AJpravništvo »Domovine" v Ljubljani, Knaflova ulica 5 "Ivkakla IfCalflotHoll Uredništvo ,.Domovine«, Knaflova ulica 5/11., telefon 3122 do 3126 ■•"«!« »aaR *B,rlBR Narofalaa u tszemstvo: četrtletno • Dla, polletno It Dla, celoletno 36 Dti; it lite lemitro raita Amerike i četrtletno It Dla, pslleta« 24 Din, celoletao 48 DlaJ Ameriko leta« I dolar. — Raiaa poitae kraallalce, podralulce t Liabljanl, St 10.711^ Štev. 40. V Ljubljani, dne 4« oktobra 1934. FOtamezna jtAv; om Veliki dnevi jugoslovanstva Obisk naše kraljevske dvojice v Sofiji je utrdil prijateljstvo z bratskim bolgarskim narodom Zadnji dnevi preteklega tedna bodo ostali globoko začrtani v naši zgodovini. Po dolgoletnih prizadevanjih odličnih domoljubov pri nas in v Bolgariji se je posrečilo najti pot, ki nas bo izpeljala iz starih nasprotstev v boljšo, z iskrenim prijateljstvom prepleteno bodočnost. Ni mogoč večji dokaz za modro, smotren6 in vztrajno politiko našega vladarja in za globoko umevanje, s katerim se je odzval vladar bratskega naroda, kakor je skrbna priprava, s katero se je po šestnajstih letih hladnosti, zagrenjenosti in vseh mogočih, zapletljajev vendar posrečilo zbližanje in začetek resničnega prijateljstva med Jugoslavijo in Bolgarijo. To prijateljstvo ne sloni samo na čuvstvih, ampak se je postavilo na trdno podlago. Zbližanje med nami in Bolgari pa ne bo ostalo omejeno samo na te dve državi, temveč bo naš vzgled poglobil prijateljstva med drugimi balkanskimi državami, da bodo v politiki Evrope nastopali kot složna politična skupina ter igrali vlogo velesile, svobodne vsakega varuštva in sebičnega pokroviteljstva in zmožne, da igrajo lastno politiko. Vse, kar je bilo spornega med nami in Bolgarijo, je danes izločeno in ne bo tega mogel noben nasprotnik več izrabljati kot sredstvo za razdvajanje. Še več: postavljena je srečna osnova, na kateri se bo moglo politično sodelovanje med nami in Bolgarijo s časom razviti v obliko prave življenjske skupnosti vseh 'Jugoslovanov kot ene celote, kakršno pač nujno zahtevat naš čas in naše potrebe in bi ustrezala sanjam naših pradedov. Prijateljstvo z bratsko 'državo ne sloni le na uradnih zapiskih, ki se lahko menjajo, kakor se menjajo politične razmere, ne, ta združitev je prišla iz globin obeh narodov in bo potrjala in utrjevala vse naše pogodbe. Tako bomo mogli in znali ščititi naše koristi proti vsakomur, ki bi se hotel vtikati vanje, in si pridobiti uvaževan in močen položaj v svetu ter zagotoviti sebi in vsej Evropi mirno bodočnost in uspešen razvoj, ki ga je mogoče doseči le z močnim, složnim in za vsako žrtev pripravljenim narodom. Obisk naše kraljevske dvojice Že več mesecev se je skrbno pripravljalo na obisk našega kralja Aleksandra in kraljice Marije v Sofiji, ki naj bi bil vračilo poseta bolgarskega kralja Borisa v decembru lanskega leta. Vlada Georgijeva je skrbno uredila do tega časa raz-rvane notranjepolitične razmere in je zlasti zatrla gibanje makedonstvujuščih, ki so bili najbolj glasni in nevarni nasprotniki zbližanja obeh bratskih držav. Nj. Vel. kralj Aleksander in kraljica Marija sta prispela v Sofijo pretekli četrtek popoldne. Sprejem jugoslovenskega kraljevskega para v bolgarski prestolnici je bil tako veličasten in prisrčen, kakor ne nomni nobena zgodovina balkanskih na- rodov. Pozdravne slavnostl, ki jih le prirejal ob! tej priliki bolgarski narod obema kraljevskima paroma ob njuninem ponovnem svidenju, so bile živ dokaz, kako globoko je prodrla v najširše plasti množic misel o potrebi ne samo prijateljskega, temveč zares bratskega sožitja obeh Južnih slovanskih narodov, obenem pa znamenje, ki napoveduje novo dobo miru In napredka na Balkanu. Nad 150.000 ljudi, ki so prihiteli Iz vseh krajev. Bolgarije, Je navdušeno pozdravljalo Jugo-slovenski kraljevski par, ki Je prišel v Sofijo, da s svojim obiskom vnovič potrdi željo Jugoslovenskega naroda po Iskrenem sodelovanju s svojimi sosedi, predvsem pa svojimi slovanskimi brati« Gotovo je, da bo ta obisk rodil v skorajšnji bo* dočnostl sadove, ki bodo še bolj utrdili svobodo M neodvisnost balkanskih narodov po geslu »Balkan balkanskim narodom«. Prav zaradi tega pozdravlja tudi Jugoslovenski narod z vso iskrenostjo to novo manifestacijo zbližanja obeh sosednih balkanskih narodov tembolj, ker pomeni obenem tudi trajen konec nekdanje nesloge In nesporazumi jeni ki so prinesle toliko bridkih preizkušenj tako jugoslovenskemu kakor bolgarskemu narodu. Med večerjo je najprej izpregovoril Nj. Vel. kralj Boris, ki je v bolgarščini pozdravil našo kraljevsko dvojico takole: •Vaše Veličanstvo! Zelo sem srečen, ker se ml nudi prilika, da vidim Vaši Veličanstvi v prestolnici Bolgarske In da Vas lahko v naši sredini pozdravim z najprl-srčnejšo zdravlco. Z Iskreno radostjo smo dočakali ta visoki obisk, ki je nov Izraz želje naših dveh narodov, da se nadaljujejo v duhu medsebojnega zaupanja, iskrenost] in prisrčnosti tako srečno vzpostavljeni odnošajl, ki ustrezajo njunemu dobremu sosedstvu, plemenskim vezem In njunim bitnim interesom. Jaz In bolgarski narod veva, da Je ta plemenita želja vzeta iz srca Vašega Veličanstva, vrednega in modrega voditelja usode svojega naroda. Zato vidimo v- Vaši vzvišeni osebi gorečega in prizadevnega pobornika ideje sporazuma in prijateljskega sodelovanja med obema bratskima narodoma. V popolnem skladu s čuvstvi bolgarskega naroda Vam zagotavljam, da bo ta obisk Vašega Veličanstva, ki Je nov dragocen prispevek k naporom Jugoslavije in Bolgarske za okrepitev mednarodnega in balkanskega miru, globoko odjeknil pri nas, ker bo okrepil vero, da bo zbližanje med našima državama uspelo in da bo pospešilo njihov razvoj in mirni napredek. Prepričan, da bodo ti naši vzajemni napori omogočili srečno bodočnost dveh tako bližnjih in sorodnih narodov, dvigam čašo v čast in v zdravje Vašega Veličanstva, Njenega Veličanstva kraljice in vzvišenega kraljevskega doma z naj- lepšimi željami za srečo jugoslovenskega naroda in za napredek kraljevine Jugoslavl]e.» Z vzkliki «Ura! Ura!» so se pridružili njegovi zdravici vsi zbrani, godba pa je zaigrala jugoslo-vensko Himno. Visokemu domačinu se je v našem jeziku zahvalil Nj. Vel. kralj Aleksander;. , , «Vaše Veličanstvo! Srečen sem, ker se mi je ponudila prilika, da s kraljico obiščem Vajina Veličanstva in prestolnico Bolgarske. Iskreno delim zadovoljstvo, ki ga čuti Vaše Veličanstvo zaradi našega ponovnega sestanka. Ta sestanek je prirodni Izraz naše in naših dveh sorodnih narodov želje, da nadaljujemo v med« sobotnem zaupanju in naklonjenosti tako srečno začeto dobo tistih odnošajev, ki so vslkdar najbolje ustrezali dobro pojmovanlm in pravilnim obojestranskim Interesom. Deleč prepričanje jugoslovenskega naroda, vem, da Je ta želja našla v Vašem Veličanstvu, vrednem in modrem voditelju svojega naroda, svojega velikega pobornika in zvestega delavca! v korist In srečo naših dveh bratskih narodov. Z vztrajnim delom po tej pod bosta Bolgarski In Jugoslavija okrepili mednarodni In balkanski mir; ofačHI bosta Idejo mednarodnega sodelovanja In omogočili svojima narodoma miren In napreden razvoj ob popolnem spoštovanju in za« upanju drugih narodov. Za prisrčni In sijajni sprejem, ki sta ga Va& Veličanstvo in bolgarski narod priredila kraljici In meni in ki me Je globoko ganil, se Vam naj« topleje zahvaljujem in dvigam čašo v čast in Y, zdravje Vašega Veličanstva, Njenega Veličanstva kraljice in vzvišenega kraljevskega doma z najlepšimi željam) za srečo bolgarskega naroda In za narpedek kraljevine Bolgarije.« Kralj Aleksander je zaključil svoj govor V bolgarščini. Navdušeni vzkliki so sledili njegovim besedam, dočim je godba kraljeve garde zaigrala bolgarsko himno. Pogovori državnikov Zunanji minister Bogoljub Jevtič je imel dolge razgovore z odgovornimi bolgarskimi državniki, predvsem z ministrskim predsednikom Georgije-vim in zunanjam ministrom Batolovom. Govorilo se je o odnošajih med obema državama kakor tudi o stališčih obeh držav nasproti ostalim državam na Balkanu. Izvršili so pregled odnošajev med Bolgarijo in Jugoslavijo kakor tudi med Bolgarijo in drugimi balkanskimi državami. Prvi unpehi obiska Predsednik bolgarske vlade Georgijev, Jugo-slovenski zunanji minister Jevtič in bolgarski zunanji minister Batolov so nadaljevali razgovore o vprašanjih, o katerih so razpravljali na konfe- rencl v avdijenci pri Nj. Vel. kralju Aleksandru in kralju Borisu. Ti razgovori, ki so se nanašali na vprašanja obeh držav kakor tudi na vprašanja njihovega vzajemnega sodelovanja, so se končali v popolni Iskrenosti, zaupanju in prijateljskem razpoloženju. Ministri so z zadovoljstvom ugotovili, da so nedavno sklenjene veterinarske konvencije in trgovinska pogodba rodile odlične sadove, kar dopušča upanje, da se bodo med Jugoslavijo in Bolgarsko razvili najtesnejši gospodarski odnosa ji. Da bJ se gospodarski stiki med obema sosednjima državama še bol} pospešili in okrepili, so ministri sklenili, da fe treba v najkrajšem času otvoritl nove prehodne točke na meji, in sicer eno točko severno, dve točki pa južno od črte •Caribrod—Dragoman. Na podlagi tega se obe stranki zavezujeta, da bosta izdali vse potrebne ukrepe za ureditev cest na področju teh novih prehodov. * Ministri so se nadalje sporazumeli, da le treba v zadnjem času že tako omiljeno postopanje pri Izdaji potnih listin še bolj poenostaviti in tako olajšati promet in stike med Bolgari in Jugoslo-veni, kar bo še bolj pospešilo prijateljske in prisrčne zveze med obema narodoma. Želeč, da okrepe tudi gospodarske stike med obema bratskima in sosednjima narodoma, so ministri sklenili, naj se brez odlašanja prouči finančna in tehnična stran vprašanja o spojitvi bolgarskih in jugoslovenskih železniških prog severno in južno od črte Caribrod—Dragoman, zlasti pri Vidin« in Negotinu ter pri GJuševu in Kumanovu. Ministri so končno podčrtali, da je treba čimprej izdati potrebne ukrepe za okrepitev kulturnih stikov med obema narodoma, ki sta si tako blizu drug drugemu in ki že leto dni ne nehata iskreno kazati svojih skupnih in bratskih čuvstev. Drugi večer je bila v kraljevskem dvorcu v Sofiji svečana večerja. Navzočni