgovcem, so oproščeni predpisa o napisih s cenami, o katerih govori čl. 4. zakona, in niso podvrženi mnenju občinske komisije glede števila obratov.
12.	Izvozniki in uvozniki, ki nimajo prodaj na drobno, se smatrajo za cnaJie trgovcem na debelo.
13.	Prodajalci monopolnega blaga so oproščeni novih predpisov samo glede prodaje monopolnega blaga, a ne glede prodaje drugih vrst blaga, ki niso monopolne.
14.	Za-druge, avtonomna bitja, živilska podjetja, ki trgujejo, se smatrajo za trgovce.
15.	Podjetje ali oseba, ki se pečata istočasno z izdelovanjem in prodajo blaga, se smatrata za enaki trgovcem ter morata položiti kavcijo v razmerju z dohodkom od premičnega premoženja.
16.	Posamezni odstavki, določeni v čl. 2. za izračunanje kavcij,so neodvisni drug od drugega, tako da najvišja kavcija, izračunana na podlagi merila enega odstavka (n. pr. 15 lir od vsakih 100, pri p. ur.), ne more veljati za določanje višine kavcije na podlagi merila drugega odstavka.
17.	Toliko dovoljenja kolikor kavcije se nanašajo na vsak o-brat posebej. Podjetje ali oseba, ki izvršuje trgovino tudi potom podružnic, agencij in zalog, si bo morala priskrbeti toliko dovoljenj in položiti toliko kavcij, kolikor ima podružnic, a-gencij in zalog.
18.	Dovoljenje je podvrženo navadnemu kolku. Izdaja ga občinsko oblastvo na ozemlju svojega upravnega področja.
19.	Če kako podjetje ali kaka oseba, ki že izvršujeta trgovino, ima več obratov v isti občini in je vpisana v seznam davka na premično premožei / v dotični občini, bo občinska I lisija odmerjala kavcijo za vsak obrat posebej in ne na podlagi skupnega dohodka podjetja ali osebe, torej na podlagi dohodka, od vsakega obrata posebej.
20.	V slučaju pritožbe o dohodku od premičnega premoženja bo moral prizadeti plačati kavcijo na podlagi dohodka, proti kateremu se je pritožil. Kar bi plačal preveč, se mu vrne, ko se dohodek končno določi.
21.	Olajšava plačevanja kavcije v obrokih, ki se je podelila malim trgovcem in trgovcem v krizi, je raztegnjena tudi na podpisnike nominalne svote nad 500 lir.
22.	Vsa potrdila o podpisu na obroke bodo sprejemale občinske komisije za izdajanje dovoljenj, in sicer začasno, t. j. dokler se ne kavcija položi v celoti. _
Iz uradu Po!, dr. Etiliott v Trsta
A. Velušček in Zofija Mavrič iz
Kostanjevice: Vaša pisma smo predali — -radi pokrajinske kom-petenee — našemu tajništvu v Gorici, Via G. Catducci št. 7, I. Obračajte se v vseh slučajih tjakaj.
M. vd. Sosič - Opčine: Smo požurili; v par mesecih bo zadeva rešena.
Marija Žuljan - Kozana: Vašo
stvar smo požurili in pri ponovnem posredovanju ugotovili, da je šla v likvidacijo 4. januar. 1927.
Ivan »čuka - Volčjijjrad: Dne 4. jan. 1927. je bila Vaša zatleva pre-> dana sekciji za rekvizicije, sicer pa je odškodnina že plačana.
Jeeip Krnic, Peric Josip iz Sela in Stanislav Peric is Sela: Ker bi likvidacijski račun finančne in-tendance utegnil biti zgrešen, obrnili smo se na zvezni zavod v Benetkah po izvlečke in dognali, da se vsi Vaši obračuni vjemajo: Krulc: primanjkljaj 2361.45 lir; Peric Josip: poravnano brez primanjkljaja; Peric Stanislav; primanjkljaj 13048.50 lir.
K. C. II.: Kraljevi odlok 30. 12. 1923, št. 3274 je prinesel navodila glede kolkovanja računov hotelov, gostišč, penzijonov, gostilen, krčem itd. Kr. odlok-zakon od 20. 9. 192 št. Ki43. pa ukinja pristojbine na
račune za hotele, gostišča in pen-zijone; ostanejo pa še nadalje v veljavi pristojbine na računih gostilen in krčem. Potemtakem Vam ne ostaja drugega, -kot skleniti nov konkordat tudi za tekoče leto, in sicer čim prej, da ne zapa-dete globi.
Alojzija vd. Rebula - Volčjigrad: Dne 14. 5. 1926. je bila Vaša stvar predana sekciji za rekvizicije, sicer pa je odškodnina že izplačana.
Josip SuligoJ - laia: V tržaških uradih, niti pri prefekturi, nismo mogli .doznati nič določenega. Ker ste v drugi pokrajini, ne vemo ali ima kakšna družba, morda celo občina monopol za električno razsvetljavo. Vam svetujemo, da se
obrnete na Vaše županstvo in če ne boste dobili zadostnih informacij, še na naše Politično društvo «Edinost» v Gorici, via G. Car-ducci 7, I.
K. Vičič - Postojna: Pišite zavodu neposredno: «La Fenice», Trie-ste, Via Lazzaretto vecchio 3.
Ivan Makne - Tatra: Vam je pravica do pokojnine odbita. V roku 90. dni morate rekurirati na računski dvor.
Anton Maline - Tatra: Pokojnina Vam je priznana, vsekakor morate potrpeti še par mesecev.
Jos. vd. Sluga - Vrtovi je: Boste v kratkem dobila negativen odlok, na katerega rekurirajte v roku 90 dni. Rekurz je nasloviti na računski dvor.
Iz tržaškega življenja
Razne nezgode.
Pri popravljanju neke lokomotive v kurilnici na glavnem kolodvoru je 41-letni mehanik Pavel Tarico, stanujoč v Rojanu št. 3, včeraj zjutraj nenadoma izgubil ravnotežje ter padel z višine kakih dveh metrov. Pri tem se je mož precej hudo pobil po glavi ter desni roki in nogi. Dobil je prvo pomoč od zdravnika rešilne postaje, ki je bil telefonično poklican na lice mesta, nato je bil prepeljan v mestno bolnišnico.
—	Slična nezgoda je doletela včeraj predpoldne 21-letnega mehanika Libera Zubolich, stanujo-čega v ul. Lavoratori št. 210. V svetilniku na Greti, kjer je delal, je hotel po nekem opravku v podzemske prostore zgradbe, toda idoč po stopnicah se je spotaknil in padel tako nesrečno, da je za-dobil veliko, do kosti segajočo rano na glavi. Na lice mesta je bil poklican zdravnik rešilne postaje, ki je podal nesrečnemu mladeniču prvo pomoč ter ga dal nato prepeljati v mestno bolnišnico. Ako ne nastopijo kake komplikacije,
bo Zubolich ozdravil v treh tednih.
—	Tretja nezgoda te vrste se je dogodila včeraj popoldne v palači, ki jo grade na trgu Goldoni. Tam je bil med drugimi delavci zaposlen 36-letni zidar Ernest Fabro, stanujoč v Kolonji št. 314; delal je na zidarskem odru v višini prvega nadstropja. Ko je s pomočjo dveh tovarišev hotel vzidati velik kamen, se je ta nenadoma prevrnil, Fabro ga je hotel pridržati, a je izgubil ravnotežje ter padel z odra. Pri tem se je mož pobil na raznih delih telesa ter si tudi nekoliko pretresel možgane. Siromak je bil prepeljan v mestno bolnišnico, kjer je dobil prvo pomoč. Nato je bil na lastno željo prepuščen domaČi oskrbi.
—	Včeraj popoldne je prišel v sestrinem spremstvu iskat pomoči v mestno bolnišnico 6-letni Car-melo Glavina, stanujoč v ulici Pe-tronio št. 10; bil je hudo oparjen po trebuhu in spodnjem delu Ei-vota. Kakor je povedala njegova sestra, je mali Carmelo opoldne pri igri okrog ognjišča prevrnil ||p pisker vrele vode in se pri tem w oparil na omenjeni način. Ubogi otrok je bil sprejet v dematolo-gični oddelek. Ozdravil bo v 2—3 tednih.
Tatvina v k urniku
G. Adolf Demai je redil v svoji vili v Barkovljah 7 lepih kokoši, ki so tam udano čakale, da o pustu ali veliki onči zlezejo v kozico in s tem razvesele gospodarja in njegovo družino. Toda usoda je hotela drugače. Predpreteklo noč so se neznani prijatelji kokošjega rodu vtihotapili na vrt vile, vlomili v kurnik in rešili kurjo druži nico iz jetništva. Najbrž so pohlevne živaliee plačale svobodo z življenjem. G. Demai, ki je včeraj zjutraj ugotovil, da so mu bili prekrižani računi o slastni pečenki, je javil dogodek barkovljan-skim orožnikom.
TržefK! kizenskl seait
Zaključite v obravnave preti tatovom turških pre#reg
Včeraj zjutraj je stopila obravnava, ki je vzbudila zanimanje v vsem sodisče obiskujočem občinstvu, v zaključno fazo. Govorili so zagovorniki, ki so napeli vse sile, da omilijo usodo obtožencev. Posebno odvetnik Zennaro Guido, ki je branil oba brata Minon, ni hotel teh dveh prepustiti usodi, ki bi bila posebno v pogledu Ivana Minon precej nemilostna. ker je ta večkrat predkaznovan. Govornik je izrabil poskus samomora svojega varovanca kot mogočen dokaz za upravičenost njegove zahteve po spričevalu psihijatrov. Vrhu tega je o«likal moralno o-zadje vse te zadeve in poudaril vtis, ki ga je napravila obravnava na javnost, vtis namreč, da je glavni krivec — tisti skrivnostni Grk Gadanopulo — prost. To bi v marsičem »manjšalo odgovornost drugih obtožencev ali celo zamo-glo spremeniti kvalifikacijo zločinov, kar znači mnogo. Druga
dva zagovornika, odv. Dino Ber-ton in Giannini sta bila veliko krajša v svojih izvajanjih in- se omejila na razjasnitev dejstev, konstatiranih na obravnavi in jxi-ridičnes trani iste. Juridično stran je obdelal odvetnik Berton.
