PRH OSREDNJA KNJIŽNICA P.P. 126 66001 KOPER Mostnina »Ličana » gotovini obb. oostaie I grupo« r-iSKI DNEVNIK Cena 200 lir Lelo XXXIU. Št. 254 (9862) TRST, torek, 1. novembra 1977 DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, raemnožen na ciklostil. Od 5. do 17, septembra 1944 se je Uakal v tiskarn) «Doberdob» _ * p rcnJ rebuSl’ od 18 sepiternbra 1844 do 1- maja 1945 v tiskarni »Slovenija* pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1P45 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi POBUDA SOCIALDEMOKRATSKEGA TAJNIKA ROMITA Kmalu «vrh» šestih strank Dnevni red srečanja še ni bil določen - Ne bo šlo za preverjanje storjenega - Pogovor Romita-Andreotti hnl ~ Vseh Sest s,ran*i programskega sporazuma je dalo svoje °*J manj prepričano privoljenje v sklicanje «vrlia» med tajništvi Vrank,. ki ga je predlagal socialdemokratski sekretar Romita. Pri tem Pa tudi vsi soglašajo, da «vrh» ne sme biti priložnost za preverjanje 'orjenega iu neizpolnjenega, ker bi U> verjfetno ire vodilo nikamor, ko P* nihče noče vladne krize. , čem naj bi torej govorili tajni-* šestili strank, od liberalne do ko-''mistične? Na to vprašanje .je sc-j®' še nemogoče odgovoriti, saj, bo feba srečanje »temeljito pripravi-, *> kar pomeni, da bo treba šele delati dnevni red srečanja, to pa ® tak način, da bo «vrh» lahko ro- 7- Pozitivne rezultate. Tudi sama jJJ“*a srečanja še ni bila dokončno Prana. Namesto enega samega ple-•irnega sestanka — poleg tajnikov r*uk naj bi se ga udeležili tudi Predsedniki parlamentarnih skupin T~ “f lahko organizirali vrsto sre-*"!’• «a katerih bi obravnavali pobi eim*"0 ,lr,,b'cmc "ti skupine preslavni problem v tem trenutku pa ' 'prav ta, kako doseči, da bi se-tanek bil koristen, da ne bi ostal / Pri besedah, istočasno pa da ne I zaostroval razlik, ki obstajajo in JSo Postranskega pomena. Po eni rani obstaja težnja, da bi se stro-rj omejili na vsebino- programske-l® sPorazuma: na «vrliu» naj bi o-avnavali le vprašanja, ki so vklju-lJ?a v sporazum, ne pa druga, o torih sporazum ni bil dosežen, ali jj* 8a niso niti skušali doseči, kot ^Primer vprašanje sindikata poli- Po drugi strani pa se nekateri zav ...majo za to. da bi se na »vrhu* še-,lh strank lotili prav f tistih vpra-snoJ.’ n'so vkliučena ^ programski jih a?urn’ **' P3 so važna- (la str n.l m°£oče kar tako pustiti ob . ani. Gre predvsem za tri vpra-vobnrt° sin°či spustili na začasno Po jpoo. Iz zapora je prišel nekaj tijUj . uri, dočakali pa so ga sčrod-je p.m številni kolegi. Kot znano i bil aretiran na ukaz predle; sodišča Anedde, ker ni ho llj^J?vedati, od kod je dobil infor-m Rle' na podlagi katerih je napi-ktjJ"voj članek, v katerem je raz-Arai • b°vezavo med navadnimi in tjgJ^mi desničarji, še zlasti kar p a nekatere ugrabitve. sindikat italijanskih časni-hS FNSI je objavil ..pbročilo o i J1 Chiodi, v katerem pravi, da 4 jL ^estal izvršni odbor, ki je bil ko 5 "®m, da proglasi splošno stavil "h,lanskih časnikarjev, ko je S i Si-. !??* šo vedno obtožen, ker ■ Kli ^a so Chiodija osvobodi k Pui ..tomu pa ostaja dejstvo, da k ( Predati, od kod je dobil svo-ky 1|fyOrmacije, sindikat časnikarki urejuje ^'‘bivlja, da zakon, rico • ' Poklic, izrecno omenja fes* , ■ I................, hostj časnikarjev do (»klicne taj-vse n. i1 ba je zato treba preklicati S) 2°nbe, ki so v nasprotju s čle-'št-ji omenjenega zakona. Časni-^obfj^mnvajo, naj vlada čimprej ketJioj.jonski osnutek, ki so ga j^trieti! Plec* dobrim letom, v na-h^P'Sati pr'meru ne bo mogoče , Č* ti ,Suma- da je ogrožena svo-v®ti z 3?a in da skušajo ustraho-.. likarje. bež sindikalne jNoflTJev bodo v z j ./kani žira le vrsto razprav ter organizacije zvezi z zadevo f).