so bili Nj. Vel. kralja Aleksander in Boris ter kraljici Marija in Ivana, princ Ciril in princesa Evdoksija, brat in sestra kralja Borisa, zunanji minister Jevtič, vsi člani bolgarske vlade s soprogami, spremstvo našega kralja, dvorni dostojanstveniki bolgarskega kralja, metropolita Štefan in Neofit, bivši ministrski predsedniki Mušanov, Malinov in Can-kov, najvišji bolgarski generali, sofijski župan Ivanov ter vrhovni predstavniki kulturnih in nacionalnih organizacij. Srbsko zadružništvo kaže pravo pot Kongresa glavnega saveza srbskih kmetijskih zadrug se je udeležilo nad 20.000 zadružnikov V trajnepi spominu bo ostala zadružna proslava 401etnice obstoja srbskega kmečkega zadružništva, ki se je vršila zadnje dni preteklega tedna v Beogradu in katere se je udeležilo nad 20.000 zadružnikov. Proslava je bila na velikem stadionu športnega kluba «Jugoslavije», kamor so pričele že ob osmih zjutraj prihajati posamezne skupine kmetov v slikovitih narodnih nošah iz vseh krajev države. Proslavo je otvoril predsednik glavne Zveze srbskih kmečkih zadrug dr. Dragutin Jankovič, ki je naglašal, da so kmečke zadruge, ustanovljene v Srbiji že pred 40 leti, dokazale velik pomen zadružne misli in ogromne uspehe svojega 401etnega dela, ter se zahvalil množici, ker se je udeležila pomembnega jubileja zadružništva v tolikem številu. Njegov govor je bil sprejet z iskrenim navdušenjem. V imenu vlade jo pozdravil zborovalce minister za kmetijstvo dr. Dragutin Kojid, ki je med drugim izjavil: «Kot kmetijski minister porabljam to priložnost, da vas opozorim, kolikega pomena je zadružništvo in zadružniški pokret, kako veliko in važno mesto zavzema v kmetijski politiki. Na zadružni podlagi se morajo pomiriti interesi (težnje) vseh razredov, interesi kmeta in uradnika, obrtnika in vseh, ki žive zunaj državne uprave, interesi proizvajalcev in konsumentov, o katerih so mislili, da jih ni mogoče spraviti v sklad, se pomirjajo na zadružnih tleh. Zadružništvo je obenem tudi velik nauk o združevanju in ne o razdruževanju. Zadružništvo je šola discipline, šola napredka, šola zavesti, da brez discipline ni zadružništva. Njemu smo tako rekoč dolžni zahvalo tudi za ustvaritev naše državne sukpnosti. Sedaj so naše rodbinske zadruge, naše krvne zadruge, zaradi svojih življenjskih pogojev in zaradi razvoja prevelikih osebnih lastninskih pravic začele izgubljati tla. Nadomestek zanje |e v polnem obsegu naše zadružno gibanje. Zadružništvo je najboljši korek- tiv pogubne osebne sebičnosti; njemu gre zahvala, da človek ve, da so nad interesi posameznikov višji interesi, namreč interesi kolektivnosti (skupnosti), interesi zadrug, interesi skupnosti in naposled interesi državne celote. Končam s pozivom, da pokrovitelju našega zadružništva, zadružniku nad zadružniki, domačinu nad domačini, Nj. Vel. kralju pošljemo vso našo zahvalo za njegovo čvrsto pomoč in veliko ustvarjanje, za napredek in srečno bodočnost zadružništva. Živel Nj. Vel. kralj! Živelo zadružništvo!» Po govoru ministra Kojiča je govoril v imenu rumunskega zadružništva bivši minister Radu-canu, za njim pa zastopniki češkoslovaškega in bolgarskega zadružništva Nato je nastopila še cela vrsta govornikov. Govorili so zastopnik rumunskih zadrug, bivši minister Raducanu, ki so ga zborovalci sprejeli z navdušenmi vzkliki Rumuniji in rumunskemu kralju, zastopnik bolgarskih zadružnih organizacij Nikolov, češki delegat Jan Prožek, ki je sporočil pozdrav češkoslovaških zadružnikov, odposlanec nacionalnega odbora bolgarskih ljudskih bank Ivan Ivanov, Čehoslovak Feierabend za češkoslovaške nabavljalne zadruge in Petko Dičev kot zastopnik vrhovnega bolgarskega zadružnega sveta. Profesor dr. Totomijanc je podal dalje poročilo o uspehu našega zadružništva. Lep govor je imel tudi tajnik naše glavne zadružne zveze Ivan Varga. V imenu Zadružne zveze v Ljubljani je govoril dr. Jože Basaj, ki je naglašal, da sta imela slovensko in srbsko zadružništvo tesne stike že v davnih časih in da sta se vzporedno razvijala skozi vso dobo do današnjih dni. Med govorniki, ki so nastopili v imenu posameznih banovin in krajev, je bil tudi narodni poslanec Ivan Mravlje. Prečitane so bile zatem pozdravne brzojavke, ki so prispele v velikem številu iz vseh krajev sveta. Sledila je verska spominska slovesnost, ki jo je opravil pravoslavni episkop Vujič, nato pa Milka Adamičeva 10 POLKOVNIKOV GROB Toda tej misli se je Andrej odločno uprl. Danica ga ljubi, njeno srce ni zmožno igranja — z bolečino, ki je morda niti ne pojmi, se mu hoče pdreči. Andrej je zdaj zapazil, da je prizorišče izpre-menjeno v ljubek smrekov gozd, katerega tla so pokrita z baržunasto mehkim mahom. Rdeče, iz svilenega papirja zlepljene kroglice so bile posejane na gosto med mahom in so predstavljale jagode, ki so jih otroci pridno nabirali v košarice. cSpretna režiserka je*, je pomislil. S kako težavo je vse to zvlekla skupaj. Obenem se je živo spomnil dne, ko sta izbirala smrečice v belem, zasneženem gozdu. Kako ljubka je bila takrat — koliko ljubezni je bilo v njenih očeh. Kako je ogrela z njih svežim sojem njegovo okorno kmečko dušo, da se ji je naposled upal približati. «Da bi se ji ne bil.. .* Andrej je začutil, da bi bil nemara storil bolje. Toda kdo bi utegnil mimo te krasne cvetne čaše... kdo bi se branil poljuba z njenih ustnic... Igrica se je nagibala h koncu. Andrej je moral paziti na Danico, da je ne izgubi spred oči. Zdaj je hotel govoriti z njo, zdaj takoj. Ni mogel več strpeti v teh dvomih. Šumno ploskanje ga je predramilo in mu naznanilo konec. Tudi Andrej je zaploskal. Zastor se je še zadnjič dvignil in pokazal vaščanom živo sliko. Otroci so se držali mirno ko kipi. Ljudje so bili navdušeni. Stiskali so po predstavi učiteljici roko in se ji zahvaljevali. Andrej se je rinil do nje. Njen žalostni obiaz je bil nekoliko ožarjen od smehljaja, s katerim je odgovarjala ljudem. Prav lepa je bila. «Zdaj povedemo našo deco na prigrizek, ki je pripravljen pri upraviteljevih!* je dejala dovolj glasno in pogledala Andreja. Razumel je. Zdaj ni bil čas. Nekoliko slabe volje je odšel domov. Še isti večer pa je naneslo naključje, da sta se sešla pri Pernekovih. Začudila sta se drug drugemu, ko sta si Stala nasproti. Posedli so okrog mize v sobi in se razgovar-jali o uspeli šolski prireditvi. Organistovka je bila navdušena. Toda Danica ni strpela. Spretno je zasukala pogovor na Sabino in skoro ves večer govorila samo o njej. Z neko naslado je omenjala v zvezi z njo Andreja, kakor da bi se sama hotela privaditi tej mučni misli. Lica so ji vročično gorela, a njen smeh je imel nekaj čudno trpkega na sebi. Kmalu po deseti uri pa je rekla, da je trudna od prestanega dnevnega napora in da želi čimprej v posteljo. Andrej se je dvignil, da jo spremi, ker imata pač isto pot, a Danica je opazila prvič, da orga-nistovki to spremljevanje v tej uri ni posebno všeč. Medtem ko je mislila najprej na to, da bi spremstvo odklonila, se je ob organistovkinem pogledu pojavila v njej neka divja sila tekmova- nja. Začutila je v sebi celo neko višjo pravico do Andreja, kakor so jo imeli Pernekovi, in z zlobnim veseljem v srcu je odhajala z njim potem, ko je voščila organistu in organistovki lahko noč. Ze za oglom Pernekove hiše pa se je nenadoma ustavila in kakor blazna objela Andreja. «Pa če vidi danes ves svet, danes si samo moj, Andrej! Danes sem vesela svojega uspeha, danes si želim nekoga, ki bi delil z menoj moje veselje... Slišiš Andrej... a samo še danes... samo danes še, jutri ne več... od jutri dalje si le moj prijatelj.* «Samo še danes!* jo je poljubil Andrej in ni mu bilo več mar njegovih dvomov. VI. Sabina je pravkar prebirala pismo, ki ga je bila tisto jutro prejela od matere. Bilo je na široko popisano z velikimi, nekoliko visečimi črkami. Sabina ga je prečitala dvakrat in še je v tretje izvlekla stavke, ki so jo posebno zanimali, ker so govorili o Andreju. Pošte od njega samega je dobivala bolj malo, in še to po večini le kartice. Nune v samostanu so skrbno pazile na dekle in četudi so vedele o tej ali oni, da bo leto osorej že samostojna gospodinja, niso rade videle, če so dekleta prepogosto dobivala pisma od svojih izvoljencev. Sabino so imele rade. Bila je poslušna, marljiva in postrežljiva deklica. Zlasti je bila pri srcu Feliciti, mladi sestri, ki je imela bel pajčolan. so vsi zbrani zadružniki z dvignjenimi rokami prisegli: «Pred Bogom in svojo vestjo prisegamo, da bomo vedno zvesti kralju in domovini, da bomo vedno odločno in zvesto čuvali zadružne ideje, branili edinstvo svobodnega zadružnega pokreta te; se borili za kmečko zadružništvo, zedinjeno v vsej Jugoslaviji! Tako nam Bog pomagaj!« Po slovesni prisegi je bila skupina starejših zadružnikov odlikovana. S pozdravnima govoroma dr. Uroša Stajica in upravnika glavne zveze srbskih kmečkih zadrug Vojislava Djordje-viča je bila slovesna otvoritev kongresa zaključena. Nato se je na stadionu razvil veličasten sprevod, ki je krenil po mestu. Na čelu sprevoda je bila velika skupina kmečkih konjenikov v narodnih nošah, sledila je skupina zastav z vojaško godbo, zatem pa posamezne delegacije zadružnikov iz vseh krajev države. Po ulicah, po katerih se je razvijal sprevod, so se zbirale množice Beograjčanov v gost špalir, ki so zadružnikom prirejale viharno pozdravljanje. Posebno navdušenih pozdravov so bili deležni gostje in delegacije iz tujine. POMEN ZDRAVSTVENIH ZADRUG ZA JUGOSLAVIJO. Zveza srbskih kmečkih zadrug je praznovala te dni 401etnico svojega obstoja. Prva kmečka zadruga je bila ustanovljena 11. aprila 1894. v vasi Vranovem v smederevskem srezu. Ustanovil jo je požrtvovalni zadružnik Mihajlo Marko-vič, istočasno pa je vodja srbskega zadružnega pokreta Avramovič izdelal tudi osnutek zakona o zadružništvu. Predlog tega zakona je naletel v narodni skupščini na velike zapreke. Kralj Milan Obrenovič je sumničil, da bodo zakon izkoristili radikali v svoje politične svrhe. Tedanji minister za poljedelstvo Sima Lozanič je kralja komaj prepričal, da je zakon o zadružništvu nujno potreben za veliko večino prebivalstva. Po dolgem obotavljanju je skupščina zakon sprejela šele leta 1898. Prvi zadrugi so kmalu sledile nove zadruge v smederevskem in nekaterih drugih okrajih, v Smederevu pa se je pod vodstvom Avramoviča ustanovila tudi zveza zadrug. Prve zadruge so bile kreditne, kmalu pa se je razvila tudi panoga nabavljalnih zadrug. Zadruge so dale kmetom zaupanje v lastno moč in nade v bodočnost. Zveza zadrug ima sedaj že 2710 članic ter izkazuje sta- Zdaj ni sploh nobenega truda več! Tako slišimo večkratgospo-dinje, ki perejo po Schicht-ovi metodi. Saj pa tudi ni nič čudnega: čez noč razkroji Ženska hvala nesnago, a zjutraj se perilo z lahkoto opere s Schicht-ovim terpentinovim milom. .v x To (e vse delo, če perete po SCHICHT™ METODI ST.3. b-3 Sestri Feliciti je enkrat potožila svojo bolest, toda sestra jo je potolažila, češ da tudi tako tahko služi Bogu, ki mu je vsako bitje, vsaka stvarca po svojem namenu, ki ji ga je dal, neizmerno draga in ima zanjo svoje brezmejno usmiljenje božje. «Bog ni ustvaril sveta le za nune in menihe, o ne), je povzela sestra Felicita veselo. «Biti mati je menda tudi ena najsvetejših nalog v življenju, kar jih je odredila Previdnost božja.