Stev. 24 Ptuj, 15. junija 1956 Letnik IX Glasilo SZDL ptujskega okraja — Uprava in uredništvo Ptuj, Lackova ulica 8 — Telefon 156, NB Ptuj Stev. 643-T-206 — Ure- juje uredniški odbor — Odgovorni urednik Janez Petrovič — Rokopisov ne vračamo — Tiska Mariborska Uskaraa — Cena 10 din — Letna naročnina 500 din, polletna 250 dinarjev Okrajni ljudski odbor je na včerajšnji seji razpravljal o uvedlii novih laks Zaradi uravnovošenja tjržnilh raznier, enakomernejše davčne obremenitve posameznih kmeč- kih gospodarstev in da se z edccaiomi^dmi ukrepi doseže večje investiranae za dvig kme- tij^slce prodzvodnsje ter boijse vzdrževanje javnih cest, je Zvezni izvršno vset poleg dru- gih ukrepov letos februarja iz- dal todi uiredbo o spremembah in dopolnitvah taftosne tairife za- kona o taifcsaih, s katero je uve- del davek na imetek, ki ga pia)6ujejo privatna kmečka Sf>- spodarstva in drugi laistmiki ob- davtčtenega premoiženja. S to ixne^>o je Zvseznd Izvršni svet tudi pooblastil oikrajne ljudske odbore, da lahko pradpišejo ob- činsfce taSsse za potrdfla o last- ništvu in zdravju živine (živin- ske potne liste), za C5estna mo- toma vozila in za pse, in to z istkn namenom, kaJcor veilja zvessne t^cge. Ker je predpisana višja zvez- na taksa za pse v mesrtih kot v v^aeSa., so okrajna ljudski odbo- ri v zvezi s plačilom te taikise pooblaščeni določiti tudi območ- ja mest. Poleg navedenega pa morajo okrajni ljudski odbori za svoje območje določiti, ka- t:eio že uveljavljenem okrajnem odloku o obnovi vinogradov opro.ščeni plačevanja dohodnine za dobo 4 let od obnovljenih vinogradov, kar pa ne velja za nevinorodne predele. Razumljivo je, da bo taiksana hibridno trto v vinorodnih pre- delih višja, ker ima družba in- teres, da v vinorodnih predelih žlahtna trta čimprej zamenja zdravju škodljivo samorodnico. Sčasoma pa se bo morala samo- rodnica tudi v nevinorodnih predelih umakniti ekonomsko in zdravstveno koristnejši kul- turi, kot je n. pr. sadno drevje. V zvezni in^bi je namreč do- ločeno, da bodo lastniki vino- gradov s hibridno trto plačevali takso v razponu od 3 do 5 din samo za prvih 5 let. Po pl^eteku tega roka pa bo znašala ta taiksa za vse vinograde s hibridno trto 5 din od trte, ne glede na to, aH je vinograd v vinorod- nem aii nevinorodnem predelu okraja. Poleg tega pa ugotovi finančni organ občinskega ljud- skega odbora število hibridnih trt na podlagi povprečnega šte- vila trt, ki se po navadi sadijo na 1 ha površine v tistem kra- ju, ne pa s štetjem teh trt. Dokler bok) še obstajali vino- gradi s hibridno trto, bodo te takse dohodek občinskih ljud- skih odborov, ki ga bodo porar- bdli za pospeševanje kmetijske proizvodnje. ZNIŽANJE OBČINSKE TAKSE NA ŽIVINSKE POTNE LISTE Po drugem predlogu odloka o občinskih taksah za potrdila o lastništvu in zdravju živine, ^ cestna motoma vozila in za ps^ pa se dosedanja občinska taksa na živinske potne znižuje, kar določa že omenjena zveziva uredba, da sme znasaiti oibčiriska taksa na živinske potne hste največ 20 odst. od zvezne takse. Po navedenem predlog« okraij. odloka ne.j- bi znašala občin- ska taksa, ne glede na to, aJi gre živina v domači promet ate pa v tujino, za konje in goveda 40 din, za žrebeta in teleta 1' dinarje^', za prašiče glede na težo od 5 do 30 dm in za ostalo drobnico 5 din. Enaka taksa naj bi se plačala glede na vrsto živine tudi za prenos lastnim^oe pravice na kupca. Za podaljiša- nje veljavnc«ti živinskega pot- nega lista pa se ta taiksa ne plača. Tudi te takse bodo dohodek občinskih ljudsilcih odborov za napredek kmetajsike proizvod- nje. NOVA OBČINSKA TAKSA NA MOTORNA VOZILA Z istim ocflokiom se uvaja no- va občinska taksa za cestna motoma vozila, vikinja pa se sedanja občinska taksa za re^- stradio motornih voziL Nova taksa naj bi znašala za tovorr avtomobile od vsake tone nosil- nosti 1500 din, za tovorne avto- mobilske in traktorske pTiicoli- ce od vsake tone nosilnosti 400 dinarjev, za lahke osebne avto- mobile (do 50 KS) 1000 din, za težke osebne avtomobile 2000 dinarjev, za motorna kolesa od 200 do 400 din, za specialna vo- zila 2000 din, za traktoDHe do 30 KS 1000 din in za traktorje nad 30 KS 1500 dinaarjev. Oproščeaia pa tal bila teh taks moton^i vazHa, fci jih upo- rabljajo enote JLA in Ljudske milice, reševalne' postaje, ga- silska društva, komunalna pod- jetja in ustanove ter argantea- dje Ljiud^e tehnike. Prav taioo se ne bi plačala ta taksa 2a traktorje kmetijskih posestev, kmetijskaii zadrug in kanetijrikih zavodov. Dohodek teh taks bodo otočnv- ski Ljaidski odbori porabili za vzdrževanje občinskih cest. Z istim odlokom se določa tudi občinska taksa za pse, ki na.i bi znašala v mestih 300 din, v v^eh Pa 100 din. Ta taksa se ne plača za pse JLA, ljudske milice ter za rasne Jn lov^ pse. Glede pJaehe tisti tereni in vaški odbori SZDL, ki so dobili tehnični material pred 1. junijem. Zadnji so dobili ta material vaški odbori s terena Hajdina: Kidričevo, Kungota, Skorba, Slovenja vas in Njiver- ce, toda tudi tam akcija lepo uspveva. Najboljši uspeh je doslej po- kazal m. teren SZDL v Ptuju, ki je dosedanji odstotek član- stva dvignil na 96.5 odstotkov vseh volivcev in s tem dosegel gotovo najvižji odstotek vklju- čevanja v območju ptujske občine. Na tem terenu od 622 volivcev le 17 ni vstopilo v član- stvo SZDL, 6a znaša skupno nevčlanjenih samo 3,5 odstotka. Toda te številke še niso zadnja beseda, ker se na III. tCTenu akcija še nadaljuje. Upamo, da tudi ostali tereni v Ptuju ne bodo zaostajali za III. terenočitnice, so pa tudi nekateri vajend, ki že- lijo v svojem prostem času izvajati že neke oblike šušmar- stva. Taki nezdravi pojavi mla- dini samo škodujejo in bo mo- rala delovna inšpekcija posta- viti vprašanja zakonitosti pri postopanju z vajenci ostreje, starši pa se bodo morali do- končno odločiti, da svojega otroka, ki je kot vajenec že ta- ko preveč obremenjen, ne bodo v njegovem prostem času fizič- no izrabljali pri poljskih delih. Sola je izvedla prav tako s pri- stankom obrtne zbornice nabi- ralno akdjo za nabavo osnov- nih sredstev in pri tem predla- gala, da bi prispevali privatni mojstri vajencu 300 din. Doslej se je odzvala le tretjina učnih mojstrov, ki je z razumeva- njem podprla akcijo, med tenri so nekateri prispevali tudi več, ostah pa pomoči niso hoteli nu- diti in ne kažejo naklonjenosti do taborjenja. Podobno stanje je tudi pri državnih obrtnih obratih, od katerih je le nekaj .=;poznalo koristnost počitniške izrabe vajenčevega prostega ča- sa, pri čemer moramo posebej navesti kovaško delavnico Ve- terinarske bolnišnice v Ptuju, ki je prispevala 10.000 din in ima le enega vajenca, Mizarska delavnica Muretinci pa je za 2 vajenca nakazala 20.000 din; nekateri obrtni obrati so naka- zali sorazmOTio nizke zneske, ali pa se sploh niso odzvali. Kljub navedenim težavam bo šola izvedla taborjenje vajen- cev, ker se zaveda potrebe po dajanju take pomoči, kolektivi obrtnih obratov privatni moj- stri in starši pa bodo morali uvideti to potrebo, ker želimo doseči le to, da nudimo delav- ski mladini zdravo razvedrilo in oddih, da si v prostem času pridobi umske in telesne spo- sobnosti za nadaljnje izobraže- vanje S tem bodo naši vajen- d še bolj upoštevali skrb druž- 2_ PTUJ, 15 JUNIJA 1956 v3iiujarji, začnite sedaj, da ne bo prepozno! Zatiranje škodljivcev in bo- lezni na sadnem drevju tekom poletja je važno za tiste sadjar- je, ki želijo pridelati kvalitetno sadje. V bodoče namreč ne amemo več računati z naivnost- jo kupcev sadja, da bodo kupo- vali sadje za vsalco ceno. To se doeodi morda 5-krat v sto letih, ko sadna letina povsem odpove. Na splošno Pa se cene pridel- kom, pa tudi drugemu blagu ravnajo po kvaliteti. Cim kva- litetnejše je blago, pri sadju in vinu igra vidno vlogo tudi okus, teim bolj je talko blago iskano in višje cene dosega. To pa seveda ne velja za ti- ste sad.jarje, ki ne računajo na vtKKVČevanje sadja in jim jc prav, da porabijo sadje doma :*tako. kot je zraslo« in nočejo boljšega in lepšega sadja. Priičaikovati je, da bodo sadje iskali Za izvoz in za domača Ir^^ea v večji meri. Gotovo Je, da bodo kvalitetna jabolka do- segJa lepo ceno, dočim bo sadje slabše kaJ^ovosti slabše šlo v denar. Da nam ne bo žal v jeseni, ko bo že pirepozno, da nismo stari- K \ise'ga. kar bi lahJio za kvali- tetni pridelek, opozarjamo da- nes, ko še ni ptrepozno na nuj- na detka. Kvaliteto plodov bodo te dna začeB unJčevati bolezni, plesen, momlžia in šfcrlup, konec junija Pa prva generacija ameriškega kaparja. Za. to najvažnejše o tem. Bfoniiija sikoduje sadju zlasti v tem, da sadje gnije na dre- vesu iin odpada. Na plodu zapa- zimo beltkasto-sive pikice v knogu. Pikčasta mesta začno gnStt in sadje začne odpadati dedoma neereto. Škrlup (fuzi- kladij — hrasitavost plodov) škoduje listjai, ki odpada, da po- stenejo veje ali celo drevo golo kakor jeseni. Tsko drevo hira, cežroma se positaši, ker so irjena pl5«t9a in želodec (listi) uničeni. njega pljuča in fkgD, Pneokti Druga škoda na plodovih je ta, "da postanejo ra.-pokani, krasta- vi, na izgled neokusni in kra- stavi del ni užiten. To se poja- vi zlasti na hruškah, pa tudi na jabolkah. Plesen jablan škoduje najbolj listom. List se začne zvijati v obliki ladjice kakor v najhujši suši, postane sivkast in se po- suši. Skoda na izgubi lista je ista kot pri škrlupu. Ce list malo zmencamo med prsti, do- bimo duh po plesni o/iroma ix> gozdnih gobah. Jasino je, da plodovi na tako poš^kodovanem drevesu ne dorastejo, temveč ostanej kržljavi in mehki kot goba, brez pravega okusa. Tako drevo brez zadostne listne po- vršine ni sposobno ustvariti za- dostne hrane za razvoj cvetne- ga popja v naslednjem letu, ker je listje uničeno. Obramba mora biti pravočas- na, ko je posamezni del dreve- sa že napaden, je obramba tež- ja, če no že prepozna. Vsa žlahtna sadna drevesa, ki so letos s siadjem obložena, pa tu- di ona drevesa, kjer eono take pojave opazili prejšnja leta. ta- koj poškropimo 7, 1 do 2-odtstot- no žvepleno-apneno broego (na 100 litrov vode 1 do 2 kg broz- ge). Poškropimo zlaisti liste in plodove. Lahko vzamemo tudi polodstotno galično-apneno bro- zgo kot za vinograde. Ameriški kapar daje konec junija, kar je odvisno od to- plote, prve mladiče. Ti mladiči se zasidrajo na plodovih jabolk in hrušk. Na plodovih vidimo v jeseni rdeče pikice, slilčne piku bolhe na kožL Ce hočemo pri- delati prvovrstne plodove, jih moramo zavarovati s iSkropivom v obliiki tekočega pantakana. Škropivo pripravimo iz 100 li- trov vode in 1 l^g tekočega pan- lakana. S tem smo zavaax)vali 1udi sadna drevese in je Tdmska obramba lažja in učinkovitejša. Potrebno je. da v vseh sadno- rodnih predelik preprečimo po- šikodbe listov, bre?. katerih ne bo lep orazvitih plodov, dalje Ix>škodbe p^.odoiv .sarnih, da bo- do os;taIi zdravi, brez krast in rdečih madežev amcrij^kega kaparja. Sedaj je treba podvze- ti vse, če hočemo pridelati lepo sadje in zanj doseči ugodnejšo ceno. Intenzivno sadjairstvo se vedno dobro poplača, ekstenziv- no, brez škropljenja in brez skrbi za kvaliteto pridelka pa nima bodočnosti. Obvarujemo letošnji pridelelk sadja, da bo zdrav in kvaliteten! Uazno opozorilo pridelovofcem Ikromp rlo Koloradski hrošč se je letos pojavil v takšnih nmožinah. kot Se nobeno leto doslej. Zaradi te- ga opozarjamo vse pridelovalce krompirja, da posvetijo zatira- nju tega nevarnega škodljivca vso pozornost prav sodaj, dokler se še niso izlegle ličinke prvega poletnega zaroda. Sedaj namreč samice hrošča odlagajo svoja Jajčeca, iz katerih se bodo prav kmalu izlegle požrešne rdeče li- činke, ki so nevarnejše kot hrošč sam, ker takoj, čim se izležejo, prično objedati listje. Pozivamo vse kmetijske za- druge, da mobili/irajo v»e raz- položljive zadnižnc in privatne škropilnice ter pravilnike ter or- ganizirajo sistematično Škroplje- nje ali pra.4enje vseh ogroženih krompirišč po že danih navodi- lih. Okrajni in občinski LO so dolžni skrbeti za to, da se bo iioloradski hrošč i>ovsod ob- vezno zatiral, l^e tako bo tudi letos mogoče preprečiti šc moč- nejši