Političen list za slovenski národ. Po poŠti prejeman veljil: Za celo leto predplačan 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld.. za en mesec 1 gld. 40 kr. V administraciji prejeman veljil: Za celo leto 13 gl., za pol leta 6 gl. 50 kr za četrt leta 3 gl. 30 kr., za en mesec 1 gl. 10 kr. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gl. ¿0 kr. vec na leto. — Posamezne številke veljajo 7 kr. . Naročnino prejema opravništvo (.administracija) in ekspedicija, Sememške ulice st. 2. Naznanila (inserati) se sprejemajo in velja tristopna petit-vrsta: 8 kr., če se tiska enkrat: 12 kr., če se tiska dvakrat; 15 kr., če se tiska trikrat. Pri večkratnem tiskanji se cena primerno zmanjša. Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo. Vredništvo je v Semeniški ulici h. št. 2. Izhaja vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob V1,6. uri popoludne. ištev. 25Î5. V Ljubljani, v četrtek 5. novembra 1885. Letnilt XIII. Koroški Slovenci. Med vsemi Slovani v Avstriji se menda niti onim po Istri ne godi tako slabo v narodnostnem oziru, kakor našim bratom po Korotanu. Ondi si nemštvo z vsemi možnimi mu silami prizadeva v soli, v uradu in v javnem življenju, kako bi še to pičlo zavest slovenske narodnosti zadušilo, ki se tii pa tam užigajoči iskri podobna med koroškimi Slovenci prikazuje. Podpore ima več nego zadosti od vseh strani. Kar „Schulverein" sam ne zmore, pomagajo nemštvu drugi, ki imajo oblast v rokah, da bi se slovanstvo na Koroškem čem prej tem bolje popolno zatrlo. Kako mala pa je peščica narodnih boriteljev ondi, ki imajo zadosti poguma v sredi fanatičnih „urgermanov" (ki so sami ponemčeni Slovenci), povzdigniti svoj glas v časniku, na javnem shodu, v gostilni ali pa pri volitvah na korist zatiranega naroda našega ! Pičlo je število takih mož, pravimo še enkrat, ki bi imeli zadosti debelo kožo za nemško-liberalne psovke, ki od vseh strani na-nje lete, ojstrim pu-šicam podobne, da bi jih zadržale od borenja za narodne pravice. Kolikor jih je pa, so izvoljeni, ki vidijo, kako da ponemčevanje ondi vedno širše kroge zavzema pod svoja nam sovražna krila ; kajti ogromna večina ostalih koroških Slovencev ima tudi oči, pa ne vidi, kaj se okoli njih godi, ne vidi nevarnosti, v ktero je ondi zagazil naš rod in bo poginil v njej, če ga ne rešimo z vzajemno pomočjo. Da se pa to zgodi, potrebno je pred vsem drugim zapeljanemu in preslepljenerau narodu, ki od Nemcev celo večnega zveličanja pričakuje, oči odpreti in taiste do dobrega izbrisati, da bode narod zamogel videti, kam da je s pomočjo nemških svojih pokroviteljev (?) zašel in kam da še pride, če bo poslušal njihov glas. „Mir" odpira izvrstno koroškim Slovencem oči, ter jim jih izbrisuje in lahko rečemo, da mu ta sicer jako nehvaležni posel prav dobro od rok gré. Leto za letom je širji delokrog njegov in leto za letom število prijateljev večje. Poleg „Mira" so pa tudi času primerne brošu-rice, ki ljudem oči odpirajo. Taka knjižica bila je letos „Die Kärntner Slovenen", ki jo je spisal vrednik „Mirov" g. Pil i p Haderlap in ki se je v državnem zboru izročila na merodajno mesto. Že na drugem kraji našega lista smo nedavno pisali o osodi tiste knjižice, ktere ima se posebno nadjati pri sedanjih okoliščinah. Da je bila knjižica izvrstna, času primerna in potrebna, kaže nam napor, ki so ga Koroški nemško-liberalci takoj proti njej napeli. Ne le, da ji bodo ustno in pismeno po časnikih neprestano tako dolgo tla spodbijali pri c. kr. deželni vladi v Celovcu (kar ne bo posebno težavno delo), dokler jih ji v resnici spodbijejo, izdali so tudi knjižuro z ravno tistim naslovom „Die Kärntner Slovenen und die Volksschule. Ein Wort der Richtigstellung und Abwehr. Herausgeben vom Deutschen Verein in Klagenfurth". S tem pamfletom hočemo se nekoliko pečati, da bodo naši čitatelji spoznali zagrizenost naših nasprotnikov, njihovo nedosegljivost v laži, spretnost v zavijanji resnice in sploh nedosegljivosti o pso-vanji druge narodnosti v deželi. Takoj na prvi strani, oziroma na zavitku čitamo lažnjivo in neumno trditev, da „kdor se količkaj s slovenskimi kmeti na Koroškem pečii, takoj se bo prepričal, da šolo navadno po tem sodijo, koliko se otrok nemščine v njej navadi". Tako toraj! Ako hočemo zvedeti, ali je ta ali ona šola kaj prida, moramo k kmetu in njega vprašati; on je strokovnjak, to je res, toda ne kako naj se v šoli podučuje temveč, kako naj se gnoj kida in njiva orje in še poslednjega dostikrat ne zna tako, kakor tisto zahteva umno kmetovanje. O šolah na Koroškem se je sploh že toliko pisalo, da niso vredne počenega groša in so se že tako drastični izgledi podučevanja oziroma pobeda-čevauja slovenske mladine na nemški podučni podlagi navajali, da bi se nam res škoda zdelo časa in truda, če bi stvar ne bila tako žalostna in tako pomenljiva že sama na sebi. Da bo kmet šolo obsodil, ni prav nič čuda, ker vidi, da mu fant obilno hlač potrga, ne nauči se pa nič ne, ker ne razume, kar bi mu radi z nemškim lijakom v glavo vlili. Vlivajte kolikor dolgo vam drago vodo na olje ali pa narobe; zbrozgali ju bote le za nekaj trenutkov, takoj pa, ko odneha zunanja sila, razločila se bota vsaksebi in olje ostane olje, naj bo še stokrat z vodo pomešano. Prav taka je s Koroškimi, kakor sploh z vsakimi drugimi Slovenci, ' kterim se hoče modrost vcepiti s pomočjo jezika, ki ga ne umejo. Podučujte jih v nemščini po pameti na podlagi maternega jezika in videli bote, da se je bodo poprej in mnogo boljše naučili, kakor pa se to sedaj godi na podlagi nemškega poduka, kterega slovenski otrok ne razume. Poduka potem tudi kmet ne bo tako obsojal, ako se bo fant njegov tudi zunaj šole kaj učil, kar mora pa poslednjega skrb biti. V šoli mu ne morejo vsega v glavo vliti; ker kmetiški fant v šoli na vse drugo bolj misli, le na poduk ne! Kjer učenec doma ne prime za knjigo, da bi ponavljal o čemur se mu je v šoli v razumljivem jeziku dajal poduk, ondi ne bo pravega vspeha; navaden vspeh in dobiček je prazna glava in dvojka. Kaj pa še le tam, kjer se poduk vrši v jeziku, kterega otrok ne razumi veliko več, kakor učiteljev čevelj? Mar li je čuda, da ondi tudi najpridnejši učenec nič ne zna? Kako li bode znal, če ne zazumi, kaj se uči. Vi nemškoliberalni Korošci, dajte Slovencem po