Sodišče je po enournem posvetovanju razglasilo sledečo razsodbo:
Stern je obsojen na 9 mesecev ječe, Bencich na 1 leto 6 mesecev, Minon Ivan na 2 leti. €jan na 2 leti, Minon Gustav na 5 mesecev in Del P i nova na 6 mesecev ječe. Poslednjima je bila ječa olajšana s pogojnostjo.
Te babice..
Vedno gostejše postajajo obravnave radi splavljenja. Kot se vidi, se to socijalno zlo širi na vso moč, in ako pomislimo, da se v teh slučajih uporablja vsa opreznost, da zločini ostanejo skriti, vidimo, da manija splavljenja polagoma postaja rak-rana človeštva, ki ne le neizmerno škoduje družbi, temveč tudi neposredno uničuje pos-mezna človeška življenja.
Tudi včeraj se je kazenski senat bavil s kompliciranim slučajem, oziroma slučaji, ki niso imeli sicer baš hudih posledic, pač pa so dokazali, da je to zlo seglo že na deželo.
Nekega dne v novembru je brigadir policijskih agentov Friderik Vecchiett, ki je že delj časa gofil utemeljene sume na račun babice Florinde Festa, nakrat vstopil v stanovanje iste in tam našel v bolečinah 29-letno Ljudmilo Jesse, ki je policistu koj priznala, da ji je Festa preskrbela splavljenje. Jesseva je bila koj odpeljana v bolnico, kjer so jo kmalu rešili bolečin, a istočasno spoznali, da je njena trditev resnična.
Posledica tega priznanja je bila takojšnja preiskava v hiši babice, preiskava iz katere se je zvedelo, da si je že v letu 1921. tam preskrbela splavljenje tudi Marija Lenassi, rojena leta 189G. Bil je med listinami babice celo račun o tem splavljenju...
Vse imenovane, ljubimec Jesso-ve, Josip Ziberna, in Merzek Alojzija poročena Chinese, so sedeli včeraj na zatožni klopi.
Festa taii obupno vse, kar se ii očita. Jessovi je hotela le dopuniti delo druge roke.
Drugi obtoženci se pa niti ne zavedajo težke obtožbe in se branijo, zanikujoč krivdo.
Prič ni, razen imenovanega Vecchietta.
Sodišče je prisodilo babici 2 leti ječe, Jessovi 8 mesecev pogojne ječe in oprostilo druge radi pomanjkanja dokazov.
PRIZIVNE OBRAVNAVE Izbito oko.
čitatelji se bodo gotovo še spominjali tragičnega dogodka v neki gostilni v preteklem letu, v katerem je neka ženska izgubila oko. in to po kozarcu, vrženem ji v obraz od brata njenega zaročenca.
Dogodek se je izvršil približno' tako-le:
Marcel Bon se je nahajal nekega dne v gostilni z družino in bratom, ko je vstopila poznejša žena njegovega brata Josipina Bon. Bon Bon je smatral za nečasno, da brat dvori Josipini, ker ni našel njene preteklosti po svoji volji. Med prepirom, ki se je vnel pri-, m:zi v gostilni, je Josipina baje vzkliknila:
«Ne pomaga ničesar, midva t Josipom se bova vendar poročila!»
Tedaj je Marcel v slepi jezi dvignil kozarec in ga zalučal ženski s tako silo, da ji je zlil levo oko
Strašna poškodba je popolnoma pokvarila obraz zelo lepe ženske.
Pri prvi obravnavi je bil Marcel Bon obsojen na dve leti ječe.
Toda zagovornik odv. Poillucci je vložil priziv radi previsoko odmerjene kazni.
Včeraj se je sodišče bavilo s tem zločinom in sprejelo zahtevo zagovornika po aplikaciji Člena o težkem izzivanju ter zmanjšalo Bonu kazen na 9 mesecev ječe.
TELESNA VZGOJI
SPORT
ŠPORTNO UBRUŽRNJE Uradno ptroHla
Novi člani: Sosič Gino (Opčine), Godina Stanko (Concordia), Karer Rudolf, Ivan Cuček, Švagelj Alojz, Bidovec Ferdo (vsi Rocol).
Zavrnjen priziv: S. K. Val, ker ne spada v kompetenco O. S. V.
Potrjeni ukori: Četam Hi D. Sparta in S. K. Val radi ne-sportnega vedenja na igrišču. S. D. Primorje radi odpovedi igriSča-
Tekmovanja rezerv se za časno ne morejo še začeti radi pomanjkanja igrišč.
Komisija za nedeljo 23. I. Adria: g. Novak. Obzor: g. Kravos, Trstenik: g. Sancin, Primorje: g. Daneu.
Dovoljeni dopust: Dovo-vol'uie se dopust za nedoločen ča* g. Pavloviču. Posle predsednika prevzema g. Zajec.
SAVEZ SODNIKOV
Tekmo Tommaseo - Concordia na Trsteniku sodi g. Plesničar mesto g. Kraljiča.
S. D. ADKIi
Danes naj bodo točno ob dveh popoldne na igrišču sledeči igralci: Rupena I in II, Saksida I is II, Golobič, Steblaj. Vrtoec, Cesar, Košuta, Stolfa, Vrtovec II, Tavčer in druge rezerve. Sicer bom disciplinarno postopal! — Vodja.
imift&B S. Dt ADRIA
Uradna klasifikacija: Sparta	2—11833
Ipava	2 11 — 4 6 2
Jadran	2 1—12 4 1
S to klasifikacijo se smatrajo tour-tekme za zaključene, retour-tekme se začnejo s prvo_ nedeljo februarja. — T. K. N. - ~~
D K. N. TOMMASEO
Danes se zberejo nogometaši I. čete in rezerve v druMv. prostorih ob 13.15, da skupno odidejo na tr-steniško igrišč®. Vsi igralci men rajo biti ob 14. uri na i«Ti4ču. Vse potrebno najdejo na Trsteniku.
_ V. N. P.
EVBCTSKO P&V2JTSTVO V PROSTI ROKOBORBI
Zaenkrat se omejimo na čiste rezultate. Obširneje poročilo objavimo v torek.
Slatich je zmagal Stabile-a v drugem roundu po točkah.
Mrna zmaja t prosti rokoborbi Freti Daaaj&utn Benetea v dvanajsti* minutah in 39 sek. z zvit-Jem d«ne nege.
Tržačan Winter zmaga nad Nemcem Goldbachom v 8 minutah (rimsko-grška rokoborba).
Tržačan Darnoidi premaga Madžara Šolarja v * minntak z zvit-je» lave noge.
V drugi poskušnji zmaga Darnoidi v 5 minutah s tem, da dene Šolarja na rame, mu zvije levo roko in levo nogo.
Danes se srečata Mrna (Cehoelo-vak) in - Darnoidi (Tržačan) v končnem, brezdvomno strašnem boju.
Obe podčrtani točki sta bili za evropsko prvenstvo.
—	D. «Zera» - Trst. T. O. - Vsi, danes (2.) na ovinku pri gozdiču; točno. — V.
—	Zveza mladinskih društev bo
priredila v nedeljo, dne 6. februarja, družabni večer, na katerega se že sedaj opozarja naše občinstvo. Vabila se bodo razposlala tekom tedna.
Iz tržaške psferžjine
ŠT. PSTE3 NA K&ASU
Med vojno je bilo v našem kraju zastalo vse življenje, duševno kakor gospodarsko. Potem so nastopile, kakor pevsod drngort, slabe povojne razmere, ki so omejevale vsak razvoj. Se le letos nudi St. Peter tujcem nekoliko drugačno lice kot prejšnja leta.
Zgrajena je nova tovarna par-ketov tvrdke Mankoč, ki je. kakor pravijo, največja te vrste v Italiji. Zaposlene so v tovarni tudi ženske, a žalibog se godijo tu nepravilnosti. Sprejemajo se v delo dekleta s premožnih kmetij, medtem ko druga resnično ubožna zaman prosijo za kruh.
Tržaški veletrgovec Prime je tu sezidal veliko stavbo, v kateri se nahaja moderno opremljena trgovina. Tudi tukajšnja hranilnica in posojilnica je dobila svoj lastni dom- Sezidalo je hiše tudi par zasebnikov.
Vesti z Goriškega
Vin CatraU
stelpo.
Danes ob 2-30 Adria - Zora. Radovedni smo, ali bo Zora zamogla potrditi svojo v zadnji tekmi dokazano višino Zato bo brezdvomno precej občinstva na tej tekmi.
Torej ob 2. in pol!-
P. O. GORICA
Na podlagi izjave pooblaščenega odposlanca, se smatra S. K. Solkan za izstopivšega iz področja P. O. — Predsednik.
Ker odpade S. K. Selkan, se razveljavijo vse tekme z omenjeno Četo.
Goriške mestne Testi
TKČAJ ZA ITALIJANŠČINO
priredi Splošno slovensko žensko društvo v Gorici v svojih prostorih Via S. Griovanni 7/1. (čez dvorišče). Vpisovanje in začetek v poadelfek, dms JU. t. a. ob I. mrl zvečer. Pouk je prevzel profesor S. Hvala. — Ne zamudite ugodne prilike in oglasite se v velikem številu, kajti čim večja udeležba, tem manjka učni-nal
Doki a da na indattrijo.
Na goriškem magistratu je razpostavljen davčni imenik pokrajinske doklade na obrt, trgovino in proste poklice za leto 1S27. Interesiram naj si ga ogledajo, da bodo videli, ako se ni morda vrinila vanj kaka pomota.
Pnstne ieme In maske.
Goriška prefektura je izdala tudi letos približno enake omejevalne odredbe glede nošenja mask kot so se izdale vsako leto. Na javnih trgih in ulicah se ne smejo nositi maske v pustnem času; na naskeradne plese se pa lahko pride o.'emljen. Na zahtevo organov javne varnosti pa mora vsaka pu stna šema pokazati svoje pravo obličje.
