Kazne vesti. 2g3
Razne vesti.
v Ljubljani, 1. decenubru 1925.
(Izredna glavna skupščina društva »Pr a v nik a..<) V nami-ini, da se društveniki informiraijo o nalogah, ki čaikajo slovenske pravnike s pripravljanjem prihodnjega ipravniškega kongresa v Ljubljani, je bila sklicana na dan 29. novembra 1925 izredna glavna skupščina. Skupščino, ki so jo poset.li člani v prav lepe\ii številu, je oitvoiril in vodil načelnik g. dr. Danilo Maj ar on, ki je očrtal v kratkih besedah namen zborovanja. PndTcbno je poročal nato k. predsednik višjega deželnega sodišča dr. Janko Babnik. Zahvalil se je najprvo gerentskemu svetiu ljubljanske občine, ki je povabil pravnike, naj se vrši prihodnji kongres v Ljubljani, in 'zagotovil tudi, da bo mestna občima storila vse, da se b') kongres kar najudobneje vTšill. Predlagal je, naj se vrši Jcongres v dneii od 1. do 20. avgusta 1926. Nato) je poročal o predlogih, ki so dašli dotlej stalnemu vodboTu. Predlagali so se -tile rcierati, ki naj se na kongresu obravnavajo:   1.  Izenačenje bračnega prava, 2.  vprašanje  valorizacije,
3. razširjLMije institucije Javnesa belježništva (notariata) na vso driavo,
4. pridcbljene pravice in naše budžetno pravo, zlasti eksekucija zoper crar, 5. pravni .značaj in tehnika naših finančnih (dvanajstinskih) zakonov,
6. ali imajo pritožbe glavne kontrole na državni  svet odlnžno moč?
7. zadružništvo in naša 'davčna taksna zakoiicdaja, 8. kako naj sc uredi praivno razmerje državne uprave do samoupravjiih teles (cblastroe in srez-ke skupščine, dbčine)?, 9. kodifidinanje dciloob intemaclonallmeiga iprava v posebnem zakonu. Porrčevalec je k vsaki točki pojasnil, zakaj smatra za potrtbno, da se o teli referatih obravnava. Razvila se je debata o teh točkah, v kateri so govoriili gg. dekan dr. Dolenc (zlasH o tem, zaikiijj ne smatra za nujno potrebno, da bi se postavil na dnevni red tudi
264 Razne vesti.
referat iz kazenskega prava, čeprav je tudi iz tega precej aktualinih 'Vprašano), univ. prcf. dr. Škerlj, a^grarni komisar dr. Spirier-Muys in \ladni svetnik dr. An d rej k a. Siedinji je predlagal, naj se prevzame še predmet: Reforma policijskega prava. Načelnik dr. Majaron je konšta-tiral nato, da je skupščina imela uspeh, izjavil, da se bodo njene želje »poročile stalnemu odboru kongresa, ki bo imel v kratkem prvo stijo v Ljub.jani, ter nato zakljuičii zborovanje.
(D m g i shod češkoslovaških pravnikov v Brnu.) Po preteki! 21 let se je vršil v dneh 31. maja in 1. junija 1925 drugi shod češkoslovaških pravnjkov v Brnu; prvi se je vršil leta 1904. Shcd je bil mnogvbrojno obiskan, udeležJi so se ga odposlanci francoskih, poljskih, i-ugoslovtin'skih (vladni svetnik dr. Sagadin) in nemških pravnikov, pozdrave so poslala pravniška društva iz Pariza, Rima, Bukarešte, Sofije, Haaga, Ktxianja in Ljubljane (Društvo »Pravnik«), Predsedoval je shodu dr. Franc Važny, drugi predsednik najvišjega sodišča v Brnu. Shoid je zboroval v petero seikcijab in sicer: 1. za državljansko in trgovsitoo' pravo, 2. za procesno pravo, 3. za kazensko pravo in postcpek, 4. za uipravno pravo in 5. za finančno pravo. Obravnavalo se je o 23 tematih. Ni moči, ker nedostaje prostcra, podati izčrpnega poiročila o shodu, zato naj bo omenjenih le nekaj resolucij o tematšh, ki zanimajo istočasno nas in so se pri nas obravnavali. Glede valorizacije je biia sprejeta resolucija: Posebna določba, da vpLiva iapremeraba gcspo-darsikih raizmLirij na obseig pogodbenih d^JlInos^ti, se ne (prip^^roča. Na vprašanje, ali je priporočati, da se uvede za vdovo nujni delež in popravi § 700 o. d. z. (dv. dk. 25/5 1844 št. 807), je shcid odgovoril, naj se da vdovi pravica uižjtka do polovice zapuščine za čas vdovstva; vdova sme, če se omcži, to pravico prepustiti po analogiji § 1257 o. d. z.; § 700 naj ostane v formnlaciji revizijskega načrta; zahtevek