> In sestra Felicita je pričela na dolgo govoriti o lepoti in svetem namenu materinstva. Sabina jo je poslušala strme in imela je na jeziku vprašanje, ki se ga pa ni upala izustiti. Če je imela sestra toliko smisla za lepoto materinskega poklica, zakaj si je potem izbrala poklic nune? Vendar je bila odslej kljub temu pomirjena in je v mali samostanski cerkvi vneto prosila za srečo sebi in Andreju. Preklečala je dolge ure pred oltarjem Marije in vpirala visoko gori k njej svoje hrepeneče oči. Včasih jo je zamamila na stranska pota misel, ki ji je rožnato slikala lepo življenje, ki ga bo živela z njim. Sabina se je zatopila v prekrasen sen prihodnosti in je čisto pozabila, da kleči pred oltarjem, pred Marijo, da se tiho krade mrak skozi visoka violičasta okna in da je le še sama v cerkvi, sama med visokimi sohami bradatih svetnikov. Vsako jutro je šla k maši in večkrat tudi k sv. obhajilu in k drugim molitvam je tiho priklju- čila gorečo prošnjo: «Daj Bog, da bi bila srečna z Andrejem!) Po maši so se deklice zbirale v dolgi, hladni obednici z okni na vrt, kjer so zajtrkovale. Potem so pričele priprave za kosilo. Sabina si je v tem kratkem času pridobila že precej kuharske spretnosti in veselila se je že vnaprej, ko bo Andreja kot ženka iznenadila z marsikatero dobro jedjo, ki je navadno ni videti po kmečkih mizah. > Kosilo je bilo vedno obilno, boljše kakor doma, in Sabina je čutila, kako je pričela njena prej drobna postava polagoma dobivati polnejše oblike. Pri kosilu je delila sestra Mihelina pošto. Deklice so bile vedno zelo vesele poročil od svojcev in tuintam je bila karta vmes, ki je zlasti razvnela in razžarila njih lica. Sabina je onega dne prihranila svoje pismo, da bi ga čitala v odmoru, ki je sledil po kosilu, sama kje zunaj na vrtu. Sneg se je bil stajal z leh in prvi topli solnčni žarki so greli opoldne prav ono stran vrta, kjer je stala stara kapelica sv. Jožefa in kamor je Sabina posebno rada hodila molit. Bilo je prve dni meseca marca, a sestre so že bile razpostavile klopi in imele posejanih že nekaj prvih gredic, kajti učenke so se morale uriti za bodoče gospodinje, ki morajo znati sejati, da imajo pomladi čimprej zelenjavo. Sabina je sedla na klopico poleg kapelice in čitala. Mati ji je pisala, da je bila po božiču ne- «DOMOVINA» it. M • - -- Stran A = iispehom vprašanje narodnega zdravstva. Kako važno je njihovo delovanje, se nazorno vidi iz naslednjih statističnih podatkov: Naša država ima okrog 14 in pol milijona prebivalcev, med katerimi je okrog 5000 zdravnikov. Na 2900 prebivalcev pride po en zdravnik, kar bi 'dalo misliti, da v pogledu zdravstvene službe nismo baš na slabem. Če pa premotrimo razpored zdravnikov po mestih in vaseh, dobimo drugačno sliko. Od 5000 zdravnikov jih je okrog 4000 v mestih in večjih krajih in le nekaj preko 800 jih deluje po vaseh. To pomeni, da ima pet in pol milijona prebivalcev v 550 mestih na razpolago okrog 4000 zdravnikov. Na enega mestnega zdravnika odpade okrog 850 prebivalcev, na enega vaškega zdravnika pa preko 12.000 oseb. Samo v 20 mestih, ki imajo po 25.000 in več pre- Preteklo nedeljo dopoldne je bil v mali dvorani Narodnega doma protestni shod, ki ga je sklicala Narodno-strokovna zveza v Mariboru. Na protestnem shodu je nacionalno delavstvo .protestiralo proti predloženemu osnutku zakona o minimalnih mezdah (določitev najnižje mezdne meje), ki ga je izdelal tajnik Delavske zbornice g. Filip Uratnik. Da se nacionalno delavstvo dobro zaveda, kaj bi pomenilo tako sprejetje zakona o minimalnih mezdah, je najlepše pričala do zadnjega kotička zasedena dvorana Narodnega doma. Nacionalno delavstvo je prišlo, da izreče svoje odklonilno stališče proti takemu načrtu zakona, ki ne bi bil v dobro delavstvu, temveč bi mu odvzel vse to, kar ima. Zborovanje je otvoril dolgoletni predsednik imariborske podružnice Narodno-strokovne zveze g. Tone Baje. Navzočnim je pojasnil pomen današnjega shoda, ki naj bo en sam jasen protest proti načrtu zakona o minimalnih mezdah. Prav ^erno je pokazal na vse posledice, ki bi nastopile v primeru sprejema tega osnutka. Osnutek zakona predvideva tudi, da bi se žensko delo plačevalo niže od moškega. S tem hi nastalo nečedno tekmovanje med moškimi in ženskami, pri katerem bi vlekli največ dobička industrijci. Govornik je na drugi strani izrazil ,;veliko začudenje, kako je mogel osnovatelj na- koliko bolna, kar je imelo za posledico, da ni Sabina toliko časa dobila obvestila od doma. Pisala ji je o očetu, o trgovini in o znancih. Nazadnje je omenila Andreja, ki se je začel na pomlad pridno brigati za gospodarstvo, čeprav je videti nekam medel in shujšan in ne govori več dosti rad. Nekam pikro je omenila učiteljico, ki je po njenem menju postala vse manj prisrčna, kakor je bila. Sabina ni razumela materine opazke, njeno srce je bilo preveč nedolžno in ni niti najmanj sumilo. Ljubeče je zložila list, da ga pozneje še enkrat prečita, in pogledala je na kipec sv. Jožefa. f Prav je začela molitvico na čast temu božjemu .pokrovitelju srečnih družin, ko je pritekla za njo deklica iz samostana z oznanilom, da jo čaka v govorilnici obisk. Sabina se je naglo dvignila. Srce ji je začelo močneje utripati: «Kdo bi utegnil biti?» Ni se upala prav misliti, a želela si je, da bi se ji upanje izpolnilo in da bi bil Andrej. On! O koliko časa ga že ni videla. Kolikokrat je ponoči sanjala o njem in kako se je razveselila njegove kartice. Da, on je in nihče drugi! To je zdaj, ko se je bližala govorilnici, že skoro za trdno vedela. Sabin ino srce je zavriskalo, da je napol stekla proti vratom. Ko jih je odprla, je na pragu presenečena obstala. Bila je Danica. Skoro je ni toliko iznenadil bivalcev, je 2388 zdravnikov, torej skoraj polovica od vseh. Zdravstvene zadruge so si postavile za smoter, da bi si kmetje z lastno močjo urejevali bolnišnice in lekarne ter nastavljali zdravnike. Na področju 90 zadrug so že doseženi lepi uspehi, ki so zbudili pozornost tudi v inozemstvu, delovanje zdravstvenih zadrug pa bi bilo potrebno še v mnogih pokrajinah. Slovenci se radi bahamo s svojim zadružništvom in se trkamo na prsi, češ, naši južni bratje se naj zgledujejo na nas. Res smo ustanovili ogromno število denarnih zadrug, ki jih je bilo vse do nedavnega lahko voditi, naprej pa nismo šli. Srbski zadružniki naj nam bodo v zgovoren vzgled, kam naj krene naše zadružništvo, da bo res zaslužilo svoje ime in bo v korist vsemu narodu. črta kot marksist pogaziti osnovna načela marksistične miselnosti, enakopravnost moškega in ženske. Svoj govor je zaključil z odločno zahtevo, naj bi pri sestavljanju takih načrtov, ki so življenjske važnosti, odločevalo delavstvo samo po svojih zastopnikih in delavskih zbornicah. Pozval je delavce, naj ta načrt odločno odklonijo in zahtevajo novega, ki bo slonel na življenjski zahtevi eksistenčnega minima (takšne najnižje p!ače, da zadošča z golo življenje). Delavstvo pa naj gre v svojih zahtevah še naprej in naj zahteva poleg zakona o minimalnih mezdah še zakon o obveznem starostnem zavarovanju. Ko bo delavec dosegel vse to, bo imela od tega največje koristi država. Za temperamentna izvajanja je žel g. Baje viharno odobravanje. Nato je povzel besedo podpredsednik Narodno-strokovne zveze g. Tumpej. V stvarnem govoru je ostro obsodil delovanje delavskih zastopnikov po delavskih zbornicah, ki skušajo na razne načine izgravati potrebe delavstva. Pozval je vse ženske, naj gredo v borbo proti • osnutku. Glede na nameravani osnutek o plačah pa je g. Tumpej predložil svoj osnutek življenjskega minima. Po tem osnutku bi moral biti minimum za delavca s štiričlansko družino najmanj 2000 Din mesečno, in še si delavec ne bo mogel privoščiti njen obisk kakor njena obleka. Bila je v črnini. Globoko je bila zagrnjena z gosto kopreno, katero je bila pravkar lahno dvignila. Bežno je zardela, ko je ugledala Sabino in ji molče ponudila roko. Toda Sabina, ki je bila nad vse presenečena in še nekoliko razočarana nad tem, da ni ugledala Andreja, je ostala enako brez besede. Šele po kratkem času si je toliko opomogla, da je izustila: cOprosti, nisem te takoj spoznala v tej obleki!> Danici so zalile solze oči, a še vedno je bila nema. cKdo ti je vendar umrl?> je mehko vprašala Sabina, dasi je slutila. «Babica!> je izpregovorila Danica in si zakrila obraz. Sabina jo je pustila, da se nekoliko izjoče, a nato jo je pričela nalahno tolažiti. Nežno jo je prijela za roko in jo hotela pritegniti k sebi, toda Danica se ji je sunkovito iztrgala, da je Sabina za trenutek zmedena obstala. Razumela je njeno žalost, zato je obmolknila in je čakala, da se Danica sama umiri ter se ji razodene. Danica se je čez nekaj časa v resnici pomirila in dvignila glavo. Brezmejno žalostno je pogledala Sabino. cSabina, oprosti !