južnem Korotanu šole, kakoršnih potrebujejo; vpeljite jim potem makar tudi nemščino za učni predmet, ne za učni jezik iu videli bote vspeh; več ne bo kmet tožil, da Vaše šole niso za nič! (Dalje prih). Politični pregled. V Ljubljani, 5. novembra. Notranje dežele. Volitev letos že ni konca ne kraja, tako pri nas, kakor drugod. Preden bo leto pri kraji, doživeli bomo morda tudi pri nas še jedno, če tudi še ni z žebljem pribito. Toda to pustimo; danes se hočemo pečati z volitvami druge vrste. V Trsta listek. Zadnji samotar. Izviren zgodovinski roman. (Spisal Podvigenjski.) (Dalje.) I „Priznati moram, da Ben Saruk govori prav odločno in praktično", odgovarja Kazanovski. „In res, pritožiti se moram sam, da vspeh dosedanjega mojega in mojih bratov delovanja nikakor ni primeren velikemu trudu in žrtvam našim, in temu vzrok bi znalo ravno to biti, kar je Ben Saruk omenil, da nismo dovolj praktični, da treba toraj začeti pri najstalniši gotovini, pri denarji, a ne z zračnimi, puhlimi teorijami. Sicer pa Ben Saruk nikakor nima misliti, da naši bratje ne vedo ceniti velike važnosti zlate in srebrne gotovine, ki se najde po žepih bogatinov. Sami čutimo, kako močno pogrešamo tega faktorja, dobro vede, da z ničlami naj se računi in množi kolikor se hoče, se vendar ne pride iz niča; če se hoče kaj pozitivnega stalnega včiniti, mora so imeti enot, pozitivnih enot. Vse to toraj dobro vemo. A ker so naši bratje nekako nevkretni in so radi le po temi potikajo , iščemo že dalj časa zaveznikov." „Ha, ha", zakrohota Ben Saruk Menahem ; „kaj ne, takih zaveznikov, ki bi za vami žakelj nosili?" „Se ve, da ne praznega", odgovarja Kazanovski; „žakelj, v kteri bi se stekala rumena in bela ruda, iz žepov bogatinskih, zaveznikov pravim, ki bi bili nekako izvrševalni ministri postavodajne voljo naših bratov. A takih zaveznikov, žalibog, do zdaj nam ni bilo še najti." „Jojmene", se čudi Ben Saruk, „g. Jakobovič, ali bi jih mogli najti sposobnejših, kakor so sinovi Abrahamovi, g. Kazanovski, deea lzraelova, pravim." „Menite, da?", vpraša Kazanovski, „kako pa, ali ne veste, da hoče cesar Abrahamoviče prisiliti, da se naselijo iu začno zemljo obdelovati z lastnimi, pravimi židovskimi rokami, da bodo tako tudi židovi koristni državljani? Le prva tri leta, pravi cesarski ukaz, bodo smeli najeti si krščanskih delavcev, ki jim bodo pomagali, dokler se sami poljskemu delu ne pravadijo." „Abrahamovičo naseliti, prikleniti na njivo Izraelov rod?" vprašuje Ben Saruk začudeno; „prazno brezvspešno početje! Sto in sto verig če prineso, Izrael ne bo obdeloval zemlje, Izraelu je odprta pot po vsem svetu. Abraham zapustil je Ur v Kalideji in prišel v Haran, odtod v Kanaan, in pisano je, da je Abraham tukaj dospevši prehodil deželo Siliema, odtod pa potoval gredoč in naprej idoč ua poldne. In ko je lakota ljudi morila v Kanaanu, potoval je oče Abraham v Egipt, iz Egipta nazaj v obljubljeno deželo. Tudi Izak je rad potoval, Jakob pa živel jo več na tujem, kakor doma, dokler se ni z vso družino preselil v Egipt. Vračaje se v obljubljeno deželo so so raji štirideset let klatili po puščavi, kup-čevali z Arabci, kakor da bi šli orat kanaauske njive. Res sicer, da jim je postava omejila deželo in jih navezala na njivo, toda Izrael v tem stanu se ni čutil srečnega, zatoraj beremo, da so za dobe sodnikov in kraljev vedno malikovali. Babilonska sužnost, ta še le oprostila jo dolgo vklenene Abrahamoviče in odprla jim pot po vsej zemlji. Popustivši oralo začeli so kupčevati in menjavati in barantati, da je bilo kaj, po vseh mestih in krajih, a solis ortu usque ad occasum, in razširili so svoje kraljestvo usque ad lines terrae, kakor je Gospod govoril Davidu svojemtr";^ .jffJ¿f""* v A služabniku. < »SiSi In ko se jim je dovolilo vrniti se v jih bodo imeli od 30. t. m do 13. decembra, kedar bodo volili zastopnike svoje v ondašnjo mestno zbornico. To volitve za Tržaško prebivalstvo niso prav nič manj važne, kakor so bile one za državni zbor. Kaj pravimo, nič manj važne? Se mnogo bolj važne so, kajti poslanci, ki pridejo v Tržaški mestni zastop, imajo dvojno priložnost, slabo ali dobro delati, kot mestni zastopniki in kot deželni poslanci, po drugih mestih izvoljeni pa le jedno samo. Mestni zastop v Trstu ima toraj ob enem tudi dostojanstvo in delokrog deželnega zbora za Trst in okolico in je toraj takorekoč skoraj vsegamogočen v svoji oblasti. Saj smo pa tudi videli, koliko škode, da je pro-vzročil ravno sedanji mestni zastop s svojim slepim božanjem „irredente" in strastnim sovraštvom do slovenske okolice. Da „irredenta" tudi sedaj ne bo štedila ne s sladkimi obljubami in ne s cvenkom, je jasno. Saj ji gré za smrt in življenje. Naj se v Trstu napravi le pošten avstrijsk in ne lahousk mestni zastop in takoj bo po „irredonti". Magistrat in mestni zastop sta namreč ondi tista studenca, iz kterih „irredentovska" kača srka svoj strup, s kterim potem zveste Avstrijane zasleduje. Kdo je bil, ki se je drznil 1400 podpisov slovenskih očetov za vstanovo slovenske šole v Trstu v koš vreči, ko se med tem drugod za 40 otrok (včasih pa tudi za manj, 18 do 25 otrok) druge narodnosti morajo lastne šole staviti? Nihče drug nego mestni zastop in magistrat Tržaški storila sta to, če tudi so jima krvavo zasluženi groši, ki jih okoličan in slovensk delavec za davek prinese, ravno tako dobri, kakor oni Tržaškega bogataša. Ko bi bil slovanski živelj v Trstu tolikanj bogat, kakor je laški in ko bi bili bogataši slovanski tako navdušeni za svojo reč, kakor so reveži okoličani, potem bi se že še dalo kaj storiti. Tako pa tisti, ki ima kaj vpliva, vse malomarno gleda; za revežev napor se pa tako živ krst ne zmeni veliko. Kljubu temu pa Tržaški Slovenci ne smejo rok križem držati, temveč tudi s slabimi močmi poskusiti, kolikor se s temi sploh doseči dá. Mnogo ne bo, a kolikor bo, bo dobro. Živahne agitacije, prepričevalne besede in vstrajnosti je pred vsem drugim potreba. „Na cesti se začne, pred sodnijo se razpravlja, in z zaporom se konča, kaj je to?" V IAberci (Reichenberg) na Češkem je bila 2. t. m. sodnij-ska obravnava zoper tiste nemške izgrednike, ki so 31. avgusta t. 1. na javni cesti v Langenbruck-u napadli Čehe, ki so se peljali na trg v Trutnovo. Sodnija je bila sestavljena iz štirih