|'Va.iale pritisk, da bi čim n ®aciiA svi^i nesprejemljivo diskri-/b-ttoji .o tiste kategorije, katere X zagotoviti javnosti objek ‘miacijo. (if) govoril šele danes b« Polemičnem vzdušju radikalcev .^Ol la*Vke J‘',Al — Kongres radikalne v Bologni se nadaljuje v zna- CATANZARO — Približno od 15. I likopter vojne mornarice, ki baje " ' ‘ ’ * edina razpolaga s helikopterji, ki lahko letijo tudi ponoči. Na kraj, kjer naj bi prišlo do nesreče, je priletel baje ob 20. uri ko je' bi'a že popolna tema. Do 23. ure, ko se je •moral vrniti, ker mu je zmanjkalo goriva, ni pilot mornariškega helikopterja opazil nobene, sledi za helikopterjem, s katerim je letel gen. Mino. Ta čas pa so se vremenske razmere na vsem območju Kalabrijo močno poslabšale, kar je preprečilo. da bi iz Catanie odletel d' ugi mornariški helikopter. Iskanje, vsaj o helikopterji, se bo nadaljevalo jutri ob prvem svitu. Medtem so mobilizirali velike karabinjerske sile, ki iščejo helikopter generala Mina, za katerega domnevajo. čeprav o tem ni nihče u-radno nič povedal, da je strmoglavil. AB 205 je helikopter, ki lahko prevaža 14 oseb in pilota. Razpolaga s turbino, ki zmore 1400 konjskih sil, od katerih normalno izkoriščajo samo 1100, da bi imeli rezervo jakosti v skrajnih primerih. AB-205 lahko leti v višini 4.570 metrov s hitrostjo 200 km na uro. Dejstvo, da razpolaga z enim samim motorjem, imajo strokovnjaki za njegovo veliko pomanjkljivost. General Mino se je rodil pri Comu leta 1915. postal pa je podporočnik leta 1936. Med vojno je napredoval za majorja, leta 1958 pa je postal poveljnik tretjega armadnega zbora. Od leta 1959 do leta 1901 je bil vojaški ataše v Španiji, v naslednjih letih je bil 'na vrsti visokih položajev, dokler ga v začetku leta 1973 niso imenovati za poveljnika karabinjerskega zbora. Kot poveljnik karabinjerjev je general Enrico Mino bil v prvi vrsti dogodek in polemik, ki so si sledile po pobegu nacističnega vojnega zločinca Herberta Kapplerja iz vojaške bolnišnice Celio. Mino je takoj i» pobegu esesovskega polkovnika podal ostavko, vendar jo je obrambno ministrstvo zavrnilo. Ko je vrhovno poveljstvo sprejelo hude disciplinske ukrepe proti častnikom in vojakom, ki so bili odgovorni za nadzorstvo nad Kapplerjem, je Mino dejal, da je ukrepe sprejel proti volji, vendar da je bil prisiljen, saj jc nad- menju ostrili polemik med raznimi komponentami. Pannella bo govoril šele danes, včeraj pa je posegel pred. sednik stranke Spadaccia. ki je bil deležen žvišganja. ko se ni dr/.al kongresnega pravilnika, ki določa, da vsak !»seg sme trajati največ 15 minut. Največ polemik jc sprožil sam Spadaccia, ki je obtožil drugega strankinega voditelja Teodorija, da mu je' predlagal kompromis za vodenje stranke, kar Pa jc Teodori zanikal. Prišlo jc tudi do predstavitve štirih različnih resolucij. Pozornost je vzbudil tudi poseg prof. Caputa iz Bologne, ki je dejal, da se je veliko število fašistov infiltriralo v radikalno stranko, tako da je ponekod skrajna desnica ž.c ua tem. da se polasti' stranke. zorna služba, kot so ugotovili, bila zelo pomanjkljiva. Po zadnjih vesteh, ki so jih prejeli v Catanzaru,' naj bi ljudje nekaj po 16. uri videli helikopter, ki se ie zaradi neurja, ki je ta pas divjal r.a območju Pri Vibo Ya'entii. spustil v dolin0i prt kra ju Acuuaro. Karabinjerski in policijski oddelki doslej niso našli sledi za helikopterjem niti na teni območju. (If) WASHINGTON - Ameriški di ploniatski krogi ne predvidevajo možnosti, vsaj za enkrat, da bi se prvega decembra v Varšari sre čala ameriški predsednik Carter ip glavni tajnik sovjetske kprnunU stične partije Brežnjev. Med drugim poudarjajo, da .ie vprašljiva celo že napovedana Carterjeva tur ne,ja. v nevarnost naj