Revija Slovenskih železnic April 2021 Future is Rail – Prihodnost je v železnici SŽ med desetimi najbolj uglednimi delodajalci v Sloveniji Začetek cepljenja zaposlenih na Slovenskih železnicah 200-metrski vlak za polaganje pragov v predoru Karavanke ŽELEZNICA OSEM KRAT MANJ ONESNAŽUJE IN USTVARI DEVETKRAT MAN J EMISIJ CO2 Žan Dornik Iz reportaže Železničarji na obmejni postaji Dobova Novo progo izdajajo Slovenske železnice, d. o. o. • SI-1506 Ljubljana, Kolodvorska 11, telefon (01) 29 14 327, telefaks: (01) 29 148 09, e-pošta: janez.krivec@slo-zeleznice.si • odgovorni urednik: Janez Krivec • redaktorica: Darinka Lempl Pahor • avtorji fotografij: Miško Kranjec, Janez Krivec, arhiv Slovenskih železnic • tisk: SŽ-Železniška tiskarna d. d. • Nova proga izide desetkrat na leto • naklada: 9.722 izvodov • naslovniki jo prejemajo brezplačno • fotografij in rokopisov ne vračamo. Bralci in dopisniki, ne pozabite! Prispevke za naslednjo številko Nove proge lahko na naslov uredništva pošljete najpozneje do 21. 5. 2021 Prihodnost je v železnicah oziroma angleško Future is Rail je slo- gan, pod katerim je Skupnost CER začela kampanjo za promocijo že- leznice kot prevoza prihodnosti. Odlično je, da je promoviranje pred- nosti železnic v Evropi letos še posebej intenzivno zaradi evropskega leta železnic. V povezavi z njim pa so se začele pojavljati pobude, da bi ga podaljšali tudi na prihodnje leto, zaradi ukrepov, ki omejujejo organizacijo večjih prireditev. V našem civilizacijskem krogu kot vrednota iz leta v leto pridobi- va na pomembnosti okoljevarstvo, ki je ena od največjih prednosti železnice pred drugimi oblikami prevoza. Poleg varovanja okolja pa ima veliko vrednost uporaba najnovejše pametne tehnologije, ki jo v svoje delo vključujejo sodobna železniška podjetja. Kot kaže, lahko v prihodnjih letih pričakujemo razcvet tehnologij, ki temeljijo na vodiku in drugih novih pogonskih gorivih, pojavljajo se še učinkovitejši siste- mi za avtomatsko spenjanje lokomotiv in vagonov, čedalje več je tudi testiranja povsem avtomatiziranega voznega parka. To so spremembe, ki bodo revolucionarno spremenile železniško industrijo. V povezavi z ohranjanjem naravnega okolja smo tokrat analizirali sistem varovanja okolja na Slovenskih železnicah. Strokovnjaki, ki se na SŽ profesionalno ukvarjajo s tem področjem, so nam pripravili tudi nekaj izjemno zanimivih primerjav o izboljšavah v zadnjih osmih le- tih in številne spodbudne podatke. Med drugim trend od leta 2012 kaže, da zelo uspešno zmanjšujemo emisije CO2, da kljub povečeva- nju obsega dela zmanjšujemo porabo energije ter da smo na splošno na okoljevarstvenem področju slovenski železničarji izjemno uspešni. To potrjujejo tudi certifikati, ki nas postavljajo ob bok drugim zelenim železniškim podjetjem. Aprila so Slovenske železnice prejele tudi veliko priznanje za delo in razvoj na kadrovskem področju. Tudi letos smo se namreč uvrstili med deset najbolj uglednih delodajalcev v Sloveniji. Prvo mesto pa je skupi- na SŽ prejela v panogi logistika in prevoz potnikov. Priznanji smo pre- jeli za delo v letu 2020, kar je še posebej pomembno, saj smo se med pandemijo srečevali še z dodatnimi izzivi na kadrovskem področju. Za nas, zaposlene v skupini SŽ je zelo pomembno to, da naša podjetja skrbijo tudi za varno in sodobno delovno okolje, ki omogoča vsem ustrezno vključenost in razvoj. Na tem področju lahko opazimo veli- ko pozitivnih sprememb, od nove strategije razvoja kadrov na ravni skupine pa do okrepljenega izobraževanja in razvijanja na delovnem mestu ter okrepljenega razvijanja dvosmerne notranje komunikacije v skupini SŽ. Podjetja v skupini SŽ lahko ponujajo visoko kakovostne storitve, če se sama razvijajo, če skrbijo za svoje zaposlene in profesionalno opravljajo svoje delo. Poleg tega pa se moramo zavedati, da smo del širokega sistema in se moramo zato učinkovito povezovati z drugimi organizacijami in poslovnimi partnerji. Tudi sodelovanju smo zato to- krat namenili nekaj strani revije. Tisti, ki imate možnost več potovati po naši domovini, si lahko ogledate obsežna investicijska dela na več progah, kar je za državo in naša podjetja sijajno. Prebrali boste lah- ko o gradnji najdaljšega viadukta v dolini Pesnice, ki ga uresničujemo skupaj z DRSI, pa v čudoviti fotoreportaži o tem, kako je po sedem- mesečni obnovi karavanški predor prepeljal prvi vlak in mnogo dru- gega. Ob odlični novici, ki smo jo prejeli tik pred izidom tiskane revije – da so se začela glavna dela pri drugem tiru Divača-Koper – pa si lahko v prihodnjih letih obetamo še okrepljeno sodelovanje z Luko Ko- per. Med gradbenimi deli pri največjem infrastrukturnem projektu na železniški infrastrukturi pri nas imamo tako čas, da se še izboljšamo, integriramo in povezujemo, leta 2026, ko naj bi po novi progi stekel promet, pa bomo lahko še bolje uresničili prednosti, ki nam jih ponu- ja naš geostrateški položaj v osrčju Evrope. Spoštovani, želim vam prijetno branje! Aktualno Prihodnost je v železnici – Future is Rail 2 4 6 12 14 18 28 Aktualno Slovenske železnice med deset najbolj uglednih delodajalcev v Sloveniji Aktualno Najdaljši železniški viadukt v Sloveniji Šport HK SŽ Olimpija osvojila ligo AHL! Fotoreportaža Prvi vlak skozi predor Karavanke S terena Železničarji na obmejni postaji Dobova V spomin Zapustil nas je najstarejši aktivni godbenik v Slovenij Revija Slovenskih železnic April 2021 Future is Rail – Prihodnost je v železnici SŽ med desetimi najbolj uglednimi delodajalci v Sloveniji Za etek cepljenja zaposlenih na Slovenskih železnicah 200-metrski vlak za polaganje pragov v predoru Karavanke ŽELEZNICA OSEM KRAT MANJ ONESNAŽUJE IN USTVARI DEVETKRAT MAN J EMISIJ CO2 1 Uvodnik Janez Krivec Odgovorni urednik Revija Slovenskih železnic – april 2021 Skupnost evropskih železniš- kih prevoznikov in upravljavcev infrastrukture (CER) je v začet- ku aprila začela komunikacijsko kampanjo z naslovom Future is Rail, katere namen je pred- staviti železnico kot najprimer- nejšo obliko prevoza za prihod- nost Evropske unije. Kampanjo so začeli v času in širšem okviru evropskega leta železnic, ko si bo železniški sektor še bolj za- vzeto prizadeval navdušiti več potnikov in podjetij za uporabo železnice. Kampanjo bodo vodili po družbenih omrežjih in opozar- jali na to, da mora promet v Evropski uniji temeljiti na pa- metnih sistemih, biti do oko- lja prijaznejši in