gospodov, zato-ženi so bili štirje mladenči, izmed kterih sta bila dva stara po 19 let, eden 18 in eden 20 let. Zatoženi so bili vsi iz Langenbruck-a. Imeli so tri odvetnike, prič je bilo poklicanih 14, ki so vse govorile zoper obtožence, teh je bil obsojen eden na 7 mescev, in trije na 4 mesece zapora. — Knotz in tovariši se lahko v pest smejejo, dosegli so, kar so si želeli, nemir so vzbujali, pretepe in tolovajstvo,so izbudili. V Kraljevem Gradcu so bili obsojeni Cehi, ki so napadali nemške turnarje 23. avgusta v Kraljevem dvoru, a v Langenbrucku so se pa meščevali Nemci, ter brez vsacega povoda napadli Cehe, ki so peljali na trg v bližnje mesto in ti so bili rojeni v Liberci. Tako strast zbuja strast, in sovraštvo rodi prepir in konec je — zapor; v srci pa globoko ostane vkoreninjeuo sovraštvo; moralni začetniki teh izgredov pa sedé v deželnem in državnem zboru, tam pa tožijo, da je sedanja vlada kriva teh izgredov, delajo preglavice ministrom, imajo dolge govore zoper zatiranje Nemcev, zato da bi jih slišali njih volilci, pa tudi Nemci zunaj avstrijskih mej. Tako daleč se pride, ako morajo molčati modri in skušeni vodje, širokoustijo se pa prenapeti možje, ki vodo kale, da bi lože v kalni vodi ribarili. V avstrijski delegaciji spregovoril je ob priložnosti, ko so imeli na dnevnem redu vojni redni budget, vojni minister besedo o našem vojaštvu in o stavbah zanj namenjenih. Z veseljem omenjal je, da so se Moravci obnesli s pozidanjem dveh novih in velikih kasarn. Žalibog, da ne more ravno tega trditi o Galiciji, kjer še sedaj manjka primernih kasarn za 12 batalijonov pehote, za 39 eskadronov konjikov in za 6 baterij topništva. Tudi zdravstvene razmere so se zboljšale med vojaštvom, odkar so nove instrukcije, ki se opirajo na skušnje, častnikom in podčastnikom prešle v kri in meso, ker so se prepričali, da je tudi moža treba varovati, če se hoče armadi vstrajnost ohraniti. Bil je namreč čas, ko je še v Avstriji prevladala misel, da je konja bolj treba varovati, kakor konjika, kajti poslednji se dobi zastonj, za prvega je treba pa že skoraj 200 do 300 gold. šteti. Hvala Bogu, da so višji krogi do tega prepričanja prišli, da je tudi moža treba varovati in so lepše z njim ravnati jeli. To je bil tudi vzrok, da so se Bošnjaki tako hitro privadili avstrijske puške in komisa, da se sedaj vsako leto posebno veliko prostovoljcev oglasi pri vojaškem naboru. Tudi glede hrane se je že mnogo zboljšalo in se bo še. Vojaki imajo sedaj po dvakrat na dan gorko hrano, če bi se na moža še po 5 krajcarjev pridalo, dobili bi tudi lahko krepko in tečno večerjo, kar bi zdravstvene razmere tudi zdatno okrepčalo. Da zdravstveno stališče pri novakih ni še povsod popolnoma vgodno, vzrok so deloma naborne komisije, ki so pri naborih premalo izbirčne, deloma in to v glavni meri pa sedanji po „šnopsu" spačeni rod, med kterim je v resnici težko pripravnih in za vojne težave sposobnih fantov nabrati. V merodajnih vojnih krogih so vedno bolj prepričani, da se mora nekaj na korist naše mornarice storiti glede groznih pomorskih vojnih priprav po drugih državah. Iz tega namena dala je naša vlada na Angleškem napraviti dva vojna parnika, ki ne bota posebno velika, pač pa posebno urna in jima bo glavna naloga napadajoče torpednice sovražnih ladij zalezovati in preganjati. Prvi tak „lovec" na torpednice imenuje se „Panter", drugi pa „Leopard". Že samo imeni ste pomenljivi za njuno bodočo nalogo. Prvi je že dodelan, drugi pa v delu. Hitrosti imata po 1772 morskih milj v jedni uri in sta toraj še bolj hitra, nego ju je naša vlada zahtevala. Hotla ju je imeti po 16 morskih milj na uro. Takoj, ko ju dobé iz Angleškega, pričeli se bodo taki parniki delati v Avstriji, ker se jih več potrebuje. Lična sta neki tako in trdna, da si jih bodo Angleži tudi omislili. Oborožena sta vsak z dvema 12 cm. Krupovcema, poleg kterih ima pa še vsak po več mitralez, s kterimi bota preganjala sitne osé — torpedne ladjice. To seveda bode tukaj posebno odločilna gibčnost in prekanjenost napado-valnih torpednih ladjic, ali se bodo lahkomišljeno in drzno razpostavile svinčeni toči iz mitralez, ali pa bodo trenutek porabile za svoj napad, kedar se bota megla in smodnikov dim okoli velikanskih ladij ovijala. Vnanje države. Angleški in francoski zastopnik v Carigradu sta se na balkanski konferenci jako odločno vprla zahtevi, da bi se v iztočni Bumeliji napravil položaj kakor je bil poprej in sta se oba potegnila za kneza Aleksandra, za kterega zahtevata, da se mu pripoznd, kar je narod sam brez prelivanja krvi vkrenil. Oba povdarjata, da se bo na Bolgarskem in sploh na Balkanu mnogo bolj skrbelo za mir, če se bo Bolgarom združenje priznalo, kakor pa če bi se taisti potisnili nazaj v poprejšnji položaj. Laški zastopnik je tudi teh misli, da bi se Bolgarom moralo nekaj dati, toda to bi se moralo zgoditi po njegovem mnenji v skupnem sporazuinljenji, posebno kar se tiče glavnih vprašanj. Kakor vsa stvar sedaj kaže, se ni prav vgodnega vspeha od konference nadjati, ker ne bo prave edinosti med poslanci. Ruski vseslovanski časniki imajo o konferenci tudi vrlo slabe misli. Katkov v svojem listu naravnost trdi, da se bo iz sedanje balkanske konference prej ko ne nekaj takega izcimilo, kakor se je iz one leta 1876. Cem več so si diplomatje prizadevali, da bi mir obdržali, tem huje seje vse na vojsko pripravljalo. Ako se hoče sedaj mir obraniti, je pred vsem potrebno, da se oborožene čete srbske in grške, kakor tudi bolgarske spuste domu. Potem še le bo diplomatom mogoče kaj vspešnega napraviti. Politične izjave grofa Kalnokjja v ogerski delegaciji napravile so na Ruskem silno vgoden vtis, ker vso dosedanjo rusko politiko glede Balkana opravičujejo in odobravajo. Rusija je Jugoslovanom sploh, Bolgarom pa še prav posebno, ob vsaki priložnosti povdarjala, da ni še čas, da bi se jim izpolnile goreče želje. Če bi jih Bolgari prisiliti ho li, naj nikar ne računijo na pomoč Rusije, dokler bo Berolinska pogodba veljavna. To je že vse res, to da kaj moremo mi za to. da se nam reč smešna zdi. Dokler bo v veljavi Berolinska pogodba, tako dolgo naj se ubogi Bolgari ne nadjajo zjedinjenjal Kako dolgo pa bo sploh to trajalo, in kje je Aleksander, ki naj bi ta gordiški vozel presekal, če ni ravno bolgarski