Političen list za slovenski narod. Po poŠti prejeman velja: Za celo leto predplačan 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., za en mesec 1 gld. 40 kr J administraciji prejeman, velja: Za celo leto 12 gld., za pol leta 6 gld., za četrt leta 3 gld.. za en mesec 1 gld. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gld. 20 kr. več na leto. Posamezne številke veljajo 7 kr. Naročnino prejema upravništvo in ekapedicija, Stolni trg št. 6, poleg »Katoliške Bukvarne". A Oznanila (inserati) se sprejemajo in velja tristopna petit-vrsta: 8 kr., če se tiska enkrat; 12 kr.' če se tiska dvakrat; 15 kr., če se tiska trikrat. Pri večkratnem tiskanji se cena primerno zmanjša-Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo. VredniStvo je v Semeniških ulicah h. št. 2, L, 17. Izhaja vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob »/»6. uri popoludne. V Ljubljani, v torek 14. julija 1891. Imetnik XIX. BIeiweisova slavnost. Ce kdo med Slovenci, gotovo nepozabni »oče naroda slovenskega", dr. Janez Bleiweis vitez Trsteniški, priznani voditelj v narodni borbi, zasluži dostojen spomenik v beli Ljubljani, v hvaležen in vspodbuden spomin prihodnjim rodovom. Tedaj se bode Slovenija oblekla v praznično odelo, zastopniki slovenski bodo gotovo prihiteli iz vseh pokrajin, izkazat spoštovanje in hvaležnost vzornemu in po delih neumrlemu rodoljubu. Slavnost, katero je priredilo minolo nedeljo »Pisateljsko podporno društvo", ni imela tega vseslovenskega značaja in je bila prirejena Ie v ožjem okviru, a navzlic temu zvršila se je lepo in dostojno. Kakor emo že včeraj omenili, prišle so opoldne razne deputacije in društva z zastavami v sprevodu 8 čitalniškega vrta čez Kongresni in Turjaški trg, šentjakobski most in Stari trg »Pred Škofijo" ter se razvrstile pred hišo št. 16, v kateri je živel pokojni dr. Bleiwei8; hiša je bila prav lepo s preprogami okrašena, občinstva se je zbralo na stotine. „Slavec" je zapel kantato, katero je v ta namen zložil dr. Benjamin Ipavec. Nato je gospod deželni poslanec Luka S vetec stopil na oder ter tako-le govoril: Častita g o s p 6 d a , dragi rojaki! Povabljeni od našega »Pisateljskega društva", zbrali smo se danes, da zaznamujemo s častnim znamenjem hišo, v kateri je živel jeden najboljših sinov matere Slovenije, rajnki gospod blaženega spomina dr. Janez Bleivveis vitez Trsteniški. Ta hiša sicer ni njegova rojstna hiša ; njegova zibelj je tekla v starodavnem Kranju; vendar mu je bila tudi to očetna hiša, last njegovega blagega očeta, s katerim je skupaj bival pod jedno streho, dokler ga ni oddrnžila od njega neizprosna smrt. Tukaj, v tej hiši je začel blagi rajnki svoje trudapolno, a uspešno delo za slovenski narod, ki ga je nadaljeval neprestano, neumorno do svojega zadnjega vzdihljaja, skoro celih 40 let. Predaleč bi zašel, ko bi Vam hotel, častita gospoda, na drobno razlagati, koliko dobrega da je prišlo v tistem času iz te hiše slovenskemu narodu; koliko da je storil za-nj blagi rajnki kot pisatelj, kot vrednik »Novic", kot vodja v borbi za narodne pravice. Le na kratkoma naj omenim, da je on, kakor njega dni Valentin Vodnik slovečega spomina, narod naš izobraževal vsestransko, učil ga vsega, kar mu je potrebno za življenje, ob jednem pa širil narodno zavest in ljubezen do materinega jezika med vse stanove; budil in učil je kmeta in obrtnika in trgovca, priprosto ljudstvo in gospodo. Zbral je on okolu sebe vse, kateri so hoteli in mogli kaj delati za narod. Za katerega-koli je zvedel, da zna kaj koristnega spisati, ou ga je nagovoril in privabil v kolo narodnih delavcev. Tako so postale njegove »Novice" sčasoma pravo središče vsega literarnega življenja slovenskega; jezika in oblik »Novičnih" poprijeti so ae polagoma vsi Slovenci, Kranjci kot Korošci, Štajerci kot Primorci, ter smo tako pod modrim vodstvom njegovim dobili Slovenci skupni literarni jezik. Tako smo, sicer razdeljeni v razne dežele, v duševnem oziru postali jeden narod; tako je nastala v duhu in mislih zjedinjena Slovenija in on je nje pravi dušni oče. Ko so se z letom 1848. začeli obetati politični in narodni svobodi boljši časi, od tedaj smo videli blagega rajnkega na pravem mestu vsega političnega in narodnega gibanja; vodja je bil »Slovenskemu društvu", „Sloven8ki Matici", »Čitalnici ljubljanski", prvomestnik klubu narodnih poslancev deželnega zbora; z jedno besedo, trden steber, na katerega se je opiralo vse naše narodno prizadevanje. Časi so bili mnogokrat tudi nevarni in Slovenstvu silno neprijazni in treba je bilo prav ujegove previdnosti, njegove zmernosti, da je kakor spreten krmar srečno vodil narodno ladijo tur jo ohranil nepoškodovano mej jeznimi valovi sovražnih nam vi- harjev. Zakaj tudi njemu se je očitalo mnogokrat, kakor še nam dandanašnji, da ne misli pošteno za Avstrijo, da ga miti ruski rubelj, da je državi nevaren itd. Ali kar so mu očitali in s čimur so ga pred svetom črnili, tega, tako je podoba, sami