> je zašepetala ter se še globlje potopila v njene oči. «Ne vem zakaj», se je plaho branila Sabina, a Danica se je bila med tem že dvignila in ji v slo- kake duševne potrebe. Po današnji statistiki pa zasluži družinski oče povprečno 500 Din mesečno. Na koncu je govornik obsodil tudi postopanje organizacije delegatov Narodno-strokovne zveze v Ljubljani, ki so glasovali za načrt zakona in so obenem z onimi, ki so izdelali ta osnutek, pozabile osnovne pravice, ki naj jih ima ženska v sedanjem težavnem življenju. Slednjič je bila prečitana resolucija, ki zahteva za enako opravljeno delo enako plačo, ne glede na spol. V debati o resoluciji se je oglasilo več delavcev. Pred glasovanjem je govoril še ■g. Drago Vojska, opozarjajoč delavstvo, da je bil osutek zakona o minimalnih mezdah izdelan bolj na tihem. Čeprav je bila pogažena miselnost marksistov, pa rdeče strokovne organizacije molče. Pri glasovanju je bila resolucija soglasno sprejeta in shod je bil v redu zaključen. Kmetijski pouk naj bo dobro premišljen! Na naš članek pod gornjim naslovom smo prejeli naslednje pismo, ki ga objavljamo na izrecno prošnjo: Kmetijski pouk naj bo dobro premišljen. Tako ste poudarili in razložili v Vašem listu z dne 27. septembra t. L Popolnoma se strinjam z Vašimi izvajanji. «Iz prakse za prakso» in edino iz gospodarskega vidika priporočajmo morebiti mogoče kmetijske izboljšave! Verujte mi, da je tudi meni bilo prav neprijetno, ko je bil izpodbudni članek «Več soje!» obelodanjen z objavljenimi končnimi odstavki glede možnosti prodaje soje. Zaradi pojasnitve in stvarne presoje poročam: Članek sem spisal, ko smo za trgovinsko pogodbo z Nemčijo pravkar zaznali in si je od te pogodbe obetala menda vsa Srednja Evropa čudeže. Bilo je meseca maja ali v začetku junija 1.1. Uredništvo «Kmetovalca» je prejelo torej članek že pred tremi ali štirimi meseci. Čim sem članek odposlal, takoj drugi ali tretji dan nato sem poslal uredništvu «popravek» in prošnjo, da naj uredništvo zadnje štiri odstavke članka črta in te odstavke nadomesti z novim poročilom o dejanskih nizkih cenah soje na svetovnih tržiščih in v Nemčiji. Prejel sem namreč medtem iz Avstrije podatke o stvarnih cenah soje. Zakaj uredništvo «Kmetovalca», ki sicer vse članke vo omenila še nekaj o nagli babičini smrti. Samo nekaj dni da ima dopusta. Skrbi ima in pota, ki so zlasti sitna, ker je popolnoma sama. Teta je bila poslala brzojavko, da je hudo obolela. Danica sicer ve, da je to le izgovor, in se čudi, da bi teta ne prišla na pogreb svoje matere. Sabina jo je pozorno poslušala in se nazadnje ginjena zahvalila za obisk. Danico pa so spravljale njene solze sočutja skoro v jezo. Naglo ji je stisnila roko ter odhitela skozi velika samostanska vrata na piano. Dušilo jo je v grlu in zdelo se ji je, da se je bila do ogabnosti nadihala tega samostanskega zraka. In še ta Sabina in njen sveti, okrogli obraz .., Kljub svoji žalosti, ki jo je mučila, je Danica hitela ugotavljati, da se je Sabina silno odebelila in da ne more biti na njenem obrazu ničesar več privlačnega. Krenita je po drevoredu, ki je držal do obširnega parka. Toda kakor da jo nekaj teži v prsih in da ne more dobiti dovolj svežega zraka, je vstajal v njej vedno hujši občutek tesnobe in ogabnosti. Hotela je najprej domov, a se je premislila in se sklenila nekoliko izprehoditi po parku, ki je ležal že ves v popju. Kakor da so ji noge postale svinčene, je stopala vedno težje, in kakor da so se ji stesnile žile, se je borila z občutkom tesnobe. ki ji prav za prav ni vedela izvora. Delavstvo noče minimalnih mezd aprobira in tudi eventualno korigira, ni izvršilo pred tremi meseci poslane korekture in ni objavilo popravljenega članka v smislu moje prošnje — ne vem. Vsekakor pač pridelovanje soje kot ceneno, tečno krmilo zaradi navedenega nesoglasja ne izgubi svoje vrednosti; za prodajo pa zaradi nizkih cen trenutno naravno ne prihaja v poštev. Celje, 28. septembra 1934. Fran Wernig. Članom »Vodnikove družbe" Zavedamo se, da Je letos naše podeželje prizadeto deloma zaradi slabe letine, deloma zaradi nizke cene poljskih in sadnih pridelkov, tako da so le redke hiše, ki bi ne čutile splošne gospodarske krize. Vendar želimo, da bi vse to ne motilo naših stalnih članov po deželi, ki so od vsega začetka zvesto stali v vrstah »Vodnikove družbe*. Kakor vsako leto, izda tudi letos družba četvero knjig, in sicer: 1. Vodnikovo pratlko, ki ]e postala in ostane naša najlepša hišna pratika. 2. «D e j a n j e.» Povest Vladimirja Levstika, ki jo odlikujejo po vsebini in obliki vse vrline tega priznanega mojstra slovenskega jezika. 3. Vinko Bitenc: «S o 1 n č n e pege«. Povest, ki nam v zanimivih slikah podaja življenje zadnjih let med vojno in po vojni. 4. Martin Muc: »Skozi Sibirijo«, do godki slovenskega vojaka ruskega ujetnika, ki so že lani vzbujali splošno pozornost in se letos nadaljujejo na poti iz vzhodne Azije preko Kitajske in Japonske domov. Odveč bi bilo govoriti o knjigah, katerih vrednost šele spoznamo, ko jih prečitamo. Vse naše knjige, ki smo jih izdali v preteklih letih, pričajo o tem, da nudi »Vodnikova družba« vsako leto za 20 Din dragocen književni dar: štiri knjige po 5 Din. Prepričani smo, da nam bodo tudi letos ostali zvesti vsi dosedanji člani in da bodo pri svojih prijateljih delovali na to, da vztrajajo z nami ali celo pomnože naše vrste. Le tako bomo skupno premagali krizo. In če bo morebiti letos težje položiti 20 Din na oltar te vsenarodne književne družbe, pomislimo, da nam dobra knjiga tudi v teh hudih časih nudi zabavo in uteho. Devetič bomo letos pomnožili svojO domačo knjižnico in drugo leto praznovali lOletnico našega dela. Jugoslovenski javnosti! Sto tisoči naših bratov in sester so pod tujim jarmom. Obupen je boj, ki ga bijejo za ohranitev svojih narodnih in človečanskih pravic. Nevarnost je velika, da klonijo pred silno premočjo. Težki vzdihi in obupni klici, solze nesrečnih mater in žena, ki čuvajo ob osamelem ognjišču, proseči in roteči pogledi osirotelih dečkov in deklic, prelita kri mučeniških mladeničev, tožbe in obtožbe skrbnih gospodarjev, ki vidijo, kako propada neizprosno z osebno posestjo naša narodna posest in kako izginjata naša kultura in naš jezik, morajo zganiti srce slehernika izmed nas in morajo najti odmev v zadnji vasi in koči. Dolžnost nas vseh je, da razmišljamo o usodi našega teptanega naroda in da mu tudi dejansko pomagamo. To nam veleva naš narodni čut, to nam veleva bratska ljubezen. Zato so tudi naše osrednje kulturne in narodne organizacije na poziv društva «Branibor» sklenile, da naj se letošnji 10. in 11. november posvetita izključno narodno obrambnim dolžnostim. S prireditvami, ki naj se vršijo ta dva dneva po vsej naši banovini in pri katerih naj sodelujejo vsa naša društva brez izjeme, doka-žimo, da sočuvstvujemo z našimi zatiranimi brati in sestrami in da jim stojimo složno vsi ob strani v težkem boju za narodni obstanek. Osrednji prireditveni odbor, ki se je stvoril iz zastopnikov osrednjih društev in ki ima svoj sedež v prostorih društva «Branibor» v Ljubljani, Šelenburgova ul. 7/II., bo vsem društvom razposlal natančnejši program in navodila. Vendar jih že sedaj poziva, naj se z vnemo pripravljajo, da bodo prireditve, katerih čisti donosi so namenjeni našim narodno obrambnim svrham, dosegle zaželeni uspeh tako v moralnem kakor tudi v gmotnem oziru. Za vsa morebitna pojasnila naj se društva obračajo na gornji naslov, kamor naj tudi predložijo svoje eventualne nasvete in predloge, ki bi bili koristni za celokupno akcijo. Z vnemo in požrtvovalnostjo na delo pod geslom: «V bratski slogi za pomoč zatiranim bratom in sestram!« Društvo «Branibor», Gasilska zajednica dravske banovine, Jadranska straža, Jugoslovanska ženska zveza, Jugoslovansko proiesorsko društvo, Klub koroških Slovencev, Narodna Odbrana, FARAO NOV «Ze prav>, se je nasmehnil doktor Hudales. «Tako hitro pa ne pojde. Prvič sem listine le površno pregledal in ti potem takoj brzojavil, da bi jih skupaj preizkusila, drugič pa so potrebne obširne priprave, preden se odločim za pot. In potem je treba denarja, obilo denarja...» «To sem pa kar pozabil*, se je žalostno nasmehnil mladi zemljepisec. «Pripraviti se bo seveda treba. Kako pa se oaza prav za prav imenuje v tistem papirusu?* «Oaza Zapadnega nebesnega stebra Tuat.» cTorej velja: to oazo morava odkriti* cVelja!* Hudales je segel prijatelju v desnico. , je odvrnil Hudales. «Toda da te pomiriva, naj se zgodi po tvoji volji.} «Prisegata mi pri vsevednem, ki ga tudi vidva častita, čeprav ga ne poznata?} «Da.} «Hvala vama! Pojdimo zdaj!} Vzel je najbližji svečnik in ju poklical v svojo delovno sobo. Vrata je za seboj skrbno zaklenil in odvedel oba svoja gosta skozi duri, ki so bile skrite v steni, po ozkih zavitih stopnicah in hodnikih, ki so se neprestano cepili, v klet, kjer se je starinoslovec že nekoč mudil z njim. Tam je Kopt odkril skrivališče v skalnati steni. Poiskali so vrče in jih vzeli s seboj. Potem so se vrnili v delovno sobo, da bi listine laže preiskali. Uredili so jih hitro, zakaj starinoslovec je že na prvi pogled po pisavi lahko sklepal, v kateri dobi so nastali, in jih prav razvrstil. Potem je začel brati čudežno poročilo iz tisočletne preteklosti. Dostikrat je moral obstati, zakaj prevajanje takih listin ni lahko. Njegova tovariša, Sodnik in Kopt, tudi nista dovolj natanko poznala stare egiptske zgodovine, tako da jima je moral marsikaj opisati bolj na široko. Drugo poglavje. Prvi papirus. Doktor Hudales je že na prvi pogled spoznal, da bo najstarejši papirus najvažnejši, in se je zato najprej lotil njega. Na kratko podajamo njegovo vsebino. Da bi objavili vse podrobnosti, ki so bile v njem popisane, bi bilo preveč zamudno. Le to smo vzeli v povest, kar je v zvezi z njo in kar jo pojasnjuje: Etfanh, sin Ejmhotepa, je napisal to svojemu sinu Debasetu in mu ukazuje, naj izpolni željo «DOMOVINA» št. 40 = > DOMACErNOVOSTI ritvi razstave. Bili so tudi obiskovalci, ki so prispeli že prejšnji dan v Novi ter tam prenočevali.' Za obisk razstave bodo rabili tako tri dni. Nenavaden uspeh je posledica smotrenega izobraževalnega dela med tamošnjim ljudstvom. * Za slabo jesensko vreme Vam priporočamo nepremočljive dežne gumaste plašče po 205 Din in površnike «Hubertus» po 300 Din, ki jih prodaja Trgovski dom Stermecki v Celju. * Rentniki iz Nemčije. Glavna