pojav naslednjega zaroda hrošča ter škodo, ki bi nastala, če tega nevarnega škodljivca ne bi temeljito zatiralt KMETIJSKI INSTITUT SOLE S PRAK- TIČNiM POUKOM m nižje strok, šole priča- kujejo nove kandidate Uspeh v življenju pomeni za iwakogar tudi jrečo in ugodno počutje. Uspeh, za vsakdo doseže le tedaj, če ga delo veseli. Za- radi tega sedaj ob koncu šolske- ga leta 1^5/56 vsi mladi, pomi- sHfce o izbiri poklica, posvetujte se o tem s starši, z učitelji, po- drobnosti pa boste še izvedeli pri Okrajni posredovalnici za delo. Preberite tudi teh nekaj osnovnih napotkov o nekaterih šoJah, ki bodo v letošnjem letu spet sprejele mladino v ul4. Industrijska šola pri Tovarni Litostroj, Ljubljana, in kovinar- sSe» šola Tovarne emajlirane po- sode Celje Sola v obeh krajih traja 3 leta. Kandidati se lahko žznčijo za strojnega ključavni- čarja, strugarja, livarja, model- na mizarja in orodjarja. Po dovršeni šoli učenci postanejo kralificirani delavci v svojem poklicu. Po enoletni praksi ima- jo možnost vpisa v Mojstrsko dok) pri Tehnični srednji šoli v Ljubljani, ki traja 2 leti. Učenci v teh šolah so istočasno zapo- sleni v proizvodnji. Ce pa osta- nejo v proizvodnji, pa lahko po predpisani delovni dobi posta- nejo visoko kvalificirani delavci T svojem pdklicu. Izgledi za za- poslitev eo dobri predvsem v tovarni, pri kateri je šola. Soli imata svoje internate Kolikor pa šola emajlirane posode iz Celja vzgaja kader za proizvod- njo emajlirane posode, je ta po- klic tudi primeren za žensko mladino. Za druge poklice šola žensk ne sprejema. Železniška industrijska šola Marittor in Ljubljana-Šiška. — Učenci teh šol lahko postanejo vozovni pregledniki in stroje- vodje. Teh poklicev za ženske šola ne priporoča, ker morajo delavci pri svojih delih prena- šati težka bremena, ki jih žen- .^kc trajno ne bi zmogle. Z uspe- hom pa se dekleta lahko uspo- sobijo za rezkarje in strugarje na tej šoli. Možnost zaposlitve je doma in v drugih republikah velika. Sole imajo svoj internat, oskrba je dobra in poceni. F. Metalurška industrijska šola Železarne Jesenice, Ravne-Gu- štanj ter Štore pri Celju. Sole usposabljajo absolvente za i>o- klic: strojni ključavničar, obrr.t- ni električar. strugar, livar itd. Možnosti za napredovanje so do- kaj ugodne. Vse šole imaio svo- je internate. Industrijska šola Iskra Kranj vzgaja prav tako za zgoraj ome- njene poklice ter sprejema v s\^ojo šolo tudi žensko mladino. Možnost zaposlitve je dobra v Sloveniji in drugih republikah. Razprava o delu mladinskih orgonlzocii Zadnji petek je OK LMS raz- pravljal o raznih vprašanjih, ki se pojavljajo pri delu z nUadi- no. Prizadevanje OK, da bi pri konkretnem političnem bo- ju za izgradnjo socializma čim bolj angažiral mladinske orga- nizacije na proučevanje in re- ševanje vsakodnevnih proble- mov gospodarskega in F)olitič- nega življenja je, rodila lepe uspehe, obenem pa tudi poka- zala na niz pomanjkljivosti, ki jih bo treba popraviti. Brez dvoma je, da so uspehi, ki so bili doseženi na tem področju, rezultat preusmeritve dela mla- dinskih organizacij n« širšo in raznovrstnejšo aktivnost na vseh popriščih družbene dejav- nosti in pa zaradi novih oblik dela, ki ustrezajo mladini. V nekaterih organizacijah je ta preusmeritev v delu dovedlado poleta in do razvijanja novih oblik političnega in kulturnega in splošnega izobraževanja mla- dine. Vsepovsod, kjer so bila dobra mladinska vodstva, se je mladina seznanjala z važnejši- mi mednarodnimi dogodki, no- tranjo politiko, s ancrnicami razvoja gospodarstva itd. Glede odnosa v gledanju in pomoči ostalih organizacij do mladinske, predvsem pa ZKS in SZDL se opaža zlasti po šestem plenumu CK ZKJ, da se je ta bistveno izboljšal. Organizacije ZK in SZDL danes razpravljata več o mladini, kritizirata nega- tivne pojave, dajeta predloge, vendar pa je opaziti, da še pre- malo gledata na mladinsko or- ganizacijo kot na politično or- ganizacijo, da se nanjo premalo oslanjata in premalo delata v smeri pritegovanja mladine za reševanje različnih vprašanj. Pri občinskih komitejih, zla- sti pri vodstvih osnovnih orga- nizacij se čuti pomanjkanje si- stematičnega politično-ideolo- škega dela. Vodstva mladinskih organizacij so pri tem delu pre- malo samoiniciativna in se še vedno preveč 2:anašajo na na- vodila. Pri tem se vidi, da smo zanemarili kadrovska vpraša- nja, saj so na vodstvih mladi ljudje, ki jim primanjkuje i»- kušenj za delo. Jasno je, da moramo mnogo več delati v tej smeri, če hočemo, da bodo mla- dinska vodstva sposobna voditi organizacijo tako, da bodo predstavljale politično silo na svojem področju. V nekaterih občinah sp to začeli obravnava- ti z vso resnostjo. Več skrbi bo treba posvetiti delavski in vajenski mladini. Z njo je treba sklicevati posveto- vanja in organizirati predava- nja o gospodarstvu, o delav- skem samoupravljanju, o tarif- ni politiki itd. Mladinske orga- nizacije v podjetjih je treba usmerjati v to, da bodo vpra- šanja podjetij aktivneje obrav- navale. Pri letošnjih volitvah v delavske svete in upravne od- bore je bilo izvoljenih mnogo več mlajših ljudi kot doslej. S temi se je treba posvetovati, kajti le na ta način bodo lahko s svojim delom opravičili za- upanje kolektivov. DELO VAŠKIH ORGANIZACIJ Vaške organizacije so dosegle precejšnje uspehe. Organizirale so ali pa sodelovale pri vrsti manifestacij, prirejale izlete, razne kulturne prireditve, pro- slave državnih praznikov, or- ganizirale Titove štafete, usmer- jale mladino v razna društva. Vse to so uspehi, ki so ne- dvonono vplivali tudi na pove- čanje zavesti kmečke mladine. Glavna pomanjkljivost pri delu z kmečko mladino je to, da je ves čas nismo uspeli pritegniti v F>olitično življenje in reševa- nje problemov v občini. Mla- dinske organizacije so premalo Tenega uprav- ljanja. Mladinska vodstva in tudi druge politične organizaci- je so se v dosedanjem delu s kmečko mladino premalo zave- dale, da so v mladinskih orga- nizaciji mladi, cesto neizkušeni ljudje, ki mak) poznajo naso stvarnost, razvoj in osnove, na katerih gradimo socialistične odnose. Zaradi tega se danes ne smemo čuditi, če si marsikate- ri mladinec ali raladinlta razne dogodke ali ukrepe ljudske oblasti razlaga po svoje, iz- ključno s stališča svojih tre- nutnih želja ali pa celo pod vplivom naših nasprotnikov, ki ▼ svoji propagandi izkoriščajo nepoučenost vaške mladine. Vse premalo smo se trudili, da bi mladim ljudem posredovali znanje in jim pomagali izobli- kovati njihovo življenje in značaj. Vse to nas opozarja na potreljo intenzivnejšega politič- nega dela. Od organiziranega političnega dela je v veliki me- ri odvisno, ali bodo ti mladi ljudje dobili jasnejšo predstavo v značaju sprememb, do kate- rih je pri nas prišlo. Od tega je odvisno, koliko bo kmečka mladina spoznala, kaicšna je njena vloga in kakšne so njene (zveznosti v družbenem živ- ljenju. Tu bodo važno vlogo odigrali aktivi mladih zadruž- nikov, ki jim morajo mladinska vodstva posvečati vso skrb in pomagati kmetijskim zadrugam pri ustanavljanju istih. Pri nadaljnem izoblikovanju značaja mladine bodo odigrale mladinske delovne akcije po- membno vlogo. Zato bo mladi- na v okraju letos podvzela raz- ne lokalne delovne akcije, pred- vsem pa gradnjo športnih igrišč. V avgvjstu bo formirana ml-adinska delovna brigada, ki jo bo se.stavljala mladina gim- nazije in vajenske šole, ki bo odšla na delovno akcijo v Ko- per, Na tej seji je OK LMS razre- šil zaradi bolezni dosedanjo članico OK tov. Cizej Štefko iz Kostanja, zaradi nedelavnosti pe so bili izključeni Strelec Alojz iz Markove, Mlakar Rudi iz Tumišča in Kafol Franc Iz Majšperka. Zaradi odhoda v Solo je razrešil dosedanjega predsednika tov. Pajnkiherja. Za novega predsednika je bil izvoljen tov. Golob Franc, do- sedanji sekretar OK LMS, za sekretarja pa tov. Predikaka Jože, dosedanji predsednik Obč. kom. LMS Cirkovce. Z odborniki SZDL od hiše do hiše Kakor drugod, se tudi v 2e- talah vrši akcija za pridobiva- nje novih Članov SZDL, morda le s to razliko, da imajo tu čla- ni vaškega odbora mnogo težjo nalogo kot drugje. Hiše so raz- tresene po strmih bregovih In hribih ali stisnjene v ozkih do- linicah. Kraj je skrajno pasi- ven, gospodarsko zaostal in tu- di po številu članov SZDL men- da med zadnjimi v našem okra- ju. Morda leži krivda za tako stanje res delno na pasivnosti vaških aktivistov, vendar pa je glavni vzrok nekje drugje — v zaostalosti? Odborniki obiskujejo hiše, kjer ni nobenega člana, prepri- čujejo ljudi, se z njimi prere- kajo, zlepa dopovedujejo In včasih tudi z njimi vred poja- mrajo, kakor se jim par zdi najbolj prav. Pa .spremljajmo nekoliko te vaške aktiviste. Pri prvi hiši jc še nako šlo, mož se je sicer malo razburil, ko so mu povedali, da ni nobe- den član SZDL in je v dokaz, da to ni res prinesel staro OF legitimacijo, za katero je sma- tral, da je še vedno veljavna; za članarino pa ga že dve leti ni nihče vprašal. Morda je to res, ker odl>ori so se pogosto menjavali in prepuščali neure- jeno evidenco. Vpisali so ga v članstvo in za njim še hčerko; za ženo pa je menil, da sta oba eno in isto in zadostuje, če je samo eden izmed njiju član. Po hribu navzdol in zopet strm<5 v breg in bili so pri dru- gi hiši. Revna hišica je to, ka- kršnih je večina po teh hribih. Priletna ženska životari in sa- motari sama v njej. Pred leti, zdi se ji, kot bi biio to šele predlani, je obvezala ranjenega partizana. Prijavil jo je nekdo in Nemci so jo zaprli, pretepa- li, ji ognali edino kravico in oplenili borno premoženje. Za to je dobila potem priznanje v obliki odločbe o vojni škodi, to je bilo vse in od takrat tudi kravice nima več. Članstvo SZDL je odpovedala pred tremi leti, ker ne zmore članarine. Odbornik jo je vpi^l v član- stvo in dejal, da bo on zanjo plačal članarino. Bilo ji je ne- rodno, poiskala je v robec zavi- tih 30 dinarjev in jih ponudila, več pa zaenkrat nima. Komaj so jo prepričali, da je denar spravila nazaj in se z neko te- snobo v srcu poslovili. Na drugem bregu pridejo do naslednje hiše. Ze zunanji vi- dez priča, da je to sicer mali, vendar zelo skrben kmet. Spre- jel jih je nekam hladno, vendar je ponudil kruh in jabolčnik. Članstvo SZDL je odločno odbil, ker se je zavzel, da se v i>oliti- ko ne bo vmešaval. Je sicer odbornik RK, ker edino to or- ganizacijo še spoštuje, v vse drugo pa se noče vmešavati. Edina skrb mu je posestvo in družina. Pri naslednji hiši je mož članstvo zopet odločno odklonil. »Bil sem član OF, bil sem prvi inredsednik NOO, nad eno leto sem delal zastonj, se prerekal in imel težave z ljudmi, danes pa sem nič in me tovariši po- majo samo takrat, kadar bi ra- di od mene kaj imeli.« Tlačijo ga tudi takse in davki ter skrb za mladoletne otroke, ki jih je treba hraniti in oblačiti. Vse to je pripovedoval z neko ironijo in njegove rjave, hudomušno se smej oče oči so se upirale zdaj v enega, zdaj v drugega. Tak je bil vakrat, ko so ga Nemci odvlekli v zapore in s pretepanjem hoteli iz njega iz- siliti priznanje sodelovanja s jjartizani, tak je še danes, klju- bovalen in uporen. Naslednji, ki so ga obiskali, je bil za j,ukajšnje razmere do- bro stoječi kmet. Ko mu pojas- nijo namen obiska, jih je kratko zavrnil, da njemu So- cialistična zveza ni potrebna. Bil je sicer član OF v času, ko so še na KLO predpisovali da- vek in obvezno oddajo, danes pa v tem ne vidi nobene kori- sti. Se so ga prepričevali, mor- da se bo mož le omečil, a je bilo zaman. Izmed kupa papir- jev je privlekel potrdila o od- daji vola in drugih stvari, ki jih jc dal za NOV — »tole mi naj tovari.