niso verjeli; zakaj, ko so nastali za Avstrijo hudi časi, ko so jo z orožjem napadali zunanji in notranji sovražniki, tedaj se je vse zaupljivo oziralo vanj, in ta hiša bi vedela povedati, tedaj so obiskovali jako imenitni gospodje dr. Janeza Bleiweisa, preverjeni njegove čiste ljubezni, njegove nepremične udanosti do cesarja in Avstrije, ter klicali, naj pomaga narod vnemati za brambo države. Njegovo tako mnogostransko, tako obče koristno in uspešno delovanje našlo je pa sčasoma tudi hvaležno priznanje. Bil je odlikovan ne samo od občin in društev, domačih in inostranih; tudi mogočni vladarji držav so ga častili in sam naš presvetli cesar ga je odlikoval z redovi in ga naposled povzdignil v plemeniti stan. Zlasti pa je bil izredno spoštovan in stavljen od naroda slovenskega, ki ga je sploh imenoval svojega očeta. Ta hiša je priča, kako naudušeno, kako srčno mu je izkazoval narod naš čast in hvaležuost v najobilnejši meri. Mi se namreč danes v tretje praznični zbiramo pred to hišo. V prvič je bilo ob njegovi 70letnici, ko so prihiteli naši rojaki iz cele Slovenije, pa tudi zastopniki naših slovanskih bratov od juga in severa čestitat in poklanjat se odličnemu Slovencu in Slav-janu ter so ob sijajni bakladi iz tisoč in tisoč hvaležnih src naudušeni živio-klici doneli po tej okolici. V drugič je bilo ob žalostni priliki, ko se je v črno zavila bela Ljubljana in so ž njo žalovale vse druge slovenske pokrajine ter je neprezirna množica narodovega očeta s solznimi očmi spremljevala k večnemu počitku. Danes pa smo se zbrali, da odkrijemo vzidano spominsko ploščo kot trajni spomin, da je ta hiša dušno zjedinjeni Sloveniji očetova hiša, ter kot vidno tudi poznim potomcem sveto znamenje naše nikdar prenebljive hvaležnosti LISTEK. Ponotni kralj. Francoski spisal A. de Lamothe. (Dalje.) Hoppy zmajal je z glavo: »Previdnost bo prepozno prišla", mrmral je, »duhovniki so že zoper nas I" »Ljudstvo se bode moralo prepričati, da se zanj potegujemo — to je vse", de doktor. »Za trenotje pa je najvažnejše, da Peter kmalu v Ameriko pride." »Kedaj in kje bo prihodnje zborovanje?" „Prihoduji torek — v .golobnjakn'. V štirih dnčh našel me boš pred nočjo s premitnikom na travniku pod ,Vrhom' na levi strani. Pokazal mu bom vhod v jamo, da spravi našo zalogo notri. O svojem času naredili bomo tam tovarno za stre-ljivo." »In vaša iznajdba?" »Tako daleč še ni — a nekaj uspehov že imam, poglej!" — Učenjak vstane, prinese iz laboratorija stekleničico z rudečo tekočino, katere nekaj kapljic vlije na desko. Tekočina je začela hlapeti in kaditi se, deska se je bila vnela. »Izvrstno!" zakliče Tobija. »Nikakor, prehitro se vname, dim je premoč&n; požigalec bi se ne mogel umakniti o pravem času in bi ga zasačili. Potrebujemo pa sredstva, ki bi po preteku nekaj ur vnčl predmet in sicer brez kakega duhd!" »Ah, ko bi mogli kaj takega iznajti; kako lepo bi se požigalo!" .Izumel je bom, brate, prej ali pozneje!"-- Ko je sledečega dne uboga Brigita pogumno stopila v kabinet, bil je doktor že izšel; neprijeten | duh širil se je po sobi, na pol sežgana deska je ■ ležala tu, na kateri so se poznali kremplji.--- »0 še danes bom zapustila to hišo, ako tudi sredi pota umrjem!" godrnjala je starka. »Kristijana ne bom prebivala pod streho, pod katero gotovo enkrat v mesecu zahaja on!" Rekši poveže vse ; svoje imetje v robec. Zaneti še ogeuj in pristavi podzemljice in vodo. Ravno hoče zapustiti hišo, ko se vrne doktor. — Njegovo obličje ni kazalo ni-kakega znamenja, da občuje s samim »ta črnim". V roki je držal torbico z ravnokar vjeto ribo. Veselega obraza jej reče: »Pripravite mi to za kosilo, danes ne grem nikamor!" Brigita globoko vzdihne, vrže svojo culico v kot in veselo dela ves dan. Z nočjo se zopet povrne nje bojazen, ali bilo je prepozno, da bi se bila upala na prosto. Zaprla se je v kuhinjo, a nocoj ni bilo nikogar. Ko je drugo jutro nesla mleko, sreča jo vikarij; naznani mu, da hoče službo zapustiti. »Zakaj hočeš zapustiti svojega gospoda?" »Oj, tako sem nesrečna!" »Ali si lačna pri njem?" vpraša vikarij. »Nasprotno, gospod, jedi mi celo ostajajo." »Ali te tepe?" „Nikoli še mi ni rekel žal besede!" »Kaj pa?" »Oh ta žvepleni vzduh, in —" »Ti noriš, Brigita — ali si pa tako neumna! Ker me prosiš svčta, svetujem ti, da ostaneš pri svojem gospodu!" »Ako bi vam pa povedala, kaj sem videla?" Vikarij zmajč z rameni. »Nimam časa, a svetujem ti, ostaui, kjer si!" Brigita je torej ostala v službi. Več noči ni bilo čuti sove. Eno noč učenjaka ni bilo doma. — Ob štirih popoldne dospel je jahajoč h koči ovčar-jevi. »Tu bom pustil svojega konja; ali sta ona dva prišla?" »Katera?" »Mih&l in Tobija!" »Gori sta in čakata." »Dobro, imaš kaj jedi?" do vzornega, po delih svojih neumrlega rodoljuba. Naj se torej odgrne zavesa, mi pa zakličemo iz globine srca: Vekoma naj živi dr. Janeza Bleiweisa viteza Trsteniškega spomin; njegovemu imenu večna čast in slava! Eo govornik konča, razlegajo se trikratni navdušeni »slava"-klici po trgu, mej tem pade zavesa s pomeniške plošče, ki ima napis: V tej hiši je živel dr. Janez Bleiweis vitez Trsteniški in dne 21. novembra 1881 umrl. Pisateljsko društvo. 