Aleksander sposoben za ta posel. Morda tisti, ki so jo skovali? Da, da, ti bi bili sposobni, a ti tega storili ne bodo. Bolgarija bo prej sodnji dan doživela, kakor pa da bi velesile z Bisraarkom in Salisburyjem na čelu za-njo kaj vgodnega storile, ergo bi se tudi združenja nikdar ne imela nadjati. Vsaka pogodba mednarodna skleno se navadno za „večne čase", posebno pri mirovnih pogodbah je to običajno, traja pa le toliko časa, dokler se temu ali onemu zljubi soseda z vojsko napasti. Prav tako je bilo tukaj. Velesile Berolinsko pogodbo smatrajo za nekako vez, ki je obvita okoli evropej-skega miru, da mu sod ali posoda ne poči in iz njega ne plane vojna furija. Ravno zarad tega bodo pa Bolgari še jako dolgo čakali, preden se jim posreči zjedinjenje na podlagi Berolinske pogodbe, ako si ga bodo dali sedaj iz rok izpuliti. Drže naj ga, ne zmeneč se za grožne velesil. Rusija ne bo dala Bolgarov klati, če bi Evropa res Turčijo v Ru-melijo na divji lov poslala. Tudi od drugih velesil se zanašamo večega usmiljenja, kakor sedaj njih besede kažejo. Izvirni dopisi. Iz Šmartna pri Litiji, 2. novembra. (Povodenj.) Strašna ,'noč je bila za Smartničane, v največem strahu smo prečuli nocojšno noč. — Včeraj celi dan je deževalo, a proti noči je kar lilo, in tako celo ljubo noč, do 6. ure zjutraj, potem je malo prenehalo. Ponoči od polnoči do dveh je bilo najhuje, začelo se je bliskati in grometi, dež pa je lil neprenehoma, vsi potoki in studenci so svoje grapfe napolnili, začela je voda čez grape bobneti, drla je okoli hiš. hlevov, po polji in travnikih, ljudje so bežali iz hiš, vsak je svojo reči spravljal na stran, živino morali so vlačiti iz hlevov v druge bolj varne kraje. Tukajšuemu usnarju g. Knaliiču je povodenj napravila veliko škode (več kot 200 gl.); nekemu mlinarju je vzela voda blizo 20 mernikov krompirja itd. Škoda je zelo velika, voda je razkopala ceste, vodne stavbe, jesenske setve je pobrala, jih je le malo bilo tako brezpametnih, ki so babilonsko sužnost zamenjali s prostostjo, ker bilo je vendar lepše v Babilonu talente šteti, kakor v obljubljeni deželi zemljo kopati. Zatoraj pa tudi se ne bere, da bi po babilonski sužnosti Izrael malikoval. Čemu tudi? Zadovoljni so bili z deležem, kterega jim je Jehova naklonil, in hvaležno so mu od tedaj služili. Res, ta sužnost jih je popolnoma spametila, tu so zamenjali stari jezik in pismo z novejšim, stare nepraktične tradicije pozabivši, poprijeti so se novih praktičnih. Pred so pod črkami iskali skrivno razo-denje in vedno sanjarili o Mesiji, ki bi imel veliko trpeti in križan biti, a vkljubu temu podvreči si vse narode in na veke kraljevati. A babilonski Izrael je kmalu sprevidel abotnost in nepraktičnost takih sanjarij. Zatoraj se jo poprijel vidne črke in ž njo začel zidati regnum Izrael. Stara svetopisemska črka Izraelu služi le v to, da jo rabi za številjenje in celo sv. pismo zanj druge veljave nima, kakor da mu je velika računica, vsaka beseda znači število, tudi Ben in Saruk izraža število, veliko število, Ben Saruk, pravim, ime preponižnega vam sluge. In Izrael po svetu hodeč in s seboj pismo noseč, daje mrtvim, praznim številkam življenje in resničnost, in tako se spolnujejo besede starih očakov in prerokov, sicut locutus est per os sanctorum, qui a saeculo sunt, prophetarum eius. Iu čemu črki staropisemski podkladati drugega pomena, čemu iskati pod njo ali za njo druzega duhovnega nauka in celó morda Mesijo križanega? Čemu križ? O ne, ne, Jakobovič, le poslušajte, kaj vara pravi Ben Saruk Menahem, Izrael'je bolj pameten, križ in križanega in reve in uboštvo pustil je kristjanom, on pa išče svojega Mesijo in njegovo kraljestvo in zveličanje v okroglih rumenih in belih kovinah, ki se dajo z roko prijeti, v žep vtakniti, a težko iz žepa izvleči, se dajo števati in preštevati, tudi soštevati, a ne lahko odjemati, tudi deliti ne, kakor bi vsakdo želel, množiti pa brez kraja in konca, in saeculum saeculi. In tako se spolnujejo nad Izraelom besede Gospodove: Intellectum tihi dabo et instruam te. In ta prebrisan Izrael da bi šel zdaj orat in kopat? O čakaj še malo, cesar Jožef! Res sicer, da je pisano: et conllabunt gladios in vomeres . . . toda to vse veljá le za krščanske goim, a ne za proste Abrahamoviče. Da, o kristjanih je pisano: Omnes de Saba venient aurum et tlius deferentes. Nu, aurum sprejmemo, thus pa radi vrnemo, thus, tlius, ako hočeš, Jožef! Iu kam bi nas priklenili? Na njivo? Na rokodelstvo? Da bi Izrael noč in dan sedel na stolu, kakor čevljar in krojač? Kratko nikar! Bog Abrahomov tega ne dovoli, njegova volja je, da njegov primogenitus (prerojeno ljudstvo) po- haja od juga na sever, od vzhoda na zahod ter da vživa dobrote zemlje. In ko so bili nekteri Abra-hamoviči tako nespametni, da so iz Babilona z Zo-robabelom vrnili se v obljubljeno deželo, jih je Gospod vničil, razdejali so jim Rimljani mesto iu tempelj, in jeza božja jih je raznesla na vse kraje. In ko Izrael še ni razumel bložjega glasu in so hotli nekteri pozneje za cesarja Julijana zopet zidati tempelj in mesto, poslal jim je Gospod iz globočine zemlje ogenj — ignem urentem — ki je končal predrzno početje in zopet so se razpršili po zemlji, ker volja Gospodova je, da Izrael potuje, kakor oče Abraham, iz Ur v Haram, od tod v Kanaan in Egipt, zdaj na poludne, zdaj na polunoč, kakor ga vodi roka božja, dokler ne pride magnus dies Domini (veliki dan Gospodov), ko jim Abraham odpre nebeška vrata." „Ben Saruk Menahem Mostovski", odgovarja Jakobovič, „skoro da me bote prepričali o resuici vaših besed, govorite namreč temeljito, navdušeno, da ni moč vstavljati se vašemu dokazovanju. Res, urnejših in kretnejših posredovalcev med ubogimi in bogatini, ročnejših nositeljev vsega premičnega in nepremičnega blaga, bi bratje moji ne mogli najti, kakor so Abrahamoviči." „Njihove ročuost v tej stroki se Ben Saruk l Menahem preponižno upa dokazovati tudi iz zgo- veliko šute in peska je nanesla po travnikih in njivah. Ljudje, ki so zjutraj k maši prišli, so se morali prepeljavati, ker ženske vode niso mogle bresti, moški pa so jo do kolena bredli. — Danes, ko to pišem, še zmirom dežuje, in bati se je v novič povodnji. Letošnjo jeseu bomo pomnili dolgo, posebno pa 1. in 2. novembra 1885. Povodnji in hudega