Odprte lekarne
Danes v nedeljo dne 23. januarja bod;> v Gorici odprte sledeče lekarne: Ves dan z nočno službo ves prihodnji teden lekarna Pontoni v ulici Rastello št. 26; do ene ure popoldne pa lekarni Kurner, Corso V. E. III, št. 4 in Alesani (Gironeoli, via Carducci 12).
BRESTOVICA Nesreča s kolesen
Na meji med Selami in Bresto-vico se je peljala pretekli teden s kolesom šivilja Liza Pahor iz Nove vasi. Na prvem ovinku v klancu je padla z glavo ob zid, ker se ji je potrlo kolo. Neka mlekarica; ki je šla čez eno uro tam mimo, jo je našla ležečo nezavestno, vso v ft-vi. Prenesli so jo hitro v bližnjo hišo. obvestili zeleni križ iz Gorice, ki jo je brzo pripeljal v Gorico. Ima hudo poškodbo na glavi ter najbrže tudi notranje poškodbe, ker je bljuvala kri.
Slabe poštne razmere.
Jako slabo je preskrbljeno s pošto po vseh vaseh zapadnega dela Krasa. Pred vojno so poslovali v raznih vaseh tega dela Krasa redni poštni uradi. Sedaj pa prejemajo ljudje v teh vaseh le po tri krat na teden poŠto in še to neredno. Od Mirna pa do Komna sploh ne obstoja noben poštni u-rad. Bomo videli, ali bo nova go-riška pokrajina prinesla izboljšanje.
ŠTANDREŽ Ilove orgle in nova dvorana
Dobili smo nove orgle v našo cerkev, katere je napravila neka videmska tvrdka. Končno se je tudi opogumil eden izmed naših gostilničarjev ter zgradil toliko potrebno dvorano, katero potrebuje vsaka vas bodisi za prireditve, predavanja itd. Pri nas bo ial, nova dvorana služila največ plesu. Je pa ta dvorana ena izmed najprostornejših v goriški okolici.
DOltlfBERff.
K zadnjemu svojemu dopisu iz naše vasi dodajem le kratko pripombo, ki pa je potrebna, da se stvar ne hi napak razumela.
Dopis odgovarja popolnoma ustnemu poročilu naših, nazaj iz Bosne d oš lih vaščanov. Oni pripovedujejo stvar enako dopisu, kar se pa juridičnemu ušesu nerodno sliS in bi torej ne moglo biti povsem res. Toda dopis je bil spisan po sporočilu dotičnih. In resnica ostane, da se vračajo iz Bosne suhi, brez sredstev. Vendar za istinito pravilnost ne morem odgovarjati, dokler ne zvem natančnih podatkov. Toliko v potrebno pojasnilo*
Treba potem še besede o izseljevanju v Jugoelavijo na splošivo. Danes je sploh vsako izseljevanje precej otefckočeno radi zaprek pri dovoljenju. Vendar pa se zamore še vedno oditi tudi v soee<irijo državo in mnogi se Še vedno selijo. Da bi bil kateri na tak ali tak način osleparjen, se eiiši zelo redko. Skoro vsi izseljenci zatrjuj®j°» da «o razmeroma dobro opravili. In slučaj naših vaičanov ostaja zelo osamljen. Najbsrfe bodo ti v veliki meri sami krivi.
UOtA PSI BOVCU.
Našel se je dober človek, ki je napisal v «Edinost» topel članek o razmerah pri nas. Pogreben je bil in gotovo bi bilo dobro, da bi se kdo večkrat oglasil v listih in povedal našim ljudem ono srednjo besedo, ki je večkrat tako potrebna, ker največ zaleže. Na obe strani udari in vendar ne boli.
V dopis se je vmešala napaka, ki jo je treba popraviti. Iz stavka bi bilo namreč razvidno, da je pok Katarina Komac umrla za rakom, medtem ko je Qdšla ona le radi poroda. in je bivša babica umrla radi raka. Celo zdravnik se je izrazil, ko je došel s kemiaijo na ogled^ da bi zamogel žensko rešiti, če bi le pol ure pred smrtjo došel.
Se jasneje stopa torej na dan dejstvo, da je le pomanjkanje izkušene pomoči povzročilo smrt in ugrabilo mater številni družini.
ROBKDIAČE.
O sadrmisflKvn in eeJIh poteh.
Zadružna gospodarska misel še ni prodrla v našo vas. Povsod slišimo in čitamo v časopisju, kako nekatere vasi tekmujejo med seboj
v" zadružnih mlekarskih druJtvin, le pri nas je ostalo še vse v prvotnem preprostem stanju. Sploh nimajo nekateri niti smisla za mlekarno in se jim zdi težko vpeljati tako «novotanjo» v vas, češ, saj imamo večji dobiček tako. da širimo v «kompanijah» in povrhu še medeno maslo. Zopet drugi so mnenja, da je dobra misel mlekarna, a da so razne težkoče z zidavo poslopja in z nabavo mlekarske priprave. Slednjim bi odgovoril, da se take težkoče dajo pač lahko premagati in bi priporočal, da bi se zedinili z ostalimi sova-Ščani v zadružni mlekarski misli, ker je peč nekaiko sramotno slišati o vasi, ki ima najboljšo kakovost živine in količino mleka (500 1), da nima svoje lastne mlekarne. Saj je prav mlekarna edini vir dohodkov našemu kmetovalcu zlasti, ker pada zelo cena živini. Torej malo preudarka, • trerno^ti zedinjenja v tej važni gospodarsM misli.
Druga nadloga naše vasi so naše poti. ki so zelo zanemarjene, da se res lahko imenujejo «kozje poti«, da ponekod so te lepše. Zlasti ona proti Logjem kot tudi ona proti Podbeli. Gospodarska kriza naše vasi tiči ravno v tem, ker jc brez ceste in ima slabe poti. Smo pač deloma sami krivi, da pot razpada, ker se le preveč zanašamo drug na drugega, da io popravimo a pot je vsak dan bolj v slabšem stanju, tako da že ni več varno ho diti po njej. Posebno zadnja povo-denj ji je zadala občutne udarce. Sedaj je bolj podobna razritemu prekopu kot pa poti, po kateri občujemo dan na dan z Logmi in Bre-ginjem, kamor,nas silijo občinska opravila. Torej, vaščani, združimo se skupno in vsakdo naj pomaga, da se naše poti dvignejo iz tega tako kritičnega položaja in da bo pot v našo vas bolj dostojna. Tudi bližnja vas Logje bi lahko pomagala k popravi poti, ker služi tudi njenim prebivalcem kot dohod k občinskim gozdovom, kamor hodijo tudi dan za dnevom po drva. Upamo, da tudi naš novi g. občinski načelnik nam bo pomagal v tem oziru ter se zanimal za blagi-nio naše vasi
ČADRG
Most v Koritah pri Dantejevi jami je izgotovljen in zajamčen za 70 let. Dobro je, bila je potreba in smo tudi hvaležni. Bilo bf jako dobro, Če bi se dovršila cesta da vasi. Približno polovico je je zgrajene, a je v revnem stanju, ker se ne rabi in tako tudi ne popravlja. Za nezgrajeni dH ceste, dobrih 3000 m, se je že veliko prizadevalo, da bi se zgradila, in smo tudi vsi prepričani, da bi jo imeli, če bi n« bilo vojne. Bila je natančno zmerjena in načrt izgotovljen. Sicer pa se zadeva o naši poti vleče ž« 40 let.
Že pred letom 1890. je avstrijska vlada dovolila na prošnjo kmetov 200 coidinaijev podpore za naSo pet. Tedanji tolminski župan Modrijan je hotel to vsoto položiti v hranilnico z izgovorom, da se denar ne rabi in da je ta vsota pre-malenkostna za. grajeaje poti dc Čadrga. Kmetje so se temu protivili in župan se je vdal. Zgradila se je s te-ni denarjem dva metra široka pot od znamenja pred vasje do Roba, približno 500 m dolga Bil je majhen uspeh, a bila je znatna olajšava, ker je prejšnja steza bila sila neprimerna.
Nekaj let kasneje sta šla dvf kmeta k tedanjemu glavarju Ma-renziju. K sreči sta ga dobila de bre volje. Razložila sta nin bedo v svoji vasi in neizmerno potrebo poti skozi Korite in dalje do Zadrga, katera bi mnogo pripomogla do blagostanja ljudstva, in bi imeli dobro cesto. Prosila sta ga, naj se on zavzame za podporo pri vladi in pri deželnem odboru. Glavar je kmetoma obljubil in v kratkem dosegel pri vladi 4000 goldinarjev in pri deželnem odboru 2000 goldinarjev podpore. S tem denarjem je b«la zgrajena skoraj vsa cesta z le&enim mostom v Koritah do znamenja n?d Dantejevo jamo.
Saamo ob sebi je umevno, da le polovico ceste ni možno uporabljati, če ostala polovica ni dograjena. Tako služi dograjena polovica ceste kot ostali del steze le za pešpot in mi moramo še vedno nositi vse na lastnem hrbtu v Tolmin in iz Tolmina domov. Ako bi se dovršila cesta, bi na.<a vas na gospodarstvu dokaj pridobila. Naši ljudje bi dobili zaslužek doina in bi jim ne bilo trel a iti po svetu s trebuhom za kruhom. S cesto bi se najbrže okonstili še razni drugi činitelji, k nam pa bi privedla v poletnem času tudi kake-ka letoviščarja, kar bi najbrže ne škodilo.
Kdo pa naj prispeva za zgradb« ceste? Vas in občinas ta brez dvoma prešibki. Tu morajo pri.^kočitJ jačji faktorji. Prispevala naj bi v prvi vrsti država. Saj vlada določi vsako leto več milijonov podpor« za ceste. Gotovo je naša pot med potrebnimi in koristnimi.
H koncu še ena stvar. Občina prispeva za popravljanje poti samo do Dantejeve jame. S tein nismo zadovoljni. Saj je do Dantejeve jame popravljanje sploh malenkostno. Občina seveda tudi za to «dobrotico» se ne zmeni. Mi od Dantejeve jame ne letamo pc zraku v C.adrg. Zahtevamo, d» občina določi letno podporo za popravljanje cele poti. Nekaj bi pa sami prispevali, tako vsak nekaj, kar je pravično. — Več Čadrianev*
IDRIJA.