12/7. 1891. Ko je »Slavec" odpel Jenkovo »Molitev", odšla so vsa društva in deputacije v istem redu čez Val-vazorjev trg, Mesarski most in Slonove ulice nazaj v čitalnico. (Koneo sledi.) Katoliško tiskovno društvo v Ljubljani. (Dalje.) Preostaje mi, čč. gg. društvenikom po navadi prošlih let kratko sporočiti še o stanju naših zavodov : tiskarne, bukvarne in knjigoveznice. Tiskarno našo smo spopolnovali tudi letos z nakupom raznih črk in okraskov, klišejev itd., tako da more vsako delo lično izvršiti. Pridobiva si zato več in več zaupanja pri slavnem občinstvu in imela je za sedanje število stavcev vedno dovolj dela. Letos se tiskajo v njej naslednja perijodična dela: »Duhovni Pastir" s prilogo, »Slovenec", »Domoljub", dr. Lampetov ilustrovani »Dom in Svet", »Laibacher D i o e c e s a n-blatt" z »Zgodovinskim Zbornikom", Kržičeva »D etoljub" s prilogami in »A n g e 1 j-ček". Izmed drugih večjih del, katera je naša tiskarna od zadnjega občnega zbora natisnila, imenujemo: dr. Lampetovo »Dušeslovje" II. zvezek, »Drobtinice" 1. 1890, Jan. Zupančičev »Kruh nebeški" v IV. izdaji, in istega pisatelja »Dušo spokorno" v III. izdaji; Cigonovo „Skrbi za dušo", »Vestnik družbe sv. Cirila in Metoda" 1. 1890, Cirilskega »Pomladne glase", Jeran-Zamejčevo »Stezico v nebesa" v IV. natisu; »Sv. čudodelnik Anton P a-dovanski", »D i r e c t o r i u m" in »Catalo-gus Cleri" ljubljanske škofije-za 1891. Nekatere teh knjig in brošuric so se razširile gotovo ne brez velikega sadu med narodom v velikem številu, n.pr. priloge »Detoljubove": »Ali znaš?", »Dobra spoved" in »Podobica sv. Alojzija". Te zadnje se je natisnilo 39.000 I Gledč tiskarne moram še omeniti, da je meseca avgusta minolega leta v veljavo stopila nova pogodba med ljubljanskimi lastniki tiskarn pa sotrudniki-tiskarji. Vsled te pogodbe se je plačilo stavcem in tiskarjem povišalo ter znaša v naši tiskarni sedaj na leto 500—600 gld. več, kakor prej. Slavnemu občinstvu smo hvaležni, da je tako rado naročalo svoje potrebščine v naši tiskarni. Posebej zahvalimo knezoškofijski ordinarijat, ki nam je tudi letos toliko dela naklonil, in vse p. n. ta- I sebnike, ki so nam z naročili skazovali zaupanje. Kakor smo v prejšnjih letih poudarjali, zopet letos ponovimo, da je društva najresnejša skrb, naročnikom vsikdar po zmernih cenah pošteno postreči. ; Ce gg. društveniki pri kateremkoli naših zavodov . kdaj kakšno nepriličuost zapazite, ste s tem uljudno naprošeni, odkritosrčno odboru naznaniti, da se morejo slučajni nedostatki takoj odpraviti. V bukvami naši se od zadnjega občnega zbora ni ničesar bistvenega spremenilo. Pač pa je zopet letos dopolnila zalogo najboljših knjig; litur-gičnih, molitvenikov, bogoslovnih in raznih drugih vžd. Posebej naj omenim, da ima vedno v zalogi malo da ne vse novosti slovenskega slovstva. — V upravništvu ima tudi letos dr. Mahničevega »Rimskega Katolika", ter s tem kolikor-toliko tudi pomaga širiti prava krščanska načela v javnem življenju, slovstvu, šolstvu, politiki itd. Oba zavoda: »Katoliško Tiskarno" in »Katoliško bukvarno", oziroma njiju lastnika: »Katoliško tiskovno društvo", je slavna c. kr. deželna sodnija na odborovo prošnjo meseca avgusta I. I. vpisala med uradno potrjene obrtne in trgovske firme. O prodajalnici in knjigoveznici naši v Ničmanovi hiši naj samo opomnim, da sta prav tako vravnani, kakor sta bili pod prejšnjim lastnikom. Se celo službujoče osebstvo v njih smo prevzeli od pokojnega Ničmana. Naj bi se le tudi zaupanje, katero je užival pokojni lastnik, ohranilo zavodoma I Če uvažujete, častiti društveniki, precejšnje troške, ki jih ima društvo, ne morete odboru v zlo jemati, če se z ozirom na nakup nove hiše in zidanja lastne tiskarne obračamo na Vašo požrtvovalnost. Prosimo torej: podpirajte društvo neposredno s pristopom kot dobrotniki in ustanovniki, z darovi, s porabo naše tiskarne in bukvarne, in posredno, razširjevaje, naročaje in tudi duševno podpirajo »Slovenca" in »Domoljuba". Kolikor več naročnikov bosta imela lista, toliko manj podpore od društvene strani bodeta potrebovala. Naročnikov pa si bodeta toliko več pridobila, kolikor boljša bodeta gledd vsebine in kolikor bolj se bodemo trudili jih razširjati. Brez dvoma je v današnjih dneh imenitna naloga dušnega pastirstva, širiti med vernike dobre, krščanske časnike in tiskovine. Ker pa vdmo, da tisti, katori sadi in kateri priliva, sta nič, Bog pa je, kateri rast daje (Prim. I. Kor. 3, 7), izročajmo društvene zavode in težnje pogostokrat varstvu in blagoslovu božjemu, da se pod njegovo mogočno roko lepo razcvitajo in obilo dušnega in časnega eadii donašajo narodu našemu!" (Dalje sledi.) Delavsko vprašanje. Okrožnica papeža Leona XIII. (Dalje.) 