bi jo spravljali predvsem pereči notranji problemi. Po njegovem mnenju je Italija zabeležila ^ogromen napredek» v beju za uravnovešenje plačilne bilance in zajezitev inflacije RIM — Ameriški sekretar za zaklad Mitbu-l Blumenthal. kj ve mudi na ob'C.u v Italiji, je ime! včeraj obsežne pogovore s predsednikom itali-■anske vlade Andreottijem' in z gospo darskimi ministri. Zjutraj se je pogovarjal z zakladnim ministrom Stam-matijem in z guvernerjem osrednje banke Baffijem. popoldne Pa z ministroma Ossalo m FandoTijem. Po pogovoru z Andreottijem je imel Blumenthd] kratko tiskovno konferenco, na kateri je med drugim dejal, da so mu člani italijanske vlade orisali gn?’i- ' i po' "'i države in no. liriko vlade na gospodarskem področju. Poudaril jc. da je Italija zabeležila -.-.ogromen naoredek* na pbti k uravnove.-enju plačilne s tujino in k zajezitvi inflacije. «žal pa — je dodal ameriški predstavnik - nobena država ni okdrila magične formule, po luteri bi lahko rešili vse-probleme krčnih, niti začasnih posledic na gospodarski razvoj in zaposlovanje*. V dal' .m roku pa je uravnovešenje plačilne bilance in zajezitev infacije i;- --- .,p rar-rl aosnc-Jgrstva in za zaposlovanje. Blumenthal je dejal, da so ga italijanski predstavniki seznanili z napori, da bi rešili le probleme,, tudi s skrčenjem javnih izdatkov. V odgovor na vprašanju novinarjev je ' -roki minister v avttrt s svo-jhn potovanjem po deželah Bližnjega vzhoda dejal, da ne predvideva zvišanja cene surove nafte po decembru. Glede mcžr.ošti ameriških investicij v Italiji je Blumenthal diplomatsko zavr?n da to ni odvisno od ameriške vlade, ampak od svobodne iniciative ameriških podjetnikov. Ti pa bodo po njegovem mnenju začeli investirati v Italiji, ko bodo videli rezultate akrile italijanske vlade, se pravi, ko bodo priča znatni omejitvi plačilne 'ice in inflacije brez vsa-1 javnih izdatkov inflacije (trn) PREDSEDNIK SENATA NA OBISKU V JUGOSLAVIJI Fani ani: Italija želi dosledno uresničevati osimske sporazume Pogovori s predsednikom skupščine SFRJ Gligorovom in drugimi ju-goslovanskimi osebnostmi - V ospredju odnosi med obema državama (Od našega dopisnika) BEOGRAD — Predsednik senata Amintore Fanfani, ki je v Jugoslaviji gost skupščine, se je pogovarjal s predsednikom Kirom Gligo-rom. Proučila sta uspešen razvoj prijateljskih odnosov in dobrososedskega sodelovanja med Jugoslavijo in Italijo. Z zadovoljstvom sta poudarila, da ta razvoj izraža interese in hotenja narodov obeh držav ter da je spodbuden primer za miroljubne odnose v Evropi. Vzajemno sta se obvestila o pripravljenosti obeh parlamentov, da z vata k italijansko - jugoslovanskim ! odnosom, ki imajo ugodne možnosti razvoja. Opozorila sta na pomen sodobnih stremljenj v mnogih državah za premagovanje odtujenosti človeka, posebej proizvajalca,' da bi bil materialni in tehnološki razvoj obenem tudi humani napredek družbenih odnosov in da bi spodbujal ustvarjalno odgovornost človeka za svojo in družbeno prihodnost. Gligorov je v zvezi s Tom gosta seznanil z bistvenimi opredelitvami in značilnostmi sistema socialističnega TAJNIK KPI ODPOTOVAL V MOSKVO NA PROSLAVE 60-LETNICE OKTOBRSKE REVOLUCIJE Berlinguer: Evrokomunizem ni v krizi RIM — Generalni tajnik KPI Berlinguer je odpotoval v Moskvo, kjer se bo na čelu partijske delegacije udeležil proslav ob 60. obletnici oktobrske revolucije. Tik pred odhodom je na rimskem letališču odgovoril na vprašanja številnih prisotnih časnikarjev. Najprej so ga vprašali, zakaj gre v Moskvo. «Menimo, da ob tako svečani priložnosti, kot so proslave 60-letnice- oktobrske revolucije, mora tudi stranka, kakršna je naša, biti prisotna.* «Kaj pomeni stranka, kakršna je vaša?