bratovska sklad-nica opozarja one rudarje, ki so delali svoj čag v Nemčiji in bili tam socialno zavarovani, na slet-! deče: Zavarovanje rent iz pokojninskega zavarovanja v Nemčiji so morali naši rudarji, ki po po^-vratku v domovino sploh niso bili ali niso več zaposleni pri delih, zavezanih zavarovanju pri naših bratovskih skladnicah, do konca lanskega leta plačevati priznalnino, ki je znašala 0.50 RM na mesec. Od 1. januarja t. 1. dalje pa se morejo' rente, pridobljene iz pokojninskega zavarovanja v Nemčiji, ohraniti samo s plačevanjem prostovoljnih prispevkov. Za vsako koledarsko leto se morajo pred koncem leta plačati polovični prispevki za najmanj šest mesecev in to v višini, ki ustreza mesečnemu zaslužku, najmanj pa v višini 1. plačilnega razreda. Podrobneje izve vsakdo pri krajevni bratovski .skladnici. * Gobe za trgovino in domačo uporabo. Kot druga knjiga Kmetijske knjižnice banske uprave dravske banovine je izšel izčrpen opis pod tem naslovom od znanega strokovnjaka g. Ante Bega. Pisatelj je najprej opisal, kako je treba gobe nabirati in snažiti, rezati in sušiti ter jih uporabljati, potem pa je nanizal kratke, a zelo nazorne opise gob. Glavna vsebina njegove knjižice, ki jo je napisal po posebnem naročilu banske uprave, je pravilno sušenje in nov način konzerviranja (vlaganja v slanico) gob za prodajo. V predgovoru je pisatelj navedel tudi tole: Dravska banovina je v pogledu izkoriščanja gob v vsej državi na prvem mestu, ker nikjer drugod ne uživajo in ne izvažajo toliko gob kakor pri nas. Za izvažanje suhih gob prihaja k nam vsako leto povprečno 25 milijonov dinarjev. Ta ogromna vsota pa bi se mogla še močno dvigniti, če bi vsi naši nabiralci pravilno čistili, rezali in sušili gobe, — Banska uprava razpošilja knjižico šolam in še ni znano, kje bi se lahko dobila v nakup. * Haloze dobijo spet avtomobilsko zvezo. Odkar je ptujsko avtobusno podjetje nehalo obratovati, so izgubile tudi Haloze vsako prometno zvezo, kar je bilo na škodo zlasti vinogradnikom. * Odlikovanje. Nj. Vel, kralj je nedavno odlikoval g. Srečka Brodarja, profesorja na državni realni gimnazfiji v Celju z redom Sv. Save IV.'stopnje za zasluge, ki si jih je pridobil z znanstvenim raziskovanjem v znani Potočki zijalki na Olševi. Profesor Brodar porabi vsako leto ves prosti čas v počitnicah za znanstveno delo v Potočki zijalki, kjer odkriva ostanke naših prednikov iz kamene dobe. — * Naš kralj bolgarskemu železniškemu uradniku. Ko je jugoslovenska kraljevska dvojica prispela na postajo Petrič pri Slivnici, je voz kraljevega vlaka laže ranil postajnega načelnika Dimitrija Mihajlova. Nj. Vel. kralj Aleksander je slučajno zvedel za nezgodo. Da pokaže svojo pozornost nasproti vestnemu postajnemu načelniku, ki je osebno nadziral kretnice ob prihodu vlaka, je Nj. Vel. kralj Aleksander odredil, naj se postajnemu načelniku Mihajlovu v znak priznanja za vestno službo izroči 30.000 levov nagrade. * Komanda ljubljanskega vojnega okrožja se je z dnem 24. septembra preselila iz dosedanjih prostorov vojašnice vojvode Mišica v druge prostore iste vojašnice, v katere je vhod iz Maistrove ulice 9 (nasproti Ranzingerjeve špedicije). * Ne zamudite lepe priložnosti! Naročniki 'cDomovine* še lahko dobite do 20. t. m. roman «Dva človeka» za 32 Din s poštnino vred. Po tem dnevu bo stala knjiga tudi za Vas 50 Din. Pohitite s prijavami, da Vam pošljemo položnice! * Volitve pri Sv. Lovrencu na Dravskem polju potrjene. Pišejo nam: Občinske volitve v novoformirani občini Sv. Lovrencu na Dravskem polju, ki so bile 17. julija letos, so potrjene od upravnega sodišča v Celju. Lista JNS, katere nosilec je bil g. Beranič Franc, je dobila 327, nasprotna pa kljub vsej agitaciji le 106 glasov. Ves teror jim ni nič pomagal. Nasprotniki so vložili proti izidu pritožbo in navedli razne izmišljene argumente. Pritožba je bila zavrnjena kot neosno-vana. Nacionalni volilci so s tem dobili polno zadoščenje. * Ptujska bolnišnica prenapolnjena. V zadnjem času je bil na ptujsko bolnišnico zelo velik naval, da je sedaj popolnoma zasedena in sprejema le v najnujnejših primerih. Prav tako je po- svojega očeta, da bo deležen blagoslova edino pravega boga. V začetku časa se je dvignilo lesketajoče se nebeško ozvezdje iz spečega Haosa13 in napolnilo svet s svetlobo. Vse, kar je bilo ustvarjeno, je častilo v Raju nevidnega, edino pravega boga. Toda Ra je postal star in slaboten ter se je umaknil nazaj v nebo. Tedaj so ga ljudje pozabili in postavili na njegovo mesto vse polno krivih bogov. Mnogo stoletij je preteklo v zanikovanju pravega boga, dokler ni nekaj .pametnih mož spoznalo bistva tega gnusnega mnogoboštva in se čedalje bolj približevalo večni resnici. Tedaj so tudi nastopili slavni in zlati časi našega velikega prednika Huenata. Ta največji in najmodrejši vladar vseh časov je prvi spet spoznal pravega stvarnika sveta. Dal je zatreti in izbrisati imena krivih bogov in njihovih žena po templjih in spomenikih ter postavil na njihovo mesto ime edino pravega boga Raja Hormatisa, ki ga časte tudi pod imenom Aten, kar pomeni Lesket solnca. Pregnal je krive preroke in zlato, ki je bilo pravemu bogu uropano, je spet vrnil lastniku. Toda zmaga resnice je trajala le malo časa. Dobri kralj Huenat je šel k svojemu očetu Raju 13 Haos pomeni zmedo. Kakor mnogi stari narodi, so tudi prebivalci Egipta verovali, da svet pi nastal iz nič, ampak iz snovi, ki se je po dolgih dobah izčistila, da so potem nastali iz nje svetovi. polnoma zasedena izolirnica, ki je v zadnjem času sprejela veliko bolnikov, obolelih za grižo. * Naše vrle gospodinje perejo perilo vedno le z Zlatorogovim milom ali pa z Zlatorogovim ter-pentinovim milom, volnene in svilene stvari pa z Zlatorogovimi luskami, ker dobro vedo, da ima obilna, gosta in nežno bela pena Zlatorogovih izdelkov izredno čislilno moč. Dobroto Zlatorogo-vih izdelkov naše pridne gospodinje dobro poznajo in zato trdijo vsevprek: «Le Zlatorog milo da belo perilo!* Zahtevajte pri svojem trgovcu vedno izrečno le Zlatorogovo milo! * Važna ustanova za kmeta in obrtnika. V Ljubljani deluje, kakor znano, z velikim uspehom Dopisna trgovska šola, v kateri se vsakdo nauči vseh trgovskih in zadružnih predmetov, kakor knjigovodstva, korespondence,zadružništva, vseh tujih jezikov ttd., pa mu ni treba hoditi v šolo, temveč dobi vsa predavanja na d o m in jih doma sam čita in se jih nauči. Ta šola je velikega pomena tudi za vse one, ki jim je iz kakršnihkoli vzrokov otežkočeno študiranje, ker le na ta način in brez velikih stroškov pridobe na izobrazbi in se prikopljejo do boljšega kruha. S 15. septembrom je začela šola z rednimi tečaji. Ker je pa mnogo interesentov, ki se niso mogli doslej vpisati, je sklenilo šolsko vodstvo, da ustreže njihovim željam in otvori dne 12. oktobra nove redne t e č a j e z istimi predavanji in pravicami, kakor jih imajo učenci, vpisani do dne 15. septembra. Kogar zanima in kdor ima voljo za učenje, naj piše Dopisni trgovski šoli v Ljubljani, Kongresni trg'št. 2/II. S tekočim šolskim letom je tudi šolnina znatno znižana. Informacije se dobivajo tam brezplačno. Ker je šola strokovno prvovrstna in ima že številne lepe uspehe, jo vsakomur toplo priporočamo. 228 * Nenavadni uspeh poljedelske razstave. V Bosanskem Novem je bila v prisotnosti bana vrbaske banovine g. Djordjeviča otvorjena poljedelska razstava bosansko-novskega sreza, ki je imela nenavaden uspeh. Pri otvoritvi se je zbralo preko 3000 kmetov in so morali mnogi od njih hoditi ves dan, da so lahko prisostvovali otvo- in ni zapustil moških potomcev. Mož njegove hčere je bil sicer še zvest nevidnemu bogu, toda že so začeli njegovi nasprotniki, krivi preroki krivega boga Amona, dvigati glave. Kralj je padel pod meči svojih najemnikov in za njim je bil proglašen za faraona Ej. Ej, najgrši izdajalec, kar jih je kdaj osvetljevalo solnce, in praded prav tako izdajalskega rodu. Poslušaj, moj sin Debaset, kako strašen je bil njegov zločin. Izprva je bil navaden duhovnik, ki je razlival bogu darovane pijače in opazoval kri žrtvovanih živali, da bi videl, ali je čista. Tedaj ga je obsijala milost kralja Huenata. Dal mu je obilno premoženje in ženo iz kraljeve hiše. Dvignil ga je do najvišjih časti, ker je bil na videz vnet za čaščenje nevidnega boga, ki :.iu je služil. Toda komaj je dobri kralj Huenat za zmeraj zatisnil oči, že se je začel pogajati s sovražniki pravega boga, pomagal je zatreti rod svojega zaščitnika in se je sam povzpel na prestol, ki ga je iztrgal pravim naslednikom. Toda zločin nehvaležnosti je bil prevelik, da bi ga bil Ra pustil nekaznovanega. Ze čez nekaj let se je dvignila proti samosil-niku kača upora. Umakniti se je moral in padel je pod ostrino meča. Zal pa je ostala živa njegova zalega v neizmerno škodo dobri stvari, medtem ko je bil rod in spomin dobrega kralja Huenata od krivih prerokov krivega boga Amona docela zatrt. Tako vsaj so vsi mislili. Toda motili so se. Rešil se je najmlajši sinček kralja Sakara. Njegov vnuk Paije je postal znan vojščak in je padel v bojih s pomorskimi narodi. Kralj Ramzes je sprejel njegovo vdovo Tejo v svojo kraljevskG hišo in dal vzgojiti njegovega sina Ejmhotepa s svojimi sinovi. Ko je Ejmhotep dorasel, je od matere izvedel za skrivnost svojega rodu. Spoznal je svojo dolžnost, da mora pognati samosilnika Ramzesa 9 prestola in z materjo vred je začel iskati zaveznike za svojo pravično stvar. V istem času je živel tudi še eden izmed potomcev Ejeve zalege. Imenoval se je Nebseni in je bil poveljnik čet v siromašni črni deželi Kušu14. Ker je tudi v njegovih žilah tekla kri dobrega kralja Huenata, sta mislila Ejmhotep in njegova mati, da bosta v njem dobila dobro oporo za svojo pravično stvar. Res se je pokazal pripravljenega, da povede svoje čete v boj za pravega boga. Sli so tekali sem in tja. Vse je bilo dobro pripravljeno in zarotniki so čakali na pravi trenutek, da ■udarijo. Tedaj pa je neki Penhi, nadzornik kraljevih čred, po neumnosti zaroto izdal. Prijeli so ga in ga pretepli, da je vse priznal. Ejmhotepa, njegovo mater Tejo in vse njune zarotnike so zaprli in kralj je sestavil posebno krvavo sodišče, d* jim bo sodilo. 