26. Cerkvena društva. Pred očmi so nam tukaj mnogovrstna društva, družbe in cerkveni redovi, ki so se v prejšnjih časih porajali na cerkvenih tleh, naprave cerkve in pobož- Mož privleče izza kota pol ubit lonec s pod-zemljicami, prinese posodico mleka in steklenico potheena. Učenjak sčde na štor, jč in pije, vrže mu šiling na mizo in pravi: »Hvalo ti, brate, Bog s teboj !" »Bog vas ohrani!" odgovori pastir. Z vrečo na rami in okovano palico v rokah stopal je učenjak do visokega vznožja navzgor, obhodil ga in dospel na drugi strani na majhen travnik, kateri se je proti morju zSžil v ozko stezo. Po tej stezi dospel je na skalo, ki je daleč čez morsko nabrežje molela; hoja po njej je bila opasna. 30 korakov dalje razširila se je steza zopet v mal travnik, katerega pa je skoro čisto pokrivala štrleča pečina. Tu sta sedela Tobija in Mih&I. »Semkaj!" veli doktor, ko ju je posebnim pozdravom ogovoril. Začudena vstaneta, kajti mislila nista, da je tam kak vhod ali izhod. Doktor odgrne grmičje in prikaže se jim razpoklina, skozi katero so vzlezli. Zopet so bili na trati, a ta je bila tako globoko pod prvo, da se z nje ni videla. V ozadju odpiralo se je temno žrelo — vhod v velikansk, tdman prostor. »Ne hodita dalje!" svari doktor. »To je pravi kraj," Iz žepa vzame tri stožce, postavi je na tla, ob rokav potegne z glavico onih užigalic, ki le tlč, a plemena ne dajo, ter jo pritisne k stožcu. Na mah razsvetlil se je velikanski prostor. — Moč čaro-dejne palice ne mogla bi ustvariti lepšega prizora! Obok od samega kristala in alabastrovih kapnikov, od katerih je kakih 20 segalo do tal — svetil se je v zeleni luči, kakor smaragdna palača v pravljicah. Na sredi bila je lokva z najčistejšo vodo. Mih&l in Tobija nista bila pesnika, a pri tolikej krasoti nista mogla svojega glasnega začudenja udu-šiti. Z ostalima dvema stožcema spremenil je doktor smaragdno palačo v diamantno in rubinovo. — Doktor se je pasel na začudenju svojih tovarišev, ki sta, nevešča o preminjavi svetlobne barve, gledala nepremično to njima novo čudo. Potem veli prižgati bakle ter ju vSde v vse prostore obširne jame, ne da bi jima kazal krasoto, marveč da se posvetujejo, kam bodo to in ono postavili, V tem preiskavanju opazi Mih&l luknjo, katero bi v sili lehko porabili za izhod; posebno, ako bi Angleži tovarno za strelivo zasledili. Skrivne kote, pokrite z alabastrovimi ali kristalnimi kapniki, določili so za shrambe oglja, žvepla in solitarja. — Tovariši so si na to prisegli strogo i molčanje o tem — pripravili si ležišča in pospali. j (Dalje slždi.) j nega mišljenja njenih otr6k. Koliko blagoslova da so donašale, o tem spričuje preteklost do današnjih dnij. Nravni značaj njih namena pravi že pameti sami, da imajo za svoj obstanek natorno in neovrgljivo pravico. V kolikor pa so verske družbe, ima izključno le cerkev pravico določevati o njih. Vlade nimajo do njih nikakih pravic in vzlasti nimajo nobene pravice, lastiti si njih zunanje oskrbovanje. Pač pa so dolžne države take družbe spoštovati in jih varovati; dolžnost jim je braniti jih, da se jim v kakem slučaju ne zgodi kaka krivica. Žalibog, da smo vzlasti v zadnjem času gledali, kako vse drugače se je godilo. Po mnogih krajih je državno oblastvo postopalo proti družbam s krivičnimi in nasilnimi naredbami omejevalo je njih prostost s sovražnimi postavnimi določili, kratilo jim je stališče in pravice pravne osebe ter jim drzovito ropalo njih imetje. Do tega imetja pa ni imela nedotakljivih pravic le cerkev, marveč tudi ustanovniki in dobrotniki, ki so svoje doneske odločevali v one dobrodelne namene in naposled oni, za katerih korist so bile naprave ustanovljene. Zaradi tega ne moremo, da ne bi izjavljali pritožbe proti tem krivičnim in pogubnim ropom. Posebno žalostno pa je, da se boj napoveduje miroljubnim in vsestranski koristnim društvom katoliških mož ob istem času, ko se poudarja, da je društvena svoboda splošno zakonito dobro, ob istem času,' ko se dovoljuje v najširši meri vživanje prostosti Veri sovražnim in državi nevarnim društvom. ■<' Najraznovrstnejše zadruge in zveze se porajajo v naših časih vzlasti med delavci, in sicer v veliko večjem številu, kakor nekdaj. Odkod da imajo nekatera svoj spočetek, kam da merijo, po katerih potih da se razširjajo, o tem nam ni tukaj preiskovati. Pač pa moramo opozarjati na splošno z dejanji podprto mnenje, da se mnoga taka društva klanjajo jednot-nemu, skrivnemu vodstvu, ter da imajo naprave, ki niso primerne blagru vere in države, ki imajo namen, delo dobiti popolno v svoje roke in tako v zadrego in bedo spravljati značajne delavce, ki nečejo k njim pristopiti. n Zato vidijo krščansko misleči delavci, da morajo postati ali udje društev, ki v nevarnost stavijo njih vero, ali pa morajo sami snovati društva, da se z združenimi močmi uprejo grdemu, a po natančnem načrtu določenemu stiskanju. Vsak, ki neče v nevarnost staviti najdražjih svetinj človeštva, mora spoznati, da so taka društva zelo času primerna in zaželjena. 