bolj povezan, k čemur lahko veliko prispeva uporaba železnice. S sodob- nim, zelenim in manj omejenim železniškim prometom v Evropi torej lahko zadostimo poveča- nim potrebam po mobilnosti, hkrati pa še vedno izpolnimo zastavljene podnebne cilje iz Evropskega zelenega dogovora. V tem duhu je cilj železniškega sektorja, da do leta 2030 pod- voji število potnikov in zagoto- vi, da se vsaj trideset odstotkov tovora prepelje po železnici. Železnica je ena najbolj trajnostnih, inovativnih in varnih oblik prevoza Kampanja Future is Rail bo gradila na tej pobudi in skušala predstaviti, kako lahko pame- ten, do okolja prijazen in pove- zan železniški prevoz prispeva k razogljičenju evropskega pro- metnega sektorja. Poleg tega pa železniški prevoz omogoča trajnostno gospodarsko rast in okrevanje. Železnica je gradnik pametnejšega prometnega sistema Železniški sektor prevzema digitalno tehnologijo, da bi kar najbolj povečal zmogljivosti ter ponudil še bolj varne, učinko- vite in kakovostne storitve . Ob dejstvu, da običajni tovorni vlak lahko prepelje toliko tovora kot štirideset tovornjakov, in ob čedalje večjih potrebah po pro- metnih storitvah, bi preusmeri- tev na pametni železniški sistem prispevala k zmanjševanju pro- metnih zastojev in lažjemu ter udobnejšemu potovanju. Železnica prinaša Evropi resnično povezano prihodnost Povezano železniško omrež- je pa je mogoče zgraditi s po- sodobitvami infrastrukture in sodelovanjem med železniškimi akterji na področjih, kot so iz- Prihodnost je v železnici – Future Tovorni vlak lahko prepelje toliko tovora kot 40 tovornjakov. 2 Aktualno delava voznih redov in poeno- stavitev pravil ter tehničnih zah- tev za vlake, ki prečkajo meje. Z ustrezno politično podporo ter hitrimi in nočnimi vlaki med večjimi evropskimi mesti lahko železnica postane prava alter- nativa nizkocenovnim poletom. Železnica osemkrat manj onesnažuje okolje in ustvari devetkrat manj emisij CO2 Do okolja prijaznejši evropski prometni sistem je treba zgra- diti s povezavo na železnico, ki osemkrat manj onesnažuje okolje in ustvari devetkrat manj emisij CO2 kot druge oblike pre- voza. V železniškem prometu se porabita zgolj dva odstotka vse energije, ki jo porabi promet v EU, medtem ko vlaki prepelje- jo osemnajst odstotkov tovora in osem odstotkov potnikov. Razogljičenje železniškega pro- meta je dosegljivo, saj štirje od petih evropskih vlakov že vozijo na električni pogon, drugi, di- zelski vlaki, pa bodo zahvalju- joč alternativnim gorivom po- stopno ukinjeni predvidoma do leta 2050. Komunikacijska kampanja Future is Rail je ena vodilnih pobud skupnosti CER, ki bo dodatno poživila dejavnosti med evropskim letom železnic. Železniški sektor v svojih priza- devanjih ni osamljen in že ima podporo partnerjev v Evropski komisiji, Parlamentu in pred- sedstvu Sveta EU. Ključni pred- stavniki kampanje poudarjajo, da bodo poskušali poudariti moč evropskega železniškega sektorja in podprli trende pozi- tivnega razvoja evropskega že- lezniškega prometa kot rešitve za doseganje zastavljenih pod- nebnih ciljev. Investicije v želez- nico pomenijo investicije v večjo mobilnost, večjo gospodarsko dejavnost in večjo rast s trajno- stnim značajem, kar je dober obet za skupno prihodnost. Ana Ožura is Rail Železnica lahko postane alternativa nizkocenovnim poletom. 3 Aktualno Slovenske železnice med deset najbolj uglednih delodajalcev v Sloveniji Slovenske železnice so se tudi letos uvrstile med deset najbolj uglednih delodajalcev v Sloveniji. Prvo mesto pa je sku- pina SŽ prejela v panogi logisti- ka in prevoz potnikov, in sicer pred podjetjema DARS in Pošta Slovenije. Rezultati analize dvanajst tisoč anketirancev Med raziskavo, ki jo že od 2007 pripravlja portal Moje- Delo.com, so letos analizirali mnenja več kot dvanajst tisoč posameznikov na slovenskem trgu dela. Priznanja so podelili v štirih kategorijah. Za najugle- dnejšega delodajalca je bilo iz- brano podjetje Lek, d. d., med najboljših deset pa so se uvrstila naslednja podjetja: • Slovenske železnice, d. o. o. • Akrapovič, d. d. • DARS, d. d. • GEN-I, d. o. o. • KRKA, d. d., Novo mesto • Lek, d.d. • Petrol, d. d., Ljubljana • PIPISTREL, d. o. o. • Porsche Slovenija, d. o. o. • Telekom Slovenije, d. d. Prvi v panogi logistika in prevoz potnikov V panogi logistika in prevoz potnikov pa so Slovenske želez- nice prejele priznanje za najbolj uglednega delodajalca. 1. Slovenske železnice, d. o. o. 2. DARS, d. d. 3. Pošta Slovenije, d. o. o. 4. Luka Koper, d. d. 5. DHL Ekspres (Slovenija), d. o. o. Raziskava je med drugim pokazala tudi, da je v Sloveniji 21 odstotkov zaposlenih zelo zadovoljnih s trenutnim delo- dajalcem, nezadovoljna sta dva odstotka. Zaposlitev bi v roku šestih mesecev zamenjalo 22 odstotkov Slovencev z visoko izobrazbo, v roku enega leta 11 odstotkov, 31 odstotkov pa jih je ne bi zamenjalo še vsaj štiri leta. Med Slovenci z nižjo izo- brazbo je 24 odstotkov takih, ki bi zamenjalo delodajalca v pol leta, 10 odstotkov v enem letu, 30 odstotkov bi jih naslednja štiri leta ostalo pri istem delo- dajalcu. V Milano z Rdečimi puščicami Od letošnjega decembra, ko bo začel veljati novi vozni red, bo mogoče direktno potovati med Milanom, Ljubljano in Bu- dimpešto. Slovenske, Italijanske in Madžarske železnice so se namreč zaradi velikega poten- ciala za povečanje obsega med- narodnega potniškega prometa dogovorile za direktno poveza- vo med omenjenimi kraji. Med Ljubljano in Milanom bodo vozili italijanski vlaki Freccia- rossa ETR 500 – Rdeče puščice, med Ljubljano in Budimpešto pa klasični vagoni madžarskih železnic. Vlak bo na relaciji Budimpe- šta – Gradec – Maribor – Ljub- ljana – Milano vozil vsak dan. Potovanje v Milano bo v eno smer iz Ljubljane trajalo osem ur, iz Maribora pa uro in pol več. Rdeče puščice, ki bodo po- vezovale Ljubljano z Lombardi- jo lahko vozijo tudi s hitrostjo 300 kilometrov na uro, vendar pa bodo s to hitrostjo potovali za zdaj le po italijanskem želez- niškem omrežju. Med Ljubljano in madžarsko prestolnico pa se bomo lahko vozili v klasičnih klimatiziranih vagonih Madžar- skih železnic. 4 Aktualno Kolektivni dopust Od 27. 12. do 31. 12. 