14 Današnja Nubija. Usodno noč 4. maja leta 1932. se je Turk res odpravil v Gaberje in storil tako, kakor mu je bilo naročeno. Po storjenem delu ie šel narav- nost domov ter se vlegel. Ko je Ban dobil izplačano zavarovalnino, je prejel Turk od njega za storjeni zločin 300 dinarjev. Ko sta kasneje enkrat šla v Karlovac na sejem, je Turk dobil od Bana še 100 dinarjev. Po tej izpovedbi so se orožniki napotili z aretiranim Turkom še k Banu, ki pa ni hotel o požigu ničesar vedeti in je sploh sokrivdo odločno zanikal. Oba posestnika so orožniki izročili novomeškemu okrožnemu sodišču v nadaljnjo preiskavo. * Zakaj ste tako pozabijivi? Ze več tednov vas opozarjamo, da si naročite knjigo «Dva človeka*. Sto in sto naročnikov se je že oglasilo, vendar bi morala biti vrsta še daljša, saj je to eden najlepših romanov, kar jih je bilo v zadnjem času prevedenih v slovenščino. Med Nemci je bila ta knjiga dolgo vrsto let najbolj brana. Za naročnike stane izjemno le 32 dinarjev s poštnino vred, medtem ko sicer stane 50 dinarjev. Knjiga je vezana v celo platno in bo v okras vsaki domači knjižnici. Bo pa tudi za godove in praznike najlepše darilo, ki ga morete komu dati. Za to izredno nizko ceno dobite roman lahko samo še do 20. oktobra. Sporočite nam svoj naslov, da vam pošljemo položnico. Takoj ko prejmemo denar, vam knjigo pošljemo. Vsi dopisi v zadevi te knjige naj se naslove na uredništvo «Domovine», Ljubljana, Knafljeva ulica 5/1. Če pa nimate denarja in si knjige sami ne morete naročiti, opozorite nanjo vsaj knjižničarja domačega sokolskega ali prosvetnega društva. Zelo hvaležni vam bomo za to. Ne pozabite: 20. oktober je zadnji dan za naročitev prelepe knjige «Dva človeka). * Važni nasveti za tiste, ki se sami brijejo. Brošurico pod tem naslovom z zelo koristnimi nasveti Vam pošlje na željo brezplačno «K0N-BINOS), samoprodaja za Jugoslavijo, Maribor, poštni predal 62. 232 * Otrok je zanetil požar pretekli četrtek v Ra-čah. Plamen je uničil imetje posestnika Pavla Auerja, kateremu je pogorela hiša, gospodarsko poslopje, pohištvo, obleka, da je ostal z družino brez vsega. Požar je zanetil petletni Auerjev sin Vilko, ki se je igral v kuhinji sam brez nadzorstva s svojo triletno sestrico, dočim se je mati mudila v sobi pri tretjem, nekaj mesecev starim otroku. Mali Vilko je vzel iz štedilnika žerjavico ter jo nesel v shrambo, ki je bila poleg kuhinje. Tam je dal žerjavico v kup slame, ki je bil na tleh, ter z zanimanjem opazoval, kako so švignili plamenčki. Iz plamenčkov pa so nastali plameni, ki so pogoltnili hišo, gospodarsko poslopje in hlev ter povzročili nad 50.000 Din škode. * Požar. W Srednji vasi v Tuhinjski dolini je te dni spet gorelo. Ogenj je nastal v hiši posestnika Mihe Poljanska, po domače pri Kozinarju. Lesena hiša stoji popolnoma na samem, precej daleč od ceste. Pokrita je bila s slamo, k hiši pa je bil prislonjen lesen hlev in skedenj, ki je bil založen s senom obeh letošnjih košenj. Posestnik Poljanšek je živel prav v skromnih razmerah z ženo in šestimi otroki. V hlevu je skromna družina redila samo eno kravo. Sedaj ga je ogenj popolnoma uničil. * Požar na Dravskem polju. Pretekli teden je zbudil vaščane glas roga in plat zvona. Gorelo je gospodarsko in stanovanjsko poslopje pri g. Skamreču pri Sv. Miklavžu. Ogenj je nastal po polnoči. Na kraj nesreče so prihiteli gasilci od Sv. Miklavža ter po preteku nekaj minut stopili v akcijo. Zgoreli so vozovi z vsem gospodarskim orodjem, dve svinji in tudi nekaj kokoši. Škoda znaša okrog 40.000 Din. Zavarovano je bilo za 15.000 Din. Ogenj je bil najbrž podtaknjen. * Velik požar s smrtno nesrečo. Pretekli petek zjutraj je nenadno pri škocijanski podružnici začelo biti plat zvona. Gorelo je veliko gospodarsko poslopje pri posestnici Ivani Krušnikovi, po domače pri Grdavu na Studencu. Ljudje in domači gasilci so takoj prišli na kraj požara ter začeli reševati, kar se je v naglici rešiti dalo. Gasilci so trud osredotočili na reševanje hiše in drvarnice. Medtem ko so bili gasilci s cevjo med gorečim gospodarskim poslopjem in hišo, se je podrl požarni zid ter se zrušil na posestnikovega sina Lojzeta Pirnata iz Krtine, ki je po nekolikih zdihljajih umrl. Nekoliko je bil ranjen na nogi tudi načelnik studeniškega gasilnega društva. Ogenj je medtem divjal dalje in se razširil tudi na bližnji kozolec. Iz hleva so po napornem delu rešili že zadušeni dve kravi in eno tele. Po-sestnica trpi občutno škodo, kajti razen gospodarskega poslopja in kozolca ji je ogenj uničil tudi gospodarsko orodje, stroje in nad 13.000 kg sena, ki je bilo deloma že prodano. Ogenj je bil skoraj gotovo podtaknjen in je povzročil okrog 100.000 dinarjev škode, dočim je posestnica zavarovana komaj za 10.000 Din. Pokojni Lojze Pirnat je bil sin uglednega dolgoletnega krtinskega žu* pana Ivana Pirnata. Bil je vzor naprednega fanta, katerega so imeli ne glede na politično prepričanje vsi zelo radi. Z njegovo tragično smrtjo so-čuvstvuje vsa bližnja in daljna okolica. K večnemu počitku so ga ob lepi udeležbi spremili v nedeljo. * Vlomilec, ki je poprej priznal, pred sodniki pa preklical vlom. Pred malim senatom v Ljubljani se je zagovarjal zaradi velikega vloma mladi klatež M., ki je julija letos, kakor pravi obtožnica, vlomil v hišo posestnika Guština na Ško-feljci ter mu odnesel kovčeg. V njem je bilo 24.000 Din gotovine, kakor trdi oškodovanec.1 Vlomilec je sprva v preiskavi priznal vlom, a trdil je, da je odnesel le 14.000 Din. K vlomu, kakor je v preiskavi trdil, sta ga nagovorila dva starejša moža. Pred sodniki je zdaj na splošno presenečenje izpremenil svoj zagovor. Preklical1 je svoječasno priznanje ter po branilcu navedel alibi, češ da je bil usodnega dne na Storžiču. Navajal je tudi priče. Razprava je bila zato pre-' ložena, obtoženec M. pa je romal nazaj v preiskovalni zapor. ; * Med umrlimi za jetiko je BO odstotkov delavcev. Državni protituberkulozni dispanzer v Mariboru, ki ga vodi dr. Valentin Vari, je objavil podatke o umrljivosti za jetiko v mestu Mariboru za pet let nazaj. Po teh podatkih je bilo v Mariboru v tem času med umrlimi za jetiko 30 odstotkov delavcev, 21 odstotkov obrtnikov, 17.5 odstotka železničarjev, 12.5 odstotka uradnikov, 10 odstotkov zasebnikov, 5 odstotkov dijakov in 4 odstotke učiteljev, čeprav je ugotovljeni odstotek delavcev, ki so umrli za jetiko, zelo visok, vendar ta številka ne ustreza čisto dejanskemu stanju. Mariborsko delavstvo stanuje po večini izven mesta v cenejših stanovanjih in zato ne pridejo vsi pri podatkih za mesto Maribor v poštev. V resnici pa je mnogo več jetike med delav.' stvom, ki dela za neznatne mezde v nezdravih obratnih prostorih v prahu in brez zadostnega zračenja. Protituberkulozni dispanzer bo imel prav pri pobijanju jetike med delavstvom še mnogo dela. Lani je dispanzer pregledal 1266 bolnikov in 1288 bolnic in ugotovil pri prvih 285, pri drugih pa 258 primerov odprte jetike. Umetnih pnevmotoraksov je izvršil 338, obsevanj 274^ obiskov na domu pa 190. * Svojcem umrlih ameriških veteranov. Izr, seljenski komisarijat v Zagrebu je obvestil ban-sko upravo o naslednjem:. Zakon o veteranih Ze-dinjenih držav Severne Amerike nudi rodbinam in naslednikom umrlih veteranov, ki so služili med svetovno vojno v vojski ali mornarici Zedinjenih držav in bili iz nje častno odpuščeni s potrdilom (The Honorable Discharge), povračilo pogrebnih stroškov za umrlim veteranom. Ta pravica zastara v enem letu od dne smrti. V tem roku je treba predložiti prošnjo za povračilo pogrebnih stroškov, opremljeno s potrebnimi listinami, potrjenimi od pristojnega ameriškega konzulata, upravi veteranov Zedinjenih držav v Washingtonu. Dogaja se, da upravičenci, ki bi se mogli poslužiti te pravice, bodisi iz neznanja ali brezbrižnosti ne store potrebnih korakov ali pa zaprosijo v nepredpisani obliki in po izteku zakonitega roka, zaradi česar utrpijo po nepotrebnem znatno škodo. Upravičenci do pogrebnih stroškov za umrlimi veterani Zedinjenih držav naj predlože tedaj za vsak tak primer takoj do- tično vlogo po izseljenskem komisarijatu v Zagrebu, Palmoticeva ulica št. 59, ki bo prijave po najkrajši poti predložil poslaništvu kraljevine Jugoslavije v Washingtonu zaradi nadaljnjega postopanja. Razen tega je obvestil izseljenski ko misarijat v Zagrebu bansko upravo, da je pred kratkim kongres Zedinjenih držav vWashingtonu izglasoval zakon, ki se nanaša na zvišanje mesečnih podpor (pokojnin), katere uživajo zdaj nasledniki umrlih veteranov, ki so služili med svetovno vojno v vojski ali mornarici Zedinjenih držav in kot taki padli ali pa umrli za posledicami vojne. Vsi prizadeti naj čimprej javijo izseljenskemu komisarijatu v Zagrebu: ime pokojnika, za katerim prejemajo pokojnino; odkdaj, koliko in preko koga prejemajo pokojnino. 1 . * Srečke Rdečega križa. 14. pr. m. so bile izžrebane te-le serije (30 po številu): 510, 1123, 1376,1423, 1584, 2025, 2573, 2664, 2785,4222,4786, 5003, 615, 6982, 8113, 8928, 9331, 9380, 9790. Izžrebani pa so bili tile dobitki (30 po številu): ser. št. Din ser. št. ' Din 526 12 1.000— 4049 64 50— 581 44 50,— 4091 73 50— 612 82 50.— 4617 62 50— 718 99 50— 4822 96 50— 848 94 50— 4891 55 50— 962 1 200— 5018 13 50— 1245 28 500— 5309 63 200— 1446 66 200— 5803 90 50— 1587 98 500— 7104 25 50— 1685 74 200— 7375 11 50— 1747 39 50— 7649 15 200— 2509 45 50— 7724 77 -50— J454 8 50— 7748 50 25.000— B697 93 50— 7757 1 50— 3825 4 50— i * Tobačne srečke. Dne 14. pr. m. je bilo 117. žrebanje tobačnih srečk. Amortiziranih je bilo 70 serij po 100 številk: 5271, 2170, 3953, 1669, 8708, 6119, 7858, 7835, 5745, 7922, 4404, 6511, 5499, 6434, 6257, 1376, 364, 8672, 9103, 8956, 8759, 4740, 2338, 9841, 1680, 9838, 8007, 108, 450, 7020, 8334, 8066, 486, 5652, 4996, 2117, 1486, 6373, 7823, 7072, 3139, 8289, 276, 2885, 2316, 8554, 291, 2137, 6410, 1221, 3709, 5839, 7814, 3706, 677, 9812, 5866, 5174, 1019,1892, 4128, 1291, 9316, 7906, 4531, 2883, '6767, 2068, 2237, 7235. Nadalje je bilo izžrebanih 34 dobitkov: ser. št. Din ser. št. Din 4312 74 75.000— 1219 48 2.000— 1352 61 500— 2224 73 500, 8122 85 100— 9240 41 100, 3479 61 100— 7992 23 100— 255 22 100— 4386 70 100— 84 82 100— 3233 31 100— 7302 35 100— 9688 28 100. 