27. Katoliška društva. Jasno spoznavajo mnogi možje zahteve časa in zato se pečajo s proučevanjem socijalnega vprašanja; zaslužijo pa prav posebno pohvalo za požrtovalnost, s katero iščejo in poskušajo sredstva, da bi ž njimi zamogli nižjim stanovom polagoma zboljšati njih stanje. Mi gledamo, kako pomagajo povsod, kjer vidijo pri družinah in posameznih nesrečo in slabo gmotno stanje. Hvalevredno se trudijo pri obeh delih vtrjevati dolžnostno čutilo in pokorščino do zapovedi svetega evangelija. Te božje zapovedi namreč oblastno omejujejo pohlep po uživanju in nezmernost ter vkljub vsem neenakostim med društvenimi stanovi vzdržujejo mirne medsebojne razmere. Vrli možje se zbirajo na shodih, da se posvetujejo, kako delovati v korist delavcev in kaka dnevna težka vprašanja gospodarskega življenja polagoma ugodno reševati. Podrugod se je vzbudilo hvalevredno prizadevanje , urediti v društvih rokodelce in delavce, podpirati jih s svžtom in dejanjem v ta namen, da jim je stalno in pošteno delo zagotovljeno. Školje pa spodbujajo vso to delavnost ter ji dajejo posebno zaslombo s svojo veljavo. V imenu škofovem sodelujejo gled6 na versko stran vrli udje svetnega in samostanskega duhovništva pri vodstvu društev. Tudi ne manjka bogatih katoličanov, ki so blagodušni podporniki in tovariši delavskih stanov, ki znatne svote porabljajo za snovanje in razširjanje društev;. 8, tem zagotavljajo delavcu, ki se vdeležuje, reden in dovoljen dohodek, da, omogočijo mu celo, da tudi za starost prihfani kak krajcar, ki ga oprosti skrbij. Ni treba še le poudarjati, koliko koristij je že do sedaj doneslo to raznovrstno iskreno delovanje, Z ozirom na to gojimo najlepše nade za prihodnost, le da se bodo društva po številu množila, in da bodo modro vre-jena. Država pa naj jim naklanja svojo varujočo desnico, a naj se ne vtika v njih notranje razmere; tuji zunanji vplivi namreč lehko vničijo življenje, ki mora izvirati iz notrin, iz svojega principa (početka). (D»|je slždi.) Politični pregled. V Ljubljani, 14. julija, lotran)« dd&el«. Položaj kmetskega stanu. Dva dunajska dnevnika tožita, kako se slabo kmetom godi, in trdita, da so se mej kmeti že začele razširjati socija-iistične ideje. Na to opaža konservativen tednik, da bode položaj kmetskega stanu vedno slabši, če se bodo podpirala le parniška podjetja, katera so s slabim gospodarstvom zalezla v dolgove, za kmete se pa ne bode ničesa storilo. »Češko kmetsko društvo". V nedeljo je bil v Pragi shod »Češkega kmetskega društva". Tega shoda se je udeležilo kacih 150 kmetov. Prvi je govoril odbornik Alfonz St'asoy in je hudo napadal politiko mladočeškega kluba. Državni poslanec Herold je opravičeval Češke državne poslance. Rekel je, da se jako potegujejo za kmetijstvo. On jako spoštuje kmete, ali pomisliti je treba, da njegova stranka ne more ničesa storiti, ker je nikdo ne podpira. Vse delovanje moralo se bode preložiti v deželni zbor. Vprašanja, ki se tičejo zboljšanj kmetskega stanu, so v tesni zvezi z narodnimi in dr-žavnopravnimi vprašanji. St'asny je jako ostro odgovarjal. Rekel je, da so kmetje mislili, da bo konec praznim tolažbam, ko pridejo Mladočehi v državni zbor. Sedaj se pa vidi, da Mladočehi neso nič boliši za kmete, kakor so bili Staročehi, ki so tudi le obetali,- pa ničesa storili. Naj mari kmetje čakajo še sedem, deset let? Herolda jeSt'asnyjev govor silno razburil. Videlo se mu je, da je bil jako vznemirjen, ko mu je odgovarjal. Rekel je, da za to ne. gre, če ima St'asny kaj dobička od delovanja Mladočehov, da ga bode imel le narod češki. Če pojdejo Mladočehi v opozicijo, bodo to storili gotovo le iz važnih uzrokov, zaradi cenejše živinske soli pa tega ne bodo storili. Če pa narod z njegovo stranko ni zadovoljen, on in njegovi somišljeniki radi odlože mandate. Ta govor Heroldov pa ni napravil nobenega vtisa. Koj za njim je govoril neki kmet, ki je zopet hudo napadal državne poslance. Vsi drugi kmetje so mu pritrjevali, kakor so poprej St'asnyju. Taki govori v tem društvu so pomenljivi, kajti ta društvo je mnogim mladočeškim poslancem pri volitvah pomagalo do zmage. Mi smo že ob volitvah slutili, da bode to društvo Mladočehom še delalo preglavice, kajti mladočeški vodje so baš v tem društvu kmetom obetali stvari, katerih doseči ne morejo in se tudi ne strinjajo ž njih programom. Omeniti še moramo, da )e ta shod sprejel resolucijo, da bi se vgak kmet prisilil, naj pristopi kaki kmetijski korporaciji. Reformit uprave na Ogerskem. Generalna debata o reformi je končana in vladna predloga se je sprejela za podlago nadrobni debati. Jedva je bilo glasovanje končano, že je več poslancev skrajne in zmerne opozicije predlagalo, da se zborovanje državnega zbora odloži do septembra. Vlada se je izrekla odločno proti temu. O teh predlogih se danes glasuje v zbornici. Tnanje držav«. Vatikan. »Temps" hoče vedeti, da demokratska načela vedno bolj odobrujejo v Vatikanu. Predsednikom katoliških shodov se bode baje naročilo, da naj skušajo razširiti svoj vpliv na širše katoliške ljudske.kroge. Grenobelski škof Fava se je pa izrazil proti nekemu francoskemu časnikarju, da ni nobenega- uzroka, da bi monarhiji dajali prednost pred republiko. Restavracija je prognala jezujite in prostozidarstvo ni nikdar tako cvetelo, kakor pod julijskim kraljestvom in za druzega cesarstva se na Francoskem tudi cerkvi ni dobro godilo.