vremena, reši nas, o Gospod! Iz Šmartna pri Litiji, 4. novembra. Povodenj napravila je veliko škode po vaseh: Jablanica, Ko-strevnica, Orni Potok in Zaverstnik. V Šmartnem je bilo 20 hiš v vodi; polje in travniki so bili skoraj vsi pod vodo; ceste in pota so razdejana. V Litiji je v ponedeljek popoludne izstopila Sava ter se razlila čez polje in travnike in je precej na široko vse poplavila. Od kranjsko-štajarske meje, B. novembra, časniki poročate nam deželanom, kako po mestih napravljajo koncerte, ter popisujete veselice. Upam, da smem tudi jaz poročati iz kmetov, kako pobožni Slovenci (kar so večidel vsi, razun kakih na pol omikanih liberalcev), molijo za duše v vicah na predvečer vernih mrtvih. Po angeljevem zvonenji žalostno zapojo zvonovi in opominjajo verne moliti za ranjce. Vsaka družina poklekne okoli mize in moli vse tri rožne vence in litanije za duše v vicah. Po večerji pa po navadi kot večerno molitev še enega. Kavno tako tudi zjutraj. Ko dan od-zvoni oglasijo se zopet zvonovi iu verne opominjajo k skupni molitvi za verne mrtve. Molijo zopet vse tri rožne vence za trpeče duše v vicah. In potem se napravijo in gredo v cerkev k cerkveni slovesnosti za mrtve. Potem je še le čas za vsakdanje delo, kterega se zopet urno poprimejo. Ljudje pa, kteri so tako brezbožni, da raje po malovrednih druščinah pohajajo, namesto da ¡bi molili in se spominjali vernih mrtvih no bodo imeli božjega blagoslova ter se jim bode ua smrtno uro huda godila. — Kaj mislite, ni li to res krščansko in rahločutno ter blagomilo? Mislimo pač, da mnogo bolj, kakor pa tisti večer napravljati raztresajoče in sumeče igre in koncerte. S Štajarskega, B. novembra. V letošnjih „Ve-černicah", zvezek 39, neprecenljive družbe sv. Mo-hora nahaja se sostavek: „Stalne zvezde ali nepre-mičnice", spisal Jeronim Val. Gosp. pisatelj popisuje razna zvezdišča, a ne s slovenskimi imeni, razun nekterih, ker mu niso znana, kar sam prizna. Prostemu bralcu, se sestavek ne bode tako prikupil, kakor je bil pisateljev in društveni namen, ker mu zvezdna imena niso domača. Naj bi se bil gospod pisatelj potrudil pogledati v naše starejše knjige in časnike, gotovo bi bil kaj našel. In tako je mični poduk večinoma zgubljen, ali saj mnogo oviran, ker ljudstvo si tujih imen ne zapomni. Nekaj zvezdnih imen hranijo Bleiweisove „Novice"; Majarjev „Slo-Trstenjakova „Zora" (1872, št. 5)"; Jane- van žičev „Glasnik", in druge slovenske ter sploh jugoslovanske knjige in najnovejše po slovenski Matici izdane „Črtice" 1884. Kr. Domače novice. (Novo umetno vezeno mitro) so naš premilostni višji pastir, knezoškof dr. Jakob Misija, nosili pri slovesni pontifikalni maši na vseh Svetnikov dan. Krasna oblika ji je posneta po častitljivih vzorih preumetne starodavnosti. Risanje in vezenina pa je izvirno delo najnovejšega časa. V živih, a ne pre-živih barvah se dviguje na srebrni brokatni podlagi (drap d'argent) široka krona. Krona, kakor tudi oba trakova, imata kot glavni okrasek Marijino rožo, ki je kaj lepo uvrstena; obrobljajo jo z zlatom vezeni cvetni popki, ktere zaljšata po dva vezena lističa ob strani. V sklepih krone so v okroglih, zlato in višnjevo obrobljenih medaljonih ua zlatem pridvig-njenem dnu simbolične podobe sv. Duha in odrešenja vezene s srebrom. Srebrne franže obeh trakov so predeljene z zlatimi čopiči, kar povišuje njihovo krasoto. — Naj ta nova umetna vezenina, ki spričuje fini umetniški okus našega višjega pastirja, njemu dolgo služi pri službi Božji. (Prestopila je otl evangelijskega veroizpove-danja v katoliško cerkev) Ljubljančanka gospdč. Barbara Grossmann, 181etna hči uradnika v tovarni za plin. Pretečeni teden bila je od župnika pri sv. Petru sprejeta v naročje katoliške cerkve; danes pa je prejela v knezoškofovi domači kapeli zakrament sv. birme. (Prvi veliki „Sokolski večer") bo v nedeljo 8. t. m. zvečer v steklenem salonu Ljubljanske čitalnice ob velikanskem sporedu, sostavljenem iz sodelovanja c. kr. vojaške godbe, oddelka čitalniških pevcev in bratov „Sokolov" ter obsegajočem godbo, nagovor staroste, igranje in petje. Kdor se ni že dolgo prav iz srca smejal, pride naj v nedeljo v čitalnico, ondi se bo nasmejal do dobrega, za to mu bode porok „Klepetec", ki ga bodo ondi na oder spravili. Sploh je ves program, kterega hočemo v soboto objaviti, tako zanimiv in raznovrsten, da bode imel za vsacega nekaj. Vstopnino bo 30 kr. za neude „Sokola", izvestno vrlo malo za tolikanj zdrave zabave. (Cesarica in njen dežnik.) Redkokedaj se ce sarica kam poda, da ne bi zapustila za saboj zani mivih dogodeb, ki so vse živa priča njene Ijudo-milosti in dobrega srca. Povedali smo že, da jo je nedavno na Miramarskem vrtu dež vjel in da je šla cesarica pod neko duplino vedrit. Ondi je že vedrila kakor „Tr. Tgbl." pripoveduje, uboga deklica iz Mira marske bližnje okolice. Revna je morala biti, to se je videlo na borni upravi mlade šolarice, kajti bila je ravno na potu domu iz Barkoveljske šole. Deklica vidoč imenitno gospo hotela se je skriti pred. njo, toda kam? Kmalo je sprevidela, da ji tega ne bo potreba, kajti gospa jo je takoj prijizno nagovorila in kmalo ste bili zapleteni v pogovor, iz kterega je cesarica polagoma vse dekletove razmere zvedela. Ker pa dež le ni hotel jeujati, zdiline deklica, da bo vendar-le domu morala, če tudi lije, sicer bi stariše preveč skrbelo, kje tla je ostala. „Prav imaš, ljubo moje dete", pravi cesarica, „starišem ne smemo nikdar skrbi delati ; ker si tako dobro dete, spremila te bom s svojim dežnikom domii." Tako je djala dovine, ako jo všeč gospodu njegovemu Jakoboviču Kazanovskemu. Ko so pradedje ponižnih vaših in naših bratov slug iz Egipta se vrnili v obljubljeno deželo, pobrali so Egipčanom zlato in srebrno posodo in dragoceno obleko. Ze v tempeljnu so pridno menjavali in šteli in prodajali. Tudi v Rimu so kupčevali in barantali, postavili so svoje mizo po vseh večih mestih, kjer se je le dalo kaj menjavati. Abrahamoviči nadalje služili so zvesto Mavrom v Španiji, kjer so jim vestno opravljali denarstvene reči, tirjali od podložnikov davek. Iu v srednjem veku nosili so povsod žakelj in plačevali, kdor jo potreboval. Iu ni je bilo kupčije, ne pogodbe, ktere bi se Izrael ne bil vdeležil. če se jih je pa pri tem poslu kaj prijelo, no, kdo