1525 21 50.— 2453 82 50— 4519 26 50— 6441 65 50— 5703 53 50— 7705 3 50— 1760 61 50— 6202 66 50. 8774 99 50— 5914 92 50— 3234 75 50— 9703 6 50— 3933 86 50— 5103 11 50. 5361 44 50— 2110 89 50— 1733 46 50— 1111 36 50, 6831 84 50— ' 3994 62 50— * Vasovalca je obstrelil. V eni zadnjih noči je Karlo France, posestnikov sin iz Brengove, v družbi tovarišev popival v gostilni Jakoba Kožarja v Kunovi pri Negovi. Zaužiti alkohol je ^družbo ojunačil za ponočno vasovanje. Sklenili ,so, da se zglasijo pri Tončki Slekovčevi v Kunovi. |Ko se je družba napotila proti posestniku Francu ^Slekovcu v Kunovi, je naletel na družbo, treh [moških, med katerimi sta bila tudi Franc Sleko--vec in Jožef Kreft iz Kunove. Kakor je dognala prožniška preiskava, je Franc Karlo brez povoda začel kamenjati na cesti stoječo moško družbo, pri čemer je zadel Slekovca v glavo, Jožefa Krefta .pa je nato, ko je prispel do njih, s kamenjem precej poškodoval na glavi in vratu. Medtem je Slekovec pobegnil pred nasilnežem in se potem doma odpravil k počitku v seno. Ker se je bal, da pride za njim Karlo in ga napade, se je ob- orožil z lovsko puško. Kmalu je prispela Karlova družba in začela klicati Tončko, ki jim pa ni hotela odpreti. Ko je šel nato France Karlo okrog hiše, je opazil Franca Slekovca. Karlo je potegnil žepni nož ter skočil za Slekovcem, ki je oborožen s puško zaklical grozečemu Francetu Karlu prav po vojaško: «Stoj!> Ker Karlo ni obstal, je Slekovec ustrelil in zadel Karla v dlan levice in v desno stran trebuha. Poškodovani France Karlo je zbežal k sosedi Antoniji Fleisingerjevi ter tamkaj obležal. Slekovec je pogledal okrog hiše še za ostalimi fanti in udaril Janeza Simoniča po hrbtu in glavi s puškinim kopitom. Tovariši so Franceta Karla zjutraj prenesli k zdravniku doktorju Vilku Weixlu pri Sv. Trojici. Franc Slekovec se je drugo jutro sam napotil na orožniško postajo ter ovadil zadevo. Ker ni imel orožnega lista, mu je bila puška odvzeta. Za poškodbe se bo zagovarjal pred sodiščem. Huda avtomobilska nesreča Podstarešina Jugoslovenske gasilske zveze Jernej Vcngust mrtev, šest potnikov ranjenih. Preteklo nedeljo popoldne je gasilska deputa-cija s podstarešino Jugoslovenske gasilske zveze Jernejem Vengustom, višjim poštnim kontrolorjem v Celju, slovesno otvorila Gasilski dom v Veliki Pirešici. Ko se je deputacija okrog 19-30 vračala z gasilskim avtomobilom v Celje, je na cesti med Levcem in železniškim prelazom v Medlogu, prav blizu, kjer se je leta 1931. pripetila avtobusna katastrofa, prehitela nekega moto-ciklista, ki je pa nagajal ter vozil sem in tja. Šofer je v hipu, ko je motociklist krenil ob stran ceste, pognal, medtem pa je motociklist zopet zavil na desno stran tik pred avtomobil. Šofer je hotel preprečiti karambol ter je z vso silo zavrl, da je avtomobil popolnoma okrenilo nazaj proti Pe-trovčam. Posledice tega silovitega okreta so bile strašne. Karoserijo avtomobila je kar razbilo in vsi, ki so bil v njem, so v loku odleteli na cesto. Višji poštni kontrolr in II. podstarešina JGS Jernej Vengust je priletel tako nesrečno, da je obležal na mestu mrtev. Kleparskemu mojstru Antonu Korbarju je počila lobanja, hude poškodbe pa sta dobila tudi trgovčev sin Franc Karbeutz in slikarski mojster Bogomir SchmoS' ser. Lažje sta bila ranjena dimnikarski pomočnik Josip Masfnak in vrtnar Ivan Gradišar, poškodoval pa se je tudi Vengustov sin Mirko. Celjski reševalni avtomobil je je takoj odbrzel na kraj nesreče in prepeljal ranjence v bolnišnico. Korbar se bori s smrtjo, Gradišar, Mastnak in Vengustov sin so pa po prvi zdrftvniški pomoči lahko odšli domov. spod Ljudevit Muzek kot načelnik ptujske gasd-ske župe, ki je govoril o vzvišenem pomenu in namenu gasilstva. Tudi sreski načelnik g. doktor Bratina, ki je prihitel na slavnost v družbi narodnega poslanca g, L. Petovarja, je v svojem govoru naglasil nacionalni in kulturni pomen organizacije gasilstva. Za tem je bil sprevod in mimohod gasilcev pred kumico in dostojanstveniki. Po slavnostnem obedu v Sokolskem domu, kjer so bile izmenjane prisrčne zdravice, se je vršila vaja domačih gasilcev z novo motorko. Slovesnost je bila zaključena z velikim narodnim slavjem. j Za izredno lep potek in uspeh skrbno pripravljene in dobro organizirane slavnosti gre našim gasilcem vse priznanje, posebno zahvalo pa smo dolžni predvsem kumici g. Dragici Zadrav-čevi in njenemu soprogu, banovinskemu svetniku g. Jakobu Zadravcu, ki je prevzel pokroviteljstvo nad prireditvijo. Oba sta s svojo znano velikodušnostjo in radodarnostjo znatno pripomogla, da je slovesnost v moralnem in gmotnem oziru tako dobro uspela, kakor tudi k temu, da smo dočakali motorno brizgalno. IZ POPOTNIKOVE TORBE PRISRČNO GASILSKO SLAVJE V SREDIŠČU. Središče, 25. septembra. Preteklo nedeljo je bil za nas Središčane pomemben dan, kajti bila je končno izpolnjena davna želja naših tržanov: središka gasilska četa je dobila motorno brizgalno ter se na ta način uvrstila v red onih gasilskih čet, ki to pridobitev že davno imajo in za katerimi je, žal, pod težo razmer doslej zaostajala. Nedeljska svečanost je ob najkrasnejšem soln-čnem vremenu in ob veliki udeležbi domačinov in sosedov, zlasti gasilcev, uspela nad vse pričakovanje. Dopoldne je odslužil domači župnik, prečastiti g. p. Alfonz Klemenčič OT. službo božjo v sre-diški kapeli ter slovesno blagoslovil novo brizgalno, ki ji je kumovala gospa Dragica Za-dravčeva, nato pa nagovoril na trgu pred kapelo postrojene gasilce in zbrano ljudstvo z lepim, globoko zasnovanim govorom, ki se je, kakor vsa cerkvena slovesnost, vseh globoko dojmil. Po cerkveni slovesnosti so pozdravili zbrane geste in rojake načelnik središke gasilske čete g. Anton Kolarič, g. Martin Rakuša v imenu občine in go- MORAVŠKE NOVICE. Moravče, septembra. Naša krajevna organizacija JNS je imela nedavno soboto zvečer v dvorani Zadružnega doma lep sestanek, katerega se je udeležilo mnogo članov in prijateljev našega pokreta. Poročala sta sreski predsednik stranke g. Ravtar in narodni poslanec g. Cerer. Njunim izvajanjem smo sledili z vso pazljivostjo in zanimanjem. Dobili smo pojasnila na mnoga pereča gospodarska vprašanja. Živahno smo posegli v debato in med drugim izrazili željo po takojšnji ustanovitvi Kmetske zbornice. Dokler ne ugodijo tej zahtevi, tako dolgo zam«n pričakujemo boljših časov. Gospod poslanec nam je obljubil v tej zadevi pomagati. Gledal bo tudi, da moravška dolina ne bo zapostavljena pri izvajanju javnega dela, s čimer bo pomagano tistim, ki živijo od dnevnega zaslužka. Sličen sestanek se je vršil drugo jutro v Pečah, katerega sta se udeležila gospod poslanec in gospod predsednik Ravtar. Takoj nato pa sta se odpeljala k Sv. Trojici, kjer sta prisotstvovala blagoslovitvi novega vodovoda, za katerega gre v prvi vrsti zahvala ta-mošnjemu rojaku, senatorju g. dr. Rožiču. Posestnika Jožefa Avblja v Gabrijah pod Limbarsko goro je zadela huda gospodarska nesreča. Pri kuhanju žganja je šinila iskra v slamnato streho in. na mah je bila v plamenu vsa hiša. Posestniku je zgorela vsa obleka, pa tudi žito in in oprava. Udarec je tem hujši, ker poslopje ni bilo zavarovano. — V nedeljo 30. septembra je umrl po daljšem hiranju in pešanju v 86. letu starosti g. Franc Orehek, posestnik in gostilničar v Moravčah. Mož, ki ni poznal razburjenja, je bil znan po svojih obilnih življenjskih skušnjah daleč naokoli. Predvsem je slovela njegova poštenost; ljudje so mu zaupali in iskali pri njem nasveta. Gostilna pri «Kavku» je bila vedno dobro obiskana. Blagi pokojnik je bil odločno naprednega mišljenja. Njegovo življenje je bilo posvečeno umnemu gospodarstvu. Bil je soustanovitelj moravške hranilnice in posojilnice leta 1896. kakor tudi mlekarske zadruge in gasilnega društva, čigar član je ostal do smrti, ter je bil odlikovan s srebrno svetinjo. Blagemu možu ohranimo časten spomin, preostalim pa naše iskreno sožalje! ___ POLJANSKO PISMO. Poljanska dolina, konec septembra. Kakor drugod, kot slišimo pripovedovati, tako se je skušalo tudi tu v naši dolini z ustanavljanjem novih strank. Obljub je bilo pri teh poskusih prav. veliko. Pa kdor veliko obeta, navadnej malo da. Seveda je bilo ob takih prilikah tudi veliko zabavljanja na sedanje stanje, kakor da vse krade, kar ima količkaj priložnosti pri vladi ali kateri že koli javni ustanovi. Za najvnetejše pripadnike teh novih strank so se prijavili v ve- liki večini nekdanji najvnetejši pripadniki in zagovorniki prejšnje klerikalne stranke v dolini in kaj slabi zagovorniki državnega in narodnega edinstva, za katerega zdaj kar gore. No, bomo videli, kaj nam bo prinesla prihodnost, sicer je pa za zdaj vse nekako potihnilo in se uneslo. Kar smo v največjem poletju pogrešali, lepega in solnčnega vremena, smo ga dobili šele zdaj na jesen. Sicer je tudi zdaj prav prišlo, da dozore zadnji jesenski pridelki, kakor ajda, ki se ponekod že žanje in obeta še dosti pridelka, in drugo. Letina obče v dolini letos še ne bo preslaba. Pa kaj, ko vsi ti pridelki nimajo v primeri z delom in trudom nobene prave cene. Posebno hud udarec za prebivalstvo v dolini je tudi to, kar je bilo nekdaj glavni in največji dohodek večjih posestnikov in zaslužek revnejših, ker je še vedno zastoj v lesni kupčiji. Zato stoje vse žage, ki so rezale v boljših časih noč in dan. Slabo je tudi z živino, četudi se goji glede mesa tu prvovrstna živina. Poleti, med počitnicami, pa dolina od Poljan do Zirov nekaj let sem kar oživi po tujcih leto-viščarjih. Res, da letos ni bilo kaj ugodno vreme za to, a kljub temu jih je bilo povsod prav lepo število. Četudi so cene v vsakem oziru zmerne, se denarni promet vendar le poveča. Tudi več počitniških kolonij je bilo v dolini. Mladina je bila prav zadovoljna in se je vračala kaj okrepčana in oživljena, saj e v dolini že toliko let sem dobro zdravstveno stanje. Imamo več 901etnikov še prav zdravih in čilih. Kakor tarejo skrbi posameznike, tako je tudi z občinami. Tudi te so v težavnem položaju. Zahtev vedno več, občinski dohodki pa Tazmeroma vedno manjši. Treba