O listo, ki ji izhajal.
Idrija - januarja.
Sedaj razpuščeno Izobraževalno društvo v Idriji je nekoč izdajalo za svoje člane, torej čisto interno, list »Preporod«, ki j" doživel 12 številk ali en letnik. Njejcovo izhajanje je bilo ponsem odvisno od dobre volje članov saških, pa ne vseh. ampak največ uredniškega osobja, Li je štelo tri člane. List je bil na začetku pisan s črnilom in v enem izvodu, ki je ležal potem navadno v društveni sobi na razpolago vsem članom, pozneje pa «o ga pisali na stroj in ravnotako izpostavljali. Zunanja oblika lista je bila lepa in grda To zato, ker so bile platnice vedno lepo ilustrirane in vedno na dobrem papirju, notranja pa, to je oblaka pisanja, e bila, dokler se je li*t pisal s Črnilom, še čedna, pot^m pa se je z uvedbo strojepisja zelo poslabšala. Naslovna slika je bila navadno o-riginalno delo dobrepa diletant-skega slikarja, notranje ilustracije pa so bile posnetki najrazličnejših slik iz knjig, predv-em iz Gregorčičevih poezij izdanja Mohorjeve družbe 1. 1908.
Vsebina spisov in tudi vsa zunanja oblika, posebno naslovne slike, so imele tendenco, k 41 podrobneje nočem opredeliti- Toda ne radi nje, temveč predvsem rmli več u-metniških vrlin, ki to preko v*ega namena (tendence) in so tudi v namembni pesmi lahko, hočem se tega lista spomniti.
To je eno. Drugo je sledeče: I.ist so izdajali naši idrijski rudarji,
fantje z majhno izobrazbo, s trt-mi, petimi ljudskimi iolami. V uvodni besedi v prvi številki pravi urednik, da hrrfe društvo nadomestiti pomanjkanje predavanj in sestankov s te-m listom. Taki listi >o se javljali navadno v dijaških krogih, pri dijaških društvih. Nisem še slišal. da bi jin imela recimo razna prosvetna društva kjerkoli po deželi, nisem še slišal, da i>i jih kje izdajali kmetski ali delavski fantje, posebno ne z namenom, da bi nadomestili ono, kar je društvu manjkalo: sestanke, predavanja.
Potem sem omenil gotove umetniške vrline, ki jih imajo posamezni odatavki v listu. Mogli bi dvomiti o tem. Da so tudi priprosti fantie in dekleta, kot so naši idrij-
V Trstu, dne 23. januarja 1527.
«EDINOST»
III.
ski rudarji, pisali umetniške stvari? Da. Ravno v tem je velika vrednost in pomen lista, v tem tiči glavno jedro, ki me je napotilo, da ta list omenjam.
V listu so pesmi, proza in poljudni članki o tobaku, Čaju itd. Pri občenih je nekaj kritičnih vesti o prireditvah in o listu samem. Režiser je priobčeval posamezne, raztresene misli in odstavke. Potem je par spominskih spisov.
Vrednost umetniške strani tiči v pesmih in prozi. Režiser je naravnost prepisoval največ iz «Lepe Hiiiske» in prodajal tuje znanje za svoje, kritike so pristranske in ne zadevajo lista, članki niso nikdar bili umetnost. Pesmi sta pisala največ Zrnata Ž. in Ante Kratki, ta poslednji pa tudi prozo in se je v svoii povesti « Nesrečo i<ao> izkazal bolje kot z verzi. Najboljša je Zmaga Z. Njene pesmi so sicer večkrat nepopolne in jezikovno nepravilne, mnogokrat ižče dekle ve~za in stiha in se v ta namen ne plaši budili napak. Toda to za dekle idrijske ljudske šole ni važno. Važno za nas je, da bi mnoge njene pesmi v malenkostni popravi bile vredne novega natisa v kateremkoli listu. Ona je vsa domača, z mislijo in besedo Idrijčanka, rudarska hči. Njena pesem je vsa polna tiste rudarske duševnosti, ki bi res zaslužila posebnega, boljšega peresa. Ta poteza pristnosti-je zanjo značilna. Poje o rudniku, o rudarskih hišah, po bregu raztresenih, o škratih v jami itd. Obdeluje le predmete, ki so ji blizu, ki jih vsaik dan vidi, čuti, z njimi živi. O vsem tem so peli tudi drugi. Gangl, ko je bil v Idriji, je napisal mnogo tako povest in pesem, tudi Polda Leskov-®eva v Ženskem svetu - je pisala podobne verze. In proste duše lahko rečem, da Zmaga Z. ne zaostaja s svojimi proizvodi, lepimi pesmimi.
Ante kratki piše povest o nesrečni ženski, med voino svetu u-grabljeni in v vlačugo ponižani. Rokopis je čisto različen od objavo. Znači, da je pisatelj sam spoznal napako, ki jo je prav radi tendence napravil in je potem vso snov znatno preuredil. Spis je sicer napet, zanimiv, čeravno mu manjka globokosti: Je pa veren opazovalec stvari same na sebi. Dobro bi bilo, če bi še kaj pisal.
Ponavljam torej, da le za dokaz, kako je živa v na£ih ljudeh ljubezen do društva, do dela in kako visoka je kultura med našimi ljudmi. sem napisal te vrste. Ce bodo služile še kakemu drugemu namenu, bo tem bolje.
Sirer pa se je list «Preporod» zgubil.	I. V.
Mrtvim pozdrave«.
Ko je umrla poslednja, Ivanka Kokaljeva, nam je bilo vsem težko ob zavesti, da nas zapuščajo ravno oni ljudje, ki smo nanje upali in jih v delu vzljubili. Samo eno leto je vmes. nič več. Pred letom so stali še vsi štirje: Viki Po-ženelov, Tono Velikajnov, Ivanka Jerebova in Kokaljeva. Danes spe vsi štirje svoje večno spanje tam doli pod lipami pri Sv. Krištofu.
Štirje mladi, z<travi in srečni, vsćga lepega veseli še lani, danes mirni in tihi. Težko nam je ob tej kruti izgubi, težko radi njih daljnih misli m radi mladosti. Saj so komaj zrastli in zasanjali svojo pot v življenje, ki jim ni nndilo nič toplega, objema in nič lepega, pa so zato še tem bolj k Lepemu, in toplemu hrepeneli, so si še tem bolj vsega želeli. In težko so se ločili od svojih sanj in od trpljenja svojega, ki so ga biii vajeni od mladosti in so ga videli daleč na svoji poti, v megleno starost.
Nam, ki smo ostali, je težje. Zavedamo se zgube, ki jo je utrpelo predvsem naše grledaližče, naš oder. Saj so bili vsi štirje igralci, dobri diletanti, saj so bili vedno z nami in med nami. In ventLar nam je še ostala tolaži Ina zavest, da niso živeli zastonj,. da ostanejo trdno v našem spominu in da je vsa naša dolžnost do njih le eno: po dedovati njih sanje in še bolj hrepeneti.
Štirje so manj. Gledamo izpraznjena mesta in ne vemo, s- čim bi jih napolnili, kako bi zapatili vrzel. Pač ostane še pot. Mi sami, ki smo ostali še živi in mladi, moramo, to je njih oporoka, živeti še za štiri življenja, delati še za Štiri ljudi. S tem se oddolžimo
njim, ki so šli. Naša duša za štiri du^e, naša nebesa za štiri mlada življenja bogatejša. To je pot, ki nam jo je dolžnost preiti.
Zakaj pišemo te skromne vrstice? Vsem jih pošiljamo,, sebi v dušo jili kličemo, zakaj hudo je umreti mlad. GJejte: imeli amo nekoč gledišče in smo igrali. Ne gredo iz spomina večeri, ki smo jih pri vajah prebili, ne gredo iz spomina prireditve same. Radi smo igrali, nadvse radi bi še igrali. In tudi vsi štirje, ki so vas zapustili, so še želeli na oder, pred ljii<ii. Takrat, ob tistih dneh, pač nismo mislili, da se bo treba tako hitro ločiti. In vendar: Viki je podlegel sušici, ki se je je nasrkal v jami, Tone je nesrečno končal, in podlegli sta obe Ivanki. Zgubiti torej v enem samem letu štiri inlada življenja, ko bi jih bilo tako potreba tu, med nami, pomeni zgubiti mnogo. Če bo kdaj kjerkoli umrla tako bujna mladost, spomnite se je tudi vi, povsodi, zakaj mladost je up, je pogum in nada. In upa, poguma in nade je v naših srcih vedno manj.
Mrtvim pozdrave... kaj naj Vam damo drugega v teh ozkih dneh. Spomin in pozdrave.... — IgTalci bivšega Izobraževalnega društva.
IDRIJA PRI BAČI
O naših zadrugah.
Preteklo nedeljo je imela tuk. mlekarna svoj letni občni zbor. Ob tej priliki se je izvolil tudi nov odbor, od katerega upamo, da bo marljivo deloval za prospeh naše najvažnejše gospodarske ustanove. Na mesto bivšega predsednika g. A. Kovačiča je bil izvoljen g. A. Skok. Na občnem zboru je bil izvoljen tudi poseben odsek, ki bo vodil delo pri gradnji novega mlekarskega poslopja.
Priporočal bi vodstvu zadruge, da prireja od časa do časa nekafca predavanja kjer naj se članom pojasni in obrazloži stanje in delovanje zadruge. Ob enem jih je treba prepričati, kako velikega pomena je za nas zadružništvo, ker le tako se bodo člani zopet oprijeli zadruge in je ne bodo blatili okrog, kakor delajo sedaj gotove osebe, ki nosijo samo ime člana, v resnici pa so večji nasprotniki zadruge kakor pa oni, ki ni član, — Član Gosu. zadiogt.