* »Da bodo pač navzoči predstavniki komiin-stičnil. partij vsega sve ta, kot tudi drugih demokratičnih organizacij in osvobodilnih gibanj.* «Ali ne bi vaše potovapje utegnilo biti ocenjeno kot zbližan je s stališč1 Moskve?* »Naša stališča so tako jasna, da res ne more biti dvoumnih tolma- čenj. Mi smo za normalne in dobre odnose z vsemi strankami, vštevši komunistično partijo Sovjetske zveze, istočasno pa imt.nio lastna avtonomna stališča o ceh vrsti vprašanj.* »Ali se vam ne zdi, da bi to avtonomijo lahko bolje podčrtali, ko bi vi ne šli v Moskvo?* »Avtonomija ne pomeni izolaci-je.» Berlinguerja so vprašali tudi, kaj meni o pisanju sovjetskega tiska o evrokomunizmu, in ali ne misli, da bi nekatere članke lahko ocenili kot vmešavanje v notranje zadeve KPI. »Na našem partijskem tisku — je odgovoril tajnik KPI — pišemo precej stvari o KP SZ. In tako moramo dovoliti, da drugi pišejo o naših zadevali. Druga stvar je, ali soglašamo, ali ne.» «Ali se vam zdi — so ga še vprašali — da je evrokomunizem trdne ga zdravja?* »Zdi se mi, da je. Evrokomuniz-rna pa ne gre ocenjevati po trenutnih prigodah v tem ali onem tednu. Gre za veliko idejno gibanje, za katero menim, da mu je usojeno napredovati.* V sicer kratkem intervjuju je i-mel Berlinguer tudi priložnost poudariti. da je KPI »marksistična in leninistična*, ne pa -anarksistična-lenipistična*. Razlika je v tem, je pojasnil, da bi izraz «marksistično-leninistična* lahko «dajal vtis nekega zaprtega doktrinarnega korpusa, medtem ko prvi izraz pomeni poudarek na nedogmatičnem, kritičnem, živem značaju KPI*. «Na beograjski konferenci — so končno vprašali Berlinguerja — je položaj težaven predvsem v zvezi z vprašanjem človečanskih pravic. Kakšno je stališče KPI, še posebno po procesu v Pragi?* «0 praškem procesu je partija zavzela jasno stališče kritike in ob- medsebojnim sodelovanjem prispe- j samoupravljanja v Jugoslaviji. Po-’ 1 ' 1 govora se je udeležil tudi izredni in pooblaščeni veleposlanik Italije v SFRJ Alberto Cavaglieri. Predsednik senata Fanfani sc je pogovarjal še z nekaterimi drugimi visokimi predstavniki jugoslovanske skupščine, razpravljali so o sodelovanju med Jugoslavijo in Italijo, žgočih mednarodnih gibanjih, posebej v Sredozemlju ter o nekaterih vidikih jugoslovanskega notranjega razvoja. Predstavniki jugoslovanske skupščine so poudarili, da je sodelovanje parlamentov obeh držav pomemben del celotnih prijateljskih odnosov med sosedama. Izrazili so tudi željo jugoslovanskih narodov in narodnosti po miru in medsebojnem razumevanju ter sodelovanju. Primer odnosov med Jugoslavijo in Italijo bi mogli upoštevati tudi drugi kot najbolj konkreten prispevek k ures ničevanju helsinških dokumentov, Fanfani je povedal, da je namen njegovega obiska proučiti filozofski in praktični smisel jugoslovanskih izkušenj na področju samoupravljanja ter družbenoekonomskega razvoja. Posebej je poudaril, da ima predsednik Tito odločilno vlogo v povojnem razvoju Jugoslavije ter da je veliko prispeval k prijateljskemu razvoju sodelovanja med Jugoslavijo in Italijo. Zatem je jzčrpno spregovoril o žgočih mednarodnih'vprašanjih in razmerah v Sredozemlju. Prav tako je gjvoril o sodelovanju sodbe. Glede vprašanja človečanskih pravic smo za integralno izvajanje tudi te točke helsinške deklaracije, kot tudi vseh ostalih.* »Ali boste o tem govorili s Sovjeti?* «Navadno govorimo tudi o tem. Mi razlagamo naša stališča, da je treba dajati večje možnosti vsem, da izražajo svoje mnenjč.