vdovca po § 796 o. d. z. naj se podobno omeji na užitek zapuščine. Poleg tega je ob-ravnala prva sekcija vprašanja o upeljavi novih cb.ik hipoteke, o na-rodnos^ti trgovskih druSb, o ureditvi koijzije lastninske pravice s pravicami na nematerialnih dobrih in o zaščiti upnikov v družbah z o. jam-stvam. Druga sekcija je razpravljala o razširjenju nespornega postopka, o iskanju materialne pravice v civilni pravdi, o reformi dokaza z zaslv šanjom strank. Viprašanja o poravnalnem postopku shod zaradi nedcsta-janja časa ni utegnil obravnavati, zato je bila sprejeta na kratko resolucija, da shod priiznava potrebo: 1. da se obdrži ustanova poravnave izven konkurza, 2. zenačenla m vsestranske reforme te pravne ustanove. — Kazenskopravna sekcija je obravnavala temata: kako razlikovati kazenske čine, o nedoločeni obsodbi, o kaznivosti homoseksualitete, kako naj se reformirajo pravna sredstva izoper sodbe zbornih in porotnih sodišč ter vpra.šanje o kaznivosti odprave telesnega ploda. Z večino' glasov je bila sprejeta reslucija, da je prekinjenje nosečnosti v iprincipu kaznivo, da pa je v zakonu natamično določiti, kdaj bi kaznovanje iz higijenskih, soci^ alnili aH e\-gcnetičnih razlciga\' nasprotovalo priznanim pravi'iom zdrav-
Kazne vesti. 265
nišku vede ali zahtevam razumne socialne in 'kTiminaln« politike. Neisporno zlo odprave telesnega ploda »i pobijati samo s ikajzniimi, ampak tudi s sociailnimi ustanovami. — SfcJtcija za upravno pravo se ie pečala na prvem mestu s ces. nar. ud 20/4 1854 št. 96 drž. zak. in priporočala izmejio tega patenta z modernejšim. — Finaočnopravna sekcija je obravnavala .o enotni kodifikaciji finančnih nonm, o p-reosnovi administrativnega in kar aen&kega postopka v finančni upravi in o ireformi študija finančnega prava.
Dr. R. S.
(Dnugi shod češkoslovaških odvetnikov v Brnu.) Istočasno z izborovainjem češkoslovaških pravnikov se je vršil v Brnu v dneh 31. maja in 1. .junija 1925 drugi shod češkoslovaških odvetnikov. Tudi ta zbor je bil lepo obiskan, poleg domačih lodvetoikov so ga posetili odposlanci poljskih, jugoslovenskih <m francoskih odvetnikov. Shod je razpravljal o treh vprašanjih in sprej«! o njih resolucije. V prvi se je izjavil, da je prenehati z nadaijnijimi omejitvami lastninskega prava, razveljavijo naj se tudi že obstoječe cmejitve, kolikor niso utemeljene v današnjih prilikah. Ravno tako je cpustiti sedaj običajna noveliranje zakonskih norm, a zakonodajno delavnost je nasprotoDi csnedotočiti na popolno, občo reformo državljanskega, kazenskega, finančnetga itd. zakona, vse to pa s p3ilirebnim. ozirom na interese izenačenja. — Zahtevek po neodvisnem odvetništvu je izrazila druga resolucija tako-le: Iz javnega interesa naj se uzakoni čimi prej inov odvetniški red, temelječ na principu popolnoma avtonomne organizacije in odstranitve vsakega in kakršnegakoli uradnega disciplinskega sodstva nad odvetniki in njih kaznovanja za izijave, učMjene v poklicu in pr&pustitev vseh zlortb prostosti v govoru in pis.mu stanovskem« disciplinskemu sodstvu, ki naj bo tudi v višji stcip-nja avtonomno. — Kcnono se je zbcr izrekel zoper nadaljnje uvajanje laičnega žiivlja pri oblastvih, ki izvršiujejo sc*dno in upravno pravosodstvo, zbor je za omejitev njegovega območja, ker je prepričan, da je nepristransko izvrševanje pravosodstva zajamčeno le tedaj, ako je čim najbolj oproščeno direktnega ali Lndirektnega sonplivanja po strankarskih in političnih interesih. Zbor izraža tudi nujno željo, da bi se razmišljalo o izpopolnitvi porot na ta način, da bi se pošiljali vanje samoi kvalificirani porotniki, ki imajo smisel za objektivno izvrševanje prava. — Ko je izčrpal ta program, je izvolil shod stalno delegacijo češkoslovaških odvetnikov, poverjujo-č ji nalogo, da izvrši 'Sklepe Zibora in fungira kot začasni odbor za prihodnji shod. Dr. R. S.