Znanost jn_umatnost
Udruženje oblikujočih umetnikov
v Ljubljani je imelo pred kratkim svoj redni letni občni zbor. Je to ena izmed večjih organizacij sloven. umetnikov, katerih vsaka pomeni za našo umetnost precejšen razvoj in ima veliko važnost. To Udruženje šteje 40 Članov, samih poznatih slovenskih kipariev. Predsednik ji je Lojze Dolinar, človek močne nravi in velike du-š'\ vsekako zelo izrazita osebnost slov. oblikujoče umetnosti, ki je znan med vsemi slovanskimi narodi in tudi pri tujih ne pozabljajo cene- njegovegu dela. Udruženja tajnik je zopet znan umetnik Fa-tur, ki je duša organizacije in se mu je ves občni zbor letos toplo zahvalil za njegovo zvesto skrb. Društvo je v preteklem lietu priredilo več razstav, izmfed katerih najvažnejša je razstava grafikov v Lvovu, ki je vzbudila^ v svetu o-gremno zanimanje in dala vsej ju-gosiovenski grafični umetnosti veliko zadoščenje. Za Božič je imelo društvo lepo razstavo* umetnin v Jakopičevem paviljonu, za pust pa misli prirediti humoristično razstavo ki bo prvi tak poizkus v beli Ljubljani.
•LJUBLJANSKI ZVON»
Tzšla je prva številka letnika 1027. tefra važnega literarnega čar-s opisa s sledečo vsebino: Oton Župančič: Iz Jerale; Joža Lovrenčičr Publius in Hispalla. (Dalje prih.); Slavko Gram: Upornik; K. Dobi-da: Beneška revija evropske urnet nosti; — Iz svetovne književnostfc: Miran Jai*c: Marcel Proust; Mar-cel Proust: Smrt moje stare matere; Alfred Mombert: Gora Moira;. — Fr. Bevk: Nenavadni obisk; Miran Jare: Partija šaha; R Drainac-Pred obnovo srbske književnosti;. Pastuškin: Živi vreTec. — Književna poročila: Slovenska dela:
(Dalje na IV. strani)
Mica Sever Ing. Nace Vidic
poročena
Postojna - 22. jairoarja 1927-Maribor
201
fammtma
NAZNANILO
Daje se na znanje, da. je odprla paroplovna družba Cosu-ILcli v Matulj&h — Villa. Sušanj, državno avtorizirano agencijo* katero upravlja
Rudolf Duhrovicii.
Vsem, ki mislijo potovati v Severno Ameriko in Kanado, daje omenjena agencija vsa pojasnila in preskrbi vse potrebne listine za direktno potovanje na vse kraje, kar predstavlja za izseljence velik prihranek na času in denarju.	(204)
*) Za članke pod tem naslovom odklanja uredništvo vsako odgovornost.
BEP.LUZ-SCHODL
vodi v vseh iesikih.
62
IflVf.f i 5.— Societa Ligure - Lom-lWlt J barda Piazza Scorcola 3, Trst. — Izdelek, ki se ne boji konkurence. Tovarna S. Vito al Tagliamento. Iščejo se
zastormi'^i.
L1KA£I€A. izvežbana za perilo, išče dela proti dnevnim. Viale XX Settem-bre 25, V.__U2
AVTOBOMIL Peugeot 19 HP, zaprt, 6
oseb, se proda za L 7500. Kamion, majhen, 18 HP, vozi 8 q, se proda na obroke. Opčine, «Pasticeria moderna«. 113
ODVETNIŠKA pisarna išče starejšega praktikanta ali mladega uradnika. Ponudbe na upravništvo pod «Pisarmn>.
114
MAJHNO stanovanje v bližini via Cc*n-mercia!e se išče. Ponudbe na vratarja,
Trst, via dei Rettori 1.	109
KOVA53CO delavnico priporoča slavnemu občinstvu Julij Pisčanc Via Toro
it. 16. _ '_HI
URADNICA, vešča slovenskega in italijanskega jezika, za knjigovodstvo, ko-respodenco in blagajno, išče v«čja trgovina na Krasu. Ponudbe p<od •Uradnica* na upravnifitvo.
97
K UHARICO* izvežbano, z dobrimi spričevali sprejme družina Štirih odraslih. Plača in ravnanje dobro. Naslov Rji ur>ra.vn:*frrtu
SREĆO, preteklost in bodočnost življenja pove kiromant v via della Pieti 12, vrata &_ *Q7
2ENSKA iača sliuibe par ur predpoddne ali popoldne-. Via Istituto 34, vratarica, od tt—t *_ 108
VAJENEC iz mesta, za trgovino jostvin se iifca. Vik dall'Istria ft. 4.	»3
SOBO oddam v najem dvema delavcema. ftofcm, Visrot* <Mle fta—■ 13, L 104
HIŠNA, pridna, ki bi znala	ku-
hati, se išče za majhno dmifina hm otrok. Dobro ravnanje, in <tbBra plača.
Cocso Garibaldi tO, L, dnoa	H*
MIZARJI POZOR! Parjeno buko
nih dimenzij dobavlja žaga Jos> čič - Postojna.
102
PLESNA ŠOLA. Plesovo^a prof. Per-tot. Corso 39. Torek, petak skupne vaje, posamezne vsak dao,	119
Urtitmufla rsrzrss
tečaji. Vpisuje se vsaki dan. Vse rrsie aparatov za oddajanje in prejemanje s aaklopaiao ali kristalom. Oddajanje z aparatom \Veasthone, »ličen onemu v Spoziji, ki služi za izpite za dosego cLplom. Zavod je autoriziran od na učnega ministrstva, eden izmed najboljših v Italiji. Posebni tečaji za gospodične, ki želijo namešcenja na kopnem ali na morju- Zavod zst. dosego mest za naše diplomirane bodisi na. kopnem ali na rrorju. Obiščite naš informacijski: urad. Ravnateljstvo radiotelegrafičae-ga zaveda * A let&sandro Volta«® Via S. Francesco 31 ali prt združenih zavodih1 *«Battiiiti-Galilei» Via BaUisti 10.	91
SAUTvER 3 TON., chasis, se proda ali pa zamenja z 18 B. L. Fra* chasis. Tvrd-ka Devetak, Tolmin.	- M
MtEKO od 30 litrov naprej, po L 1.25 oddaja mlekarna. Viib Udine 15. 99
TRGOVINA z mešanim blagom, dobro vpeljana in dobičkanosna, se radi nesreče v družini proda ali odda. Naslov pove tržaško upravništvo.	100
ELIZiS CHINA. Jako okusen. Vzbuja tečnost in je najboljše zdravilo proti želodčnim šibkostim in za rekonvalescen-co. Steklenica L 6.—. Dobiva se samo v lekarni Castellanovich, Via Giuliani 42.
_93
MOTOCIKLISTI! V nCvoodprti prodajalni Cremascoli, Via S. Lazzaro (za cerkvijo sv. Antona) dobite vse potrebščine. Motocikli Guzzi, Bianchi, Gileraj, Har-ley-Davidson in Harlette (motor Puch).
17
BABICA, avtorizirana, sprejema noseče. Govori slovensko. Slavec Via Giulia 29. Telefon 33-19.	r8
BABICA, avtorizirana, diplomirana, sprejema noseče, Adele Emerschitz-Sbaizero, Farneto 10 (podaljšana Ginna-stica), lastna vila, tel. 20-64	7
KEAŠEVCEM IN VIPAVCEM
naznanjam, da sem s 1. januarjem ponovna prevzela gostilno Postumia na trgu Dalmazia št. 1 (zraven prejšnjega Narodnega doma).
Točim prvovrstno vipavsko vino in pristen kraški teran. Kuhinja vedno preskrbljena z gor-kimi in mrzlimi jedili.
Jamčim za točno in dobro postrežbo.	206 Lastnica Kristina Benko-Lisjak.
Pojdi in stori
I ti tako!
«Cigave so te testenine, ki so tako dobre?» je vprašal gospodar, ko je okusil izborne «Pe-katete». Gospodinja mu je pokazala originalne zavoje in bila je veselar da mu je ustregla. (107)
D* IVAN LINMA
zdravnikScoSrHi in rabal* feoSazai
Zied mostovi Um kau&ik Trst«. Corso V. S. Bil, il. S4, I. K
r
Zobozdrarnik
Dr. SflRDOC D.
ordinira v TRSTU fel!Lirtritti».1i,i}L (|rqVial.Smflii) od 9-12 in od 3-7 i\o
L.
POUKIH mlm V KIKU
vabi na
redni občni zbor
ki se bo vršil v nedeljo, dne 6. februarja t. t. ob L 30 pop. v dvora . f ^Obrtirit-skefa drufava*.
DNEVNI RED r t. Nagovor predsednika.
2.	Porodila tuniki.
3.	Poročilo blagajnika.	203
4.	Raznoterosti.
K obilni udeležbi vabi Nacetnl^tvo.
Opomb* § St 34. Občni zbur je sSlsp-čtfT ob vsakenr žtrH hi pri*otnih čl'nov hr odloča z večino (L<» v. Članic ki. se ga. ne udeleže, sn^traio %t kst »tmijtl-ičl se ter bodo isti priiiljeii pottevsti skiepe istega.
I iidaljuje prodaja I
i vseh potrebščin -
s W rozrrttonilli BBtevfltii in. f« nliitii cenili
i
i
\mim
» Trst Corso Sofi&alđi II. Trst =
■	Te\ef<m 29-48 (710) B
1 Porabit« tako prHIko. I
% HUHBUHBIIHB P
IT3
f
P>dpisani javi,amo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je naš ljubljeni cče in t.tari oče
Anton Perto^ (Krali)
v petek, dne 21. t. m., po kratki in mučni bolezni, previden s svetotajstvl za umirajoče, mirno v Gospodu zaspal.
Pogreb predragega pokojnika se bo vršil danes, v nedeljo, dne 23. t m. ob 3.30 pop iz hiše Žalosti na domače pokopališče. Naj v miru počiva, saj Je bil dober.
BARKOVLJE, 22. januarja 1927.	(202)
Silvester, Josipina in Milka, otroci. Marija, sinaha. MiSivoj, Stanko, Zvonko, Danilo, Anica, Zorkđ, vnuki

•S.
T
Potrti neizmjerne žalosti javljamo svoj rodbini, prijateljima i znancima, da je naša nezaboravna
FOŠKA ŽMAK
danas, na 14 sata, blago u Gospodinu usnula. 201 MEDUL1N, dne 20. januara 1927.