ši prej plačajo, Icakor so takrat obljubili, ne pa, da vodno samo fehtarite.i; Povedali so mu, da bo morda tudi to še prišlo na vrsto, da se poravna, vendar mora priznati, da zara- di tega njegovo gospodarstvo ni utrpelo nobenega pomanjkanja, niso pa prišli k njemu beračit — in napotili so se naprej,.. Tako z več ali manj uspeha odborniki obiskujejo te svoje ljudi, ki so bili nekoč, nekako pred 12 leti, povsem drugačni. Talcrat v tem kraju skoraj ni bilo hiše, ki ne bi bila dajala za partizane in jim gostoljubno nudila zavetišča. Toda v 12 le- tih se je mnogo spremenilo, v tem kraju pa je ostalo vse po starem, le tisto vero v lepšo prihodnjost, ki je takrat bila živa v srcih teh ljudi, je zame- njalo malodušje. Morda smo res te ljudi pre- več zanemarili in jih prepustili samim sebi. Ljudje so zaprti vase in vidijo samo tisto, kar tišči njihova pleča. Ne morejo pa razumeti, da je pot v socia- lizem, v boljše življenje dolga in naporna, zato so malodušno obtičali nekje spodaj. Ne vidi- jo in ne poznajo pa vsega tiste- ga ogromnega, kar se je pri nas vsa ta leta zgradilo in se šc gradi in kar je edini pogoj, da bodo tudi ti ljudje lepše in do- sEttojneje živeli. Fideršek Franc Razpis Komisija za imenovanje di- rektorjev pri ObčLO Ptuj raz- pisuje na podlagi 10., čl. Zakona o pristojnosti občinskih in okrajnih ljudskih odborov (Ur. list FLJU — 34/55) sledeča me- sta: 1. Mesto direktorja Industrije kovinskih in lesnih izdelkov v Ptuju. — Pogoj; Strojni inženir s 5 let prakse ali strojni tehnik z 10 iet prakse. 2. Mesto direktorja Zadružne- ga podjetja >Pletama« v Ptuju. — Pogoj; Fakultetna izobrazba s 5-letno prakso samostojnega vodstva takšnega podjetja ali pletarski mojster z 10-letno prakso ali komercialist s 15-let- no prakso v tej panogi. 3. Mesto direktorja trgovskega podjetja »Vrtja« v Ptuju. — Po- goj; Popolna srednješolska iz- obrazba z 10-letno komercialno prakso v pletarski stroki ali ne- popolna srednješolska izobrazba s 13-letno komercialno prakso v tej stroki, 4. Mesto poslovodje trgovine z mešanim blagom »Zvezda" Ki- dričevo. — Pogoj: Kvalificiran trg. delavec s 5-letno prakso. 5. Mesto poslovodje trgovine »Mavricam v Ptuju. — Pogoj: Kvalificiran trg. delavec z 10- letno prakso v manufaktumi stroki. Kandidati naj pošljejo pravil- no kolkovane ponudbe do 1. 7. na ObčLO Ptuj. Ponudbam je potrebno prilo- žiti sledeče dokumente: kratek življenjepis, dokazilo o strokov- ni usposobljenosti in prakso in izpisek ix kazenske evidence. Komisija za imenovanje direktorjev pri ObčIX). Slavoniji in Bnranfi (Nadaljevanje) Fri ročni obdelavi je potrebna na hektar površine 240, pri vprcžni 190, a pri mehanizirani le 94 delavcev. Razdalja vrst je pri mehanizaciji 2,80 m. Do- nosi so odlični. Pri sorti »beli burgundec« je bil v preteklem letu hektarski donos 110 mtc (grozdja). Samo posestvo kaže zelo viden napredek v vinograd- ništvu in pa tudi v vinarstvu in utegne biti za naše vinograd- ništvo nevaren konkurent. Ob- nova teče v velikem. Vodstvo objekta nam je bilo zelo ustrež- ljivo. Rado nam je razkazovalo objekt, dalo pojasnila o svojih izkušnjah in prikazalo to, da se tu dela. Iz vsega, kar smo vi- deli, bo treba razmisliti v sle- dečem: izredno visoka poraba delovne sile na hektar vinograd- niške površine (Haloze!), a na dnjgi strani nizek donos zelo resno narekuje, da bomo morali začeti ne samo razmišljati, nego pristopiti tudi k dejanjem. Z nadaljevanjem zastarelega načina ročne obdelave vinogra- dov, ki je vsekakor posledica gospodarske zaostalosti, ne bomo prišli nikamor več. Slaba obde- lava vpliva na nizke hektarske donose, slabo kvaliteto pridel- ka, sporedno s tem pa se nujno zvišujejo proizvodni stroški. Na tem objektu smo videli tudi proizvodnjo trsničarstva. Pogoj za pocenitev trsničarske proizvodnje je seveda ustanav- ljanje velikih trsnic, ker je tu važna mehanizacija. Osnova je producirati cenejši in boljši trs- ni material. Pocenitev proizvod- nje grozdja je torej prvi in glavni pogoj pocenitev proiz- vodnega trsnega materiala. Pre- hod iz obrtniške proizvodnje trsnega materiala (majhna po- vršina, ročno delo, negotovost pridelka itd) na industrijski način proizvodnje (mehanizaci- ja itd.) je nujen. Tretji dan naše ekskurzije je bil ves posvečen ogledu našega največjega kmetijskega obrata v državi, to je agroindustrijske- ga obrata »Belje« Kneževo, Je to ogromno posestvo, saj meri v skupnenj 21.000 ha, od tega je 18.000 ha ornih površin. Po svo- jem karakterju je poljedelsko- živinorejski objekt. Celotno po- sestvo je razdeljeno na 15 pri- stav. 0,^ledali smo sledeče pri- stave: Brestovac. Jcsenovac in Kneževo, kjer je tudi osrednje posef^.•o. Pristava Brestovac meri skup- no 2000 ha. od tega 1700 ha ornih površin. Tu se razvijata polje- delstvo in živinoreja. Na objek- tu je 180 mo:znic s povprečno molznostjo 3500 litrov. Osnovna pasma je simodolsc. so pa za- stcp?ne tudi v^^-^-^dncfriri-sV« ži- vali z visoko mlečnostjo. Uvoz teh živali je precej drag, saj sta- ne telica 360.000 din. Poleg tega smo videli tudi pletnenjake an- gleške pasme (rdečo) Herford. Pri čmolisastem govedu sem imel pomislek, da bodo te visoko produktivne molznice v teh po- gojih odpovedale, saj so svojo visoko stopnjo produktivnosti dosegle v svojevrstni klimi ob zelo skrbni negi in kvalitetni krmi. Morda bi bilo zanesljive- je, čeprav je to daljša pot, iti po selekciji in boljši krmi pri naših domačih kravah. Vsekakor pa kaže agrokom- binat Belje, da noč* biti od ni- kogar več odvisen, kar potrjuje, da tudi predeluje vse pridelke v lastni industriji. Spravljanje tako zvane ensi- lirane kirne je na tem objektu docela enostavno. Tu ni beton- skih silosov, temveč enostavno siliranje na površini zemlje. Takih silosov je več in se kar dobro obnesejo. Videli smo, kako se taki si- losi pripravljajo. Od poljedel- skih kultur je tu največ zasto- pana pšenica, sladkorna pesa in pa razne krmne mešanice. V letošni-tn letu je v teh kra- jih mnogo padavin, kar zelo ne- ugodno vpliva na rast kultur in na obdelavo. Lahko rečem, da smo skoraj plavali po blatu. Po- sestvo ?e trudi, oa bi izsušilo zemljišča. Videli smo ogromne vodne črpalke, melioracijska de- la (odvodni kanali). Povsod smo srečali tudi pa- nonsko pasmo goveda (2 dolgimi rogovi). To je govedo, voli, ki sluzi predvsem za delo in je zna- čilna slika teh polj. Čeprav utrujeni, smo vsi z za- nimanjem gledali, kako poteka kmetijska proizvodnja. Občutili smo, da so to posestva, ki pred- stavljajo močno gospodarsko enoto. Tu je absolutno izkori- ščena mehanizacija. Trošenje delovne sile jc ugodno. Na hek- tar obdelovalne površine 80 do 85. Posestvo upošteva rajoniza- cijo, ukvarja se z najvažnejši- mi kulturami iLd. Naslednji objekt, ki nas na:- bolj zanima, je »Jasenovac . Ob- jekt meri 1300 ha (od tega 800 ha orne zemlje). Je poljedelsko-ži- vinorejskega značaja. —(Nadaljevanje sledi) PTUJ. 15. JUNIJA 1956 .3 oečmii Mim Predsednik obč. ljudskega odbora Gorišnica tov. Dušan Cokl . Večji del spodnjega Ptuj- skega polja med Halo- zami in Slovenskimi goricami zavzema ob- čina Gorišnica. Pri teritorial- nem ustvarjanju novih občin v poletju lanskega leta se je iz več upravičenih razlogov poka- zala potreba oziroma nujnost, priključiti ravninskemu prede- lu bivše občine Gorišnica še precejšen del južnih obronkov Slovensldh goric. Na drugi stra- ni pa je bivša občina izgubila Muretince (obdravska vas), ki je spet iz posebnih ozirov pa- dla pod občino Bori. Tako je v občini Gorišnica »sedaj združe- nega precej ozemlja štirih biv- ših občin (Gorišnica, Podgorci, Polenšak in Markovci). Nova občina je torej večinoma rav- ninska. Namakata jo Drava in Pesnica, z južne oziroma sever- ne strani. Za ravninski predel občine je značilna stalna žeja po padavinah, ki jih je skoraj vedno premalo, Ze precej stare prodnate naplavine pokriva le 20 do 25 cm debela plast rodo- vitne zemlje. To seveda ne ve- lja za nižje obpesniške in ob- dravske predele ter za slove- njegoriške dolinice, ki so ob- darjene s težkimi zemljami in skoraj vedno še preveč namo- čene. Kot že povedano, imajo Gorišničani deloma preveč, de- loma premalo moče. Da je je res preveč, nam kažejo skoraj vsakoletne poplave Drave in Pesnice, ki iz leta v leto ne- usmiljeno bičajo ljudstvo. Ob pomladnih in jesenskih visokih vodah se izpremeni spodnji del občine v pravcato jezero. Po- sebne preglavice povzroča Dra- va, ki trga ha za ha plodne zemlje na gorišniški strani in jo nanaša v sredini struge ali pa celo na hrvatski strani. Ukrotiti nemirne vode Pesnice in Drave je ena izmed velikih nalog, ki čaka občino, katere p>a crfjčina brez izdatne pomoči skupnosti seveda ne bo mogla uresničiti. Dober začetek v le- tošnjem letu vliva upanje, da bo struga Pesnice regulirana že v nekaj letih. Zenrija je v ravnini precej rodovitna (ob dobrih letinah), bolj skopa p>a je v Slovenskih goricah. Ljudje se tega tudi za- vedajo, zato skušajo iztrgati iz zemlje, kolikor v današnjih po- gojih največ da. Središče občine je vas Goriš- nica, ki predstavlja gospodar- ski, kulturno-prosvetni in tudi prometni center vsega predela. Da je Gorišnica resnično pokli- cana za center, nam dokazuje- jo že dejstva iz preteklosti. Na križišču glavne rimske ceste (ZV) s cesto (SJ) je stal rimski temp>elj, nedaleč od Gorišnice pa rimski ribji trg (Forum mi- nus r= Formin). -Končno pa do- godek iz NOB (usodepolna bit- ka v Gorišnici 4. februarja 1945), kjer je padel cvet stani- če TV XIV. oziroma bil ujet. Ljudje so delavni ter pri- pravljeni sprejeti vsak napre- dek, katerega koristi kaj hitro spoznajo. Pri vsej svoji žeji za napredkom in s tem po bolj- šem in lažjem življenju, pa so tu in tam le še do neke mere nezaupljivi, ker so pač preveč pod vplivom starega življenja, ki jim je prinašalo vedno le skrbi in težave, malo pa lepega in dobrega. Polagoma pa uvide- vajo, da imajo danes sami oblast v svojih rokah in da lahko po svoji pameti krojijo čas in z njim življenje, zato gledajo z vedno večjim zaupanjem v bo- dočnost, saj imajo v svojem ObLO, OO SZDL in ZK dobrega zaveznika, učitelja in vodnika ter tovariša. Občinski ljudski odbcr in organizacije V vasi Gorišnici, centru tega predela, so bili že od nekdaj sedeži najrazličnejših organiza- cij in ustanov. Ce je bilo tako že v preteklosti, je to tembolj danes, ko je tu sedež nove ve- like občine Prav bo, če našte- jemo vse organizacije, ki dela- jo na področju občine in ki imajo svoj sedež v glavnem v Gorišnici. Da je dobilo družbeno uprav- ljanje svoje trdne temelje prav v organih ljudske oblasti, nam dokazuje občinski ljudski od- bor s svojimi šestimi sveti in šestindvajsetimi komisijami, Ce prištejemo k temu še 18 kra- jevnih odborov in seštejemo vse državljane, ki delajo v teh organih ljudske oblasti, dobimo kar lepo številko 274 ali 4,3'/o vsega prebivalstva (ne samo volilcev)! Občinski ljudski odbor je skupno s sveti in komisijami ter krajevnimi odbori razprav- ljal o najrazličnejših proble- mih gospodarskega, kultumo- prosvctnega in socialno-zdrav- stvenega značaja. Delo vseh i>a je bilo le preveč kampanjsko, trenutno reševanje problemov. Vse premalo je bilo najrazlič- nej*h statistik, analiz, pregle- dov, načrtov, primerjav, pre- malo pritegovanja najširših množic k sodelovanju oziroma k upravljanju ter skupnemu delu. Vodilni funkcionarji v občini bodo morali v bodoče stremeti za čim širšim pritego- vanjem ljudstva k sodelovanju ter s tem odstranjevati nevar- nost reševanja važnih proble- mov po posameznih osebah, ker bi to pomenilo odmik od druž- benega upravljanja, v čemer je pravzaprav bistvo in je težnja občine, Da se ljudstvo zaveda pomena in vloge občine, nam kaže vsakdanji pritisk na uslužbence pa tudi na člane oblastvenih organov, od katerih želijo in zahtevajo ne samo pojasnil in navodil, temveč pritiskajo na reševanje vseh važnih občih problemov. Dr- žavljani vedno bolj spoznavajo, da so sami oblast. Poleg občinskega ljudskega odbora in njegovih organov deluje v občini še vrsta drugih organizacij. Največ članstva ima Socialistična zveza, ki je v svoje vrste pritegnila 90 "/o vseh volilcev. V štirih osnovnih or- ganizacijah Zveze komunistov aktivno dela 47 članov. Ljudska mladina vse do letošnjega leta ni pokazala posebne živahnosti. požrtvovalno in načrtno delo v zadnjem času p>a žc kaže lepe uspehe. Organizacija Zveze bor- cev NOV je precej številna, to- da z ozirom na dejstvo, da je v njej večje število članov, ki so že leta 1942 sodelovali v na- rodnoosvobodilnem gibanju, bi jo morali več videti in slišati. V letošnjem letu je oživel tudi »Partis^an«. — Taka zakasnitev močbo preseneča, posebno še z ozirom na staro fizkulturno tradicijo, saj sta v stari Jugo- slaviji prav živahno delovali celo dve telovadni organizaciji na področju sedanje občine. Ši- roko so se razmahnili gasilci, ki delujejo kar v 14 prostovoljnih društvih. Dalje so v občini Ljudsko-prosvetno društvo, Društvo prijateljev mladine, Rdeči križ, Avto-moto društvo, Strelska družina. Lovsko dru- štvo, štiri kmetijske zadrtige, kmetijsko gospodarstvo Sobe- tind itd. Povedati je treba še to, da je v Moškanjcih letali- šče in hangar ptujskega aero- kluba. Iz vsega navedenega se jasno vidi, da je družbeno življenje v gorišniški občini zelo široko raspredeno in imajo občani naj- različnejše možnosti za udej- stvovanje, česar se tudi vsako leto bolj poslužujejo. Ljudsko sodelovanje prihaja prav posebno do izraza ob naj- različnejših množičnih priredi- tvah (občinski praznik 4, fe- bruarja, 1. maj, 29. november itd), ki se jih udeležuje stoti- in stotine ljudi. Ljudje radi .sodelujejo in se udeležujejo, ker pač čutijo potrebo po mno- žičnem udejstvovanju. Posebno delavni so dijaki in visokošolci, ki ob času počitnic zelo razgibljejo občino. Za le- tos pripravljajo ob sodelova- nju nekaterih množičnih orga- nizacij kar enotedenski kultur- no-športni festival. ciospocl£krsl^o Po letošnjem družbenem pla- nu bi izgledala gospodarska problematika občine sledeče: V občini je 6101 ha skupne površine. Od tega je 2815 ha njiv, 1260 ha travnikov, 1147 ha gozdov, 520 ha pašnikov, 50 ha sadovnjakov, 114 ha vi- nogradov in 425 ha neplodnih površin, 2ivina: 528 konjev, 3157 go- vedi, 5584 prašičev in okrog 15,000 perutnine. 