<Dodatek k članku »Zakon o volitvr v občinska zastopstva v Sloveniji — v praksi«.)^ Ko je bil navedeni članek že izšel, sem slučajno naletel v zakonu o proračunskih dvanajstinah za mesece julij, avgust in september 1923^) na člen 74., ki se glasi: »Volilna pravica 7,a volitev cbčinski poslovalcev (zastopo\') v vsej kra-
') Slov. Pravnik št. 7—8, 1925. ^) Ur. list št. 235/192.1.
18
266 Rarne vt»ti.
Iijevini je ista .kakor volilna pravica za ostale volitve; potemtakem se vrše volitve narodtiih poslancev, oblastnih in 'sreskih skiupščiin in občinskih poslovalce-v (zastopw) po stalnih vdlilnih imenikih, izdelanih po čl. 1. zakona o volilnih imenikih.« Iz te določbe sledi, da je aktivna volilna pravrca za volitve v občinske odbore že izza 1. 1923. izenačena z ono ra voiitve v Naircdno skupščino, da so posebni volilni imeniki za občin. Sike voilitve, kaikor jih je predvideval čl. 18. zalkona o volilnih imenikih, nepotrebni in nezakoniti, ter da se ima^o tiudi za občinske volitve uporabljati le oni .volilni imeniki, po katerih se vrše volitve v Narodno skupščino. Kakor pa dokazuje praksa zadnjili dveh let, ni nikdo slutil, da se v nekem proračunskem zakomu skriva taka, vendarle preceij važna določba. Spregledali so jo očividniO' tudi Hsli, katerim gre v prvi vrsti skrb oziroma nadzorstvo za pravilno sestavno, popravo in razgrnitev volilnih imenikov.
Dr. Fran Vodopivec. (S teir i'lKzllilr an j e hudodecev.) iPo eni strani se vrši od neike strani Ijuta borba iza prostost odprave telesnega ploda, po drugi strani pa ihočeljo nekateri iziboljšati človeški rod s s t er i I i zi r anj e m hudodelcev in drugačnih asocialnili individiiov. V Monakovem je zborovalo 1. 1922 Nemško društvo za higieno rase. Tedaj so sklenili — med drugim — dvoje resolucij, ki izražata naslednje želje: 1.) Da se prepreči raziploditev nesooialnih ali težko sprijenih oseb, naij se izločijo iz družbe in oddajo v delavske kcmpanije. 2.) Odločitev o dopustnosti, vzeti moškemu zarodnio. sposobnost, maj se prepusti posebnim strokovnjaškim svetom, sestavljenim iz raznih poklicev. K prvi želja bi pripomnil, da je pokojni znarii kriminalist Hans O ros s že pred dvajseMmi leti predlaga!, naj bi se vršila deportacija avstrijskih hudodelcev, osobito degenerirancev, na določen dalmatinski otok, kjer bi med sabo ilah.ko spolno občevali, -pa bi ne mogli več okuževati duševno zdravega človeškega materiala. Lani (1924) pa je saksonski deželni zdravstveni urad že izdelal načrt za zakon, s katerim' naj bi se rešilo vprašanije, kaiko naj se umobolni, slabn-ummS in hudodelci po nagnenju napravijo za nepfcdovite, a se jim vendarle ohrami zarodna žleza. Ta načrt sta saksonski ministrstvi za notranje zadeve in za pravosodje odiobrili in ga sprovedli državnemu ministrstvu. Načrt se naslanja na nemški kazenski zakoiijk in ga izpopolnjuje glede 'dioločb o telesnih poišfcodbah z novo: Ni podana telesna poškodba, če je zdravnik vzd zarodno sposobnost tistetmu, ki tinpi na duševni bolezni aH duševnih blodnjah