* Ob robu Berlinguer je vega potovanja je treba še zabeležiti, da so sovjetske oblasti odrekle vstopni vizum italijanskim časnikarjem, ki so imeli namen spremljati Berlinguerja in prisostvovati proslavam 60-lefcnice oktobrske revolucije. U-radno so ta sklep utemeljili, češ da prisotnost časnikarjev ni bila predvidena in da zato niso rezervirali sob v hotelih, ki so sedaj že vse oddane. Nujno je, da je ukrep sprožil nemalo protestov v časnikarskih krogih ter celo nekaj poslanskih vprašanj vladi, (tm) ■ med Jugoslavijo in Italijo in ob tej priložnosti poudaril, da na obeh straneh me,je razumejo, pomen prijateljskih odnosov, kar ima tudi širši mednarodni pomen. Fanfani je poudaril, da v Italiji želijo dosledno uresničiti Osimski sporazum. V zvezi s tem so govorili o nekaterih konkretnih oblikah'-uresničevanja o-simskih sporazumov ter o mednarodnih ekonomskih in drugih pro blemih. - BRANKO BERGANT LJUBLJANA — Včer*j v jutranjih urah Je v Novi Gorici nenadoma umrl glavni urednik »Dela* — Mitja Gorjup. Rodil se je 15. novembra 1943 v Vidmu, mladost pa je preživljal v rodnem kraju svojih staršev v Kanalu ob Soči. Na ljubljanski univerzi je diplomiral na fakulteti za pravo, bil pa je tudi drui-beno-politični delavec na univerzi kot član univerzitetnega sveta Zveze komunistov. Leta 1969 je bil izvoljen za predsednika Zveze mladine Slovenije, nekaj časa je bil tajnik komisije SZDL za manjšinska vprašanja, leta 1970 pa ga je predsedstvo SZDL imenovalo za glavnega urednika »Dela*. Na 7. kongresu je bil izvoljen za člana CK ZKS, decembra leta 1975 pa je bil izvoljen za člana izvršnega odbora predsedstva Republiške konference SZDL. Od oktobra 1975 do pred nekaj dnevi je opravljal tudi funkcijo predsednika Zveze novinarjev Jugoslavije. Leta 1976 je bil odlikovan z Redom dela z zlatim, lani pa je prejel Tomšičevo nagrado — najvišje časnikarsko priznanje v SR Sloveniji. J čeraj v dopoldanskih urah nas f je presenetila in hudo prizadela novica, da je v Novi Gorici nenadoma umrl glavni urednik o-srednjega slovenskega dnevnika »Delo* in ugledni družbenopolitični delavec Mitja Gorjup. Star je bil komaj 34 let. Naporen novinarski poklic žal ne prizanaša niti mladim ljudem, toda Mitja je bil vendarle še premlad, da bi sploh mogli pomisliti, da se mu lahko v trenutku ustavi utrip srca, pa čeprav smo vedeli, da se neutrudno in neprizanesljivo razdaja na delu v uredništvu, v strokovni organizaciji slovenskih in jugoslovanskih časnikarjev pa še v vrhovnih organih družbenopoli-' ličnih organizacij v Socialistični republiki Sloveniji. Mlad in dinamičen, zagret kot je lahko le človek, ki je iz svojega poklica in družbene angažiranosti naredil smisel svoje mu življenju,, je bil vzor novega ptrCtffrtega slovenskega človeka, ki je v družbeni stvarnosti s katero je rasel in jo sam pomagal graditi, vidci vrednoto za katero se splača živeti in goreti z vsrt silovitostjo fizičnih in umskih moči. Ko se je pred sedmimi leti, star šele 27 let, vključil v časnikarsko de'o in takoj prevzel zaupano mu vodilno mesto pri dnevniku »Delo*, je bilo njegovo imenovanje za marsikoga presenečenje tako za radi njegove mladosti kot zaradi časnikarske neizkušenosti, toda v kratkem času se je poka7.alo. da je bil (»stavljen pravi mož na nra-vo mesto. Pod njegovim vodstvom se je ,«Delo» v strokovnem smislu povzpelo na visoko evropsko raven, postalo jc dnevnik, kakršnega .mo venska matična družba potrebuje, to je dnevnik, ki ni le informator, pač pa tudi in predvsem zavzet in kritično naostren tolmač in usmerjevalec družbenega snovanja na niti malo lahki in enostavni, zato na toliko bolj zgovodinsko nujni poti socialističnega razvoja. Mitja Gorjup ni bil samo urednik. ki je vodil list z jasno politično opredelitvijo in vizijo, imel je vsaj še dve odliki, ki sta iz njega naredili enega vodilnih slovenskih časnikarskih delavcev. Bil je dosleden pristaš in častilec novinarske etike, obenem pa skrben .»bli-kovalec