— K temu mi druzega ne pristavimo, da cerkev ne začenja še le zdaj razširjati svojega vpliva na vse kroge, tem- j več je zmiraj tako delala. Turčija in Bolgarija. Turški sultan je , vsprejel v oficijelni avdijenci bolgarskega finančnega J ministra Načeviča iu pa bolgarskega diplomatičnega ; agenta Vulkoviča. To pa ni brez vsega političnega ! pomena. Odkar so Bolgari spodili kneza Aleksandra, 1 še ni sultan vsprejel nobenega bolgarskega dosto- i janstvenika v javni avdijenci. Misliti si tudi pač smemo, da sultan tega ni storil, da bi ue bil vora-šal za sv&t zastopnikov nekaterih velevlastij. Ruski veleposlanik Nelidov bode bajč protesloval zaradi te avdijence pri Porti. Turška vlada sevčda bode z lepimi besedami skušala potolažiti ruskega zastopnika, zagotavljaje mu, da avdijeuca je brez večjega političnega pomena. Rusija. Žitomerski gubernator je ujezdnim oblastvom poslal okrožnico, v kateri jim strogo določuje, da naj ostro postopajo proti Židom. Če se ne bodo ravnali po tem ukazu, smatralo se bode, da so se dali podkupiti in začela se bode proti njim disciplinarna preiskava. Poslednji stavek pač čudno osvetljuje razmere v ruskih uradih. Tako imenovani »vzjatki" morajo pač biti še vedno jako v navadi, če se je zdelo gubernatorju potrebno, v posebni okrožnici svariti uradnike pred podkupljivostjo. Staro zlo je tako ukoreninjeno, da se ne d& iztrebiti, v zvezi je nekako s sedanjo rusko upravo. Vsi ukazi gabernatorjev tudi temu ne bodo naredili konea. Poprej razmere ne bodo bolje, da se uvede parla- j ment, kjer se bodo lahko podobne nerodnosti spra-j vile javuo v razgovor, da se potem ne bodo dale več potlačiti. Izvirni dopisi. Z Dolenjskega, dne 12. julija. (Deželna učiteljska skupščina. — Volitev odposlan c e v.) Slavni deželui šolski svet se je po preteku jednajst;h let vendar odločil, da zopet Jeden-krat zboruje deželna skupščina učiteljev. Ako pomislimo nazaj, moramo nehote priznati, da se je v teku jednajstih let veliko izpremenilo, saj toliko se gotovo več ne nemškutari, kakor isti čas. Opazovati smo imeli priliko ueučitelji, še bolj p» tudi učitelji, kako se je čestokrat uporabljevala postava, katera se je na podlagi tedanjega sklepa uradne deželne učiteljske skupščine, po našem de-želuem zboru bila napravila, — mislim tukaj postavo z dne 9. marca 1879, katera je krajnim šolskim svetom vzela pravico, voliti si učitelje — v pravem pomenu besede. Pripomnim uaj samo toliko, kakor poizvem, da je bil pri istej deželnej skupščini v tej zadevi poročevalec učitelj g. J. Š. iz Višnje gore, kateri se je mnogo trudil, da bi bil potrebo te postave dokazal ter tako dognal do sklepa, da naj se krajnim šol-škim svetom vzame pravica, voliti si učitelje. Tudi sedaj se volijo odposlanci v razpisano deželno učiteljsko konferencijo, ki bode zborovala dnč 1. iu 4. seutembra t. I. v belej Ljubljani. Skupščina bode sevčda imela čisto drugi obraz, uego pri zadnji deželni učiteljski konferenciji; kajti takrat so večinoma nemčurji in mlačneži zastopali kranjsko učiteljstvo kot odposlanci; sedaj bodo pa odločni slovenski učitelji v čisto drugem razmerju ondi. Kar je meni dosedaj znano, izvoljeni so samo slovenski učitelji. Dne 8. julija t. 1. so tudi učitelji litijskega šolskega okraja pod svojim vrlim nadzornikom gosp. Bezlajem v Litiji zborovali. Tudi oni so si izbrali dva odposlanca v gori napominano skupščino, iu sicer gg.: Jerneja Ravnikarja, vrlega narodnjaka, pa prejšnjega — — nemčurja J. Š. iz Višnje gore. Je li to mogoče in gotovo? Da! Z jednim glasom. (neki učitelj mi je zatrjeval, da s svojim glasom) je prodrl ter tako postal odposlanec. Povsod se nemčurjem daje slovo, le v litijskem šolskem okraju so gg. učitelji zopet »jednega nemčurja na solnce srečno pritirali", — pa z velikim — velikim uaporom. Pa ga imate!! Pazljivo bode nemčurskega odposlanca — menda jedinega — vsakdo imel na videku pri deželni učiteljski konferenciji, ki se za razvoj šolstva briga. __Q. Dnevne novice. V Ljubljani, dnč 14. julija. (»Katoliškemu tiskovnemu društvu") došli so te dni iz trebanjskega dekanata od raznih prečast. gg. darovi, katere je gosp. duhovni svetnik in župnik Miha Tavčar toliko namnožil, da nam je pošta izročila veliko svoto s t o i n petd eset goldinarjev v društvene uamene. —• Iz Škofje Loke pa nam je poslala dobrotna roka s to ta k v prospeh krščauskega tiska. Vsem velikodušnim dobrotnikom : Bog povrni! (Še jedenkrat: Slovenščina v stolnici tržaški) »Edinost" št. 55 t. 1. odgovarjajoč ua dopis v »Slovencu" št. 151 