je skrbeti za šole, občinske ubožce, pota n še veliko drugega. Ker pa je naša Poljanska dolina tako rekoč ob državni meji, bi bilo le na mestu in pravično, da se na pristojnih mestih ozirajo na te občine in jim kolikor mogoče pomagajo, ker same po večini ne bodo zmogle tega.. ; ^ASTO DOMAČIJO JE ZAŽGAL. J e ž i c a, konec septembra. P^ekli četrtek zjutraj je v Stožicah, občina Jezica, zapel rdeči petelin na gospodarskem poslopju posestnika Mihe Čarmana, po domače Gu-zija. Goreti je začelo na podstrešju gospodarskega poslopja, ki je priključeno stanovanjski hiši. Na pomoč so prihiteli takoj gasilci z Ježice, ki so rešili gospodarsko poslopje. Iz goreče hiše so odnesli vso opravo. Zgorelo je samo ostrešje, kljub temu pa znaša škoda okrog 50.000 dinarjev. Posestniku Mihi Čarmanu je zgorelo pred štirimi leti gospodarsko s slamo krito poslopje. Mož je takrat dobil samo 2300 Din zavarovalnine. Kljub temu pa si je zgradil lično novo hišico, zaradi česar se je seveda nekoliko zadolžil. Gospodarska kriza je pritisnila tudi na njega in tako se je naenkrat znašel v obupnem položaju, iz katerega ni videl izhoda. Dolgovi na hiši, doma pa osem otrok, ki jih je moral preživljati. Čarman je ugibal, kako bi se rešil iz te stiske. V hipni duševni zmedenosti je včeraj zažgal lastno domačijo. Orožniki, ki so prihiteli na kraj požara, so takoj spoznali, da je bil ogenj podtaknjen in so Čarmana zaslišali. Ves obupan in skru-šen je priznal svojo nepremišljenost, rekoč: — Nisem imel drugega izhoda! Mož je svojo domačijo sicer zavaroval za primer požara, toda zadnjih dveh obrokov zavarovalnine ni plačal in revež najbrž ni slutil, da bi ne dobil zavarovalnine, tudi če bi ogenj ne izbruhnil po njegovi krivdi. Zdaj so ga izročili sodišču, a doma je zaplakalo osem otrok ... Dobra dresura. Lastnik menežarije: «Velik uspeh sem dosegel v dresiranju tigra in ovce, ki sem ju imel zaprta v skupni kletki.* Obiskovalec: «Ali sta se dobro razumela?* Lastnik menežarije: «Včasih se je pokazala razlika v značaju. V takih primerih je bilo treba kupiti novo ovco.* Naša Westfalska kolonija Prijazno pisanje nemškega čsopisja o delu naših westfalskih rojakov za zbližanje med Jugosloveni in Nemci. — Izredno lepo uspela jugoslovenska prireditev v Hervest-Dorstenu. E s s e n, septembra. Naša kolonija se je znala uveljaviti, da uživa med domačini splošen ugled in spoštovanje. Najboljši dokaz temu je pisanje raznih poruhrskih listov, ki prav prijazno govore o naših rojakih. , Ko se je v preteklem mesecu proslavil v Marlu jugoslovenski dan, o čemer je " V Franklinu so pokopali 521etno Ano Zelezni-kovo iz Lomna pri Krškem. V Ameriki je bivala 20 let in je zapustila moža, sina in hčerko. Prav tam je umrl tudi 64letni Anton Poznajelšek, ki je bival v Ameriki 32 let. V New Yorku je umrla Margareta Seršenova, stara 51 let in doma iz Moravč. Zapustila je moža in štiri otroke. 31. avgusta je preminila v cvetu mladosti, stara 24 let, Ivanka Klavsova v Clevelandu. Po-kojnica se je rodila v Ameriki, njena mati pa je doma iz Goriče vasi pri Ribnici. Po hudem trpljenju je za poledicami raka umrl v Calumetu Pavel Špehar. Pokojnik se je rodil na Vrhu pri Vinici. Štel je 63 let. blatne, da jih skoraj ni mogoče uporabljati za hojo. Krivda je največ na tem, ker je do združitve občin bila samosvoja občina tudi najmanjša vas. Tako majhne občine pa so bile gospodarsko prešibke, da bi posvečale posebno skrb svojim cestam. Po komasaciji občin pa so se razmere iz-premenile. Nastale so velike občine, ki bodo laže skrbele za dobre ceste. — Sedaj bodo občinski odbori sestavljali svoje proračune in glavna skrb občinskih odborov mora biti, da, kolikor dopuščajo današnji težavni časi, posvetijo posebno pažnjo ureditvi cest in stavijo v ta namen primerne zneske v proračune. Letina. Na Goričkem je letos prav dobra letina. Vsi poljski pridelki so zelo obilno obrodili, le rži je škodovala zima. Tudi krme je dovolj. Glede sadja pa se ne moremo ravno pohvaliti. Lanska toča je neusmiljeno gospodarila po naših sadovnjakih, zato pa je letos tudi pridelek skromen. Kljub temu pa je cena jabolk nizka, ker je bil izvoz prepozno in slabo organiziran. 15, Rue Lafayette, PARIŠ odpremlja denar r Jugoslavijo najhitreje in po najboljšem dnevnem kurzu. Vrši vse bančne posle najkulantneje. Poštni uradi T Belgiji, Franciji, Ho-landiji in Luksemburgu sprejemajo plačila na naše čekovne račune: Belgija: št 3064-64, Bruxclles; Francija: št. 1117-94, Parisj Holandija: št. 1458-66; Ned. Dienst; Luksemburg: št. 5967. Luxembourg. — Na zahtevo pošljemo brezplačno naše čekovne nakaznice. 56 PREKMURSKI GLASNIK Gospodinjski tečaj. V ponedeljek 24. septembra se je pričel v Pertoči potujoči gospodinjski tečaj kr. banske uprave, ki bo trajal tri mesece. Za tečaj vlada precejšnje zanimanje in vsak dan se prijavljajo nove udeleženke. Dekleta, izkoristite to ugodno priliko, da svoje znanje povečate! Izseljevanje. Znano je, da je Prekmurje naj-gosteje naseljena slovenska pokrajina. Zato pa ne dobe vsi delavci dela doma in so prisiljeni iskati ga v tujini. Zadnje čase je več naših deklet zopet odšlo v Francijo. Vendar opozarjamo dekleta, ki žele iti v tujino za delom, da to prej dobro premislijo, kajti zadnje čase hodijo po Goričkem razni agentje, ki nagovarjajo dekleta in jim obljubljajo lepo, udobno in brezskrbno življenje, ako gredo z njimi služit v Francijo. Vsiljivost in zgovornost teh agentov pa je precej umljiva, zato naj dekleta dobro premislijo, preden se odločijo, da ne bodo pozneje razočarane. Ceste. Že večkrat je «Domovina> pisala o naših cestah. Znano je namreč, da so ceste na Goričkem posebno slabe in kadar nastopi jesensko deževje, so popolnoma poplavljene ali pa tako PROGRAM RADIA LJUBLJANE od 7. do 14. oktobra: Nedelja, 7. oktobra: 7.30: orkester balalajk ha ploščah; 7.45: telovadba (Pustišek); 8.15: poročila; 8.25: orgel, koncert (Arnič B.); 8.55: vetsko predavanje; 9.15: prenos iz franč. cerkve; 9.45: plošče; 10.00: Upliv gospodarske krize na pravni položaj delavca in nameščenca (dr. Bajič); 10.20: vesela reproducirana glasba: klavirski koncert; 10.40: radijski orkester, vmes vokalni koncert M.Rusa; 11.40: Mladinska ura (Mirko Kunčič); 12.00: čas, radijske orkester; 12.30: fanfare jezdnega odseka ljubljanskega Sokola povodom pet-indvajsetletnice obstoja'; 16.00: Desinfekcija kot obrambno sredstvo proti nalezljivim kužnim boleznim (dr. Hribar Leopold); 16.30: radijski orkester, vmes operetne pesmi g. Jankota; 17.30: recitacije: Iz svojih del (J. Kač); 20.00: Aneksija Bosne in Hercegovine; 20.20: vokalni koncert ge. Josipine Sivec, vmes radijski orkester; 21.30: citraškl tercet « Vesna*; 22.00: čas, jedilni list, poročila, program za ponedeljek; 22.15: plošče. Ponedeljek, 8. oktobra: 12.15: slavni tenoristi na ploščah; 12.50: poročila; 13.00: čas, melodije iz raznih dežel (plošče); 13.40: predavanje Narodne Odbrane; 18.00: šramel kvartet na ploščah; 18.30: Bukarešti, vzhodni Pariz (Zdenko Aljančič); 18.50: radijski orkester; 19.30: Davorin Trstenjak in dr. J. E. Krek; 19.50: čas, jedilni list, program za torek; 20.00: prenos opere iz Zagreba, v odmorih čas in poročila. Torek, 9.oktobra: 11.00: Šolska ura: Potovanje s kolesom iz Ljubljane do Plitvičkih jezer (Jagodic Vojko); 12.15: orkester citer in mandolin na ploščah; 12.50: poročila; 13.00: čas, slovanski skladatelji na ploščah; 13.40: predavanje Narodne Odbrane; 18.00: Zabavni feljtoni (Niko Pirnat); 18.20: radijski orkester; 19.00: Otroška ura (ga. Gabrijelčičeva); 19.20: Kaj cvetke sanjajo (plošče za otroke); 19.50: čas, jedilni list, program za sredo; 20.00: Jugoslovenska gledališka umetnost; 20.20: Slovenski vokalni kvintet, vmes radijski orkester, čas in poročila; 22.30: angleške plošče. Sreda, 10. oktobra: 12.15: operetne pesmi na ploščah; 12.50: poročila; 13.00: čas, vesele pesmi (plošče); 13.40: predavanje Narodne Odbrane; 18.00: komorna glasba, radijski kvintet; 18.30: harmonika pri nas in drugod (plošče); 19.00: Ob stoletnici združenja trgovcev v Ljubljani (R. Do-stal); 19.20: plošče; 19.30: Naše selo; 19.50: čas, jedilni list, program za četrtek; 20.00: prenos opere iz Ljubljane, v odmoru čas in poročila. Četrtek, 11. oktobra: 12.15: polka je ukazana (polke in valčki na ploščah); 12.50: poročila; 13.00: čas, vesele pesmi na ploščah; 13.40: predavanje Narodne Odbrane; 18.00: Literarna ura: Ideja demokracije v književnosti (prof. France Vodnik); 18.20: pogovor s poslušalci; 18.50: plo- šče po željah; 19.30: Naša nacionalna glasba; 19.50: čas, jedilni list, program za petek; 20.00: prenos iz Beograda; 22.00: čas, poročila, lahka: glasba (plošče). Petek, 12.oktobra: 11.00: šolska ura: Z zložljivim čolnom po Plitvičkih jezerih (Tone Se-liškar); 12.15: zvoki iz Amerike (plošče); 12.50: poročila; 13.00: čas, instrumentalne solistične točke na ploščah; 13.40: predavanje Narodne Odbrane; 18.00: Odlomki iz Črne gore (Vladimir (Regally); 18.20: radijski orkester; 19.00: Jovan Cvijič; 19.20: Pa se zavrtimo, (plesna glasba); 19.50: čas, jedilni list, program za soboto; 20.00: Sčhumannove duete pojeta gdč. Korenčanova in g. Brandstatter; 20.45: radijski orkester, vmej čas in poročila. Sobota 13. oktobra: 12.15: Nekaj za nas, nekaj za vas (pester reproduciran koncert); 12.50: poročila; 13.00: čas, nekaj za nas, nekaj za vas (plošče); 13.40: predavanje Narodne Odbrane; 18.00: radijski orkester; 18.30: Zgodovina slovenske glasbe (Zorko Prelovec); 18.50: radijski orkester; 19.30: Moderna jugoslovenska književnost; 19.50: čas, jedilni list, program za nedeljo; 20.00: Zunanji politični pregled (dr. Jug); 20.20: tamburaški orkester, "vmes poje kuplete g. Bučar; 21.30: radijski orkester, vmes čas in poročila. MALI OQLASI Prodajamo na obročna odplačila švedske posnemal-nike za mleko in brzoparil-nike za krmo. Sprejmemo potnike. «Tehna», Ljubljana, Mestni trg št. 25/L Pletilne stroje prodaj* na obroke Tehna, Ljubljana, Mestni trg št. 25/L Dobra oblačila Vara nudimo za majhen denar. A. PRESKER, Ljubljana, Sv. Petra cesta št. 14. Izdaja za konzorcij »Domovine* Adolf Ribnik ar. Urejuje Filip Omladič. Za Narodno tiskarno Fran Jezeršek,