Ucviljena obtteSj.
Izredne prodale efi priiiKi sestave
VELIKA SKLADIŠČA
CORSO VITT. E. 111/16
TRST
CORSO VITT. E. 111/16
f I

Poročne sobe iz masivnega lesa Jedilne sobe	Lakirane kuhinje
Posamezno pohištvo Železne pofcjčtvo AlESSANDRO LEVI Ml K Z!, TRST
Via Rettori 1 — Via. Malcanton 7.13
Jotrl, pond^ek se bodo odprla
velika skladišča
Tvrdke 6. PAULATTO & Ci
(prej A. BUTTI)
Via Mazzlnl 32	Via Dante 10
Bogata izbera
votnetiin, bembiževin, sviiemn, peri^ zaves, preprog, pletenin, izdelkov itd. itd.
Bogata zaloga drobnarije
Velikanska izbera okraskov in modnih potrebščin.
Posebne dobave za šivilje h modistke
Jaka zmtf cene.	207
Oglejte si naša okna -^gf
PODLISTEK
(.'15)
V. I. KRIŽANOVSKA:	_
NEHEZA
— Kaj-koli ji boste rekli,. — je odgovorila Antuaneta, — Valerija ljubi tega čfioveka, pa če* gn skušate še tako ponižati v njenili oceh, ona ga nikoli ne pohabi, ker Samuel jo obvladuj« s tisto mirno odločnostjo, tisto plamenečo, privlačno stra^Uo, ki si žensko pokorava To ni katerisibocL^TOičajen človek, ampak močen, značaj, globokega uma, ki zna vzbuditi silno zanimanje. Valeriia ga Ljubi in Kani me lx> mogel doseči, da bi ga pozabila. Vkljub svoji nesporni lepoti je moj br&traJLec preveč razvajen od, matere in od vseh, ki so v njegovi bližini, preveč se je navadil, da ga vsi nosijo na rokah, da bi si ustvaril jasen poj m o zadevi in bi imel dovolj potrpljenja polagoma obvladati Valerijino srce. Sprva bo z vsem zadovoljen, toda sčasoma bo videl, da ni našel v ženi vsega, kar je pričakoval, in ne bosta srečna v zakonu. In Če bo na ne&rečo Faul zvedel, da nosi Valerija v svojem srcu podobo odvzetega ji ženina, kaj. potem?: Skratka, delajte, kar hočete, toda jaz ne bom vplivala na Valerij«. -
Vsa iz sebe od razburjenja se je Valerija vraiLa v svojo sobo; v glavi se ji je vrtePo, srce se ji je krčilo od bolesti; brez meči je p<tfiLa na da van in brali nila v jok. je prešel ta prvi izliv tesnobe,, je začela razmišljati o svojem položaju; vse okrog nje je bilo temno nr iwra£T»; morala se- je bcHTti, kakor je prisegla Samitflu, dofeazati mu,, da se ga ne sramuje in. da jo bo globoka ljubezen, ki ju združuje, zadostno poplačala za Da«nivo obsodbo in prezir sveta; todia kako^ težka je borba proti vsem svojecemil Z gle-bok im vzdiliom je vzela z vratu, medaljon m se* vsa poglobila v promatranje Samuelove slike. Velike temne oči mladeničeve so jo gledale očitajoče m jo opominjale na prisego. Nebote je začela primerjati človeka, med karterfaia. je morala izbirati,, in nežno Raulovo obličje^ njegove zametne, zamišljene oči so pomrkfliTc' pred tem bledimv odločnim, obličjem, njegvvim. plamene-čim pogledom in štirimi ustasmri, ki so govorile: Nobena borba, me um pripravi do tega, da bi odstopil»>.
— Ne, ne,, Samuel, ostanem ti zvesta, — je zacepetata "Valerija, ter pritisnila sbko na ustne; Raulovo ^jvstvo je trmoten plamen, prva ljube-, ki ugfcie hitro kakor raketa. Kmalu me
Samuel bi ktl smrten udarec,
zen,
bo pozabil, tođa ako- bi me iz^ruML
Rahlo trkanje na vrata jo je zcframilo, dta »e je stresla.
—	Noter! — je rekla in skrila medaljon. Ko je zagledala očeta, je vstala oti razburjenja.
—	Sedi, dete moje, —vje rekel grof ter se vsedel nrdgg^nje na divan, — im bo<tr mirna.
_ je priča, kako- težko gledam solze, toda
kot oče sem primoran govoriti s teboj še e-nH.ru t, predno zavrneš za vselej svojo resnično srf^o za. prejiodmo srečo, o kateri sanja tvoja mlada duia. Nočem ti kratiti svofe€Kltte voHe, hočem ssmuov opirajoč se> na svoje izkuteje-, predočiti ti v pravi luči to, kar napačno vidiš, in tu se ne morem obotavljal. Nisi več otrok, in kot razrumna ženska, me razumela. Vsak človek mora živeti remiično življenje, ne ir svetu prevar, in- ta resničnost.	sili, da pod vržemo svoja ihrvstva razumu. Družba, ks ji pripadamo po rojstvu rrt stališču, nam nalaga dolžnosti, ki jift ne moremo brez kazni narušiti. Slavno ime irt neomar-deievani grb, ki . so aam ju zapusti® naši predniki, na^eramo zapustiti zanamcem brez madeAa; deklica odločnega rpdu: ne more razpolagati s svojim srcem kakor neznatna mefcčasnka... Tvoja neobičajna izbira bi vzbudila splošno pozornost, in če bi pritto na dan, v kakšnih stiskah smo bili, bi vsi kazali s prstom na tvojega očeta in tvojega brata. Ne prekinjaj me, Valerija, vem, da hočeš reči, da si se prvič žrtvovala hi nas obvarovala sramote; to je res; pred svojo vestjo se ne morem opravičiti. Zločinski oče, brezumni
za.pravljivec, sem zapravil bodočnost otrok in za rešitev svojegra življenja ne l>i bil s-prvjel nesramnih pogojev Jiudovih. in niti za trenutek ne bi dovolil, da pofttaaieš njegova nevesta, toda slo je tudi zai Rudolfa; * koleba j oč med obema, sem žrtvoval tebe, ubogo dete. Mladi in zaljubljeni Budolf je videl samo v tem svojo rešitev; toda kaj sta stala ta dva meseca tvojega očtiUi, to g-o-vore moji osiveli lasje. Navzočnost	člo-
veka, vsak njegov nasmeh, vsaka njegova domača beseda,, ki jo je naslovil nintv. so bili w#ne mm ■ v srce. Moja vest je vpila v m* ni: «ti si kriv, tri si prodal svo'jo hčer!» Ves čas sem i-skal izhoda iz tega. položaja in jaa bi ne bil preživel dneva tvoj* poroke.
Valerija je pridušeno vzkliknila: — Oče, kaj govoriš r
.i.
— Res je, dete moje. Ali si res mop-la vorjietiš da bom prenesel tako sramoto, škodoželjno radovednost i» posmehovanja svojih zavistno z h vZ O. nikojih mko*r.r Ner boljše je umreti! Iji lahko s* predstavivši kaj čuttm, ko vidim. <Ta nam je usoda posUaila pošten izhods ti ga pa odrival od sebe in se* Hi»češ odreči človeku,, s katerim moreš biti srečna, ker tvoj* zakon, z njim bi b nam vsem v nečast. Razmialjaj o tem dro«.--uvažuj' prošnjo svojega, očeta m re^t pra trpfcienja ki bi mu zastrupilo zadnje dni življenja.
IV.
*T)DfOST»
V Trstu, dne 23. januarja 1927.
Iv. Cankar v francoščini (Pavel Ivarlin). - E. Gangl: Hram slave (Miran Jarc). - Staroslav: Gostilne v stari Ljubljani (K- I).). - Srbsko-hrvatska dela: Zofka Kveiier-De-metrovir: Po pute v ima života 'Miran J uo). - VI, Velmar Jankovič: Robovi Miran 4 are). - Aleksandar Vuče: Krov nad prozorom (A. Bu-dal). - Inozemska dela: Miloš VVeingart: Slovanska vzajemnost (A. Budal). — Kronika: DomaČi pregled: Za slovensko akademijo ziianosh in umetnosti, za Narodno galerijo (F. A.). — Za kulturno zbližan je južnih Slovanov (Fran Albreht).
«L.jubijanski Zvon* izhaja v posameznih zvezkih ter stane na leto 120 Din., za pol leta <>0 Din., za četrt leta 30 Din., za inozemstvo 1~>0 Dir: Posamezni zvezki se dobivajo po 15 Din. — Na reklamami ie se pošlje reklamirana številka brezplačno lo tedaj, če se je ista reklamirala najkasneje en mesec po njeii;-n izidu. Za poznejše reklamacije se mora reklamirana številka plačati. — Urejuje Fran Albreht. - Uredništvo ne vrača rokopisov, ki jih ni naročilo. Uprav-ništvo: Prešernova ulica St. 54.
so člani pripravljalnega odbora, kateremu načelu je predsednik po-znanjske občine, g. Rataj, imeli razgovor s predstavniki gornje-šlezijske težke industrije v Katovi cah, da se v čim večjem Številu udeleže razstave. V političnih in kulturnih krogih, kakor tudi v industrijskih krogih, pripisujejo tej razstavi veliko važnost.