bo zameril? Saj stoji zapisano: non ligabis bovi trituranti os (volu, ki žito mane, ne zaveži gobca). Saj je vreden delavec svojega plačila, in nič več kakor zasluženo plačilo niso tirjali otroci Izraelovi. Se ve, da so jim goim vedno zavidali in večkrat na-nje planivši ropali jih in pobijali, a Bog Abrahamov se je ponižanega Izraela vselej usmilil ter ga z nova povzdignil." „Po tem takem bi pa res kazalo Abrahamo-viče izvoliti si v zaveznike", pravi Kazanovski. „Da, da, in tako bodo bratje gospoda tvojega preponižnega Ben Saruka imeli za seboj vedno pripravne sluge, ki jim bodo žakelj nosili in zbrano blago vestno shranjevali", odgovarja Meuahem. „Hranili, se ve da, le začasno?" zavrne Kazanovski. „Na, Abrahamoviči pa so že prevestni, da bi morda mislili osvojiti si, kar ni njihovega, sveto, narodno blago, oskrbniki hočejo biti in nič več, le obresti, se ve, da si bodo upali preponižno tirjati, ne velikih, dvajset do štirdeset, največ petdeset od sto, in zadovoljni bodo sluge naših bratov, zadovoljni popolnoma. Nu, zraven tega pa, če jih še kaj po strani doleti, kaj takega, kar bi se ne dalo stlačiti v žakelj ali porabiti se za splošne namene, nu, kaj takega, se ve, da volili bodo ponižni sluge vaših bratov, sebi v prid obrniti, kaj takega, kar bo sploh po vrhu, nebistveno in brezpotrebno, kakor bi bilo n. pr. peto kolo pri vozu, dasi bi bilo zlato ali srebrno ali pa kar bi znalo biti škodljivo bližnjemu, kakor je bilo zlato tele ljudstvu v puščavi ali pa preveliko bogastvo in slava Salomonu, potem so ve, da bo dolžnost preponižnih slug vaših bratov, kaj takega skriti in obdržati ter o priložnosti obrniti' v slavo božjo ali v prid človeštvu. (Daljo prih.) cesarica in je ob enem v hudem dežju ubogo šolarico spremila po vrtu do kolodvora, blizo kterega je bila deklica doma. Ondi se je cesarica poslovila od svoje male varovanke in ji je dežnik s saboj dala. rekoč: „Tega si pa obdrži, da ga boš imela, kajti — pristavila je smehljajoč se, — vselej ne boš naletela na ljudi, ki bi te domu spremili." Deklica vesela iakor že zdavnej ne, teče domii kar so jo le pete dohajale, kjer s polovičarskimi besedami svojo zgodbo jripoveduje in dežnik kaže. Stariši pretrašeni hite na kolodvor, da bi zvedeli, kdo je dekletu tak dežnik Dodaril, toda ni se jim posrečilo, kajti gospa, ki ima tako dobro srce, je že odšla; železničarji ondi so presrečnim starišem rekli, da je bila to sama cesarica! Presrečna družina spravila je dežnik, za kterega jo marsikak bogataš zavida, kot dragoceno svetinjo. ( Vozni red na železnični progi Trbiž-Ljubljana.) Prometno vodstvo državnih železnic naznanja trgovinski in obrtni zbornici v Ljubljani, da se bode s 15. novembrom 1.1. vozni red na gorenjski železnici tako-le premeni!: Opustila se budeta tržni vlak št. 1719 in pa vlak št. 1715, kteri ob 5. uri popoldne v Ljubljano dohaja. Namesti teh pa bode 15. nov. 1885 zopet začel voziti vlak št. 1711, kteri bo v Ljubljano dohajal ob 10. uri 35 minut dopoludne. (Nov kolodvor) napravil se bo v Ljubljani za državno železnico na mestnem travniku nasproti kolizeja, če bo namreč generalno nadzorništvo dotične načrte potrdilo ter bi v tem slučaji dosedanji gorenjski kolodvor služil za prirejanje vlakov. Če bi se pa načrti za nov kolodvor ne odobrili, misli pa državna železnica svoj sedanji kolodvor razširiti, kolikor se ji bo potrebno zdelo. (Cerkniško jezero) je letos pred časom nastopilo in mnogim kmetovalcem seno in bičevje vničilo. Narašča pa vsled obilnega dežja tako silno, da je že bregove prestopilo. (Za Gorenjce po povodnji poškodovane), darovala je Ljubljanska hranilnica 1000 gold. (Nova dvorazredna šola na Dobrovi) otvorila se je včeraj s slovesno sv. mašo in blagoslovljenjem novih poslopij. Razun domačinov vdeleži se slovesnosti tudi gospod okrajni glavar M ah ko t, kteri je prav izdatno pripomogel, da se je razširjenje šole tako urno in povoljno izvršilo. (Klub „pisateljskega društva") je imel zadnjo soboto svoj zabavni večer v steklenem salonu Ljubljanske čitalnice, kakor se je v našem listu že omenilo. Tega klubovega večera se je sicer vdeleževalo nad 40 društvenikov, vendar smo se zaman ozirali po marsikterem narodnjaku. Po našem pozvedovanji se nam je reklo, da še prav odlični možje (niarsi-kteri pravnik, duhovnik, zdravnik, profesor, učitelj itd.), ki so po svoji veljavi, ki jo imajo med Slovenci, dolžni temu narodnemu in gotovo koristnemu društvu pristopiti, še tega niso storili. — Ker ima društvo blag namen: podpirati pisatelje iu njihove rodbine, napravljati javne shode s predavanjem razgovarjanjem o vsakojakih literarnih predmetih in slaviti umrle pisatelje s spomeniki ali z izdelovanjem njihovih životopisev, podob in spisov, iu ker v slučaji, ako se društvo razide, njegovo premoženje pripade našemu prvemu literarnemu društvu „Slovenski Matici", bi se pač ne smel pogrešati nobeden rodoljub po vsi široki Sloveniji med društveniki „pisateljskega podpornega društva". Društveniki se shajajo ob sobotah k zabavnim večerom v Ljubljanski čitalnici, kjer bi se naj vzajemno razgovarjali o literaturi, se vadili v govorništvu, se pomenkovali o tem in onem, se kratkočasili s petjem itd. Pač bi bilo odveč o koristi takih večerov govoriti, saj je samo o sebi jasno. Vsak izmed nas čuti potrebo v društvo iti, in mesto da gremo, Bog vedi kara, v krčmo: jeden na Poljane, drugi na Sentpetersko predmestje, tretji na Šentjakobski trg, četrti morebiti celo v Ivrakovo ali Trnovo, shajajmo se rajše v Čitalnici, čitalnica bodi naše shajališče, naše središče, naše ognjišče! „Svoji k svojim. Med sabo se bodemo najlepše in najbolje imeli. Večeri kluba „pisateljskega društva" obetajo zanimivi, to tem bolje, ker se je vsaka politika izključila iu se tedaj ondi vsak Slovenec lahko dobro ima, naj si je kteregakoli političnega mišljenja. — Ker je samo društvevikom dovoljeno h klubom „pisateljskega društva" zahajati, se še enkrat vabijo vsi Slovenci k pristopu tega koristnega društva. Vsak društveuik naj skrbi, da pridobi par svojih znancev in prijateljev društvu. 