4 kmetijske zadruge (sicer so pa občani čla- ni še dveh KZ, ki imata sedeže izven občine Gorišnica) in Kme- tijsko gospodarstvo Sobetinci. Trgovina: 5 trgovskih poslo- valnic, 1 mesnica, 1 pekarna. Obrt: 5 obratov socialistične- ga sektorja in 19 obratov pri- vatnega sektorja. Gostinstvo: 1 zadružna go- stilna in 4 privatne. Skupni družbeni proizvod ob- čine bo znašal 207,581,000 din, narodni dohodek pa 199,300.000 din (oziroma katastrski izračtm 188,000.000 din). Pri tem skup- nem družbenem proizvodu je družbeni sektor udeležen z 8'/», zasebni pa z 92 V«. Kmetijstvo je udeleženo s 95,2 •/«, vse cstale dejavnosti pa le z 4,8*/« ustvarjajo narodni dohodek, vidimo, da dosežeta poljedel- stvo in živinoreja najvišji "/o narodnega dohodka (45,7 oziro- ma 42) Občinski ljudski odbor bo moral preko KZ in KG da- jati mnogo spodbude, da se bo kmetijska proizvodnja v naj- krajšem času dvignila, da se bodo zvišali ha donosi, da se bo dvignila mlečnost (ki je s 1200 1 pod okrajnim povpreč- jem), da se bo povečala večja pažnja sadjarstvu in obnovi vinogradov (izkoreniniti šmar- nico!?). Kmetovalci bodo morali bolj skrbeti tudi za živinorejo. V ta namen bo treba izboljšati travnike, ki so vse preveč za- nemarjeni in prekisli ter celo 2:amočvirjeni (regulacija Pesni- ce in Drave ter pritokov). Mož- no bi bilo tudi pridobiti veČ krmnih rastlin na njivskih po- vršinah, s čimer bi sicer zmanj- šali površine posejane z žitari- cami, pri tem pa seveda pove- čali ha donose, da bi ostal pri- delek na isti višini oziroma bo se celo še povečal. Pri dvigu kmetijske proiz- vodnje in ustvarjanju sociali- stičnih odnosov na naši veisi bodo igrale odločilno vlogo KZ in KG. Kolikor so se KZ zad- nja leta v glavnem bavile le s trgovino in posvečale premalo pozornosti svojim pospeševal- nim odsekom, je bila to zna- čilnost vsoh KZ, v bodoče se bo pa morala tudi tu izvršiti od- ločna prelomnica. KZ in KG čaka na tem polju hvaležna na- loga, ki jo bodo mogle izvršiti le ob vsestranski pomoči vseh članov. Da bodo KZ in KG kos svojim nalogam, bo treba mi- sliti na sp>osoben kader, pre- vozna sredstva, skladišča, stro- je in strojne lope. Skratka, kmetijsko zadružništvo čakajo v gorišniški občini, kot tudi povsod drugod, še težke naloge. Nemalo skrbi povzroča ob- činskemu ljudskemu odboru KG Sobetinci, Priznati je sicer tre- ba, da je to še mlad socialistič- ni obrat, ki je v poskusnem obratovanju. Ce pomislimo, da je bilo dano v izkoriščanje te- mu gospodarstvu pred dvema letoma ca 330 ha zemlje (180 ha njiv, 60 ha travnikov, 90 ha gozdov), ki je bila večinoma odkupljena po zakonu o zem- ljiškem maksimumu, silno raz- drobljena (posestvo se razteza v dolžino 25 km), brez pravega vodstva, brez živine, brez se- men in končno brez potrebnih in zadostnih kreditov, moramo vsaj delno oprostiti, da doslej ni pokazalo še nobenih vidnej- ših uspehov. Ob izdatni pomo- či ObLO, boljšem vodstvu, pa so se že začeli kazati uspehi, ki bodo iz leta v leto vedno večji. Vprašanje obrti je precej pe- reče. Ce odpade na 22? prebi- valcev le en obrtni obrat, na 188 prebivalcev pa le en obrtni delavec, nam kažejo te števil- ke dokaj porazno stanje obrti. Obrt je še kolikortoliko zado- voljivo zastopana s kolarji, ko- vači in krojači. Ne more pa za- dostovati en sam obrat šivilj- ske stroke, dočim čevljarja sploh ni. Nedvomno je predpogoj viso- ke storilnosti dela odgovarjajo- če zdravje ljudi, Ce gredo iz- datki občine za različne zdrav- stvene storitve, vzdrževanje oskrbovancev v domu onemo- glih, vzdrževanje duševno in telesno" defektnih otrok in odra- slih, za socialne podpore in po- dobno nad sto tisoče in celo milijone, se moramo ob tej šte- vilki le zamisliti in posvetiti zdravstvu večjo pozornost kot doslej. V nemali meri pripo- more k šibkemu zdravju pre- cejšnjega števila prebivalcev prevelika množina alkohola pod vsemi mogočimi imeni (klinika, šmarnlca, gmajn, jabolčnlk, sll- vovka in drugo). KZ bi mogle razmišljati o odkupu In pamet- nejši predelavi sadja in grozdja ter sliv, katerih proizvodi slu- žijo v precejšnji meri uničeva- nju, namesto da bi, če že bodo nekaj časa še obstajali, koristi- li. Na tem polju bo borba do- kaj trda, posebno še, ker veči- na občanov misli, da daje al- kohol (šmarnlca?!) moč in ve- selje do dela. Občina je večji del vsa elektrificirana (od 29 vasi so ob petrolejki samo še 4!). V elektrificlranih vaseh ni hiše brez najrazličnejših električnih pripomočkov (motorji, kuhalni- ki, likalniki itd.), v vsaki vasi je že nekaj radio aparatov. Že- limo si pa še kino, za kar ima- mo primerno dvorano, ki je ena izmed najlepših in najbo- lje opremljenih v ptujskem okraju. Krajevni odbori skupno z ObLO m Svetom za gospodar- stvo in komunalno dejavnost posvečajo precej skrbi cestam, ki jih je kar precej (samo vas Zamušani jih ima ca 45 km). Občinske ceste so precej zane- marjene. 700.000 din cestnega sklada občine bo vsekakor zda- leka premalo za redno vzdrže- vanje vseh cest, propustov in mostov. Treba bo še mnogo va- škega samoprispevka. Pereč problem so pesniški mostovi, ki jih občina sama s svojimi red- nimi sredstvi ne bo mogla vzdr- ževati. K popravilu cest bo tre- ba še bolj pritegniti traktorje, ki so v zadnjih letih kar pre- cej grdo zdelali občinske ceste, da so ponekod le še s težavo prevozne (slovenjegoriški {mtc- deli)?l Kulturno-^^r^isvetno življenje Med važnim v človeškem živ- ljenju je gotovo kulturnoprosvet- no izživljanje judstva, ki je v občini precej živahno. Poleg pe- tih šol, ki so nekaki osrednji in osnovni centri Ijudsko-prosvet- nega in kulturnega življenja v občini, skrbita za kultumo-pro- svetno rast občanov dva IZUD (Gorišnica in Podgorci). Največ časa posvečata gledališki in pev- ski dejavnosti. Gledališka tradi- cija je v Gorišnici že precej stara in se lahko ponaša s tem, da je bila pred leti znana po širni Sloveniji, Danes, žal. ta de- javnost prav v Gorišnici peša in neupravičeno umira, če mislimo centralno igralsko skupino. Z veseljem pa ugotavljamo, da kljub zastoju v centru vstaja novo gledališko življenje na vseh koncih in krajih občine. Letos je spet začela tudi mladina. Ži- vahnejše je delovanje pevskega zbora v Gorišnici, ki se pred- stavi ob vsaki večji centralni prireditvi ozir proslavi. Več vo- lje, veselja in tudi časa kaže IZUD Podgorci, ki je letos, kar se števila predstav tiče, precej pred IZUD Gorišnica. Posebno poglavje so pionirji, ki pod vod- stvom svojih učiteljev In učite- ljic prav pridne delajo in se vključujejo v splošno kultumo- prosvetno delo. Kulturno-prosvetno raven lju- di dvigajo tudi ostale organiza- cije (RK, PGD), ki s tečaji in predavanji pomagajo ljudem pri vsakdanjem življenju. Ker ostaja kljub vsej mnogo- teri dejavnosti še vedno precej ljudi nekako ob strani (polenški in markovski predel), bo treba poskrbeti, da se bo tudi tam za- čelo kulturno-prosvetno življe- ......... CD Pevski zbor v Gonšnkl Hangar ptujskega aerokluba v Moškanieih Zadnižnl dom v Gorišnici Zemljevid občine <5crjfišnlca (obrt, trgovina, gostinstvo). Šte- vilke same na sebi so precej visoke, upoštevati pa je treba, da bodo plačali zasebni iiroiz- v^ajalcl le 51,701.000 din, s či- mer bo lahko razpolagala obči- na, okraj, republika in zveza. Čeprav ostane pretežni del teh dohodkov občini in okraju, bo prav težko pokriti celo najnuj- nejše i>otrebe (5 šol, obč. ceste, uprava itd.), kaj šele vse tisto, kar občani želijo. Ce pogledamo, kako posa- mezne panoge kmetijstva 4- PTUJ, 15. JUNIJA 1956 Predsednik Titu paiU|B pa souietshi diisli v zadnjih dneh je predsednik TUo na svojem potovanju po sovjetski deželi obiskal Lenin- grad, nato pa je odpotoval na jvg države ter skozi Stalingrad prispel na Krim. Predsednika Tita in njegovo spremstvo sovjetsko ljudstvo iskreno pozdravlja na vsakem koraku. Tako veličastne spreje- me najbrž doBvi le recBcokateri drSeumik na svetu. Nedvomno naš predsednik ta- ke sprejeme tnuU zasluži. Nalo- ga, zaradi katere je prtšd v Stmjeti^ zvezo in ki jo je iz- rešuA, ko je govoril na i»o«fco»- afei umoerA, se glasi: »PrišU gmo utrjevat mir.* Pod to poro- to potujejo po svetu sicer tudi dniffi držtKvmki, toda s toko dmgocenimi uspehi v prizade- mmmiu ns tem področju lahko potuje samo naš predsednik Ti- to. Titov obisk sovjetski deželi torej ne služi samo krepitvi prijateljstva med obema drža- vama, ampak je tudi tehten prispevek k zboljšanju medna- rodnih odnosov, kar je posdbne važnosti glede na še nerešena vprašanja ostankov hladne voj- TPtedstsdidk Tito na obrežja Volg^ ne, na še vedno trajajočo blo- kovsko razcepljenost na svetu, na ekonomske pregraje, ki lo- čijo države in narode. Tito je vse,te stvari, ki v svoji osnovi pomenijo za narode samo raz- dor in nesrečo, pogumno od- stranjeval v najtežjih časih, kakor se bori za boljše odnose med narodi sedaj ko je svet že stopil na pot sporazum.evanja in sod^ovanja. Upor v Argentini Pred nekaj dnevi je svet opozorila nase zoi^ Argentina. Po padcu Perona v preteklem letn je vladalo v tej deželi do- kajSmje zatišje, ki so ga motiU le manj pomembni lokalni upori ta zadušene zmote. Pero- fdsU pa so za tokrat priprctvtH upor večjega obsega, ki je vse- boval pretenzije po ponovnem popolnem prevzemu oblasti. Vstaja ni izbruhnila samo v glavnem mestu Buenos Airesu, temveč tudi v dru^h krajih države. . Vlada je morala za nekaj ča- sa uvesti izjemno stanje in je biki kmalu kfw položaju. Ven- dar so teporitdci nekaj časa le držtM v svoji ctolasti neko me- $šo m ttaaiUcai^jo radijsko po- stajo. Vlada, je daia ustreUti po za- Šmšenem upom nekctj desetin ftpomikov, okrog lOOO ljudi pa je doia aretirati. Med ustrelje- nimi je tudi nekaj vojakov in t^ieirjev, ker se je del čet pri- Hjttčil upornikom^ Ujeli so tudi povdjmka vstaje. Bolezen rn^edsednika ZDA Eisenhowerja Predsednik ZI>A Eisenhawer je zbolei in s tem v zvezi se je zopet pojavUo vprašanje njego- ve ponovne kandidature za predsednika ZDA na volitvah, M bodo letošnjo jesen. Eisenhower je pred nekaj meseci prebolel srčni napad in je že takrat njegova bolezen povzročila veliko ugibanj o njegovi kandidaturi. Ta ugiba- nja so se ponovila sedaj v veli- ko bolj aktualni obUki, ker je blizu čas, ko bosta morali stranki dokončno imenovati svoje kandidate za volitve. Zdravniki sicer trdijo, da bo Eisenhower kmalu sposoben po- novno prevzeti breme predsed- niških