lepega časnikarskega jezika. Njegovi članki so bili obenem z jasnostjo in poštenostjo ideje tudi vzor lepe slovenščine, ki jo je gojil tudi na svojih mnogih javnih nastopih. Mnogo bi bilo treba napisati Še o njegovem političnem in organizacij- skem delu na čelu Združenja novinarjev Jugoslavije, odgovornost, ki jo je odložil šele pred nekaj dnevi; o tem, kako je v tem svoj-stvu znal biti usklajevalec interesov in koordinator skupnih nalog v stikih s kolegi iz raznih jugoslovanskih republik in pokrajin, odenem pa zavzet in učinkovit ambasador jugoslovanskega časnikarstva v stikih s kolegi iz domala vseh evropskih in izvenevropskih držav, ki so v zadnjem dveletnem obdobju prihajali .v Jugoslavijo ali h katerim se je podajal sam v svojih misijah. Predvsem pa sem dolžan zapisati, da je bil Mitja Gorjup velik in iskren prijatelj našega Primorskega dnevnika in da je pozorno spremljal po tisku in po svojih drugih političnih' obveznostih življenje ih boj naše zamejske narodnostne skupnosti. Vztrajno si jc prizadeval. da bi tudi v «Delu» bila naša problematika redno prisotna z vestmi in komentarji, kaj mu že kot primorskemu rojaku ni b.lo vseeno, kaj se dogaja s Slovenci v Italiji in z onimi v Avstriji, zlasti pa mu ni bilo to vseeno kot političnemu in družbenemu delavcu matičnega naroda. Naši stiki z njim so bili vedno prijateljski in prisrčni, človeško topli in tudi malce hudomušni, kot je bilo v njegovem značaju, toda predvsem so bili delovni in vsakokratno srečanje z njim ie predstavljalo obogatitev za naš dnevnik. Ob vsaki priložnosti je imel veliko razumevanje za naše želje in potrebe, z njim smo se dogovorili za tedensko objavljanje izbora člankov iz »Dela*, svojim sodelavcem je vedno polagal na srce. da je sodelovanje z nami njihova matična časnikarska dolžnost, z uvidevnostjo nam je ponudil v objavo svoj dnevnik iz Kitajske, ki bo v časnikarskih analih ostal kot primer vzornega časnikarskega potopisa. Komaj pred tremi Inevi nam je poslal nadaljevanje. Časnikarski kolektiv »Dela* je i njegovo smrtjo izgubil vzornega kolego in tovariša, jugoslovanski časnikarji enega svojih vrhunskih predstavnikov nove časnikarske generacije, mi pa smo izgubili prijatelja in sodelavca, na katerega bomo ohranili trajen in hvaležen s(x»-min. V tem težkem trenutku se kolektiv Primorskega dnevnika pridružuje žalovanju kolegov iz uredništva »Dela* in kolegov ostalih slovenskih listov, naša misel pa ;> z globokim sočustvovanjem tudi ori njegovi hudo prizadeti družini. JOŽE KOREN Žalna seja predsedstva SZDL Pogreb jutri ab 15.30 v Kanalu LJUBLJANA — Včeraj popoldne se je na žalni seji sestalo predsedstvo republiške konference SZDL Slovenije, da bi počastilo spomin umrlega glavnega urednika «Dela» Mitje Gorjupa. Tajnik republiške konference Milan Kučan je na seji orisal pokojnikov lik in še posebej (»udaril vso njegovo predanost revolucionarnemu delu pri graditvi samoupravne socialistične družbe. »Mitja Gorjup je, našo revolucijo razumel kot eno samo nepretrgano bitko, kj terja celega človeka, predanega aktivista, brezkompromisnega borca, neglede na to, na kateri točki njenega zmagovitega toka se je vključeval vanjo. Sprejel je odgovorno in z vsemi posledicami odločitev, da je vredno in nujno ciljem bitke za osvoboditev dela in človeka podrediti svoje osebno življenje, se odrekati marsičemu, kar ponuja mladost in k čemur zapeljuje blagostanje. Dosleden svojim idealom je v tej bitki izgoreval in žal, mnogo prezgodaj izgorel* — je dejal Kučan Na seji so izvolili tudi odbor za pt>gu-b pokojnega Mitje Gorjupa. V odboru, kateremu predseduje Milan Kučan, so mnogi vidni slovenski politični delavci in predstavniki Zveze novinarjev Jugoslavije. Pogreb