2021 (5 dni) *** Posebne ponudbe za železničarje Slovenske železnice v sodelovanju s poslovnimi partnerji za zaposlene v skupini SŽ pripravljajo posebne ponudbe oziroma popuste. Seznam aktualnih popustov je dostopen na intranetni strani Slovenskih železnic oziroma na povezavi *** Cepljenje zaposlenih na Slovenskih železnicah Petega maja se je začelo cepljenje zaposlenih v kritični infrastrukturi RS, med katero spadajo tudi SŽ. Če bi se želeli cepiti proti Covid-19, pa se še niste prijavili, lahko to storite pri svojih neposrednih nadrejenih. Več informacij o cepljenju v okviru SŽ dobite na intranetni strani SŽ, splošne podatke o cepljenju pa na spletni strani NIJZ. Do konca septembra vsak dan kopalni vlak med Mariborom in Koprom Od 17. aprila do 26. septembra bo vsak dan med Mariborom in Koprom vozil kopalni vlak s številko 1605/1604. Direktni vlak bo iz Maribora odpeljal ob 3.25 zjutraj in prispel v Koper ob 8.33. Iz Kopra se bo vračal ob 20.13 in pripeljal v Maribor ob 1.14. Vlak bo ustavljal na postajah Pragersko, Poljčane, Šentjur, Celje, Laško, Zidani Most, Hrastnik, Tr- bovlje, Zagorje, Litija, Ljubljana, Borovnica, Logatec, Rakek, Postojna, Pivka, Divača in Hrpelje-Kozina. Natančni vozni red si lahko ogledate na spletni strani Slovenskih železnic. Na vlaku je prostora za deset koles, poleti pa bomo doda li tudi poseben vagon za prevoz koles. 5 Revija Slovenskih železnic – april 2021 Uporabno Najdaljši železniški viadukt v Sloveniji Pogodba za zgraditev odseka proge od Počehove do Pesnice je bila podpisana konec leta 2019. Na razpisu so bila izbrana podjetja Pomgrad, Kolektor Koling, SŽ-ŽGP, GH Holding, Gorenjska gradbena družba. (Foto: Ponting, d. o. o.) V dolini Pesnice se nadaljuje gradnja najdaljšega železniš- kega viadukta v Sloveniji, ki je zasnovan kot relativno nizek železniški dvotirni viadukt. Apri- la na gradbišču postavljajo te- melje in gradijo stebre objekta, ki bo petnajst metrov nad tlemi prečkal dolino in avtocesto A1, Maribor–Šentilj. Viadukt bo pripravljen za dvotirno progo Viadukt bo postavljen na okrogle, armirane betonske stebre, njegova zgornja kon- strukcija bo iz armiranega prednapetega betona, s širino plošče 13,4 metra, kar pomeni, da bosta na njem nameščena dva tira. Za zmanjšanje ravni hrupa pa bo na obeh straneh viadukta postavljena meter in pol visoka protihrupna ograja. Najprej bo končana konstruk- cija objekta, nato pa bodo na- meščeni tiri, vozno omrežje in SVTK naprave. Viadukt Pesnica bo najdaljši železniški viadukt v Sloveniji. Novi viadukt vzhodno ob obstoječega Investitor, DRSI, se je zaradi zagotavljanja ustrezne nosilno- sti proge na tem odseku odločil za gradnjo novega viadukta. Gradnja 896 metrov dolgega objekta se je začela oktobra lani, vsa dela pa bodo konča- Fo to : D RS I 6 Aktualno Pesniški viadukt je bil zgrajen ob gradnji odseka Južne želez- nice med Gradcem in Celjem ter uradno odprt 2. junija 1846. Pesniško dolino so pri gradnji proge zaradi značilnosti tal pre- mostili z viaduktom s 64 oboki, ki je bil visok 21 metrov in dolg 649 metrov. Gradnja pod nad- zorom Carla von Ghege se je začela leta 1844 in trajala dve leti . Viadukt naj bi prva pre- peljala lokomotiva Ocean, 15. maja 1846, med neuradnim preizkusom odseka proge. Vi- adukt pa se je začel nekaj let po zgraditvi posedati, domnev- no zaradi značilnosti terena in nižje ravni podtalnice. Težavo so zato reševali s postopnim zasipavanjem viadukta, tako da so do leta 1908 zasuli že vsega. Viadukt Carla Ghege v dolini Pesnice na predvidoma v prvi polovici leta 2023. Najdaljši železniški viadukt bo stal vzhodno od obstoječega, na južni strani bo povezan z novim predorom Pe- kel, na severni pa z obstoječo železniško progo pred železniš- ko postajo Pesnica. Sofinanciranje Kohezijskega sklada Gradbena dela novega via- dukta so vredna 14,8 milijona evrov. Investicija je sofinanci- rana z evropskimi sredstvi iz Kohezijskega sklada. Skupna vrednost gradnje odseka Poče- hova–Pesnica, gradnje viadukta Pesnica ter predora Pekel pa je 101 milijon evrov, ocenjena vrednost celotne nadgradnje železniške proge Maribor–Šen- tilj–državna meja pa 253,7 mi- lijona evrov. Pogodba za zgradi- tev odseka proge od Počehove do Pesnice je bila podpisana konec leta 2019. Na razpisu so bila izbrana podjetja Pomgrad, Kolektor Koling, SŽ-ŽGP, GH Holding, Gorenjska gradbena družba. Najdaljši železniški viadukt bo stal vzhodno od obstoječega železniškega viadukta. Na južni strani bo povezan s predorom Pekel, na severni strani pa na obstoječo železniško progo pred železniško postajo Pesnica. (Foto: Ponting, d. o. o.) Foto: Arhiv Železniškega muzeja Slovenskih železnic 7 Revija Slovenskih železnic – april 2021 Aktualno Razvoj železnice je ključen za razvoj slovenskega pristanišča Poslovanje Luke Koper leta 2020 kljub epidemiji dobro Koprsko pristanišče, kot del strateške infrastrukture, že ves čas epidemije normalno obra- tuje in svojim strankam neo- virano zagotavlja vse storitve. Zato je bil vpliv epidemije na poslovanje manjši kot v nekate- rih drugih pristaniščih. Pretovor najpomembnejše blagovne sku- pine, kontejnerjev, je ostal sta- bilen, skoraj na ravni leta 2019. Zmanjšanje količine pretovora vozil pa je bilo občutno manjše kot v primerljivih sredozemskih pristaniščih. Luka Koper se je zato povzpela na prvo mesto med pristanišči v Sredozemlju ter peto mesto med največjimi pristanišči v Evropi pri pretovo- ru vozil. Pomen železnice za slovensko pristanišče »Ko logisti danes izbirajo pristanišča, je ključni dejavnik odločanja železniška povezava z zaledjem, to pomeni, kako velike količine blaga čim hitre- je in čim ceneje pripeljati do končne destinacije. Konkurenč- ni boj med pristanišči se zato danes odvija na železnici,« je poudaril predsednik uprave Luke Koper Dimitrij Zadel. Zato je zgraditev dodatnega tira od pristanišča proti zaledju izjemnega pomena za koprsko pristanišče. Luka Koper ima v evropskem merilu enega najviš- jih odstotkov prevoza blaga po železnici. Sodobna, zmogljiva in hitra železniška povezava z državami Srednje in Vzhodne Evrope je še posebej pomemb- Primerjava pretovora z drugimi lukami Pretovor kontejnerji (TEU) 2019 2020 Sprememba 20/19 Koper 959.354 945.051 -1,5 % Trst 789.640 776.022 -1,7 % Reka 305.049 344.091 12,8 % Benetke 593.070 528.676 -10,9 % Ravenna 218.138 194.868 -10,7 % Antwerpen 11.860.204 12.023.086 1,4 % Hamburg 9.282.012 8.500.000 -7,9 % Rotterdam 14.810.804 14.349.000 -3,1 % Pretovor avtomobili (kosi) 2019 2020 Sprememba 20/19 Koper 705.993 617.157 -12,6 % Barcelona 777.690 480.337 -38,2 % Valencia 722.758 533.137 -26,2 % Antwerpen 1.219.683 902.477 -26,0 % Zeebrugge 2.960.339 2.191.299 -26,0 % 8 Aktualno na za koprski kontejnerski ter- minal. Polovica vseh kontejner- jev namreč danes potuje po železnici. Razvojni načrti Luke Koper V naslednjih petih letih bomo v Luki Koper vlagali v povečevanje števila priveznih mest, skladiščnih površin ter ce- stne in železniške infrastrukture v pristanišču. S povečevanjem zmogljivosti in pretočnosti pri- stanišča bomo leto 2026, ko naj bi stekel promet na novi progi do Divače, pričakali pripravlje- ni in s tem povečali prednosti logistične poti preko Kopra. Pri pretovoru kontejnerjev in avtomobilov smo v zadnjih desetih letih podvojili količi- ne. Število vlakov je danes za tretjino večje. Podoben trend pričakujemo tudi v prihodnje, zato je največ razvojnih pro- jektov povezanih s pretovorom kontejnerjev in avtomobilov, ki smo jih v razvojnih dokumentih Luke Koper opredelili kot stra- teške. Na podaljšanem prvem po- molu v smeri proti morju načr- tujemo tri nove ladijske priveze za kontejnerske ladje. Gradnja prvega se že preveša v sklepno fazo. Med njimi bo 80.700 kva- dratnih metrov novih skladišč- nih in manipulativnih površin. Na vsej dolžini kontejnerske obale bomo morje poglobi- li na – 15 metrov, površino v zaledju prvega pomola pa na- menili dejavnostim, povezanim s kontejnerji. Naročili smo tudi že dve novi dvigali za pretovor kontejnerjev, tehnično podobni drugima dvema, ki smo ju mon- tirali leta 2017 in ki omogočata pretovor največjih kontejner- skih ladij. V kratkem bomo končali tudi gradnjo garažne hiše za šest ti- soč avtomobilov. Uredili bomo dodatne odprte skladiščne po- vršine za avtomobile na anka- ranski Bonifiki. Prihodnji mesec bomo odprli nov, že tretji vhod na tovorna vozila, tako ime- novani bertoški vhod. V bližini vhoda Sermin pa bo leta 2023 zrasel nov kamionski termi- nal. Mateja Dominko Foto: Kristjan Stojaković, Luka Koper Razmerje med cesto in železnico leta 2020 v skupnem pretovoru: 58 % železnica 42 % cesta V koprskem pristanišču je 34 kilometrov tirov Leta 2020 so v Luki Koper pretovorili 19.898 vlakov oziroma 402.454 vagonov, kar je v skupnem seštevku pretovora 11,3 milijona ton. 9 Revija Slovenskih železnic – april 2021 Aktualno Varovanje naravnega okolja je temelj Varovanje okolja ni le skrb za zmanjševanje in prepreče- vanje onesnaževanja, temveč predvsem skrb za ohranjanje čistega in zdravega naravnega okolja, v katerem živimo. Skrb za okolje je temelj družbene odgovornosti na Slovenskih železnicah, česar se močno za- vedamo, in zaveze po skrbi za okolje uresničujemo vsak dan, na vseh ravneh našega dela. Prejeli smo certifikat ISO 14001 do leta 2021–2024 Da bi podjetja v skupini Slovenske železnice ohranila uspešno poslovno sodelovanje s tujimi partnerji, so decem- bra lani obvladujoča družba SŽ, d. o. o., ter šest odvisnih družb, SŽ-VIT, SŽ-Infrastruktu- ra, SŽ-Tovorni promet, SŽ-Po- tniški promet, SŽ-ŽIP, SŽ-ŽGP Ljubljana opravile recertifikacijo – ponovni pregled skladnosti s certifikatom – po mednarod- nem okoljskem standardu ISO 14001. Težišče presoje je bil sis- tem ravnanja z okoljem v Službi za notranji nadzor, kakovost in okolje, ki na ravni skupine Slo- venske železnice vodi in koordi- nira sistem ravnanja z okoljem v odvisnih družbah ter v družbah, ki s svojimi dejavnostmi povzro- čajo največ negativnih vplivov v okolje, SŽ-VIT in SŽ-Infrastruk- tura. Sistem ravnanja z okoljem na SŽ je skladen z zahtevami in smernicami Poudarek recertifikacijske presoje na ravni štabnih služb SŽ, d. o. o., ter strokovnih služb v odvisnih družbah, ki so pristoj- ne za določene glavne delovne procese, je bil na načrtovanju, spremljanju ter nadzoru nad uresničevanjem sistema ravna- nja z okoljem. Na operativni ravni pa so presojali obvladova- nje vplivov v okolje na vzdrže- valnih in proizvodnih lokacijah, centrih in deloviščih vzdrževa- nja, ki so v Ljubljani, Mariboru, Celju, Postojni, Divači, Dobovi in Ptuju. Sistem ravnanja z okoljem na ravni štabnih in strokovnih služb na SŽ opravljamo skladno z internimi zahtevami in smer- nicami, ki urejajo delovanje sistema ravnanja z okoljem. Ta- kšna je bila tudi uradna glavna ugotovitev presojevalcev. Vsi pregledani sklopi so bili skladni z mednarodnim okolj- skim standardom ISO 14001. Pri manjših odstopanjih od okoljevarstvenih zahtev in smernic pa so presojevalci pre- dlagali ustrezne ukrepe za nji- hovo odpravo. Poslovodstvo Slovenskih železnic je poročilo presoje obravnavalo in spre- jelo program ukrepov, ki jih bomo uresničili do konca sep- tembra. Na SŽ sistemsko urejeno varovanje okolja že od leta 1999 Pomembnosti ohranja- nja naravnega okolja se je že leta 1999 zavedalo vodstvo Slovenskih želez- nic, ki jih je tedaj vodil generalni direktor dr. Marjan Rekar. Sprejeli so strateško odločitev v sis- tem vodenja vključijo zah- teve o varovanju okolja po mednarodnem okoljskem standardu ISO 14001. Uresničevanje sistema ravnanja z okoljem je bilo uspešno končano leta 2002, ko so SŽ pridobile prvi certifikat po medna- rodnem okoljskem stan- dardu ISO 14001:1996. To je bil začetek konti- nuiranega vključevanja področja varstva okolja v sistem vodenja. 10 Aktualno Kaj v praksi pomeni uspešna recertifikacija? Končno poročilo recertifi- kacijske presoje potrjuje, da je sistem ravnanja z okoljem v družbah skupine Slovenske železnice ustrezno oblikovan in dokumentiran ter da ga ustrezno vodimo, vzdržujemo in izboljšujemo na ravni obvla- dujoče družbe ter vseh odvi- snih družb. Tako urejen sistem v povezavi z obvladovanjem izrednih razmer znatno pri- speva k varnosti železniškega prometa. Z okoljskim certifikatom družbe skupine Slovenske že- leznice zainteresirani javnosti dokazujejo, da svojo konku- renčnost gradijo na sodobni tehnologiji in opremi, in ne na takšni, ki bi čezmerno onesna- ževala okolje, ter da ob tem v celoti upoštevajo okoljevarstve- ne zahteve in dejavnike, ki po- membno vplivajo na poslovanje družbe. Delo pri varovanju okolja se nadaljuje Zavedamo se, da s prido- bitvijo okoljskega certifikata še nismo odpravili vseh težav, povezanih z negativnimi vpli- vi na okolje. Poglavitni namen sistema ravnanja z okoljem na Slovenskih železnicah je obvla- dovanje vseh izvorov onesnaže- vanja okolja skladno s sprejetimi zahtevami in smernicami. Poleg tega pa je pomembno nenehno prizadevanje za izboljševanje procesov, s katerimi bomo kar najbolj uspešno in učinkovito obvladovali emisije