t. I. pod gorenjim naslovom pravi: „Mi nismo uikdar trdili, da je sedanji gosp. župnik (namreč sv. Justa) kriv na ominozui naredbi ško-iijstva, ampak smo le konstatovali, da se je to zgodilo za časa župnikovanja moža, ki je poznan kot odličen Hrvat. Ni morda to res ?" — Da, res je, namreč to, da je sedanji g. župnik odličen Hrvat. ter da ni on kriv »ominozne naredbe"; toda vprašam: Zakaj pa »Edinost št. 48 z dne 17. pr. m., kjer v uvodnem članku sicer po pravici piše proti tej za nas resnično žalostuej naredbi, mej drugim pravi, da »kar se ui hotelo dovoliti in se je dosledno odklaujalo, dokler je pri sv. Justu župnikoval Italijan, dovolilo se je lahkim srcem sedaj, ko župnikuje tam mož, ki je po vsej Istri na glasu kot dober Hrvat in kojega smo dosedaj prištevali vernim sinom rodu svojega?" Gospoda, sedanji župnik ni kriv te naredbe, to sami izpoveste; zakaj ste ga torej stavili v uvodni članek? Zakaj ga primerjate njegovemu predniku, o katerem pravite, da je bil Italijan, kar, mimogrede omeujeuo, ni resnično? Zakaj pravite: »kojega smo dosedaj prištevali ! vernim sinom rodu svojega"? Torej ga sedaj ne ' prištevate več tem vernim sinom, iu ako ga ne pri-i žtevate več, je moral pač kaj zakriviti po Vašem i mnenju? Ker se pa v omenjenem članku »Edinosti" 1 št. 48 »pro bono pacis" govori izključljivo le o ; slovenščini v našaj stolni cerkvi, treba je dosleduo i te krivde iskati le v naredbi, da naj se odpravi slovenska propoved in petje, torej je po Vašem mnenju g. župnik resnično kriv te naredbe. Iz tega pa sledi, da ni res, da „niste nikdar trdili, da je sedanji g. župnik kriv na ominozni naredbi škofij-stva." — Dalje trdi »Edinost" št. 55, »d a j e g. župnik predložil svoje sporočilo, ko je že izšla g 1 a s o v i t a u a r e d b a , ne pa prej." Ta trditev prvič ni resnična: tržaški mestni župau je objavil dotično naredbo škofijstva pri javni seji dne 11. junija t. 1. (cfr. »Edinost št. 47), prej pa o tej naredbi v javnosti nikdo ui vedel, dotično župnikovo sporočilo pa je bilo predloženo sredi meseca marca t. I.; torej kaj je bilo prej? Drugič pa, ko bi tudi bilo resnično, da je g. župi.ik stoprav po objavljeni naredbi predložil svoje sporočilo, kaj sledi iz tega? Da je on v vsi stvari čisto nedolžen, kakor je v resuici, ker v tem slučaju je bila na-redba dovršena reč, prej nego je kdo župnikovo sporočilo prečita). — »Edinost" pravi tudi: »Grajali smo gosp. župnika, ker bi se bil moral rajši odpovedati ua svoji časti, nego na svoje rame vzeti ,odium' glasovite naredbe." Da je to mnenje izrazil odličen isterski duhovnik, je resnica, tudi pisalcu teh vrstic dobro znana še prej, nego jo je »Edinost" objavila. Ta »od i um" pa župnika ne more zadeti, zato, ker ni on zakrivil te „glasovite naredbe", marveč je storil vse, kar je bilo v njegovi moči, da bi se ta uaredba zabranila. Ravno zato pa je nerazumljivo, da „o zadevi jako dobro poučeni" ljudje ta »od i um" na župnika zvračajo. Ako so omenjeno naredbo izdali vzlic »silnim argumentom" župnikovim, mar menite, da bi bil odstop župnikov to naredbo zabranil? Gotovo ue! S tem korakem bi župnik res očitno pokazal svojo odločnost, stvar sama bi pa še več trpela; značaj-nega moža dolžnost je, vstrajati na bojišču, na pa skriti se pred sovražnikom. Gosp. župnik je storil svojo dolžnost v svojem sporočilu, ki menda dovolj ! jasno govori, tu je bil »dosleden do skrajnosti". Župnik torej nima na vsej stvari nikake krivde, kar je sicer »Ediuost" sama priznala, seveda v protislovju s svojo prejšnjo iziavo v? št. 48, iu da smo to, namreč župnikovo nedolžnost^okazali, nam za sedaj zadostuje. — Ker pa bi morala biti »Edinost", ki vendar zastopa katoliško slovensko ljudstvo, nič manj »goreča v verskih zadevah", kakor je »Slovenec", zato pustimo njej, ki I je »o zadevi jako dobro poučena", naj ona reši nalogo, da »ožigosa one, ki so izdali uaredbo, toliko nasprotno interesom vere in cerkve". (Nemško-konservativna politika) Pod tem naslovom piše dauašnji »Grazer Volksblatt": »Slučajno smo dobili v roke št. 31 Lieubacherjevega »Volks-freund" a, v katerem zopet Lieubacherjevi proroki priporočajo, naj se uemški katoliki ločijo od Poljakov, Cehov, Slovencev in aristokratov ter združijo ' pod Lienbacherjevim vodstvom kot nemško-katoliška 1 stranka. Alah je Alah in Lienbacher njegov prerok. ! Mi se ne moremo ogreti za otročjo misel, da bi se moglo kaj storiti za katoliško stvar izven kake večine. Ker sta Ebenhoch in Dipauli pokazala opozicijsko veselje, takoj je pričel Lieubaher svariti. Da, edmi Lienbacher vedno pogodi pravo, vsi drugi so j »izdajalci". (Razstava ženskih ročnih del) na osemrazredni dekliški šoli pri sv. Jakobu je odprta še jutri dopoldne. Opozarjamo na to razstavo, ki priča o marljivosti učenk in učiteljic. (Iz Wlirishofena) se nam piše: Do 12. t. m. : je prišlo sem nad 6400 bokikov iskat zdravja. Slo-i vencev nas je 15. (Iz bosanske Dubice) nam piše rojak: Mesec juuij je bil pri nas mrzel