pokojnega Mitje Gorjupa bu jutri, v sredo, ob 15.30 v Kanalu, kjer je preživljal svoja otroška leta. Sožalne brzojavke so poslali član predsedstva CK ZKJ in SFRJ Edvard Kardelj, sekretar izvršnega komiteja predsedstva CK ZKJ Stane Dolanc ter številni predstavniki političnega življenja Slovenije. Sožalja so izrekli tudi glavni uredniki vseh jugoslovanskih dnevikov, kakor tudi Zveze novinarjev Jugoslavije in republiških društev. D. KOŠMRLJ Slovenska kulturno - gospodarska zveza je poslala predsedstvu SZDL Slovenije naslednjo brzojavko: »Ob prerani smrti Mitje Gorjupa, ki nas je globoko pretresla, izražamo SZDL Slovenije iskreno sožalje. Njegova smrt pomeni veliko izgubo za ves slovenski narod, saj smo z njim zamejski Slovenci izgubili velikega prijatelja in dobrega poznavalca naših razmer.* ODLOČITEV TRŽAŠKEGA ANTIFAŠISTIČNEGA ODBORA ENOTNA MANIFESTACIJA V OBSODBO NENEHNIH FAŠISTIČNIH IZZIVANJ Odbor je sklenil vključiti v svoje vrste tudi SKGZ in ACLI Urnik trgovin ob praznikih Tržaška občina obvešča, da bodo trgovine na iašem območju med prazniki poslovale po naslednjem umiku: Danes, 1. novembra, (vsi sveti): vse trgovine bodo zaprte, razen pekam ki bodo odprte od 7.40 do 13. ure, in cvetličarn, ki bodo poslovale od 8. do 13. ure. . V četrtek, 3. novembra, (sv. Just, tržaški patron) bodo vse trgovine z'?rts, razeft mlekarn, ki > •’ | j- slovale od 7.40 do 13. ure, pekam, ki bodo odprte od 7.40 r’u 13. ure, in cvetličarn, ki bodo poslovale od 8. do 13. ure slaščičarne in prodajalne pripravljenih jedi bodo ahko poslovale kljub medtedenski zapori, ki bi sovpadal-, s prazničnim dnem. Trgovine, ki bodo zaradi medteden-skega počitka zaprte 2. novembra, ali v soboto, 5. novembra, bodo lahko poslovale po navadnem urniku blojnice , s cvetjem oii pokopališčih bodo v času od 1. do 5. novembra lahko poslovale tudi ob prazničnih dneh. Moški in ženski frizerski saloni bodo 1. in 3. novembra zaprti. Saloni, ki so po navadi zaprti ob sredah, bodo 2. novembra lahko poslovali x> rodnem urniku. ŠTEVILNE ŽALNE SVEČANOSTI OB DNEVU MRTVIH Med grobovi se bomo danes tiho poklonili spominu najdražjih Pred spomeniki bomo s polaganjem vencev počastiti padle junake iz NOB Danes je dan mrtvih, ko se spominjamo svojcev in tistih, ki so dali življenje za domovino, svobodo, jezik. To je tudi dan, ko se globlje zamislimo nad minljivostjo vsega in ugotavljamo, da za pokojniki zeva praznina,, ki se je ne da kar tako zapolniti. Je pač tako. Vrednosti in prisotnosti svojih dragih se zavemo takrat, ko jih ni več, ko jih pokriva čma prst. Spominu pokojnikov se bomo oaaal-žili s cvetjem, krizantemami in svečami, ki bodo nemo opozarjale, da bridkih izgub ni mogoče pozabiti. Gomile bodo nekam spokojno, skrb no urejene. Nad njimi se bodo sklanjali starejši in mlajši, marsikomu se bo utrnila solza, zgrabilo nas bo pri srcu. »Grobovi tulijo, pravi pesnik. Ne Tržaški odbor za uveljavljanje vrednot odporništva in ustave je na včerajšnji seji na županstvu o-dločno obsodil zadnje fašistično divjanje. Na te provokacije je treba enotno in odločno odgovoriti, zaradi česar je sklenil, da bo v prvih dneh tega meseca priredil v gledališču Verdi enotno manifestacijo, na kateri bodo spregovorili tržaški župan, slovenski župan okoliške občjpe in vidni predstavnik vsedržavnega odporniškega gibanja. Na zasedanju so bili prisotni predstavniki vseh šestih strank u-stavnega loka in sindikatov: Ros-setti in Canciani za KPI, Rinaldi za KD, Štoka in Dolhar za Slovensko skupnost, Pahor za PSI, Pa-cor za PRI, Cesare za PSDI, R z-zarelli za PLI, Burlo, De Grassi in Fabricci za federacijo CGIL -CISL in UIL in Calabria za ANPI. Prisotna sta bila tudi odbornik A-bate in župan Spaccinj, ki