dolžnostij ostaja pa od- prto vprašanje, ali bo zmogel tudi breme predvolilne kampa- nje, kar vsekakor ni lahka stvar, če upoštevamo, da mora kandidat v nekaj mesecih obi- skati vsa večja ameriška mesta in tam imeti predvolilne govo- re. Francoska vfada pripravlja nove reforme za Alžir stanje v Alžiru se še vedno ni izboljšalo. Francoske vlada pripravlja sedaj nove reforme, po katerih uveljavljenju bi se naj razmere v Alžiru popravile, tako da bi bilo mogoče računati 3 podporo prebitralstva, pred- vsem kmetov, francoskim obla- stem. Predvsem predvidevajo re- forme agrarno reformo, po ka- teri bodo odvzeli veleposestni- kom zemljo, kolikor je imajo nad 50 ha in jo razdelili rev- nim alžirskim kmetom. Hočejo tudi reorganizirati lokalno upravo. Vojaške akcije proti upornikom bi naj nadaljevali. Pri tem predvidevajo, da bo prišlo do pomiritve, ko bodo zadovoljene zahteve felahov -f' kmetov, ki bodo dobili zemljo*^ Ko bodo prenehale sovražne^ sti, bi izvolili poslance enotne^\ ga alžirskega parlamenta i« francoske poslanske zbornice, f Ce bo kaj uspeha iz teh rei form, bomo seveda videli. Nemci bodo plavali stroške tujih vojsSkih sil na svojem ozemlju Nemci so končno vfiorali pri- stati na ameriško zahtevo, da bodo plačali stroške ameriških vojaških sU, ki se nahajajo na njihovem ozemlju. Podobnega sporazuma pa niso dosegli še Angleži, ki terjajo od Zahodne Nem&je TJ milijo- nor funtov letno za vzdrževa- nje svojih čet na ozemlju Zah. Nemčije. Angleži so spričo nemsko- ameriskega sporazuma o tej stvari precej presenečeni, ker so predvidevali, da bodo za- hodne države obravnavale ta vprašanja z Zahodno Nemčijo skupno. Mestno gledališi^e Ptuj Petek, 15. junija 1956 ob 20. uri: John Patrick- »VROCA KRI«, komedija v treh dejanjih (i)e- tih slikah). Dvaindvajsetič! Gostovanje v Piranu (Gledali- šče). Nedelja. 17. junija, ob 16. uri: Efragutin Dobričanin: »SKUP- NO STANOVANJE«, komedi- ja v treh dejanjih. DvanajstiČ. Gostovanje v Juršincih (Pro- svetna dvorana). Izven. Pred- prodaja vstopnic v Kmetij- ski zadrugi Juršinci. Četrtek, 21. junija: Napovedana premiera komedije »ŠKAN- DAL« je preložena na so- boto, 23. junija t. 1. Sobota, 23. junija, ob 20. uri: Avery Hopwood: »ŠKANDAL«, komedija v treh dejanjih. — PREMIERA Režija in scena EMIL FREI..IH k. g. Abonma red Premierski in Izven. Nedelja, 24. junija, ob 15.30: Avery Hopwood: »ŠKANDAL«, komedija v treh dejanjih. Dru- gič. Gostovanje v Lovrencu na Dravskem polju (Zadružni dom). Izven. Predprodaja vstopnic v Kmetijski zadrugi Lovrenc na Dravskem polju. Nedelja, 24. junija, ob 19.30: Avery Hopwood: »ŠKANDAL«, komedija v treh dejanjih. Tret- jič. Gostovanje v Majšperku (Sindikalna dvorana Tovarne volnenih izdelkov). Abonma in Izven. Iz Podgorc Moški pevski zbor IZUD Zu- ran Alojz v Podgorcih deluje pod vodstvom požrtvovalnega pevovodje tov. Grajfoner Slav- ka že eno leto. Pevci so večji del sami kmečki fantje, ki kljub celodnevni zaposlitvi redno in točno prihajajo k vajam, ker so jim le-te v razvedrilo. V nedeljo, tO. 1 m., je prire- dil pevski zbor prvi samostoj- ni koncert v Prosvetni dvora- ni v Podgorcih Zapeli so 19 narodnih, umetnih in partizan- skih pesmi, s katerimi so na- vdušili poslušalce in želi pri njih i>recejšnje odobravanje. Prepričani smo, da bo ta zbor z vztrajnostjo dosegel še lepe uspehe in da bo s slovensko p>esmijo kulturno dvigal in vzgajal mladi rod. P. I. Slavne stni zaključek pouka na šoli v Ivanjkovcih Nedeljski popoldan je bil — kakor umita Cankarjeva nede- lja. Šolska mladež je hitela v ivanjkovsko prosvetno dvorano. Tudi star.ši so prišli s svojimi malčki, izvenšolska mladina in zastopniki organizacij. Upravi- teljica tov. Pučkova je v svo- jem zanimivem poročilu prika- zala sončne in senčne strani dela šolske dece, delo učitelj- skega zbora in šolskega odbora. Poslovila se je v imenu učitelj- skega kolektiva in šolskih otrok od odhajajočih sodelavcev, tov. Marije, tov. Zinke in tov. Loj- zeta, želeč jim mnogo uspehov na novih službenih mestih. S predsednikom šolskega odbora sta nagradila najboljše med najboljšimi učenci. Nagrade so bile knjižne, zadovoljstvo na- grajencev pa se ni dalo skriti. V dvorani je bilo slavnostno razpoloženje. Po zaključnih le- pih željah za prijetne počitnice svoji deci je tov. upraviteljioa napovedala začetek štiridejanke o »Bogatinu in zdravilnem kam- nu«. Režiserka tov. Zafošnikova je z dobro zamislijo in svoj- stvenim okusom spretno izkori- stila odrski prostor, s i)edantno doslednostjo odrskih rekvizitov pa ustvarila scenske jh-izore, ki so mladim igralcem dali poleta, gledalcem pa nudili prijeten užitek. Mladež je razigrano za- puščala dvorano, roditelji pa zadovoljni nad uspehi svoje de- ce. Lep zaključek šolskega leta je vzbudil željo, naj bi bil pri- hodnji z obširnejšim {»rogra- mom. Tokrat smo pogrešali pevske in folklorne točke, ka- tere vsekakor osvajajo ihiredl- telje in publiko, ki zna ceniti delo in napore naših prosvet- nih delavcev na vasi. D, S. boljši obisk in s tem seveda fi- nančni usi)eh. Podjetje je tako zaključilo EKJslovno leto z zgubo 13.949 din, kar sicer ni po- memben znesek, vendar pa bi ob boljšem gospodarstvu prav gotovo odpadel. Za plače Je podjetje izplačalo 176.673 din, kar je nedvomno precej, glede na opravljeno delo. Iz Borla Sedaj v času pletja vinogra- dov so vinogradniki opazili iz- razno stanje v vinogradih: zelo slab nastavek grozdja in veliko škodo zaradi pozebe, ki pa ni bila ^Kjmladanska, temveč zim- ska. Večino locnov so morali porezati, ker sploh niso pogna- li, če pa so, so bili brez grozdja. Slabo stanje v tem pogledu je v starih goricah, dočim je v mla- dih nasadih bolji, toda teh je le malo. Obeta se nam torej slaba trgatev. Tudi toča nas je že de- loma pozdravila, prav tako pe- ronospora. Niso pa prizadeti samo vinogradi, tudi slive, ore- hi in breskve so tako pozebli, da se je le malo dreves omla- diio, nekatera pa sploh ne. Tu- di vrtnice (sipki) so uničene in ne vemO: kje dobiti cepiče, da bi pocepili mnoge poganjke, ki so se razvili iz štorov pozeblih šipkov. Borlski most čez Dravo je ob vsaki poplavi v hudi nevarno- sti. Cas bi že bil, da bi tu zgra- dili železni most, ki bi bil tra- jen, mesto da se z vsakoletnim krpanjem porabijo milijoni, ki nič ne zaleže j o za daljšo dobo. Ker gre čez ta most velik vo- zni in motcami promet med re- publikama posebno v času tu- ristične sezone, velesejmov in drugih prireditev, je ta 23elo obremenjen. Treba bo končno najti sredstva za tnost ik iteleea na betonskih sterbrih, da ne bo trpel ugled Jugoslavije v očeh tujcev zaradi stalnega poprav- ljanja slabega n;K}^xu IZ MIKLAVŽA PRI 0RM02U Cicibani osnovne šole pri Mi- klavžu so letos imeli svoj praz- nik v Prosvetnem domu. Starejši pionirji so jim pri- pravili lep sprejem. Po nagovo- ru načelnice pionirskega odreda Kelner Pepce, so izrekli pionir- sko obljubo. Dobili so pionirske izkaznice. Pionirski pevski zbor pa jim je zapel pionirsko himno in dru- de pesmi, kar je \ddno povečalo poBomost. ki so je bili delež- ni najmlajši v njihovih vrstah. Ob koncu svečanosti so prvič gledali na lutkovnem odru pri- pravljeno igrico Rdeča kapica, ki je tudi navzočim staršem zelo ugajala. Po predstavi so bili najmlajši pionirji tudi po- goščeni. Z njihovih obrazov J« žarelo veselje in zadovoljstvo, ker bodo odslej tudi oni nosdli pionirski znak in pionirsko ru- to, kmalu pa tuica »Bog 8 teboj, malic bosopeti, prešerni!« se je nasmehnil Jer- nej. »Pa nri povej ti, ki stojiš pred menoj, ki si vse slišcd in ki modro gledaš: kako je v tej pravdi pravica in postava? Ka- ko po tvojih mladih misUh, ne- OBkrunjenih?« »Še meni daj krajcar!« je re- kel fant s počasnim, čudno glo- bokim glasom. »Na krajcar še ti, na dva; za- kaj bogat je Jernej, ki je de- lal štiriPojdi, mlad si in nespame- ten. Bog bo zatisnil oči!« je re- kel Jernej in je bil žalosten. Velika je bila gruča okoli njega in, kolikor dalje je šel, toliko večja in veselejša je bila procesija »Le hodite otroci, z bogatim siromakom, le verno poslušajte njefioivo pravdoi Razorana nji- va so vaša srca, naj pade senie vanjo, da bo klilo in zorelo n«*-- koč! Nič ne škodi, če ste veseli in razposajeni; tistega se bojte, ki mrko gleda in počasi hodi! Tudi jaz sem rogovilil in sem plesal, da je bilo veselje; de- kleta so me gledala in fantje so se me bali. S pestjo bi bil takrat dokazal svojo pravico, kakor jo kratijo s pestjo!« »Zapleši, Jernej!« so zavpili otroci. In kakor je Jernej šel v ve- seli gruči, v poskočni procesiji, so bile nenadoma lahke in mla- de njegove noge, celo zazibal se je v bokih. »Hej, Jernej pleše Jernej je pijan!« so kričali otroci; pred njim so plesali, za njim so se zaletavali vanj. Jernej si je otrl potno čelo z rokavom, postal je sredi ceste in se ozrl po otrocih. »Zdaj pa malo nehajmo, lju- bi moji, dovolj je norčije! Ne pravice ne krivice ne poznajo vaša mlada srca, Bog jih blago- slovi; ker sama pravica je v njih, še ne oskrunjena od vse- ga spoznanja in od vse bridko- sti. Kakor jaz do te jeseni ni- sem poznal krivice, dokler je nisem zadel na svoja pleča, da hodim zdaj po svetu in iščem, kje bi jo odložil. Ne dodeli vam Bc^, ljubi moji, da bi kdaj raz- ločevali, kaj je naredila zapo- ved in kaj so ljudje storili! Ne dodeli vam Bog, da bi spoznali pravico, zakaj krivico bi obču- tili!« Jernej se je opotekel, klobuk mu je padel v prah; z^kaj nek- do ga je bil sunil od zadaj; crtroci so veselo vzkliknili, Jer- nej je pobiral klobuk. »Tega ni bilo treba, otroci! Star sem že in nadležen, ne morem se igrati z vami, ne mo- rem poskakovati, kozolcev preobračati!« In ko je stal globoko upog- njen in je pobiral klobuk, se je nenadoma zvrnil na kolena, z rokami v prah; procesija pa se je razpršila, otroci so stali kraj ceste, smejali so se in so čakali. Počasi se je vzdignil Jernej in si je otepel prah s kolen; nje- gov obraz je bil ves upal od strahu in bridkosti. »Bog je zatisnil oči, otroci, tudi jaz jih bom zatisnil! Kako bi spoznali krivico, ko je še ni- ste občutili? Bog z vami in usmiljenje njegovo!« »Padel je Jernej, na tla se je zvrnil pijani Jernej!« so kričali otroci. Tedaj je prifrčal kamen, za- del Jerneja v koleno. ___ Jernej se je ozrl in se hudo začudil. »Bog vas varuj, otroci! Kaj počenjate, ljubi moji?« Pa je prifrčal kamen od dru- ge strani, zadel je Jerneja v čeljust in je presekal kožo, ta- ko da se je prikazala kri. Jernej je vztrepetal od čudne groze, razprostrl je roke. »Otroci, ljubi moji, kaj s&m vam storil?« »Kri!« so zavpili otroci ter so jjreplašeni poskakali pr^co jar- ka, bežali preko p>olja. Iz gruče pa se je izvil droben, debeloglav, kodrolas deček; še krilo je nosil in bos je bil. Z drobnimi koraki, ihte in kriče je tekel k Jerneju, objel ga je okoli kolena. Jernej ga je po- božal po kuštravih kodrih, F>o objokanih licih. Zvedril se je Jerneju obraz, oči so se mu zasvetile. »Samo ti si prišel, fantič ko- drolasi, samo ti si me slišalo, nebogljenče malo! Pa bodi ti moj besednik moj pravični sodnik!« Otrok je ihtel in se je tresel. »Mati, mati, mati!« Prišla je ženska, vzela ga je v naročje. »Kaj so mu storili?« »Krivico je občutil, on sam! Vsi božji blagoslovi s teboj, ti moj usmiljeni sodnik!« je rekel Jernej. Otrok pa je skrival objokani obraz na materinih prsih, sa- mo še tiho ihtel in jedjal. »Mati, mati, matii« vm Jernej se je napotil po cvSo. Pred hišo je srečal Sitarja, pa. ga ni pogledal hi ttMfi ^tar je okrenil glava »Samo po culo prihajam, sa- mo po culo!