'Slovenci, ki imate kaj ugleda in vpliva pri svojih znancih; Slovenci, ki se prištevate rodoljubom, pristopajte sami „pisa- teljskemu podpornemu društvu" kot pravi udje z letnim doneskom 3 gld. ali pa kot podporniki z 2 gld. na leto, pa tudi nabirajte društvenikov med prijatelji in znanci. Javljajte se prav obilno pri odboru, kteri je vkrenil, da bi tudi vsakemu manj premožnemu Slovencu pristop omogočil, društvenino vsakega pol leta pobirati od pravih udov po 1 gld. 50 kr., od podpornikov pa po 1 gld. za pol leta. — Da so vnanji društveniki vabljeni h klubovim večerom, se samo ob sebi razume; Ljubljanskim pa se naznanja, da bodo ti večeri redno vsako soboto ob 8. uri v steklenem salonu Čitalnice Ljubljanske in da se k tistim ne bodo več z okrožnico vabili iu se je to zgodilo samo prvikrat. — V soboto, 7. t. m., bode čital gosp. prof. Vrhovec: „Ljubljana pred sto leti". („Urvaši") imenuje se dramatično delo prof. dr. Glaserja, ktero je nedavno izšlo v Dolenčevi tiskarni, kakor sms to že ob svojem času omenjali. Igra ta je znamenita, ue le po lepi besedi, ki se v njej nahaja ter po idealnih nazorih, temveč tudi zarad tega, ker je ona prva iz sanskrita v naš jezik prevedena. Pozornost vzbudila je po celi Evropi, kajti Dolenčevi tiskarni došla so zadnje dni naročila na-njo iz Petrograda, Moskve, Pariza in Londona. Zopet dokaz več, da ima Slovan povsod brate. (Skušnje na tukajšnji podkovski šoli) vršile se bodo dne 28. in 29. decembra t. 1., in sicer: 28. decembra skušnja iz podkovstva za kovače, kteri niso obiskali podkovske šole, 29. decembra pa za učence podkovske šole iz podkovstva in ogledovanja klavne živine in mesa. Kovači, kteri se hočejo podvreči tej skušnji, naj se oglase pri podpisanem vodstvu do 15. dne decembra t. 1. (Novo šolsko leto na podkovski šoli Ljubljanski) se prične 1. dne januvarja 1886. leta. S podukom v podkovstvu združen je tudi nauk o ogledavanji živine in mesa. Kdor želi biti sprejet v podkovsko šolo, mora se izkazati: 1. S spričevalom, da se je pri kakem kovaču za kovaškega pomočnika izučil; 2. z domovinskim listom; 3. s spričevalom svojega župnika ali župana, da je poštenega obnašanja, in 4. da zn& brati iu pisati slovensko. Revni učenci zamorejo tudi dobiti štipendijo po 60, oziroma 50 goldinarjev. Prosilci za štipendijo imajo predložiti: 1. ubožni list, 2. spričevalo poštenega obnašanja, in 3. potrdilo, da so že dve leti kot kovaški pomočniki delali. Prošnje z dotičnimi spričevali imajo poslati vsaj do 15. decembra glavnemu odboru c. k. kmetijske družbe v Ljubljani. Šola traja do konca junija 1886. leta. Kdor preskušnjo dobro prestoji, more po postavi od 1873. leta patent podkovskega mojstra dobiti, ker sedaj brez preskušnje nihče ne more postati kovaški mojster. Nauk v tej šoli je brezplačen, vsak učenec ima skrbeti le za to, da si za šolski čas oskrbi živež in stanovanje ter potrebne šolske knjige. Stanovanje dobijo učenci za majhno plačo v šolski hiši. Učenci naj se oglase vsaj dva dni pred šolskim začetkom v podkovski šoli na spodnjih Poljanah. Ker je po slovenskih deželah še zmirom premalo v podkovstvu izučenih kovačev in zdravnikov kopitnih bolozni, pa tudi premalo izurjenih ogledovalcev živine in mesa, toraj naj bi županstva svojo skrb obračala na to, da dobi vsaka občina vsaj enega dobrega kovača in ogledovalca živine in mesA. (Na javni dražbi subvencijske govedi belan-skega rodu v Kranji) 31. oktobra t. 1. kupili so sledeči gospodje, oziroma oskrbništva bike: Miha Jerše iz Jame, Adolf Gale iz Šiške, gospodarsko oskrbništvo „usmiljenih sester" v Ljubljani, gospodarsko oskrbništvo grajščine „Bled", Aleš Molj iz Trboj, Antom Purgar iz Hraš, Pavel Debeljak iz Visokega na Poljanskem. Telico be-lanskega rodu kupil je pa gospod Karol Šavnik v Kranji. (Iz Celja) se nam naznanja, da zadnjič v „Slov." omenjena Lena Štor, kteri je železnično kolo prerezalo obe nogi, je umrla 1. novembra. — Mož, kterega so našli na Pragarskem v železničnem vozu vstreljenega, se zove M o r i c B r a u n , je židovski borzijanec, ter se je vstrelil sam. (Iz Savinske doline) poizvemo o veliki povodnji, ki je napravila 2. novembra mnogo škode. Daleč na okrog je bilo vse polje poplavljeno. V Celji sta stala obadva drevoreda pod vodo. Ze več let ni bilo tolike vode. (Tramvaj na parogon) napravil se bo, kakor smo v tem že lansko leto omenjali, iz Trsta preko Barkovelj v Miramar. Dovolenje za pripravo tehničnih del dobil je inženir Pavel P al e se v Trstu od c. k. trgovinskega ministerstva z opazko, da proge ne sme speljati po zemljišči nove luke. Železnica ta se bo prav dobro splačevala, kajti oba kraja, Barkovlje, kakor tudi Miramar, sta Tržačanom in tujcem vrlo priljubljena. Razne reci. — V Liberci na Češkem napadla sta dva nemška postopača z nožem v roki dva češka dijaka. Eden poslednjih je smrtno ranjen na roci. Zgubil je veliko krvi. Postopača sta utekla. — Zdravje pri uradnikih v Ameriki se je zboljšalo, odkar so dobili drugačno administracijo, oziroma novega predsednika državam, Cleve-land-a, ki pripada demokratiški stranki, ki je za samoupravo po posameznih državah, iz kterih se sestavlja ogromna republika: „severo-amerikanskih zedinjenih držav". Zrak, ki veje za 4. marca t. 1. v glavnem zveznem mestu Washingtonu, uradnikom toliko ugaja, da jih je veliko manj bolnih nego prej. Poprej so bolehali po posameznih odsekih za „glavobolom" ali za „mrzlico". Tako n. pr. je pri bla-gajnici 159 uradnikov, lani jih je zbolelo poprek na dan po 10, sedaj so pa razun dveh vsi zdravi. Ker se je zdravje toliko zboljšalo, tudi uradniki več opravijo. To pa vrlo ugaja strankam, ki imajo kaj opravka pri vladi, in ker jim ni treba toliko časa čakati rešitve ulog. Te vse je včinilj predsednik Cleveland, od njega pričakujejo potrebnih prenaredeb v politiki, pa tudi razcvitanja v trgovini in obrtu. Prav v amerikanskem slogu piše nekdo o njem: „Cleveland je resnično velik mož, on je neupogljiv, kakor železen drog, trdne volje in odločnosti, tako, da bode to vztrajalo skoz več rodov. Njegova administracija bode deželi in demokratični stranki v veliko slavo." (Mislimo pa, da vsaka stranka hvali svoje može.) — Leadville v Colorad u (severna Amerika) je mesto, kjer ni podgan, ne maček. Mačke tam ne žive. Ako so jih prinesli od drugih krajev, so v kratkem poginile. Bržkone jim obnebjo ne ugaja. Leadville je namreč 8900 čevljev nad morsko gladino in zrak je tam zeló tanek. Tudi podgan ni tam. — Sicer so pa ljudje opazovali, da tam, kjer se dobro rede najkoristnejše domače živali, namreč goveda in konji, tudi zrak ljudem ugaja. — Koliko je framasonov? Najnovejši koledar za framasone „spis br. Dalena" prinaša o tem, posebno kar se tiče Nemškega, naslednje podatke: 8 velikih nemških lož, kterim je pokrovitelj nemški cesar Viljem, sestavljajo „nemško zvezo velikih lož". 