v okolje, povečevali okoljsko in energet- sko učinkovitost ter optimizirali stroške, ki so povezani z rabo energije, vode ter odpadki, ki jih ustvarimo na enoto opravljene- ga dela. Zavedamo se tudi, da bo v prihodnje treba pri varo- vanju okolja izboljšati tudi ne- katere sistemske zahteve, ki so temelji učinkovitega sistema ravnanja z okoljem. Franc Kosi družbene odgovornosti SŽ Porabljena energija in emisije v okolje na SŽ od 2012 do 2020 Vir: Letna poročila Slovenskih železnic 11 Revija Slovenskih železnic – april 2021 Aktualno 12 Aktualno HK SŽ Olimpija osvojila ligo AHL! Zmaji so znova osvojili prvo mesto v Alpski hokejski ligi. To jim je po zmagi nad Asiagom uspelo že drugič zapored. To- krat so zaradi vsem znanih razlogov sicer igrali brez navi- jačev, vendar pa so jim ti pri- pravili fantastičen sprejem pred dvorano Tivoli. Prvič Zmaji slavili pred dvema letoma Pred dvema letoma so se Zmaji v finalu pomerili proti Bru- nicu. Takrat je dvorana pokala po šivih, saj se je finala udele- žilo več kot štiri tisoč gledalcev. Vzdušje v letošnjem finalu pa je bilo razmeram primerno, saj so bili v dvorani na tekmi poleg funkcionarjev obeh ekip le no- vinarji in fotografi. Kljub temu pa sta ekipi prikazali vrhunsko hokejsko predstavo. Prvi dve tekmi finalnega niza sta se končali z minimalnimi zmagami Zmajev, ki so odpor Italijanov strli šele po podalj- ških. V tretji finalni tekmi pa o zmagovalcu ni bilo dvoma. Za- dnjo tekmo je po pravem slalo- mu med gostujočimi branilci z golom pod prečko odprl Marc Olivier Vallerand. Nadaljevala sta Žiga Pance in Žiga Pešut, ki sta z goloma v drugi tretjini kronala premoč Ljubljančanov. Tako so domači zadnjo tretjino začeli s tremi goli prednosti. Gostje so v nadaljevanju rezul- tat sicer znižali na 3 : 1, a jim je za kaj več zmanjkalo moči zaradi fantastične igre HK SŽ Olimpije. Poleg tega pa je Žiga Pance štiri minute pred koncem s svojim drugim zadetkom na tekmi razblinil vse upe Asiaga in slavje se je lahko začelo. Trener HK SŽ Olimpija, Raimo Summanen, je ob tem povedal: »Vedno je lepo zmagati in vedno se lahko stvari obrnejo tudi drugače. Danes nismo že- leli dopustiti možnosti Italija- nom, saj bi se lahko vse skupaj obrnilo drugače. Zavedati se moramo, da zmage niso samo- umevne in da se je zanje vedno treba boriti. Na ekipi je bilo veli- ko pritiska že od začetka sezone in uspelo jim je. V končnici je bila prelomna peta tekma polfi- nala proti Lustenauu. Asiago je dobra ekipa, ki se ne predaja, vesel in ponosen sem na zmago naše ekipe. Tudi v finalni seriji smo veliko tvegali, in obresto- valo se nam je.« V boj za domačo zvezdico Za Ljubljančane sezone še ni konec, saj so po samo nekaj dneh prekrižali palice z večni- mi tekmeci za naslov državne- ga prvaka, Jeseničani. Tekme z železarji skoraj nikoli ne raz- očarajo in zmaji imajo z njimi iz letošnje sezone še kar nekaj neporavnanih računov. Črt SnojFo to : M iš ko K ra nj ec 13 Aktualno 14 Fotoreportaža Prvi vlak skozi predor Karavanke 15 Revija Slovenskih železnic – april 2021 Fotoreportaža Skozi južni portal karavanškega predora je po sedmih mesecih teme- ljite obnove zapeljal prvi vlak. Seveda ne gre za vlak, ki vozi v rednem prometu, temveč za posebni vlak avstrijskega podjetja Swietelsky za polaganje tirov. Z vlakom so v nekaj urah položili pragove in tirnice skozi ves 7975 metrov dolg predor. Več kot 200 metrov dolgo kompozicijo proizva- jalca Plasser & Theurer sestavljajo: • tričlenski stroj za menjavo tirnic, pragov in čiščenje gramoza v gibanju, • vagoni za prevoz pragov, • dizel-elektro generator in druge naprave za delovanje vlaka, • ventilatorji za delo v predoru. S strojem upravlja 25 ljudi, ki lahko namestijo okrog 1800 metrov tirov na uro. Obnova 116 let starega predora je bila nujna, saj ni več ustrezal so- dobnim varnostnim in tehničnim standardom, močno pa ga je načel tudi zob časa, predvsem voda, ki je pronicala skozi kamniti obok. Predor bo po obnovi enotiren, kar zaradi drugih sprememb bistveno višje hitrosti, ne bo vplivalo na njegovo prepustnost. Pred obnovo je bila hitrost omejena na 60 kilometrov na uro, po prenovi pa bo najvišja dovoljena hitrost 120 kilometrov na uro. Rekonstrukcijska dela opravlja avstrijski Strabag, pri njih pa sodelu- jejo pa tudi mnogi slovenski podizvajalci. Dela bodo v celoti konča- na septembra in bodo obsegala obnovo oboka, popolno obnovo spodnjega in zgornjega ustroja proge, drenažo, namestitev novih signalnovarnostnih in komunikacijskih naprav in povezav ter ureditev tehničnih prostorov ter varnostnih prostorov, ki bi jih uporabljali, če bi se v predoru zgodila nesreča. Miško Kranjec Dobova je na slovenskem želez- niškem zemljevidu zapisana z veli- kimi črkami. Med drugim delo na železniški postaji zaznamuje to, da je izjemno pomembna vstopna in izstopna točka za potniške in tovorne vlake na mejnem prehodu na evropski schengenski meji. Med temeljne značilnosti postaje Dobova spada nedvomno to, da je stičišče dveh sistemov napajanja voznega omrežja, hrvaškega 25 kV in enosmernega slovenskega 3 kV. Na delo pomembno vpliva tudi mejni nadzor slovenske in hrvaške policije nad potniki in tovorom, ena od pomembnih značilnosti pa je tudi nujna nenehna inten- zivna komunikacija s številnimi prevozniki in različnimi službami in drugimi deležniki v železniškem sistemu. Železničarji na obmejni postaji Dobova Zaposleni v Dobovi so po duši pravi železničarji, ki se dobro zavedajo svoje odgovornosti, ki jim jo je zaupalo podjetje. Na fotografiji Matej Lisec. Avtor fotografij je Sanchin Stane Klenovšek, Žan Dornik in Klemen Kantužar so del ekipe SŽ-Tovornega prometa, ki oprav- ljajo delo neposredno na terenu, in sicer menjavo lokomotiv, prestavitev in sestavljanje vlakov, premik v vzdrževalni center SŽ-VIT, odstavitev in dodajanje vagonov. 