in suh, da je vse v rasti zaostalo. Vsled toče je žito tudi nejednako zrelo, zato je žetev poznejša, krompir pa jako reven. Prvi dež smo dobili du<5 4. julija, v bližnji okolici pa je debela toča strašno zmlatila pridelke, pobila več drobuice in celo dva otroka, ki se nesta mogla rešiti pod krov. Miren dež smo dobili še le 10. julija ; opomogla si bode vsaj koruza, glavni živež Bosancem. Veliko škodo je napravila posestnikom Telegrami. Dunaj, 14. julija. V včerajšnji seji konservativnega kluba so naglašali zastopniki vseh skupin nerazdružljivo skupnost. Mnogoštevilno zbrani člani so načelniku Hohen-wartu priredili navdušeno ovacijo, za katero se jim je zahvalil in obljubil, da hoče tudi v prihodnje na čelu kluba z vsemi močmi zagovarjati skupna načela. Solnograd, 13. julija. Danes je bil slovesno posvečen namestni škof dr. Katsch-thaler; navzoča sta bila knezoškofa graški in celovški. Karlovi Vari, 14. julija. Princ Ferdinand je odpotoval po določenem vsporedu v Grastein, kjer ostane tri tedne. Budimpešta, 14. julija. Zbornica je s 188 proti 88 glasovom sklenila takoj pričeti nadrobno razpravo o upravni predlogi. živinska bolezen, ki se je iz Slavonije zanesla tudi v naš kraj; počepalo je je nekaj glav goveje živine. Ljudje so v veliki stiski, ker ne morejo ničesa prodati in jih prehudo tare desetina. Že zadnjič sem sporočil, da so se Turki uprli krivičnemu desetarju; dobili smo boljšega in pravičnejšega moža, ki ima več srca za nas. (Železnico Celje-Šoštanje-Velenje) nameravajo otvoriti dne 21. novembra, kakor nam javlja naš poročevalec, a ne že 21. septembra, kakor se mu je izpod peresa zmuznila beseda za naš sobotni list. Sedaj še nam pristavlja, da se stavba škarp in drugih zidov izvršuje razmeroma lahko, ker dotični kamen dobivajo v področju železnice; blago je za oko jako lepo in je barve zelene. V pogledu na živahno gibanje pri delovanju železnice posreduje pošta dvakrat na dan promet za Celje-Velenje-Šoštanje. (Iz Dola) pri Hrastniku se nam poroča, da je občinski zastop dne 11. t. m. soglasno imenoval za častnega občana velezaslužnega in občespoštovanega g. Frančiška viteza GossIeth-Werkst;itten-a. (Sklep I. mestnega slov. otroškega vrtca) v Ljubljani bode v četrtek dne 16. julija t. 1. s sveto mašo ob 8. uri zjutraj pri sv. Petru, potem pa mala skušnja in razstava raznih ročnih del do 5. ure popoldne v učilnici na sv. Petra nasipu št. 65. Vstop je vsakemu dovoljen. (Sklep II. mestnega slov. otroškega vrta) v Ljubljani bode dn^ 16. julija t. 1. s sveto mašo ob V* 10. uro v stolni cerkvi. Po sveti maši bode mala skušnja in razstava raznih ročnih del do 6. ure popoldne v Poljskih ulicah št. 10, I. nadstropje. (Na Zidanem Mostu) je žandarmerija zasačila ono žensko, ki je minoli teden osleparila ljudi v Šmartinem in na Savi, ter jo odvedla v zapor v Litijo. (Trinajsti občni zbor cecilijanskega društva) bode dn u. n a j s k a borz a. Dnč 14. julija. Papirna renta 5%, lti% davka . . . Srebrna renta 5%, 16% davka . . . . 92 gld. 85 kr . 92 75 „ Zlata renta 4%, davka prosta . . . . . 111 15 „ Papirna renta b%, davka prosta . . . Akcije avstro-ogerske banke, 600 gld. . . 103 io :; . 1031 Kreditne akeije, 160 gld....... _ London, 10 funtov stri....... . 117 50 „ Napoleondor (20 fr.)....... 33 „ Cesarski cekini ......... 57 „ Nemških mark 100......, . n 65 „ Dni 13. julija. Ogerska zlata renta 4%.......105 gld. 45 kr. Ogerska papirna renta 5 %......101 „ 80 „ 4% državne srečke 1. 1854., 250 gld. . . 134 „ — „ 5% državne srečke 1. 1860.. 100 gld. . . 149 „ — „ Državne srečke 1. 1864., 100 gld.....179 „ 25 „ Zastavna pisma avstr. osr.zem. kred. banke 4% 97 „ 20 „ Zastavna pisma „ „ „ „ „ 4*/,% 100 „ 60 „ Kreditne srečke, 100 gld.......186 „ 50 „ St. Gen6is srečke, 40 gld.......60 „ 75 „ Ljubljanske srečke, 20 gld.......20 gld. 50 kr. Avstr. rudečega križa srečke, 10 gld. . . 17 Rudolfove srečke, 10 gld.......20 Salmove srečke, 40 gld........61 Windischgraezove srečke, 20 gld.....49 Akcije anglo-avstrijske banke, 200 gld. . . 158 Akcije Ferdinandove sev. želez. 1000 gl. st. v. 2745 Akcije južne železnice, 200 gld. sr. . . . 103 Papirni rubelj .......... 1 Laških lir 100..........46 60 „ n 25 „ 50 75 „ 50 " 28'/, , 50 „ .MERCDR' icmenjarnična delniška družba na Dunaju, I., VVollzeile štev. 10. Najk.ilantnejše se kupujejo in prodajajo v kursnem listu navedeni vrednostni papirji, srečke, valute in devize. ■■T Kužna naročila izvršd se najtočneje. "M Za nalaganje glavnic priporočamo: 4% gališke proplnaoljske zadolžnloe. 4 '/,% zastavna pisma peštanske ogerske komer- cijonalne banke. 4'/a% komunalne obveznioe ogerske hipotečne banke z 10* premijo. Na te papirje daje posojila avstro-ogerska banka in podružnice njene. 1860. leta srečke. Serijsko žrebanje že dn6 1. avgusta. Promese na cele srečke.....gld. 14'/, l «n 50 kr kolek na petino srečke..... „ 4 / K leK- Glavni dobitek gld. 300.000 avstr. velj. Premijsko žrebanje dni 2. novembra.