1. velika loža je: pri treh svetovnih krogljah v Berolinu in ima 14.063 framasonov" veliki mojster je ravnatelj gimnazije v Joahimsthalu dr. Schaper. 2. je: Velika deželna loža framasonov iz Nemškega v Berolinu, ima 9902 uda. 3. je: Royal York k prijaznosti v Berolinu, ima 6318 bratov. Častni veliki mojster je princ Badenski. s 4. velika loža v Hamburgu ima 3362 bratov. Častni veliki mojster je viši državni pravnik dr. Braband. 5. velika loža k solucu v Baireuthu ima 1902 uda. 6. je v Draždanah in se imenuje: Velika deželna loža Saksonska in ima 3500 bratov. 7. Sedma je v Prankobrodn ob Menu, bratov ima 2205 in se imenuje: Velika materna loža eklektiške framasonske zaveze. 8. Osma poslednjič je: Velika loža „k edinosti" v Darm-stadtu, ki ima 858 bratov. Protektor je Ludovik IV., veliki vojvoda Hesenski. Pod temi velikimi ložami deluje nič manj nego 461 drugih lož, ki imajo 42.114 bratov. Na vsi zemlji je po tem koledarji 93 „velikih lož", vseh lož, kakor se bere v angleškem listu, je povsem svetu 138.965 in 14 milijonov udov. Prihodkov so imeli le 1880: 1786 milijonov v zlatu. — Ko to premislimo, bode se se nam marsikaj pojasnilo, namreč zakaj se po vsem svetu bojni krik zoper cerkev Kristusovo enako glasi, in se vse to suče po enotnem ukazu. Telegrami. Sofija, 4. nov. „Corr. Havas" je zvedela, da vpeljava položaja, kakor je bil na Balkanu poprej, brez sile ni možna. Naj-poprej se bo še posrečila ohranitev berolinske pogodbe ob obljubi personalne zveze. Carigrad, 5. nov. Visoka porta povabila je za danes popoludne ob 2. uri poslance na konferenco. Turčijo bodeta zastopala Said-paša in Server-paša. Petrograd, 5. nov. Ruski car odvzel jo bolgarskemu knezu vsa ruska dostojanstva in ga je dal izbrisati iz dotienih listin. Knez Aleksander je bil namreč ruski gencral-lieutc-nant a la suite (v spremstvu.) Ob enem so ga odstavili od lastništva 13. batalijona strelcev, ki so se po njem imenovali. Katoliškemu podpornemu društvu v Celji za vzdrževanje dekliške šole šolskih sester so nadaljo darovali, oziroma lotnino plačali p. n. čč. gg. udje: Dr. Ljudevit Filipi«, odvetnik.......2 gl. — kr. Ur. Josip Vrečko, odvetn. koncipijent, ... 2 „ — „ Jakob Mastnak, župnik, .......5 „ — „ Jožof Bratamič, župnik, ........5 „ — „ Noiinonovan z Vidma.........B „ — „ Karol Lampe, dimnikarski mojster, .... 2 „ — „ France Vcršec, župan in c. k. notar v Sevnici, 2 „ — „ Karol Šah, posestnik.........■ . 2 „ — „ Dr. Josip Sernee, odvetnik,.......10 „ — „ Matija Stagoj, župnik v Trbovljah, .... 15 „ — „ Anton Turnšek, posestnik in trgovec v Nazarih, 5 „ — „ Lovro Herg, korar itd. v Mariboru, .... 5 „ — „ Več podpornikov...........10 „ — „ Bog plati vsem! TTmrli so: 2. nov. Franc Kadune, trafikantov sin, 1'/, leta, Frančiškanske ulice št. 0, Angina. — Anton Korbar, pletoničar, 51 let, Poljanski nasip št. 50, jetika. — Meta Pristov, gostija, 63 let, Hrenove ulice št. 5, vodenica. 3. nov. Marija Stupar, zidarskega polirja žena, 48 let, Rimska cesta št. 20, vsled spridenja trebušnih delov. T u j c i. 3. novembra. Pri Maliču: V. Jiinchen, trgovec, iz Schlukenaua. — Josip Ržiha, trgovec, iz Prage. — Michel, c. k. poročnik, iz Prage. — Rajmund Udy, c. k. poročnik, iz Istre. — V. Oblak, e. k. poročnik, iz Cclovca. — Miroslav Gač, zasebnik, iz Novomesta. — Evgen Gunty, častn. namestnik, iz Celja. Pri Slonu: Sukupp in Tissen, trgovca, z Dunaja. — A. C. Demetor, trgovec, iz Budapešte. — M. Herbstein, trgovec, iz Arada. — V. Kramar, trgovec, iz Karlovca. Pri Bavarskem dvoru: Alojzij Bengamin, zasebnik, iz Bassanc. — A. Leksan, agent, iz Reke. — J. Zeskovski, zasebnik, iz Poljan. Pri Južnem kolodvoru: Kari Tomšič, zasebnik, iz Pontafclna. — Josip Smole, lesni agent, iz Logatca. — Božidar Sič, posestnik, z Gorenjskega. Pri Avstrijskem caru: Janez Tasia, zasebnik, iz Mo-rastije. — M. Kljun, kaplan, iz Železnikov. Dunajitka borza. (Telegrafično poročilo.) 5. novembra Papirna renta 5% po 100 gl. (s 16% davka) 82 gl. Sreberna „ 5% „ 100 „ (s 16% davka) 82 „ 4% avstr. zlata renta, davka prosta . . 109 „ Papirna renta, davka prosta . . 99 „ 45 Akcije avstr.-ogerske banke . . 868 „ — Kreditne akcije............282 „ 40 London.......125 „ 45 Srebro 45 br. 85 „ 10 „ Francoski napoleond...... 9 96 '/„ Ces. cekini....... 5 n 94 Nemške marke ...... 61 „ 70 „ Od 4. novembra. Ogerska zlata renta 4% 98 gl. — kr. „ papirna renta 5% 90 „ 10 n Akcije anglo-avstr. banke . . 200 gld. 98 „ 25 „ Landerbanke..... 101 n — „ avst.-oger. Lloyda v Trstu 606 — n „ državne železnice .... 273 n 50 „ Tramway-društva velj. 170 gl. . 183 „ — n i% državne srečke iz 1. 1854 . 250 gl. 126 n 75 4% ........'1860 . 500 „ 140 „ 50 n Državne srečke iz 1. 1864 . . 100 „ 171 „ 50 ...... „ 1864 . . 50 „ Kreditne srečke .... 100 „ 169 n 50 176 25 Ljubljanske srečko . . . 30 „ 21 „ 25 Rudolfove srečke . . . 10 „ 17 80 n Prior. oblig. Klizabetine zapf železnice . 115 n — n „ „ Ferdinandove sev. ., 5% štajerske zemljišč, odvez, obligac. . 106 li 50 n 104 — n Zahvala iii priporočilo. Zahvaljujoč se za mnogostransko zaupanje mi itiin kupovalcem in naročevalcom izmed mestjan elečastite duhovščine, siusojam naznanjati, daimai zimsko sezono v zalogi najboljše angleško, francosko in montvsko blago in se priporočam tedaj velečastitemu p. n. občinstvu za narejanje oblek po najmodernejšem kroji z zagotovilom jako rcelne in kolikor mogoče cene postrežbe. (8) Z velespoštovanjem r. CASSEMMAJSiSr, v Ljubljani, Gledališne ulice št. 6. v Pauschi-novi hiši. mm m m . Iv- kni'9a: § „različno blago", )M( ravnokar izdana, dobiva sc pri izdajatelju čast. gosp. §• Mih. Lcndovšoku v Makolah (Maxau bei Pol-' tschach) po 1 gld. s poštnino vred. Tržna cena po W knjigarnah ji je 1 gl. 40 kr. za trdovezan, 1 gl. 30 kr. M za broširan iztis. — Obsega tri oddelke: I. „Šola in S odgoja", str. 180; II. Narodna politika In §narodo gospodarstvo, str. 183—854; lil. Razna | (14) tvarina, str. 357—428. I J M y K M