ali pa na težkih, že udejstvovanih zločinskih nagnje-nSih, ki bi pici imnernju dveh uradno priiznanih veščakov (psihiatra in evge-notika, o.ziroma pasemskega liigiemika) utegnila zelo verjetno' težko kvarno icbremerojevati njihove potomce. Operacija se sme izvršiti le s pristankom dotičnika, ali njegovega zakonitega zastopnika in poleg tega tudi Se va.r-stvenega sodišča. Ta načrt še ni prišel do parlamentarnega posvetovanja. Zanimivo pa je, da se dr. Aleksander Elster, v Zeitschr. f. g. Str. R W 46 zv., str. 68, v svoji ikritiki nemškega načrta za kazenski zakon (1924) izreka precej skeptično o lupravičenosti prisilne sterilizacije hudodelce^-, češ
Razne veistJ. 267
»da 'biologična veda še ni prišla taiko daleč, da bi mogla z gotovostjo ugotoviti kakovost potomstva« — navzlic temn fta je mnenja, da bi moraM že raizmišljati, ali ne kaže urediti ves ta problem zakonitim patom tako, da bi se dalo obsoditi neikoga obenem, ko se miU odmeri kazen, na prisilno — steriliziranje. Mislim, da današnja generacija, zrevoltirana vslcd svetovne vojne, po vsem mišljenju še ni dovolj pripravljena, da bi mogla dati definitivno zakonodajno rešitev problema — materinstva (glede odprave nevšečnega telesnega ploda pri ženskah), še manj pa problema očetovstva (glede naravnih posledic spolnega občevanja pri moških).
Dr. Metod Dolenc.
(Praiksa k tiskovnemu zakoniku.) Novi tiskovni zakon z .dne 6. avgusta t. 1., ki je bil publiciran v Službenih Novinah die S. avgusta t. I., je stopil v veljavo čez noč, brez vsake legis vacatio. Z vsebino tega zakona so se .naši politični časopisi precej bavili, toda le glede njegovega političnega pomena. Tudi v Nairodni sikupščini se je vršil boj skoro izključno v tej smeri. Na tehnično izvedbo od vlade postavljenih Vodilnih misli pa se je bore malo oziralo. Tako smo dctoili zakon, ki mu jc procedura prikrojena po zastarelem srbskem kazenskopravdnem po-stoipniku, čigar ideje se z našimi sedaj vdjavaiimi določbami v iKventiskov--nem postopanju nikakor ne (Zlagajo. Ugotoviti treba na tem mestu, da stalni zakonodajni svet ministrstva pravde ni bil, — vsaj koilikor vem podpisani, ki imam tudi čast biti redni član tega sveta, — nikoli in v nobenem oziru vprašan o ureditvi tiskovnega izakona. Ni čuda, da imajo naši praktiki sedaj krilže in težave z dejanstko uporabo določb tiskovnega zakona glede postopanja. Ako hočemo, da se napake popravijo, jih je treba poznati. Slovenski Pravnik prevzame rade volje vlogo posredovalca. Prosimo torej vse gospode strokovnjake, ki so opazili, ali še opazijo kakšno hibo, nedosilednost, vrzel ali kaj enakega v tiskovnem zakoniku, da napišejo o tem kak članek ali vsaj kakšno vest ali pa da sporoče svoje skušnje pismeno ali ustno, seveda z navedbo konkretnega primera, uredništvu Slovenskeiga Pravnika ali pa podpisanemu. Odbor Pravnika pride na ta način do možnosti, da ipredtoži v dogledni dobi pristojnim činiteljem spomenico o potrebi izpromombe ali dopolnitve določb tiskovnega zakonika. Prof. dr. Metod Dolenc.