Iznajditelj slovanske stenografije
nmrL
Te dni je umrl na Češkem, kjer je živel odtegnjeu političnemu življenju. Josip Durich, kulturni delavec, čigar ime bo zabeleženo v kulturni zgodovini vseh slovanskih narodov in v zgodovini Cehoslova-ške za ča^a svetovne vojne. Josip P uric h je bil po poklicu mlinar, a v mladosti se je proslavil z izumom posebnega stenograiskega sistema; hotel je namreč izloči „i iz slovanske stenografije nemški Gabelsber-gov sistem. Se za časa vojne se ie v nekaterih čeških šolah poučevala stenografija po njegovi metodi, ki se pa ni mogla globlje ukore-ninili. Njegov sistem je ostai samo zanimiv poskus za edinstvene stenografije za vse slovanske jezike. Po političnem prepričanju je Du-rich pripadal agrarni (poljedelski) stranki, današnji republikanski stranki, ki jo danes vodi dr. Anton £ veh i a, — in je bil poslanec v dunajski zbornici. Za časa vojne so ga češki politični krogi poslali z Masarykom v inozemstvo. Mudil se je v Parizu kjer je v družbi z Masarikom, dr jen« Benešem in generalom Štefanikora, prvim mirvi-.^iroin, ki je leta 19i9. na tragičen način izgubil življenje pri letalski nesreči; ustanovil čehoslovaški narodni odbor. Kot poslanec tega na-rodnega odbora se ie Durich nodal v Rusijo, kjer je kmaiu prišel v ^	*	konflikt z revolucionarno razpo-
ŽVEPL.O m MODRA GAL-ICA lofceilimi Cehoslovaki. ki so ga
De se zatfucirersfto f%ravoČ^sno | končno odstranili iz vodstva akci-
Lc^rifs&e številke
1927'
BARI	71	68	34	5	23
^ , "\r 1*TT				X ti	
MILAN O	IW 1	02	-41	87	(39
NAPOLI	83	4	G	57	31
PALEHMO	37	47	83	88	79
ROMA	23	m	70	9	5
TORINO	33	31	87	52	U
VEX:-:ZIA	39	82	51	26	35
Gospodarstvo
se zatmaremo prs^krbeti z ?veplo»n iu iaodro j geiico po ziiiernlh ismah, je Tr- J žaš&a 3s»i-_i:ijs?va slvažba v Trstu i skliaiila zbirail	~a v?.- |
^ in na^c-bna pc. šil: a Ive. j
Valil?*io ksaelovaic«, vinograd- j ni i e in za drage, da čiic prej j prijavijo svojo potrebo z navedbo vrsto in keličma.
S IZMENSKI KROMPIR
Z ozirom na pomanjkanje krompirja v Jugoslaviji bo letos težavno dobiti vso potrebo semenskega krompirja iz Jugoslavije. Kdor še ni prijavil naročila, ga vabimo, da takoj prijavi svojo pctrel>o.
TF.Ž. KMETIJSKA DRUŽBA V TRSTU
ulica Torrebianca št. 19.
BORZNA POROČILA
Amsterdam 915-9*25, Belgija 315-325, Francija 91-91.75. London 111 .HO-111.95, N e\v \ ork 22,95-23 15, Španija 3fi5-375, Švica 438-448, A-tene 29.75-30.75-fcerlin 540-550. Bu-karest lt.?5-!*7T>. Praga '(>7.75-<>8.75, Ogrska *00-415, Dunaj 315-330, Zatrreb 40 25-41.
i radna cena zlata (21. L) 440.71; Benečijske obveznice 01-80.
DAROVI
Mesto cvetja na grob pok. Olge Cokove ilarujeta Amalija Cok L 25 in Savica Godina L 10 Ženski po* družnici Šol društva.
Gosp. Ivan Stekar daruje L 30 podružnici Šol. društva pri Sv. M. Magd. v počastitev spomina bla-gopok. dr. O. Bybara.
Na poslovilnem večeru sestre Mice so darovali postojnski telovadci in tamburaši L 120 za Šol. društvo.
Pri obdarovanju otrok otroškega vrtca na Vrdelci ob priliki bo-žičnice so darovali 401 liro za Šol. društvo. Darovali so: gg.: P. F. L 50, Milko Rebek L 10; Stojkovič, Godina Alb.. Tominc, Pahor AfT-hael vsak po L 10; g. Prelog L 6, gg. Žuljan, Ana Spacapan, Marija-Grum, Kofer, Batista, Ablauf Tereza, Baretto A., Jelen Am-, N. N., Vouk Mar., Spacapan Amedej, Gr-mek Mar., Ablauf Martin, Stekar Milka. Perinasso, Hatcl. Cekada, Pahor, Budin, Višnjevec, Arčon Alojzij, Godina Mila Potrata Marija, Micheluzzi Iv. M. vsak po L 5. Ostali darovalci, ki pa nočejo biti imenovani, so darovali manjše svote v skupnem znesku L 170; skupaj torej L 401.
Gg. Budin in Pahor sta darovala tudi biškotov za malčke.
Prav srčna hvala vsem cenjenim darovalcem!
Vodsto zasebnega otroškega vrtca izreka tem potom najsrčnejšo hvalo našemu vrlemu Žensk do-brodeln. udruženju, ki je kakor lani, tudi letos obdarovalo gojenci z toplimi oblekcami.
RAZNE ZANIMIVOSTI
Mednarodni kongres gluhonemih v Čeboslova&kL
Te dni se je sestal v Pragi pripravi jal.ii odbor, ki namerava or-gluhonemih. ki se bo vršil leta ganizirati mednarodni kongres 1928. v Pragi. Predsednik republike T. G. Masaryk je bil naprošen, da sprejme protektorat nad kongresom.
Proslava 10-letnlce samostojnosti Poljske
Ob priliki proslave 10. obletnice letnice poljskj samostojnosti bo leta 1929. prirejena v Poznanju jobčedržavna razstava. Vlada je ie odobrila tozadevni načrt. Te dni
ie. Te^oj se je Durich podal v južno Busiio, v torišče proti boliševi 5ke akcije. Pozneje se je kot mandator generala Kaledina vrnil v Prago. O svojem revolucijonarnein delu je napisal manjšo publikacijo-
Sovjetski zakon.
Sovjetski kazenski zakonik določa smrtno kazen za sleparijo, poneverbo in podkupovanje. Sovjetski pravniki z.agovarjajo in u-teineljujeio potrebo upeljave te največje kazni z ugotovitvijo, da v Rusiji malone ni nikakega večjega industrijskega ali drugega trgovskega podjetja, ki bi ne slepa-rilo državni erar na ta ali oni na-č in. Večinoma se te sleparije vrše s pomočjo državnih uradnikov ki se dajo radi podkupiti. Kar se tiče sleparij in poneverb, je Rusija v zadnjem času dosegla nekako »stabilizacijo«, to se pravi, da število teh zločinov ne nara-Sča, pa tudi ne pada. Baš radi tega so bile po novem zakoniku tozadevne kazni tko močno poostrene. Defravdant ali slepar se kaznuje s smrtjo, do-čim se pa uradnik in sploh kdor sprejme podkupnino («bakšiš»), kaznujez dveletno ječo. Ako se oseba, ki je sprejela «bakšiš», nahaja na odgovornem mestu in je bila že kdaj prej kaznovana radi tega prestopka, jo lhko doleti celo smrtna kazen potom ustrelitve. V tem slučaju se obsojencem tudi zapleni premoženje. Značilno je v ivovem zakonu dejstvo, da je oni, ki sprejme nagrado, mnogo strožje kaznovan nego tisti, ki jo da. Vendar pa tudi slednjemu sovjetski sodniki niso baš preveč prizanese ljivi, ker ga v gotovih slučajih lahko obsodijo na 5 let ječe.
Kitajska v preteklosti
Zopet so se začele novine podrobnejše baviti s kitajsko državo. Iz teh večnih bojev med posameznimi generali se pa bolj in bolj kristalizuje namen Kitajcev, otresti se nad vlad j a tujih držav. Predaleč smo od Kitajske in premalo imamo vpogleda v to nacijonalno gibanje, ki ni le velikega pomena za državo samo, marveč bodo za-pljuskali valovi tega gibanja daleč preko mej in prej ali slej jih bomo tudi mi čutili. Dasi je v zadnjem času Kitajska, ki šteje 411 milijonov kitajsko govorečih prebivalcev, zaostala v vsakem oziru, se kaj takega ne more trditi o Kitajski v preteklosti. Vse polno izumov je poznala Kitajska mnogo prej kakor pa zapad t. j. prosvitljena Evropa. Papir so izumili na Kitajskem leta 105. po Kr. rojstvu. Leta 751. so ga kitajski delavci, ki so bili ujeti v samarkandski bitki, prinesli k Arabcem in odtod je šele prršel papir v Evropo. Kitajskega izvora je tudi tisk, in gre do leta 175. po Kr. r. nazaj. Leta 594. se je že ti-kala na kitajskem prva večja knjiga. Iz Kitajskega je tudi kompas, se vernica, ki so jo Kitajci poznali že v dvanajstem stoletju pred Kr. r. Od Kitajcev so dobili Arabci kompas in so ga prinesli v Evropo, kjer se komaj 1. 1190. prvič imenuje. Zelo star je na Kitajskem tudi smodnik. Že v začetku našega časovnega štetja v prvem stoletju so poznali Kitajci rakete in razstreliva in v petem stoletju so bile kitajske trgovske ladje že oborožene, s puškami. Prvo orožje Kitajcev je bila skoro gotovo ročna granata. V bambusovo votlo cev se je zaprl smodnik in
z mazilom
131
FARMACIA SPONZA
Trst - Via Tor S. Plero 10
Pazite na ponaredbe Dobiva se v vseh lekarnah
ostri koščki železa. Pozneje so nadomestovale železne cevi lesene. V dvanajstem stoletju se že imenuje polk- metalcev ročnih granat v neki kitajski armadi. L. 1232. so uporabljali Kitajci topove, dvajset let pozneje puške, omenjajo se v tem Času tudi omamljajoči plini. Tako so Mongoli 1. 1241. v bitki pri Liegmitzu pokončali nemško armado edino le s plinom, ki so jim ga pripravili kitajski inženirji. Kitajci so imeli že torpedo, podmorske Čolne proti koncu tretjega stoletja pred Kr. r., vozili so se že na oklopnjačali, ki se že omenjajo 1. 1595. v boju proti japonski mornarici. Kitajski filozof in inženir Mo Ti je ^.gradil v petem stoletju pred Kr. roj. letalo, osem sto let pozneje so poznali že daljnogled. Porcelan in lak sta kitajskega izvora prav tako kakor cepljenje v medicini. Kitajci so nadalje poznali pahljače, ki se dado zapirati, dežnike oziroma soln-Čnike in končno tudi cilinder, kajti še dandanes nosijo korejski uradniki našemu cilindru podobno pokrivalo. Po principu Kitajske piščalke z jezički se je napravil evropski harmonij. Taka piščalka je prišla v začetku osemnajstega stoletja v roke nekemu petrograjskemu tovarnarju orgel, ki je prenesel njen princip na orgle.