« je rekel Jernej in je gledal predse, kakor da bi se p>ogovarjal s hišo, ne s Sitar- jem »Nič drugega ne bom po- bral, ni potreba zaklepati hiše in kaščeU Stopil je ▼ vežo, je po lestvici v svojo izbo, ki si jo je nekoč izbral in pripravil pod streho. Postelja je bila tam, razpelo in molek nad posteljo, drugega nič. Na klinu je vise- la prazniška obleka, v košu pod klopjo je bilo spravljeno perilo. Postelja je bila pregmje- na s pisano plahto, ki mu jo je bil prinesel rajni Martin iz turške vojske za spomin. Na plahto je položil najprej pra- zniško obleko, nato p>erilo; ko pa je začel zgibati plahto in vezati culo z močno vrvjo, se mu je storilo hudo pri srcu. Zgrabilo ga je v prsih, vzdig- nilo se mu je v grlu. čudno ka- kor nikoli. Zato je Jernej po- kleknil pred razpelo in se je pokrižal in se sklonil globoko, tako da je čelo naslonil na blazino. »Oče naš, kateri si v nebe- sih... tvoje pravice iščem, ki si jo poslal na svet! Kar si re- kel, ne boš cporekel; kar si n3k plsal, ne boš iziaiisal! Ne v lju- di ne zaupam, ne v svojo iHra- vico ne 2m^>am, v tvoje pismo zaupam. Oče nas, kateri si v nebesi... ne^ončno si usmi- ljen, daj beraču vbogajme; ne- ^oa£xK> si pravičen, daj delav- en pi^Skfi Oblagodari hlapca, ki je pravice lačen in žejen, nas^ ga in napoji! Samo ukazi, pa bo živa tvoja beseda in bo na{K>lnila vsa srca, da 'bodo spoznala pravk»!... Oče naš, kateri ai v nebesih... ne izka- šaj ^ predolgo, dotakni se s prstcHn njih oči, da bodo ču- dežno izpregledale; in tudi svo- jega hlapca ne izkušaj predol- go, ker je že star in nadložen; in potolaži ga, ker je potrt in slab od bridkosti! Oče naš, ka- teri si v nebesih ...« In Bog ga je potolažil in brid- kost je izginila in mimo je bilo njegovo srce. Tako je Jernej vstal, zadel Je preko rame culo in škornje, vzel je v roko grčavo romar- sko palico in se je nap>otil. Na pragu se je pokrižal. »Srečen hodi, Jernej, če je božja volja, da nastopiš to pm>t; in srečen se povrnil« Od daleč je ugledal Sitarja, ki je stal kraj senožeti. »Odpusti jim!« je rekel Jer- nej v svojem srcu in je izteg- nil roko v slovo in pozdrav. (Nadaljevanje sledij PTUJ, 15. JUNUA 195« 5 Avtomatizacija - Prvi začetki uporabe elektro- nike v industriji kažejo velike rezultate v pogledu dviga pro- duktivnosti dela. Lahko rečemo, da s tem v zvezi prihaja danes do kvalitativno novega stanja na področju proizvodnje in člo- vekovega dela sploh. Novi stroji z elektronskimi napravami ne zamenjujejo samo človekove fi- zične sile, temveč tudi njegove umske sposobnosti. Ti novi stroji z »elektronskimi možgani« ne odstranjujejo samo človeka iz proizvodnega procesa kot ročne- ga delavca, temveč ga zamenju- jejo tudi kot regulatorja proiz- vodnje v njenih posameznih fa- zah in ga začenjajo odstranje- vati iz pisarn kot statistika, ma- tematika itd. Za vse te nove tehnične pridobitve na področju proizvodnje smo dobili skupen naziv — avtomatizacija. Da bi dobili vsaj približno predstavo, kakšna je stvar v praksi, naj navedemo samo dva primera. Ameriška družba Ford je zgra- dila v Cleewelandu popolnoma avtomatizirano tovarno za pro- izvodnjo avtomobilskih motor- jev. Od prihoda surovin v pro- izvodni proces in skozi vse faze obdelave mine vsega štirinajst minut in 6 sekund, ne da bi se človeška roka izdelanega pro- izvoda sploh dotaknila. Pred 10 leti je bilo potrebnih za isto proizvodno operacijo 24 ur. Ta podatek prepričljivo kaže, za ko- liko se je povečala proizvodnja. In drugi primer. Neka london- ska družba je izdelala pred kakšnim letom elektronski stroj za računanje. Ti »elektronski možgani« opravljajo najbolj komplicirane računske in stati- stične oneracije za potrebe te družbe. Za to. kar ta elektronski stroj opravi v 16 urah. bi mo- rala družba zaposliti 200 urad- nikov z višjo strokovno iz- obrazbo. Avtomatizacija se torej ne pojavlja samo v tovarniških halah, temveč tudi v pisarnah. Dejansko predstavlja pravo re- volucijo v proizvodnji in v člo- veškem delu soloh. Zaradi tega politiki, sindikalni delavci in sociologi začenjajo nazivati po- jav avtomatizacije z imenom druge industrijske revolucije, ali z imeni revolucija robotov, doba avtomatizacije in podob*io. S tem da prinaša avtomati- zacija visoko produktivnost, večjo in kvalitetnejšo proizvod- njo, začenja z njenim pojavom vrsta gospodarskih in socialnih problemov. Ker povečuje avtomatizacija predvsem produktivnost dela do zavidnih višin, se proizvodnja Kilno povečuje. S tem pa se po- javlja vprašanje potrošnje. To je problem, ki se postavlja pred sindikalno in delavsko gibanje. Namreč, kako bi zagotovili, da ta tehnični napredek ne bi ko- ristil samo lastnikom proizvod- nih sredstev, temveč da bi imeli od njega korist tudi delovni ljudje. Zaradi tega zahtevajo delavske organizacije v kapita- lističnih državah izvedbo vrste reform v korist delavcem. Ener- gično se zavzemajo proti odpu- ščanju delavcev, zahtevajo skrajša.n delovni čas, da zapo- sleni delavci ne bi bili žrtve brezposelnosti, temveč da bi bili sposobni kupovati izdelke takš- ne množične proizvodnje. Avtomatizacija proizvodnje pa zahteva razširitev izvorov suro- vin. Ker avtomatizirana tovarna povečuje proizvodnjo za nekaj- krat, se postavlja vprašanje za- gotovitve potrebnih količin suro- vin. Obe ti posledici — visoka pro- izvodnja in razširitev izvorov surovin zahtevata odgovarjajoči transport in komunikacije. Takšen razvoj proizvodnje pa zahteva tudi odgovarjajočo iz- obrazbo delavcev. Vendar so to samo nekateri od pojavov, ki nastopajo kot posledica avtoma- tizacije. Jasno je, da vse to zahteva krepitev državne intervencije na področju gospodarstva. Gle- de na to razvoj ne gre v smeri zmanjševanja vloge države, tem- več ravno obratno. Planiranje s ton ne postaja samo potrebno, temveč nujno. Obstaja še vrsta problemov v zvezi s pojavom avtomatiza- cije. Posledice se ne izražajo samo v okviru ene zaprte skup- nosti, temveč se bodo pojavljale tudi na mednarodnem področju — na svetovnem tržišču. Položaj industrijsko razvitih držav, v katerih že na veliko uvajajo avtomatizacijo, bo v od- nosu do drugih držav mnogo povoljnejši. Ker se bodo razvite države pojavljale na svetovnem tržišču z mnogo cenejšim bla- gom, v katerega je vloženo znatno manj človeškega dela, se bo pojavila višja stopnja eks- plcatacije razvitih nad nerazvi- timi deželami. Kar se tiče industrijskega razvoja nerazvitih dežel v zvezi s pojavom avtomatizacije, do- bivamo vtis, da takšen razvoj nudi možnosti, da bi te države enostavno preskočile mnoge faze industrijskega razvoja, ki so bile karakteristične za današnje in- dustrijsko razvite države. Uporaba elektronike v proiz- vodnji torej ni več samo teori- ja, temveč del stvarnosti. Prvi rezultati kažejo, da bi nadaljnja uporaba elektronike odnosno razvoj avtomatizacije postal vzrok dalekosežnih družbenih izprememb. Proizvodne sile se razvijajo s takšno hitrostjo, da bo to moralo vphvati na obsto- ječe odnose v proizvodnji. Izpremembe torej niso samo nujne, temveč neizbežne. V primeri z našimi predhod- niki, ki so pred 150 leti v času prve industrijske revolucije iskali izhoda iz socialnih proble- mov v razbijanju strojev, inaa naša generacija velikanske pred- nosti. Te niso v tem, da bi pre- prečevala uvajanje novih stro- jev, temveč ravno obratno. Da pomaga in krepi ta proces, ven- dar pod pogojem, da organizi- rane socialistične sile izkoristijo svoj družabno-politič-ni položaj in vpliv in da vplivajo na iz- premembe v proizvodnih odno- sih. (Jugopres) Atemsko izžar@¥a;ife Kot smo zadnjič ugotovili, postane skoraj v.sak material, ki je izpostavljen jedrski reak- ciji radioaktiven, in sicer mno- go bolj, kakor je radioaktiven sam radij. Tak material ime- nujemo izotop. Izotopi so velike važnosti v medicini in v industriji, ker lahko zamenju- jejo radij. Obstaja pa še en tip žarkov — to so nevtroni. Nevtron je kot delec v različni količini prisoten v jedru vseh atomov razen vodikovega, vendar po- stane prost le, ko pride do je- drske reakcije. Uran je edini naravni material, ki to lahko izzove in to je osnova vsake je- drske reakcije. Ko eksplodira atom urana 235 v reaktorju, proizvajajo njegovi fragmenti toploto kot smo že povedali, vsak atom pa zapustita tudi dva ali trije nevtroni, ki z ve- lilco hitrostjo zadeneta v drugi atom urana 235 ter s tem izzo- veta takozvano verižno reakci- jo. Ce pa zadene nevtron atom urana 235, se v njem ujame in lahko pretvori uran v plutonij. Ce pa nevtroni zadenejo druge navadne materiale, jih spreme- nijo v izotope. Jedrski reaktor je torej odvisen od nevtronskih žarkov. Nevtroni so navadno mali in brez električnega naboja. Svo- je ime so dobili, ker so elek- trično nevtralni. Pri njih veliki hitrosti jih je le težko ustaviti. Zaradi tega izhajajo iz reak- torja v vseh smereh kljub ve- likim naporom da bi to ome- jili in jih izkoristili samo v reaktorju. Reaktorji so zato ka- kor neosvojljive trdnjave, ker so obdani z debelimi ščitnlmi zidovi, ki bi naj preprečili šir- jenje nevtronov, ki lahko po- škodujejo pri reaktorjih zapo- sleno osebje. Izžarevanje je odvisno od na- rave atoma. Nekateri radioak- tivni atomi ali izotopi od- dajo svojo energijo zelo hitro in že po nekaj sekundah pre- nehajo biti radioaktivni. Danes lahko dosežemo z izotopi mnogo boljši efekt i2Ža- revanja kakor z radijem. Ko- balt na primer postane radio- aktiven v reaktorju in je za po- rabo mnogo bolj primeren in cenejši kakor radij. Lahko ga oblikujejo v tanke žice ali ploščice in mnoge bolnišnice ga uporabljajo mesto radija. Nekateri žarki izotopov so tako prodorni, da jih lahko uporabljamo mesto rentgenskih žarkov. Izotopi so sploh v to svrho mnogo primernejši ka- kor rengenski aparati, ker jih lahko prenašamo v majhni škatljici in uporabljamo pov- sod, kar pa ni primer z okor- nimi in dragocenimi rentgen- skimi aparati. Ze do sedaj se Je uporaba izotopov močno razši- rila v medecini So na primer zdravila,- kakor je penicilin, ki ga je treba sterilizirata tik pred vbrizgavanjem, kar pa zdravilu lahko škoduje, če bi to napra- vili s prekuhavanjem. Sedaj zdravila lahke sterilizirajo s tem, da jih izpostavijo izžare- vanju izotopov. Podoben posto- pek lahko uporabimo za steri- lizacijo hrane. Cikaški obrati za izboljšanje in upor.ibo odpadne vode pre- delajo dnevno 406.770.000 litrov vode, S to vodo se oskrbuje 4,230.000 ljudi, v industriji pa se poleg tega še porabi toliko vode, kolikor bi je porabili tri- je milijoni ljudi. Sonce in ¥@ler v službi čloieka v n e§0¥@m boiu z naravo Eden problemov, ki danes najhuje pritiskajo na človeštvo in katerega bo treba čimprej rešiti, je način, kako bi povečali Izvore hrane, ker se vsako leto poveča število ust, ki jih je treba nahraniti, za okrog 30 mi- lijonov. To pomeni, da bo treba najti med drugim tudi način, kako bi spremenili pustinjske predele v obdelovalna zemlji- šča. Dejstvo, da je v pustinjah malo padavin, nikakor ne po- meni, da so zemljišča neplodna ali slabe kvalitete, Ce bi ta zemljišča začeli namakati, bi hitro postala zelo plodna. To je uspelo že v mnogih sušnih pre- delih. Prav tako nudi velike možnosti v tem pogledu Izkori- ščam je podzemnih voda, V Afriki se nahaja pod sa- harsko puščavo veliko jezero s čisto vodo. Ce bi bilo mogoče spraviti to vodo na površino, bi to jezero predstavljalo praktič- no skoraj neizčrpno rezervo vode, ki bi bila življenjske važ- nosti za te kraje, V sušnih pre- delih Teksasa v ZDA so s po- močjo podzenane vode kultivl- rall široka področja, na katerih gojijo sedaj bombaž. Da pa bi to vodo spravili na površino, je treba imeti izvore energije. Toda ravno pridobi- vanje energije v teh predelih predstavlja težavno in zamota- no podjetje Morali bi torej najti način, da bi energijo pro- izvajali na samem licu mesta in s tistimi sredstvi, ki so tam na razpolago. Toda v pustinjah sta samo dva neizčrpna izvora energije: sonce in veter. Ener- gija, ki jo pošilja sonce na zemljo, je tako velika, da vsi izvori, ki jih svet izkorišča za proizvodnjo energije: premog, nafta, naravni plin in vsi go- zdovi skupno predstavljajo ko- maj tisto količino energije, ki jo sonce v treh dneh razsuje Po zemlji Jasno je torej, zakaj se znanstveniki in tehnični strokovnjaki toliko trudijo, da bi iznašli stroje, ki bi lahko izkoristili sončno energijo. Nacionalni laboratorij za fi- ziko v Indiji se bavi s prouče- vanjem načrta male ».sončne kuhinje«, na kateri bi bilo mo- goče pripravljati hrano za eno družino. Da pa bi pridobili ti- sto količino energije, ki je po- trebna, da bi poganjala sistem za črpanje vode, je treba imeti na razpolago mnogo večje Izvo- re