(Zakon o tiisku in popravki.) Ko je iz.šel v št. 84 »Uradnega lista« iz 1. 1925 »Zakon o itiaku«, sem radovedno najprej prečital V. poglavje o »Popravkih«. V prvem odstavku člena 26 moti smisel netočen prevod. V 8. vrsti čitaj . . . »bodisi, da se označujejo v popravku navedene natisnjene činjenice« (»bilo, da se u ispravi navedene činje-nice oštampanie označuju za neistinite«. Služb. Nov.) Če prezremo nekatere nebistvene pomisleke, smo na poglavje o »Popravkih« lahko ponosni, kajti v njem sc zrcali iz pojma popravka izvirajoče, preizkušeno in edino pravilno načelo: »audiatur ©t altera pans«. Kje je resnica, naj sodi javnost, kii je čitaHa napad in v zaiktomu določeno obrambo. To je tom bolj podčrtati', ker je bila resna nevarnosit, da bi navedeno načelo aie zmagalo.
268 Raene vesti.
Naš načrt zakona o štamipi rz leta 1922 ni bil namreč povsem nenaklonjen tozadevnemu dokazu resnice in tudi naši teoretiki so se v zadnjem času zanj ogrevali. — (»SI. Pravnik« 1924, št. 1, 2, 3, 4; moj contra votum se žal ni ponatisnil.) Dr. Hinko Stepančič.
(Mednarodno Udruženje za kazensko pravo.) Po iniciativi gospoda prof. dr. Tome Zivanoviča, profesorja kazensikega prava na beograjskem' vseučilišču in člana »Mednarodnega Udruženja za kazensko pravo« ter s sodelovanjem poznanih kriminalistov, se je dne 27. junija t. 1. osnovalo v Beogradu »Kriminalistično udruženje kraljevine SHS« z začasno upravo, katero tvoriijo: Predsednik; g. Mih. Jovanovič, bivšii predsednik kasaciijskega sodišča v Beogradu; podpredsedniki: I. Dr. Tomi^ Zivanovič, prof. beograjske univerze, 11. Dr. Ernest Miler, iprof. zagrebške univerze, III. Dr. Metod Dolenc, prof. ljubljanske univerze. Sekretarji: I. Svetcslav Vulovič v Beogradu, II. Marijan Horvat v Zagrebu, III. Dr. Hinko Lučovnik v Ljubljani; blagajnik: Vaiso Lazarevič, načelnik min. za not. zadeve. Udruženja te vrste cbstoje 'že v skoro vseh državah in vsako lizmed njih predstavlja nacionalno grupo v »Mednarodnem udruženju za kazensko pravo«, ki je bilo osnovano že leta 1889. in čigar centrala se nahaja v Parizu. Program in cilj tega medn.i-rodnega udruženja je v glavnem ta, da se s skupnim delom vseh krimi-naiistov-teoretikov in praktikov — kar najbolj popolno m uspešno rešujejo vsa prcblem kazenskega prava in ostalih kazenskopravnih ved ter da se z vsemi sredstvi in v duliu modernih sodobnih kazeniskopravnih načel skuša pobijati' kriminaliteta. Isti cilj zasledujejo tudi lokalna udruženja v posameznih državah in torej tudi kriminalistično ndružemje v naši drižavi.
Ker ije prvi pogoj iza luspeh omenjene organizacije čim večje število pravn*ov ki bi imeli interes sodelovati, se usoja uprava obrniti na vse pravnike Slovenije s prošnjo, da vstopijo kot člani v omenjeno udruženje, ki bo dobilo s tem nove sodelavce. — Član udruženja lahko postane vsak absolvirani prav-nik; letna članarina znaša 10 Din.
Vsak član tega udruženja more postati — po predlogu uprave na centralo v Parizu — tudi člam Mednarodnega udruženja v Parizu z letno ičlainarino 20 franc. frankov in dobi s tem pravico do brezplačnega prejemanja organa tega udruženja »Revue Internationale de droit penal«. V to svrho je potrebno, da se vsak novi član udruženja izijavi, ali hoče postati tudi člain mednarodnega udriiženja in bo uprava v tem slučaju takoj stavila ipredlog za njegov sprejem.
Seznam novih članov obenem s člamarino sprejema Sekcij :t k rini. Udruženja, Ljubljana, univerza.
V