18 S terena Na postaji Dobova svoje delo pri pregledovanju tovornih in potniških vlakov opravljajo slovenski in hrvaški policisti. Na mejni policijski postaji Dobova dela 85 slovenskih policistk in policistov. Postaja Dobova spada v I. rang. Občutno več kot podnevi je na postaji tovornih vlakov ponoči, ko je intenzivnost dela še večja. Na postaji ustavljajo tudi slovenski in hrvaški potniški vlaki. Med Slovenijo in Hrvaško za zdaj vozita dva mednarodna vlaka, iz Hrvaške na dobovsko postajo pripelje en potniški vlak na dan, iz notra- njosti Slovenije pa dvajset potniških vla- kov. Potnikov je sicer za zdaj razumljivo manj, vendar pa kljub temu, zaradi zna- čilnosti postaje, ostajajo nespremenjeni vsi drugi vidiki, kot sta denimo nadzor, ki ga opravlja Policija, in delo različnih železniških služb. Uspehi ekipe, ki dela v Dobovi, pa so tudi rezul- tat preteklega dela, ko je bila ob rekonstrukciji in zgraditvi novih objektov delno spremenjena tirna slika. Ta omogoča bistveno bolj fleksibilno delo in oblikovanje več različnih vlakovnih poti. Veliko zaslugo za omenjene spremembe ima, zdaj žal že pokojni, Franc Pavlič, ki je pri obli- kovanju tirne slike prisluhnil prometnikom in s svojo vztrajnostjo dosegel, da so jo projektanti prilagodili po pripravljenem predlogu s terena. S tem so bili narejeni veliki koraki k večji pre- pustnosti postaje in večji varnosti v železniškem prometu. Kot so povedali na postaji, pa je za- radi obsega prometa čas za nove spremembe in posodobitve. Čez postajo Dobova vozi več prevoznikov in ob povečevanju obsega prometa se pojavljajo določene težave, denimo ker pri razporeditvi tirov na postaji ni dodatnih tirnih zvez ali več slepih tirov za gariranje lokomotiv. Nezadovoljstvo prevoznikov, ki se kdaj pa kdaj pojavlja, poskušajo reševati sproti z učinkovitim usklajevanjem, dogovarjanjem in nenehnim is- kanjem rešitev. 19 S terena Revija Slovenskih železnic – marec 2021 Prometniki Center vodenja prometa Dobova imenujejo kar mali Pentagon. V njem, kot pravijo, »kreirajo železniške zgodbe«, se pri delu dogovarjajo z osmimi prevozniki na SŽ in devetimi na HŽ, usklajujejo menjavanje lokomotiv, zamenjevanje strojevodij. Pri delu je namreč ogromno koordinacije, saj glede na razmere v prometu koordinirajo vožnje vlakov več sosednjih in drugih železniških uprav, Avstrije Italije, Srbije, Madžarske in Hrvaške. Poleg tega tesno sodelujejo z glavno operativo v Ljubljani. »Dinamično delo na postaji Dobova od pro- metnikov zahteva polno osredotočenost, da lahko zagotavljajo optimalno uporabo virov na postaji,« pravi prometnik Robert Medved. Zaposleni imajo prijetno in čisto okolje, kar zagotavlja podjetje SŽ-ŽIP. Ključne pri tem so natančne, marljive in prijazne sodelavke. Na fotografiji je Mateja Kranjc. Bernard Sever med usklajevanjem dela s hrvaškim prevoznikom v CP Dobova. Anton Košir in Maja Derstvenšek skrbita, da je množica podatkov, ki jih ustvarijo pri delu na postaji, ustrezno računalniško evidentira- na, obdelana in dosegljiva vsakemu, ki bi jih potreboval. Na postaji Dobova na Selski cesti ima- jo prostore zaposleni SŽ-Infrastrukture in SŽ-Tovornega prometa, ki jih je po številu tudi največ, ter SŽ-VIT in SŽ-ŽIP. Delo pa se prepleta med vsemi podjetji v skupini SŽ, tako SŽ-ŽIP skrbi za čišče- nje in prodajo vozovnic v trafiki, SŽ-VIT za vleko vlakov, SŽ-Potniški promet za prevoz potnikov itn. Da delo v tako kom- pleksnem sistemu lahko neovirano teče, je pomembna tudi tehnična podpora. To zagotavljajo zaposleni iz Službe za gradbeno dejavnost, Službe za elektroe- nergetiko in signalnovarnostne naprave ter zaposleni, ki skrbijo za računalniško opremo. Delo ne bi bilo opravljeno tudi brez premikačev, vozovnih preglednikov in številnih drugih. Skupaj na postaji dela 77 zaposlenih v skupini SŽ, več deset pa se jih vsak dan zvrsti na postaji iz različnih organizacij- skih enot iz skupine SŽ ter drugih pre- voznikov. Poleg slovenskih železničarjev so na postaji tudi zaposleni HŽ Cargo. Za neovirano delovanje postaje Dobova je učinkovito sodelovanje različnih služb izjemno pomembno. Pomembne so tako osnovne dejavnosti kot podporne službe, brez katerih dela na postaji ne bi bilo mo- goče opravljati. Pomembno je tudi učin- kovito sodelovanje s Policijo, ki ima na postaji mejno policijsko postajo, v kateri dela 85 policistk in policistov. 20 S terena Anton Popelar: »Na postaji Dobova nenehno usklajujemo vožnje osmih slovenskih in devetih hrvaških prevoznikov. Izjemno intenzivna komunikacija in nenehno usklajevanje sta tisto, kar delo prometnika v Dobovi loči od dela prometnikov na drugih postajah v notra- njosti Slovenije. Izzive, ki se zaradi tega pojavljajo, v Dobovi uspešno obvladujemo, vendar pa bi nam za še boljše delovanje postaje nedvomno močno koristili dodatni slepi tiri za gariranje lokomotiv. Zelo koristna pa bi bila denimo tudi aplikacija, v katero bi različni prevozniki, ki vozijo vlak na primer iz Hrvaške v Italijo, zapisovali svoje potrebe, potovalne čase, načrtovane prihode itn. Tako bi lahko v vodenju prometa še bolj optimalno načrtovali, zagotovili še boljše storitve ter pohitrili delo. V Dobovi dela dobra ekipa, ki je tesno povezana in lahko zato dosega dobre rezultate.« Za optimalno delovanje postaje je pomemben učinkovit preplet dela več strokovnjakov. Na foto- grafiji Andrej Vresk med pregledovanjem tovornega vagona. Samostojni strokovni sodelavec Anton Popelar je bil med drugim tudi prometnik, zato zelo dobro pozna delovanje postaje. Vodja postaje je namreč pomembna vez med Do- bovo in Ljubljano. Poleg drugega mora biti vodja postaje samozavesten strokovnjak na svojem področju in, kot pravijo zaposleni na postaji, tudi neke vrste psiholog, da druge motivira za učinkovito delo. Sandi Stegne, Rudi Motore in Silvo Rimc iz SGD Sevnica s svojo ekipo skrbijo za zgornji ustroj proge in tirne naprave. Igor Budič in Martin Hanželič sta v turnusu in s svo- jimi sodelavci opravljata delo na signalno varnostnih napravah. SV Sevnica skrbi za redna vzdrževanja ter odpravo motenj in napak na napravah. 