Nič ni sovepa na tem svetu
še vedno ni izsledila pariška policija on*»ga zlobnega hudo-mušneža, ki je za božične praznike uganjal v «Edinosti» že opisane norčije. Da ponovimo na kratko: zdaj je telefonično pozval vse znameni te j Še igralke in itrralce na ministrstvo lepih umetnosti, kjer jim sam minister Herriot sporoči ustno, da se jim zviša plača z novim letom, zdaj je poslal znanemu umetniku slikarju novo sobno opremo, kmalu nato je dobil slikar lep šopek cvetk za «neve-sto» seveda z neplačanim računom, drugega umetnika je čakalo pred hišo dvanajst fijakar-jev, da popeljejo svate k poroki itd.
Podobne «šale» si je dovolil neznanec in sic.?r z že starim grofom Taaffe-jem, predsednikom najvišjega sodnega dvora na Dunaju. Kdaj in komu se je bil ta stari grof, ki je bil utelešena postava in neusmiljena strogost, zameril, tega ne zna povedati zgodovina. Ko je nekoč prihajal grof s svojega izpreho-da domov, je videl pred hišo vse polno delavcev in težakov, ki so razlagali z voza raznovrstno pohištvo. Na njegovo vprašanje, čemu bo to pohištvo, je dobil odgovor, da je vse to naročila N. E. grofica Taaffe. Drugič so mu prinesli v hišo celih dvanajst kopalnih banj. Dva dneva pozneje je stalo in čakalo v njegovi predsobi kakih deset operaterjev kurjih očes, ki so sie bili vsi s posebnim pismom povabili k grofu Taaffe-ju.
To je bilo končno le preveč grofu Taafe-ju. Napotil se je naravnost k policijskemu predsedniku in ga pozval, naj ukrene vse potrebno, da se take norčije ne bodo več dogajale na njegov račun, in naj izsledi čimprej storilca. Policijski predsednik mu je obljubil, dal zastra-žiti njegovo hišo, sporočil pa listom, naj takoj naznanijo policiji onega, ki bi po trgoviiiiih kaj jemal na račun N. E. grofa Taaffe-j a.
Drugi dan je Šel grof na svoj običajni izprehod. V stopniišču ga je opomnil sluga, naj ne žabi kupiti črne svilene ovratnice. In res je šel Taaffe v trgovino, izbral si lepo ovratnico, kij** je dala dvakrat oviti okrogvratu in dostavil, da naj se mu pošlje ovratnica na dom, ker je slučajno listnico doma pozabil. «I\je pa stanujete?» ga je vprašal trgovec. «Lowengasse,- sem grof Taaffe!» Takoj, ko je izustil grof ta priimek, so ga obkolili trgovec, njegova Ž£Qj^jjyiastav-ljenci, ki so po naročm^^jega gospodarja z metrom in pestmi
obdelali sleparja, ki se drzne u-ganjati norčije z N. E. grofom Taaffe-jem in na katerega je bila opozorila dunajska policija vse trgovce v jutranjih listih. Ko je nastavljencem opešala roka, se je poklicala policija, ki je slednjič spoznala v usmiljenja vrednem kupcu grofa Taaffe-j a. V fijakerju se je prepeljala pretepena ekscelenca domov. Od tedaj je pa imel grof mir. Ko je zvedel njegov nasprotnik, kaj se je bilo groiu pripetilo, je odnehal in se ni več šalil s starim grofom.
ZsMrasnlški fiRifeiiifitoilj
Trst, Via	&
od 9-13 In od 15-20 ob nedeljah fn praznih cd MM2 DežeJan! dobijo popust za potne stroške. Ljudske cene. 172 Ljudske cene.
155 i
OBLEKE PO L 45.-
iz pristne volne in v vseh barvah, tudi črne se prodajajo z vedno večjim vspehom skupno z
manufakturnim blagom
ki izhaja iz velikega fallmenta.
Odjemalci, ki bodo porabili to priliko, se bodo
čaii, da prihranijo
/o
Obiifite nas br«s vsake ofc»vax«.
* 1» »EiliENZr
VI« *5®»©va 21 a (Mk praSftfee Cai-Ki*!)
<"1701 HcST Govori se siownsk
prepri-
(209)
Gnvorf se slovenji
Najlepše, najboljše in najcenejše obuvalo dobite pri ; REBCU, Via Carducci 36. j
□□□□□□□□□□□□□I
Ako imate 7. A POPRAVITI UR H IN 1 ZLATE PREDMETE, obrnite se it tvrdki ,
N. BO RS ATT i &. FIG LIO j V TRSTU
ki fma lastno delavnico rtaa 40 tel. t\raj-rvry>	poštene cene. Vrliki izbtra
ur. tiafenim. Kupuju in prodaja zlaio in srebro. Govori se slovensko.	13/
Pajfff na ime
N. BORSA TTISi Figlio
CORSU VITI. EM. III N. 47 bliza lekarne Rov is (Piazza C. Gol4oni).
□□□□□□□□□□□□D
184
OfcrepCevplr.o sredstvo, predpisano od 2dr» vni*Hi. avtoritet proti
MALOKRVNOSTI. BLtUlCl in z* OKREVANJE	JP0
LE!£ft8f?A ZA&E773 - T«SY - Vfa
Stroji za šivanje, ve^e 'Je !n pletenje, za aomn vsako obrtnijo. Poti<bic n« TĐŠTP, Vto	V«;«ChJa 3 N^peijavc z motor, po^o-
1/6	nom. Popravil:.
——— m Miutistrakdiia .	Uroipucm pouk ▼ v« tonja
& m
DPOBnm - Tršoelas žslsznln in Ko?/n
Trst — Vic šario 2 — ?*flefcn 8rz«i«"ke: VICHO Piošče žčiezue črr*e. žtebaste in '-otic. - Zavornice ?a\ vozove In kočije. —Vsakovrstne potrebščine. — Zciezni urogi. — ZeJezi.o covi.
Pipe in 2akioprpce. — Cevi Matinesmann.	(208)
—■■■IIHIMIIBIBIMIIHII IIB IIIW ll'BiHll 11 IIH II I« lMWIWIll lllll II ■ I ■ 1 e
n

PRPBAVi PSttT&IAUvttfM
0<j*IA 21 JO je muiniiih m
AflCttATl&NvVODl
m sttAvtct
IN
JtAKTOHGPUIOačp
rRJE/ffi. via Corooeo 25
Klavirji
Planini />?>>
Marmonlli^^^v
/C v
{A ovjf«'
JŽ *
dunajske tovarne
PlATNiK
najboljše in najtrpežnejše se prodajajo v vseh boijših papirnicah in tobakamah.
Velikanski čoh&di dunais^ega
POHIŠTVA

iiavaane m flneis? \ rsti*
ki se bo prodajal.; po stanli, nizkih ceiuh.
Najvrčje jamstvo.
CAHPONGt/O
Via le XX Setteuibre 3i - Trst
Tel. 793	\m
ZALOGA:
R. Leipzigsr Siki
Trst - Via Brannef 4 - Trst
iiBaesiiflBssiiKBBiset^is
JAKOB BEVC
aiar.ii In zlatarn?
Trst, (ampo !
Zlftto ku( uje v vsi
višjih cenah. Krone plačuje višje Vrt vsi dni m. Ssfe^a* razi.ovrstnili ur in ziateni c.
Gihtcmrio 5
množini po naj-
155
LA5TniKA^i'
^RTUROVriRACUTH a MARlofESLUCA^
Prej procJajoJno ^Jur^aroiler
^it&j^/rf/'/^fić zi/a Mvcj&ćrisC/cmA
PRODAJA POSODA
J&ućruz jžxc£e/€n,XL/ru.ivat *<H4ZfC<~
c . Trst

Telefon: 35-80 e rl* 14	Via	_
Popolnost 191
Eleganca
PriAfmtliOtt
Prode ia in poskusi brez obveze za rta/ru*
Bsiavftitf i ni. filHi im
L Via Vmldirivo St. 24
HoJvSIe cene plačujem za
1^6
KOZE
CRCOUSKO OEBTHfl IA0RU0A U 0BIB
registrovana zadruga z neomejenim jamstvom
« a Milano 20, pritličja (vj?gsl XXX ottobre) - Tel. 16-04
kum, zlatic, lisic, di harjff, vider, j«*b« '4
mačih sajc«v itd. itd. »ošiljafve po posli.
D. ©inđspach - Trst
Via Cesare Battisti 10, II. nad., vrata 16
-a □ □ o"
Obrestuje hranilne vloge po 5°/0
V*U« vloge, vezana na odpoved, po dogovoru.
Davek na obresti plačuje zavod sam. TRS0VCEM IN 0B3TKIK0M 0TVARJH TEKOČE ČEKOVHE RAČUNE.
Sprejema tudi vloge na tekoči račun v DINARJIH ter jih obrestuje najugodnejše. — Daje posojila na menično porošlvo in zastavo vrednostnih papirjev ali dragocenosti. Eskomptira trgovske efekte. Urad n« ura od 9-12 V« dop. In od 2V2-4 pop,
i?o
LJUBLJANSKA KREDITRA BA^^A
PODRUŽNICA »TRSTU
CENTRALA V LJUBLJANI
&:anica ii rezerve Mm 68,0^0.000.-
Telefon 5— )8, 22—98
OlavDica io rezerve Dinarjev 63,000.000.-
Telefon 5—18, 22-98
Obrestuje vloge na vložnih knjižicah po 4% % na tepcih računih po 5 vezane vloge po dogovoru. - Prejema DINARJE na tekoči račun in jih obrestuje po dogovoru. Izvršuje vse v bančno stroko spadajoče posle.
I?2
1	Podružnice:
I GORICA, Brežic*, Celje, B Černomelj, Kranj, Logatec.
lL=r.
Najprihladnejsa zveza z Jugoslavijo.
Blagajna podprta od 9xh-\2xh In od 14'/2-16
■■i
Podružnice:
Metkovič, Novi Sad, Ptuj. Maribor, Sarajevo,