energije. To pomeni, da je treba izbirati sončno energijo na zelo veliki površini. Svetnik OZN za prosveto, znanost in kulturo A L Gardiner je izna- šel sistem ogledal, s pomočjo katerega je mogoče proizvesti kilovat energije za vsak kv. m. Tako bi baterija navadnih ogle- dal površine 3 kvadratnih me- trov s koncentracijo sončne to- plote na parni kotel proizvaja- la 3 tisoč vatov, torej približno toliko energije, ki bi zadoščala za funkcioniranje ene male črpalke. V ZDA so iznašli sistem, ki obljublja še boljše izglede To so tanke ploščice silicija, ki vpijajo sončno svetlobo in jo direktno spren.injajo v elek- trično energijo, Ce upošteva- mo, da ta sistem deluje ves čas, dokler sije sonce in da zanj niso potrebne posebne pri- prave, je videti, kot da je prav- zaprav namenjen za delo v pu- ščavi in ravno nanj polagajo največje upf- v naporih, da bi pustinj ska področja privedli kulturi. Mnogo upanja nudi tudi ko- riščenje vetra. Prav tako kot sonce najdemo povsod tudi ve- ter. Toda ta ne piha povsod z isto močjo. Zato je potrebno, da bi ga na neki način koncentri- rali. Celo relativno slab veter hitrosti 20 kilometrov na uro je lahko znaten izvor ener- gije Veternice 15 metrov v premeru bi lahko proizvajale tok 55 kilov., kar zadostuje za pogon malega motorja. Na smolo je gradnja takšnih veternic zelo komplicirana. To je posebno težavno v puščav- skih krajih, ki so vsi zelo od- daljeni od industrijskih središč. Poleg tega veter ne piha vedno z isto močjo. Zaradi tega bi bilo potrebno zgraditi rezer- voarje, v katerih bi se nakopi- čila voda v času, ko je vetra dovolj in se potem izpuščala po potrebi v namakalni sistem. Do sedaj niti sonce niti ve- ter še zdaleka nista bila izko- riščena za svrhe, za katere bi jih človek lahko izkoristil v svojem boju z naravo. Toda v mnogih državah si na tem pro- blemu mnogo prizadevajo. no suBtu se pro- izuajapreue^uinii Psihologi, ekonomisti in dru- gi se bavijo z vprašanjem, od kod čuden pojav in razlogi za vedno manjšo potrošnjo vina v svetu, v prvi vrsti pa ravno v tistih državah, kjer ga največ pridelujejo. Organizacija ZN za prehrano in kmetijstvo je na pr. ugoto- vila, da je imela Francija 1953. leta 17 milijonov hI viškov vi- na, ki jih ni mogla porabiti, da je bilo v Španiji v istem le- tu 7 milijonov hI neporabljene- ga vina iz prejšnjega leta itd. Preiskujoč vzroke za zmanj- šano potrošnjo vina v deželah, kjer ga največ proizvajajo, je Organizacija ugotovila, da je glavni vzrok industrializacija in strukturne izpremembe v življenju celote. Kot primeri teh sprememb se navajajo vedno večja motorlza- clja in šport, vedno večja pro- izvodnja brezalkoholnih pijač itd. Postavlja se vprašanje, ali države, ki proizvajajo vino, kaj ukrepajo, da bi se povečala njegova potrošnja. Organizacija trdi, da to obstaja, V Španiji na pr. zaračunavajo vino prak- tično pri vsakem obroku v re- stavraciji. Navedenih pa je še nekaj podobnih primerov. Potrošnja pe prebivalcu Podatki o potrošnji vina po prebivalcih v Franciji in Italiji kažejo, da je v letih od 1941 do 1945 zaradi vojne prišlo v Fran- ciji do najnižje potrošnje vina v tem stoletju. Povprečna koli- čina na prebivalca je padla na 87 litrov medtem ko je v letu 1936—1940 ta količina znašala 152 litrov. Do leta 1952 se je zvišala zopet na 138 litrov. V Italiji so popili v letih 1941 do 1945 povprečno po 75 litrov. V zadnjem času so Italijani za- čeli piti več piva. Vpiiv alkoholnih pi'Bč na šoferfe »... ponesrečenec je umrl Že kmalu potem, ko so ga prenesli v bolnišnico Preiskava je ugo- tovila, da je bil šofer pijan.- Alkoholu pripisujejo mnoge nesreče, zato bi moral vsak šo- fer vedeti, kako reagira njegov organizem na alkohol. Vendar bi zaradi važnosti te- ga problema ne mogli dopušča- ti, da bi ga posameznik sam re- ševal. To vprašanje se tiče fi- ziologov, higlenikov, pravnikov in končno še zakonodajalcev. Vprašanje je torej zelo kompli- cirano in ga je moč reševati samo s pomočjo znanstvenih faktov. Odbor strokovnjakov Sveto- vne zdravstvene organizacije za alkohol je na svojem prvem zasedanju leta 1953 v Ženevi skušal ugotoviti osnove za štu- dijo take vrste. Na prvem mestu se postavlja vprašanje, kakšen postopek je treba uporabiti, da bi dobili od- govor na vprašanje: »Ali je dotični povzročil nesrečni slu- čaj pod vplivom alkohola in v primeru, da je, ali je vpliv al- kohola bil taikšen, da so bile sposobnosti šoferja za uprav- ljanje z vozilom resno zmanj- šane?«. Prvo, kar je treba ugotoviti, je stopnja koncentracije alko- hola v krvi, preko česar pride, kakor je znano, do zmanjšanja senzitlvnlh in motoričnih funk- cij. Po nedavnih laboratorijskih preiskavah šoferjev in pilotov v pogledu pijanosti ob promet- nih nesrečah se je ugotovilo, da 0,55''/o alkohola v krvi pred- stavlja kritično točko, nad ka- tero prihaja do sprememb, ki se pojavljajo pri več kot polo- vici opazovanih oseb. To je seveda samo eden sploš- ni podatek, ki pa lahko zelo varilra zaradi tega, ker posa- mezniki zelo različno prenašajo alkohol Najboljši so kemični poizku- si. V vsakem primeru je treba obrniti največjo pažnjo na stopnjo prenašanja alkohola. Navadni klinični poskusi, na katerih sodišča navadno spre- jemajo svoje sklepe, so se za- radi tega izkazali precej nepre- cizni. Lahko se zgodi, da na podlagi takšne preiskave neko osebo z veliko količino alkoho- la v krvi proglasijo 2a trezne- ga, medtem ko so pri drugi ose- bi opaženi precejšnji znaki pi- janosti, čeprav ni zaužila znat- nejše ali sploh nobene količine alkohola. Dva ali trije kozarci lahko zelo zmanjšajo sposobnosti šo- ferja, ki »ne prenaša« alkoho- la, medtem ko neki drugi šofer z znatno večjo sposobnostjo prenašanja alkohola lahkn po- pije znatno večje Koiičine, ne da bi to zmanjšalo njegovo sposobnost upravljanja vozila. Koncentracija alkohola v prvem je torej nepomembna, medtem ko v (hrugem primeru dotične- ga zelo kompromitira. S tega stališča torej ne moremo sma- trati, da to predstavlja trdno osnovo za presojanje. Problem je bolj kompliciran. V vsakem primeru se mora pri objektivni preiskavi upo- števati razlika, ki obstaja v raznih državah v pogledu stali- šča do alkohola, intenzivnosti cestnega prometa in splošnega stališča do zakonskih odredb civilnega in kazenskega žJako- na. Kakor je videti, trenutno še nimamo splošne rešitve tega problema in glede na stališče, Id ga je zavzel Odbor strokov- njalcov za alkohol, moramo to vprašanje obravnavati v nacio- nalnih okvirih. 23. junija 1861. Ko je graško namestništvo po dolgem zavla- čevanju končno odobrilo pravi- la ptujske Čitalnice, je le-ta sklicala svojo prvo veliko skup- ščino, katere se je udeležilo okrog 70 članov. — Za odborni- ke so bili med drugimi izvolje- ni dr. Avgust Cučsk, narodni buditelj Raič in poslanec Miha Herman, ki je postal društveni tajnik. Ravnatelj slovenske či- talnice pa je postal Avgust Cu- cek Zborovanje se je vršilo v Gosposki ulici (danes Prešerno- va) št. 42 v hiši poslanca Her- mana. Sklenili so, da bodo si. julijem naročili za čitalnico 15 časnikov, in sicer osem slovan- skih. Po enega francoskega, ita- lijanskega, madžarskega ter štiri nemške. Ob šolskin praz- nikih bo lahko dijaštvo brez- plačno obiskalo novoustanov- ljeno čitalnice Pri skupnem obedu v Kristovem vrtu je na- stopil pevski zbor iz Slovenske Bistrice, ki je z »muim sloven- skim petjem« razveseljeval po- slušalce do poznega večera. Bržkone se je v dvorani staro- davnega Ptu^a prvič slišala slovenska pesem v tako izbra- ni družbi. Med govorniki je bil tudi neki odbornik, ki je v ša- ljivi obliki prikazal čitalnični porod, pri katerem je moral odbor uporabljati celo klešče. K čitalnici -e pristopilo že preko 160 članov, v avgustu istega leta pa je to število po- skočilo na 200 Med družbeniki je precej takih ki niso po ro- du Slovenci, pa vendar pri- znavajo potrebo takega »omi- Itališča«. — Toda med sinovi slovenske matere imamo še vedno »prolinožce, kteri se z vročim potom in krvavimi žu- lji slovenskega kmetovalca hra- nijo, pa ne nehajo klepetati premišljeno in lažno zoper ta blagonosni zavod in narodni razvoj.« Jezikoslovec Oroslav Caf je obljubil, da bo v čitalnici poučeval slovenščino, da bi se družbeniki polagoma privadili lepote domače besede, kar je »udom boij potrebno, kakor postrvi Bistrice.« Harmonikarska šola »Svobode« v Ptuju priredi v ponedeljek, dne 18. junija, ob 19. uri (7. uri) JAVNI NASTOP v Titovem domu, h kateremu so vabljeni starši otrok in vsi ljubitelji glasbe. Kako vplivajo barve na razpoloženje človeka Človek se niti ne zaveda, ka- ko vplivajo barve na njegovo razpoloženje. To spoznan.}e si- cer ni novo. Dokazano je, da n^ katere barve blažijo člm^ekovo živčno napetost, medtem ko jo druge izzivajo in dražija Modra je hladna barva, ki po- mJaja. Bolniška soba bd naj bila zato modro obarvana, ker bi s tem nehote pomagala bolniku, da bi našel svoj mir in ravno- težje. Splošno mišljenje je, da ze- lena barva pomirjujoče vpliva. V zeleni okolici se strasti nikar ne razplamtevajo. Zato so tudi dvorane, ki so namenjene poli- tičnim zborvvainjefn, zeleno po- barvane. Rumena .je topla barva, M razdražujo, Zaiano&t se v pogle- du te barve zopeaistavija tra- diciji, ki je s to barvo označe- vala izdajstvo, ljubosumnost in nezvestobo. Medicina vi- vezanost in igra na mreži. Eki- pi Aluminija manjka večji izbor igralk, da bi lahko sestavila homogeno moštvo. Najboljša igralka domače eki- pe je bila Ladi Namestnikova, pri gositujoči ekipi pa Zorkova in Tumškova. »MARIBOR« : »ALUMINIJ« 3:0 (16:14, 15:11, 15:11) V nedeljo je gostovala ekipa Aluminija v Mariboru proti isto imenovani edcipi v isti po- stavi kakor v četrtek v Kidriče- vem. Pričakovati je bilo spre- menjeno postavo in sprašujemo se, kaj je vzrok teh dveh pora- zov. — Delno pri neresnosti de- klet, največ pa pri vodstvu, ki jim ni zagotovilo v pravem ča- su trenerja, ki bi moštvo pri- pripravil na tekmovanje. V tekmi sta se odlikovali Namest- nikova in Kodričeva. Sodnik je sodil dobro. »GIMNAZIJA« PTUJ : »UČITELJIŠČE« VARA2DIN 2:0 V prijateljskem srečanju je v petek žensika ekipa gimnazije premagala učiteljišče iz Varaž- dina po lepi in efektni igri. v sredo, 13. junija 1956 (za liter, kilogram ali kos): Čebula 80—100, česen 60, grah 100, krompir 15, koleraba 60— 80, kumare 200, petršUj 60, por 40, solata v glavah 45, špinača 80—100, korenček 40, koruza 35, pšenica 40, proso 50, koruzna moka 86. ajdova moka 50, ko- ruzni zdrob 50, surovo maslo 500, mleko 30, smetana 140, sir 80, kokoši 500, piščanci 500, ko- zlički 700, češnje 60—70, jabol- ka 50, gobe 160, lisičke 80, jajca 14, kislo zelje 30, jagode (vrt- ne) 200, jagode (gozdne) 200, sa- dike (zeljnate) 1, sadike (papri- ka) 4, sadike (paradižnik) 3—5, sadike (ohrovt) 1. Dnevni spored za nedeljo, dne 17. junija 1956 6.00—7.00 Domače pesmi <■ naftrti zs prijetno aeeih pe- soii ni naD«w»l. 9.30 Še pomnite, tOTa- riSi — a) OI«a Dnitina: Nai Bo^ftn — t>) partizanske {>cs«iii. lO.oo Nedeljski sitnfoniičiii koncert. Gloaccbino Ro3»tiii: PotKvrcnje t Rehnis. overtur«; Fraoz Lisrt: Koncert za klavir in orkesteir it. 1 v Bs-dtmi: Peter Mjič Čajkovski: Še- sta sirolonija ..Patetična". 11.15 Oddaja z« BeneSke Slovence. 11.35 Zabavne melodije. 12.00 Pogovor s poslušale'- 12.10 Opoldanski glasbeni spored. 1300 Napoved časa. porofila. vremenska napo- ved in objava dnevnega sporeda ter ob- vestila. 13.15 Zabavnn glasba, vmes re- klame. 13.30 Za na*o vas. 14.15 ;?ele- li ste — poslušajte! — 1. 15.00 Na- poved easa. rorovila. vremenska napo- ved in obvestila. 15-15 Želeli 6te — po- slušajte! — U. 16.30 Pred žetvijo (re- portaža). 16.45 Olasbena medigra. 17.00 Prenos meddržavne nogometne tekme Av- strijar : Jugoslavija. 19.00 Zabavna 2la«ba. vm.es reklame. 19.30 Radijski dne-vniik. 20.00 Nečerni operni koncert. 21.00 Sportaa poročila. 21.15 Popevite in ritmi. 22.00 Nar-cved časa. ooročila. vre- mensika napoved in i>rep;led sporeda za naslednji dam. 22.15—23.00 Vočni kon- cert. Milko Kc^eroen: PreludiJ. Arija in FiTialc; L. M Skerjanc: Gazele. 