21 S terena Revija Slovenskih železnic – marec 2021 Pri delu na postaji, na kateri je treba usklajevati toliko dejavnikov, pa se razu- mljivo pojavljajo tudi določene težave, ki jih zaposleni redno rešujejo in od njih zahtevajo še več energije in iznajdljivosti. Mednje sodijo, na primer, da določeni prevozniki ne sporočajo menjav lokomo- tiv pravočasno, dnevno spreminjajoče se številke vlakov, različni začetki dela stroje- vodij na posameznih lokomotivah, zlasti ko je v vlaku več lokomotiv, kar vpliva na hitrost odvažanja vlakov s postaje. Zaposleni na postaji v Dobovi neposredno pomembno prispevajo k uspešnosti poslovanja Slovenskih železnic, tega se zavedajo in tako tudi delujejo. Kot so poudarili, je za učinkovito koordinirano delo v takšnem sistemu pomemben vsak posameznik. Ob miselnosti, ki poudarja tak pristop, pa so delovni uspehi zagotovljeni. Ekipa SŽ-Potniškega prometa pred odhodom potniškega vlaka proti Brežicam. Z leve proti desni, Patricija Mlinarič, Ines Podgoršek, Uroš Mesojedec in Branka Požun. Janko Petrovič, Boris Zabasu in Matjaž Kosar so del ekipe EE Zidani Most, ki je za vzdrže- vanje voznega omrežja na voljo vse leto, 24 ur na dan. Božidar Jazbec iz TK Zidani Most skrbi in nadzira delovanje telefonskih povezav in neoviranega video nadzora 24 ur na dan. Fo to : S an ch in Zaposleni v Dobovi so po duši pravi želez- ničarji, ki se dobro zavedajo svoje odgo- vornosti, ki jim jo je zaupalo podjetje. Pri svojem delu so natančni, ambiciozni, ve- stni in tudi samoiniciativni. Tako korekten odnos, ki ga sami zagotavljajo pri delu, pričakujejo tudi od delodajalca. Tako dinamično delo, kot ga opravljajo na postaji Dobova, zahteva polno osredoto- čenost, da lahko zagotavljajo optimalno uporabo virov na postaji. Kot pravijo, je le tako mogoče v Dobovi zagotoviti najve- čjo prepustnost in varnost v železniškem prometu. 22 S terena Začetek cepljenja zaposlenih na Slovenskih železnicah Slovenske železnice spada- jo med slovensko kritično in- frastrukturo, zato se imamo možnost zaposleni v podjetjih v skupini SŽ cepiti prej, kot bi bilo to mogoče ob upoštevanju starostnih in drugih kriterijev nacionalne strategije ceplje- nja. Prva skupina železničarjev na vrsti v začetku maja Cepljenje za zaposlene na Slovenskih železnicah se je za- čelo v prvih dneh maja. Nanj smo se lahko do 19. aprila prija- vili v svojih delovnih enotah. To je do roka storilo več kot 2400 zaposlenih. Prve zaposlene na SŽ so cepili v vojašnici Edvarda Peperka v Ljubljani. Slovenske železnice si pri- zadevajo zagotavljati varno delovno okolje, zato je ceplje- nje priporočeno. Je namreč enostaven, varen in najučin- kovitejši ukrep za zaščito pred COVID-19. Ščiti namreč ne le cepljene posameznike, temveč z zmanjševanjem širjenja bole- zni tudi druge. Ključno je, da zaščitimo svoje zdravje ter tudi zdravje sodelavcev, naših dru- žinskih članov, prijateljev, sose- dov in znancev. Povezava do informacij o cepljenju NIJZ Povezava do portala www.cepimo.se elin@t-2.net ELEKTRONIK INVENT Profesionalna in energetska elektronika, avtomatika, usmerniki,... WWW.ELEKTRONIK-INVENT.COM KAKO LAHKO POMAGAMO? Več strokovnih informacij o cepljenju, ki so jih pripravili slovenski in tuji strokovnjaki, lahko dobite na spletni strani Nacionalnega inštituta za javno zdravje https://www.nijz.si/sl/ cepljenje-covid 23 Revija Slovenskih železnic – april 2021 Kadri Fo to : S an ch in 24 Kadri Velika Britanija Raziskava o potovalnih trendih po COVID-19 v Veliki Britaniji V raziskavi o potovalnih navadah, ki jo je aprila izdelala britan- ska Campaign for Better Transport, so več tisoč Britancev spra- ševali, katere oblike prevoza so za različne dejavnosti uporabljali pred pandemijo in katere nameravajo uporabljati po odpravi vseh omejitev. Med drugim so ugotovili, da bodo tudi v prihodnje avtomobili ostali najbolj priljubljena oblika potovanja. Delež tistih, ki bodo za potovanja izbrali avtomobile, se je celo nekoliko povečal. Analiza je pokazala, da odrasli po odpravi vseh omejitev ne načrtujejo večjih sprememb pri potovanjih, kar pomeni, da osebni avtomobili ostajajo prevladujoča oblika prevoza. Primerjava je po- kazala, da naj bi Britanci avtomobile uporabljali: • za približno za polovico potovanj oziroma prevozov, poveza- nih z nakupovanjem, 50 odstotkov v primerjavi z 49 odstotki pred pandemijo, • za prostočasne dejavnosti, 54 odstotkov v primerjavi z 52 od- stotki, • za osebne opravke, 53 odstotkov v primerjavi z 52 odstotki, • za vožnjo do izobraževalnih ustanov, 19 odstotkov pred epide- mijo in 22 odstotkov po odpravi vseh omejitev. Približno enak delež Britancev načrtuje uporabljati javni prevoz po odpravi omejitev. Večje spremembe pa so opazili pri priprav- ljenosti za delo na lokaciji zaposlovalca. Ugotovili so, da je pred pandemijo 65 odstotkov vprašanih delalo primarno na lokacijah zaposlovalcev, medtem ko namerava to nadaljevati le 53 odstot- kov vprašanih. Z vidika prevoznikov v javnem prometu pa je zanimivo tudi to, da so se na vrh seznama želja oziroma predlogov vprašanih za spodbuditev večje uporabe javnega prevoza uvrstili: manj gneče, cenejše vozovnice in bolj optimizirane poti. Vir: BetterTransport.org.uk Raziskava je dostopna na povezavi: Francija Prvi vlaki na vodikov pogon v Franciji Potniški del Francoskih železnic, SNCF Voyageurs, je aprila pri podjetju Alstom naročil prvih dvanajst vlakov na kombinacijo ele- ktričnega pogona in pogona na vodik. To je zgodovinski korak k zmanjševanju emisij CO2 v železniškem prometu ter razvoju tehnologije uporabe vodika kot pogonskega sredstva. Pogodba je vredna okrog 190 milijonov evrov in je rezultat večletnega pri- zadevanja več deležnikov. Alstomov vlak na električno-vodikov pogon, Coradia Polyva- lent H2, izpolnjuje zahteve francoskega železniškega omrežja in ima avtonomijo do 600 kilometrov na neelektrificiranih odsekih železniškega omrežja. Štiričlenski vlak, dolg 72 metrov, ima 218 sedežev ter enako zmogljivost in raven udobja kot različica z dvoj- nim električno-dizelskim pogonom. Vir: Alstom Animacija je dostopna na povezavi: Avstrija Kmalu štriritirna proga Dunaj–Linz Avstrijske železnice so napovedale načrte za dokončanje ob- nove štiritirne proge Dunaj–Linz z zgraditvijo štirih novih tirov na štirikilometrskem odseku vzhodno od glavne postaje v Linzu. Zahodna proga je bila nadgrajena v štiritirno leta 2017, od Du- naja do postaje Linz Kleinmünchen, in vključuje tudi šestdeset kilo- metrov dolgo progo za visoke hitrosti med Dunajem Meidlingom in St. Pöltnom. Štirikilometrski odsek Linz Kleinmünchen–Linz Signalbrücke pa je za zdaj dvotirna železniška proga, kar povzroča težave z njeno prepustnostjo, saj si jo delijo hitri potniški vlaki Railjet in ICE ter počasnejši regionalni vlaki, vlaki mestne železnice ter tudi tovorni vlaki. Avstrijske železnice pa so napovedale tudi že načrte za štiritirno progo zahodno od Linza do Welsa. Vir: IRJ 25 Revija Slovenskih železnic – april 2021 Na kratko iz tujine Pohodniki in kolesarji se z vlakom odpravimo v idilično gorsko vasico Tajsenek (Theis- senegg, 1121 m, 216 prebi- valcev), ki je bila leta 2000 proglašena za najlepšo vas na avstrijskem Koroškem, na- slednje leto pa še za najlepšo cvetlično vas v Avstriji. Teminjski jarek (Twimberger Graben) Labotska dolina (Lavanttal) je dobila ime po reki