22.15— 23.00 UKV proffranv: Plesna glasba. 23 00-24.00 Oddaja za tnjino — na valu 327,1 m (Prenos iz Zagreba). ROJSTVA: Marija CreSnjevec, Sežana 259 — Zdenko; Ana Hu- dm, Sailovci 20 — Framca; An- gela Kobilica, Ljubljana — Bo- jana; Terezija Zinko, Borovci št. 35 — Antona; Ljudmila Go- lob, Podvinci 23 — Ano; Tere- zija Veselic, Korenjak 36 — Zvonka; Pavla Tašič, Ptuj, Mn*- zejski trg 1 — Matjaža; Martina Turkuš, Majšperk 4 — Mtrosila- va; Ana Kucovan, Erjavci 8 — Ano; Bari ca Lukaček, MuretiTk- ci 28 — Olgo; Terezija Kranjc, Ptuj, Aškerčeva 10 — Jožef o; Ida Urbančič, Ptuj, Srbski trg 3 — Vineto; Antonija Mandl, Ftoj, Slovenski trg 11 — Nado; Neža Kampl, Starše 24 — Sonjo; Po- točnik Angela, Ormož, Žiigrova št. 2 — StanoBlavo; Marija Fi- šer, Kidričevo 14 — Marjeto; Jožefa Butolen, Janški vrh 51 — Evo; Marija Kosač, Senežca 3 — Sonjo. SMRTI: Avgust Teirčec, Ma^ cel j Gornji, Zurmorv^ec, roj. 1892, umrl 10. junija 1956; Milan Zo- reč, Ormož, rojen 1955, umrl 9. j vrni j a 1956. POROKE: Prane Kolarič, No- va vas 56, Markovci — Silve- stra Toplak, Nova vas 6, Mar- kovci; Horvat Jože, Maribor — Ana Kovačič, Ptuj, Lackova 14. Nesreča ne poCiva Fras Ferdinand z Brega 73 je padel s kolesa in si poškodoval glavo in desno roko; Artenjak Otmar, otrok iz Ptuja, je hotel vpreči konja, ki mu je poškodo- val prst na desni roki; Potrča Franca, otroka iz Ločiča 15, je svinja prevrnila ter mu zadala notranje poškodbe; Voglarja Ja- koba iz Brstja 32 je neki moški ranil s koso na desni nogi; So- gtarič Ivan iz Sodinc 16 je spal v hlevu, ko je izbruhnil požar ter tako dobil opekline po glavi in po vsem telesu; Letnik Anton iz Ptuja je prišel pod voz, ko so se pri nalaganju sena ustra- šite krave in je dobil poškodbe p>o rokah, glavi in rebrih; Cafuta Neža, Sedlašek 101, je padla z voza in si poškodovala levo ko- leno; Raj ha Alojza iz Strezetine 20 je kosec ranil s koso na desni nogi; Metličarja Avgusta, Gerečja vas 24, je znanec udaril po obra- zu in mu poškodoval oko; Rajh Terezija iz Ormoža je padla s kolesa in si poškodovala glavo; Vidovič Stanko, otrok iz Ptuja, se je zaletel v motorno kolo in si poškodoval nos, obraz in do- bil pretres možganov; Lah Ka- rel iz Lešnice 49 je padel z vo- za in si poškodoval desno nogo; Eberli Jože iz Bolfenka 17 je pa- del in si poškodoval levo roko; Kolenka Janeza, otroka iz Male vasi 15, je sošolec brcnil v desno nogo. Vsi imenovani se zdravijo v ptujski bolnici in jim želimo čimprejšnje okrevanje. Požar v Sodincih pri Veliki Nedelji v noči od srede na četrtek, to je od 6. na 7, t. m., je v večer- nih urah nenadoma izbruhnil požar v gosi>odarskem poslopju Ivana Soštariča iz Sodinc pri Veliki Nedelji. Ogenj se je z ne- znansko naglico razširil na vse obsežno gospodarsko poslopje in hleve ter na stanovanjsko hišo. Nesreča, ki je zadela to družino, je naravnost strahotna. Rešila si je le golo življenje, dočim so živina, vsi pridelki, vozovi, stroji in ostaK inventar postali žrtev nenasitnega ognja. Reševat so prihiteli gasilci in ljudje iz vseh strani, vendar 3 konj, 12 govedi, 20 svinj ter perutnine ni bilo mogoče rešiti. Na hitro ugotov- ljena škoda gre v milijcoie, ki pa je le delno krita z zavaroval- nino. Prebavne motnje v želodcu so prebavne mot- nje najčešče Povzročajo jih razna nenormalna stanja tega organa, od katerih sta najbolj znana želodčni čir in tkzv. ga- stritis — vnetje želodčne sluz- nice. Priznati je treba, da kljub več ali manj uspešnemu zdrav- ljenju želodčnega čira še danes bore malo vemo o tem, zakaj se le-ta pravzaprav razvije. Veči- na raziskovalcev pripisuje velik pomen motenj izločanja želodč- nega soka v tem smislu, da je preveč kisel. Drugi pa trdijo, da leži vzrok obolenj v motnjah krvnega obtoka skozi želodčne sluznice, tako da ostanejo gotovi deli sluznice brez krvi. Brez- krvna sluznica pa je le malo odporna zoper jedek želodčni sok, ki jo kaj kmalu okvari in se na dotičnem mestu razvije čir. Številne teorije zgolj doka* zuje.jo, kako malo vemo o tej bolezni. Pomembno vlogo pa pripisujejo tudi psihičnim vpli- vom na razvoj takega čira. Ga- stritis pa povzroča navadno po- kvarjena ali pa morda preko- merno zaužita hrana in pijača. Druga nenormalnost, .ki vpliva na prehrano v želodcu, so razne tvorbe, ki so precej pogoste. Mislim tu predvsem na rak že- lodca, sploh pa predstavlja rak prebavil 40 odst. vseh rakastih obolenj. Posledice gastritisa, predvsem i>a čira in raka na že- lodcu so številne, tako da jih ni mogoče vseh niti omeniti. Pri želodčnem čiru je želodčni sok navadno preveč kisel, pri že- lodčnem raku pa sploh ni kisel. Vsaka nenormalnost v količini in kakovosti želodčnega soka pa ima za posledico prebavne mot- nje zaradi nenormalne razgrad- nje hrane. V črevesu delujejo na hrano črevesni sok, sok iz trebušne slinavke in žolč, ki pride iz črev in želodčnega mehurja. Motnje v prebavi se izcimijo v tem od- seku prebavnega trakta običaj- no zaradi motenega dotika pre- bavnih sokov. Pri pomanjkanju soka iz trebušne slinavke, ki vsebuje snov za razgradnjo ma- ščob, ostanejo slednje neprebav- ljene. V blatu je 60 do 70 odst. zaužitih maščob. Tako blato »nočno smrdi, je črno in mastno. Neprebavljeno maščobo in be- ljakovinske delce v blatu pa najdemo tudi pri ponvanjkanju žolča. Neprebavljena maščoba v tem primeru obda beljakovinske delce z nekakšnim zaščitnim ovojem, tako da se strdi. Belja- kovine se ne morejo v redu pre- baviti Blato je podobno priejš- njemu, le da je brezbarvno, ker ni žolča, ki sicer daje blatu nor- malno barvo Bolj se pomika hra-na proti debelemu črevesu, tem večjo važnost zavzema njeii razkroj po bakterijah, ki jih ločimo v dve skupini: v balcte- riie vrenja in bakterije kisanja. Obe vrsti bakterij igrata odlo- čujočo vlogo pri normalni pre- bavi. Pri raznih črevesnih obo- lenjih je ves kompliciran meha- nizem znatn'> trden, tako da mora priti do prebavnih motenj. Ne smemo pozabiti, da je v ta- kem črevesu hrana že tako raz- grajena, da jo organizem lahko izkoristi pravilno, da se tu hra- nilne snovi najmočneje resorbi- rajo. Poglavitne motnje prebave v črevesu se na zunaj očitujejo v glavnem v dveh oblikah: kot driske in zapeke. Splošni znaki motene prebave so: pomanjkanje apetita oziroma njegove obnormalnosti, bolečine, ki nastopajo zaradi raztezanja prebavnega trakta, zapeke in driske, nelagodni občutki v že- lodcu ter bljuvanje, ki je skoraj reden pojav po zaužitju pokvar- jene hrane. . K. V. Nekal za naie gospodfn e Češnje s kruhom in maslom Namažite črni kruh s surovim maslom, zraven pa pojejte še dobro pest češenj, ki jih dobro zgrizite in prežvečite. Večja ko- ličina češenj bi obremenila že- lodec. Češnje v kruhovem narastku Narastek za 4—5 oseb: 30 dkg belega kruha, 3 dl mleka, 4 jaj-" ca, 10 dkg sladkorja, 6—8 dkg surovega masla, limonin lupini- ca, 1 kg češenj brez koščic. Kruh zrežemo na tanke rezine in jih polijemo z mlačnim mle- kom, nato pa razmešamo ter na- zadnje dodamo še češnje. Maslo penasto umešamo s sladkorjem in rtimenjaki. Temu dodamo sneg in limonine lupinice in vse skupaj narahlo zmešamo med kruh in češnje. Narastkovo zmes denemo na' pomaščen pekač in pečano 50 minut. Pekač napol- nimo samo do dveh tretjin, ker l^x> naraste. Češnje z jogurtom Iz dobro opranih češenj vza- memo koščice, češnje denemo v skodelico jogurta, dobro zmeša- mo, malo počakamo in čez čas damo posodo s tako mešanico na mizo. Na skodelico jogurta za- došča pest češenj. Češnje v juhi Juha za 3 osebe: 1 kg češenj, 5 dl vode, 3 žlice sladkorja, malo cimeta, po možnosti limonin sok (od polovice limone); of)ečene kruhove kocke. Češnje, iz katerih smo vzeli koščice, skuhamo z vodo in slad- korjem in nato pretlačimo. Pest Češenj obdržimo celih. Juho ohladimo. Nalijemo jo na krož- nike, na katere smo prej dali do 3 žlice oa masti opečenih kru- hovih kock. Češnje z rižem 20 dkg riža, liter mleka, malo soli, 1 žlica sladkorja, 1 kg če- enj s koščicami, 10 dkg slad- korja; za poliv še 2 žlici slad- korja in Idi smetane. Riž skuhanK) na mleku, ga malo solimo in sladimo. Polovi- co nekoliko ohlajenega riža de- nemo na pomaščen pekač ali v kožico. Na riž zložimo češnje, jih potresemo s sladkorjem, nato sledi druga polovica. Povrhu zlijemo s sladkorjem zmešano smetano in pečemo dobre pol ure. Smetano lahko tudi opu- stimo. Ta narastek lahko naredimo iz vloženih češenj, ki pa jih mora- mo prej dobro odcediti, sok pa ponudimo posebej. ORMOŠKA OPEKARNA V ORMOŽU razpisuje delovno mesto računovodje Pogoji: ekonomski tehnikum ali nižja faotM-aziba s 5- letno prakso po možnosti v manjših industrij^ih podjet- jih. Nastop službe s 1. avgustom 1956. Plača po tarifnem pravilniku. Prijave z opisom dosedanjega dela in z^adnje- ga službenega mesta pošljite na naelov: Upravni odbor Ormo^ ope? ne, Ormož. OBVESTILO Sklicujem sejo Občinskega ljudskega odbora Ptuj za če- trtek, dne 21. junija 1956, ob 15. uri v sejni dvorani. Predsednik: Janko Vogrinec, 1. r. RAZPIS Uprava Vinarsko-sadjarske šole Svečina razpisuje vpis v 1. razred za šolsko leto 1956/57. Pogoji za vpis: 1. Predi-zobrazba: 2 razreda gimnazije ali 6 razredov osem- letne šole i''rednost imajo ob- iskovalci kmetijsko-gospodar- ske šole 2. Starost: 16 do 19 let. 3. Dijaki imajo popolno oskr- bo v internatu šole. Mesečna oskrbnina je 3000 din. 4. Cas za vpis: do 20. avgu- sta t, 1. Interesenti morajo vložiti lastnoročno napisano prošnjo, ki mora biti kolkovana s 30 din. Prošnji je treba priložiti zad- nje šolsko spričevalo, rojstni list, zdravniško spričevalo, pri- stanek in obveznost staršev, odnosno gospodarske ali druž- bene organizacije, da bodo re- dno plačevali vzdrževalnino. Prošnjo in priloge pošljite na naslov: Vinarsko-sadjarska šo- la Svečina, p.. Zg. Ivungota pri Mariboru, Uprava šole ZAMENJAMO LOKAL na pro- metni točki v Ptuju za pisar- niški prostor, eventualno tudi v prvem nadstropju v centru mesta. — Gostinska zbornica Ptuj. ISCEM GOSPODINJSKO PO- MOČNICO — ljubiteljico otrok — srednjih let z znanjem ku- he. Naslov v upravi. USLUŽBENCA IZ PTUJA ali Kidričevega, starega nad 28 let, želim spoznati Imam last- no hišico v bližini. Pismene ponudbe poslati na upravo li- sta ix>d »Resno«. INTELIGENTA. starega od 35 do 45 let, želi spoznati dobro situirana. Resne ponudbe po- slati na upravo lista pod »V dvoje je lepše«. KUPIM en do 3 ha mešanega, lahko tudi mladega gozda v ptu.iski okolici. — Naslov v upravi. OVOJNI PAPIR lahko kupite v upravi Ptujskega tednika. OPOZORILO! Opozarjam vse. ki razširjajo v Bukovcih in Markovcih ne- resnične vesti o meni v zvezi s Stanko Maušič. da jih bom predal sodišču. Mlinaric Mir- ko, Bukovci. ŠAH Na brBopotrauem turnirju SD Ptuj Za mesec jmii.j je dosegel 1. mesto gost iuR. Zalaznik. ki je nabral 7 in pol točke. Slede Rudoif in Maurič F. po " točk. Maurič E. fi in pol. Bcrden 5, NeŽRiah F., st. 4 točke itd. STRELSTVO OKRAJNI STRELSKI ODBOR PTUJ priredi v nededjo 17. junija OKRAJNO TEKMOVANJE V STRELJANJU z vojaško puško na razištirjeneim strelišču v Babusetoovl gčabL PionsETji in mJadiniCi pa tudi drugi se bodo lahko poaneriili v streljanju z zračno puško. Prijatelji ^relstva vabljeni- MESTNI KINO PTUJ predvaja v dneh od 15 do 17. t. m. ame- riški barvni film »UJETNIK DVORCA ZENDA. in v dneh od 19. do 21. t. m. ?.n2le"ski film »STRMINA NEVARNO- STI«. UGODNO PRODAM velik, malo rabljen vejalnik »Kremžar«. Naslov v upravi. SPALNICO, malo rabljeno, iz mehkega lesa, prodam. Vpra- šati KZ Markovci. PRODAM postelji in nočni oma- rici, mizo in dva stola ter omaro. Na ogled pri pleskarju Esihu v Prešernovi ulici v Ptuju. 1 ha 39 arov GOZDNE PARCELE v Grajenščaku ugodno pro- dam. Vprašati pri Kolarič, Ptuj, Rajčeva 4. 1 ha NJIVE v Ormožu prodam. Vprašati Hemja, Ptuj, Can- karjeva 14 NAMIZNI ŠTEDILNIK, znamke »Goran;<, In električni kuhal- nik na dve plošči, prodam. — Vprašati Letnik Anton, Ciril Metodov drevored l/II., Ptuj. STAVBENO PARCELO na Bre- gu prodam. Naslov v upravi. — prvovrstni od 5 litrov naprej — prvovrstni od 5 litrov naprej — močno nudi zadružno podjetje Vinarska zadruga Ptuj (Novi svet)