Labotnici (Lavant), ki izvira pod najvišjim vrhom Jezerskih Alp (Seetaler Alpen), Červenica (Zirbitzko- gel, 2396 m) in se izliva v Dra- vo pri Labotu (Lavamünd), v bližini Dravograda. Slovensko ime gore Červenica se nanaša na bujno rastje rjastega sleča (Rhododendron ferrugineum), ki raste v bližnji okolici vrha. Nemško poimenovanje pa iz- haja iz staroslovenske besede v nemškem zapisu, »zirbiza«, v pomenu rdeče planine. Labot- ska dolina se med naseljema Te- minje (Twimberg) in Sv. Jedert (Sankt Gertraud) zoži v Teminj- ski jarek, ki dolino deli na zgor- njo in spodnjo. Leta 1900 je bila skozi dolino speljana Labotska železnica, vendar zdaj potniški vlaki iz Celovca in Pliberka vozi- jo samo še do mesta Volčji breg ali Volšperk (Wolfsberg), ki leži južno od Teminjskega jarka in je središče doline ter sedež okraja. Tesenik ali Tajsenek (Theissenegg) Izvirno slovensko ime vasi je Tesenik in izhaja iz pridevnika »tesen«. Verjetno se nanaša na tesno dolino v Teminjskem jar- ku, nad katero se dviga zaob- ljeno gorsko sleme, na katerem leži vas. Kraj je bil v dokumentih prvič omenjen 1288 z imenom Teisenich, nato 1347 kot Teze- nich in leta 1464 kot Theisse- neck. Slovensko poimenovanje Tajsenek izvira iz sredine 19. stoletja, ko je bila celotna voj- vodina Koroška za krajši čas uradno dvojezična. Vaška žu- pnijska cerkev je bila najprej posvečena svetemu Andreju in šele od 1754 sveti Magda- leni. Leta 1480 se je utrjena cerkev uspešno obranila napa- da Turkov, zato so v vasi sredi 18. stoletja v zahvalo postavili kip svetega Albina. Tesenik je 1812 dobil svojo šolo, ki se je 1940 preselila v sedanje šolsko poslopje. Stavbo zdaj zaradi premajhnega števila učencev uporabljajo kot klubsko hišo. Tesenik predstavljajo kot evrop- sko cvetlično vas, saj je na nate- čaju Entente Florale Europe leta 2001 dosegel drugo mesto. Vas je stičišče markiranih in kolesar- skih poti ter je priljubljen cilj po- hodnikov in kolesarjev. S Tese- nika imamo v jasnem vremenu lep pogled na Labotsko dolino, Svinško planino (Saualpe) in Červenico. Tesenik Z vlakom na Tesenik Železniška postaja Volčji breg Vlaki na postaji Volčji breg 26 Namig za izlet Z vlakom iz Slovenije Do železniške postaje Pliberk (Bleiburg) se pripeljemo po Dravski železnici iz smeri Mari- bora (z vlakom SŽ) ali Beljaka, nato pa vožnjo nadaljujemo po Podjunski in Labotski železnici do Volčjega brega (40 minut, nadmorska višina 463 metrov). Kolesarji se zapeljemo po La- botski kolesarski poti R10 skozi naselja Sele (Zellach) in Braniče- -Sv. Jedert (Frantschach-Sankt Gertraud). V Teminjskem jarku zavijemo desno in se po strmi in ovikasti asfaltirani cesti skozi Prednji Tajsenek (Vordertheis- senegg) povzpnemo do cerkve Sv. Magdalene na Teseniku (1121 m, skupaj 13 km, uro in pol za vzpon, 45 minut za spust). Pohodniki se do naselja Braniče-Sv. Jedert pripeljemo z avtobusom (5 km, 15 minut). Pri cerkvi Sv. Jederti (503 m) se prične markirana pot 551a, po kateri se skozi Prednje Limbiče (Vorderlimberg) povzpnemo na Tesenik (2 uri in 15 minut hoje). Turo nadaljujemo po slemenu mimo kapelice z ime- nom Škofov križ (Bischofkre- uz, 1244 m), do koder je po asfaltirani cesti ali po Labotski visoki poti (markirana pot 551) štiri kilometre (20 minut vožnje s kolesom ali 50 minut hoje). Na križišču cest in poti v bližini kapelice je počivališče s klopjo, od koder imamo v jasnem vre- menu čudovit pogled na Goli- co (Koralpe), Labotsko dolino in Červenico, ki se dviga nad bližnjo kočo. Ob vrnitvi v Bra- niče-Sv. Jedert se spustimo po asfaltirani cesti skozi vas Pod Komam (Kamp, 1182 m) in po pobočju doline Limbiškega potoka (Limbergbach). Raz- dalja znaša trinajst kilometrov (33 minut vožnje s kolesom). Pohodniki si pot skrajšamo po markirani bližnjici, ki se prične Pod Komam in konča v dolini pri izlivu Limbiškega potoka (skupaj 2 uri hoje). Želim vam prijetno turo! Rado Smerdel Labotska proga v Teminjskem jarku (Avtor: Naturpur) Koča pri Škofovem križu Paša na Teseniku Kip Sv. Albina na Teseniku (Avtor: Johann Jaritz) Pod Komam (Avtor: Christian Pirkl) 27 Namig za izlet letom nista zapustili energija in pristna pozitivna nagaji- vost. Od njega smo se naučili velikega pomena spoštovanja bogate kulturne tradicije ter vztrajnosti in poguma. Bil je naš prijatelj, ki nam je poka- zal velik pomen povezovanja ter pomen Godbe, kot tesne skupnosti, ki presega delitve na leta. Kot smo ga poznali mi, je Rudolf Glavač na svet okrog sebe gledal pomirjen s sabo in z ljudmi, ki smo ga obkrožali. Za godbenice in godbenike iz Zidanega Mosta bo vedno ostal legenda! Godbenice in godbeniki Godbe Slovenskih železnic Z Rudolfom Glavačem smo se za Novo progo o njegovem življenju in delu na železnici pogovorili leta 2016. Do intervjuja lahko dostopate na povezavi: Zapustil nas je prijatelj, naš veliki vzornik in najstarejši aktivni godbenik v Sloveniji, Rudolf Glavač starejši. V Godbi Slovenskih železnic iz Zidanega Mosta, ki bo prihodnje leto stara 120 let, je aktivno igral 85 let. Kot je večkrat povedal, sta ga nadvse veselila železnica in glasba. Godbenikom se je pridružil davnega leta 1936, star komaj 13 let. Med godbenike iz Zidanega Mosta naj bi ga zvabilo to, da so v domačem kraju, ko je bil še otrok, večkrat glasno igrali muzikanti, ki jih je najemal tam živeči zdravnik ob rojstnih dneh svoje žene. Rudolf Glavač je zadnja leta v Godbi igral činele in boben, pred tem pa rog. Poleg tega pa je znal igrati tudi trobento in harmoniko. Rudolf je bil tudi ponosen železničar, iz železničarske družine, ki je bogato tradicijo železničarskega poklica prenesel na naslednje generacije. »Želim vam, da bi še dolgo igrali in da bi vas veliko dočakalo sto let!« Pred petimi leti, ko je prazno- val osemdesetletnico aktivnega igranja v Godbi Slovenskih železnic, smo zanj, kot najsta- rejšemu aktivnemu godbeniku pri nas, pripravili koncert. Takrat je kot 93-letnik prejel eno od mnogih priznanj v svoji bogati ljubiteljski glasbeni kari- eri, Adamičevo plaketo, odigral solistični komad, ter nam vsem godbenikom in godbenicam v svojem slogu zaželel: »Želim vam, da bi še dolgo igrali in da bi vas veliko dočakalo sto let!« Godbeniki se ga bomo spo- minjali kot izjemnega človeka, urejenega gospoda, ki ga kljub svojim visokim devetdesetim Zapustil nas je najstarejši aktivni godbenik v Sloveniji 28 V spomin Rudolf Glavač starejši Foto: Miško Kranjec www.novaproga.si