je zasedanju predsedoval. Prisotni' so ugotovili) da so se- vami in se boje hoditi po tem mestnem predelu. Zato je treba tudi zapreti fašistični brlog v Ul. Pa-duina. V razpravo so posegli vsi prisotni, ki so soglašali z nujnostjo enotnega nastop« vseh tržaških demokratičnih sil. Odbor je tudi sklenil, da vključi dve pomembni demokratični in pro-tifašistični organizaciji, SKGZ in ACLI, kot je bilo dogovorjeno že ob ustanovitvi odbora. Predvidevajo tudi, da bodo sestavo in delo odbora uredili z ustreznim sklepom tržaškega občinskega sveta po vzorcu obstoječe ureditve v milanski občini. niiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMMiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiKiifiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiniuuiMiiHiiiifiiiiiMMiiiiiiiiiiuiiiiiimimMiiiiiin S SESTANKA VODSTVA FGSI V TRSTU Seja občinskega sveta v Dolini Jutri, v sredo, se bo nadaljevala seja občinskega sveta v Dolini. Na dnevnem redu sta ostali še točki o določitvi urbanizacijskega davka daj že znani vsi elementi in vse po zakonu Bucalossi in predhodna indcije, da se lahko izvede učinkovita preventivna akcija in da se prepreči fašist:čno divjanje, do katerega je prišlo v našem mestu tir-di s pomočjo škvadristov od drugod. Treba je dosledno izvajati nove protiteroristične zakone in predvsem je treba sanirati položaj v Drevoredu XX. septembra. Stanje je že povsem nevzdržno, saj pešci in demokratična študentje niso več diskusija za sestavo proračuna za finančno leto 1978. Dodana je bila še nujna točka, ki predvideva odobritev načrta za hitro cesto za Trst. • Jutri bodo zaprli za ves promet Ulico Rossetti na odseku od U)ice Ginnastica, ter Ul. Canova. V obeh ulicah bo tudi prepovedano parkiranje zaradi čiščenje cestišča. •MHiliiillMinMiiHMIMMllMMMlIiiiiiiililiiamMnjiiiimfffMitmiiiiltllllliiimilliMniilMllilitiiiiamiiiiMiiiiM S KRATKO SLOVESNOSTJO NA TRGOVINSKI ZBORNICI Dr. Marcello Modiano uradno prevzel predsedniške posle Dosedanji predsednik Caidassi je vodil ustanovo dvajset IeL- V odboru tudi predstavniki špediterstva, zavarovalstva in državnih udeležb Dr. Marcello Modiano je novi predsednik tržaške trgovinske zbornice. Predsedniške posle je uradno prevzel med slovesnostjo, ki je bila včeraj dopoldne v »rdeči dvorani. na sedežu ustanove, od dosedanjega predsednika dr. Romana Caidassija, ki je vodil zbornico zad njih dvajset let. Slovesnosti so se udeležili glavni tajnik zbornice Illini in številni funkcionarji, prisotni pa so bili predstavniki tržaškega in italijanskega tiska. Po px>dpisu ustreznih listin je dr. Caidassi kratko povzel razvoj tržaškega gospodarstva v času njegovega predsedovanja. Na glasil je, da .je predsedniške posle prevzel v trenutku, ko se je za naše mesto pripravljal obsežen načrt, ki .je predvideval uresničitev številnih pobud, od katerih so nekatere danes realnost (dvojni tir na železniški progi Trst-Benetke. avto Cesta, letališče, pomol VII, itd.), nekatere pa se šele uresničujejo (krožni železniški predor, avto cesta Videm Trbiž, nove prometne zveze z zaledjem, itd.). Gospodar ski trenutek v mestu vzbuja precejšnje skrbi, dane pa so široke možnosti, da se Trst v prihodnje odločno uveljavi kot stičišče med dvema gospodarskima svetovoma. Novi predsednik Modiano pa je v , svoji «programski izjavi* naglasil, da gleda z optimizmom v bodočnost tržaškega gospodarstva, zlasti zato, ker izkazuje mlada ge neracija izrazito življenjskost Mo diano je nadalje dejal, da bo že v prihodnjih drveh odstopil z mesta predsednika pokrajinske industrijske zveze, pač pa bo ostal še na prej podpredsednik vsedržavne /veze Confindustria. Z delom na zbornici namerava začeti brez vsakega odlašanja: prva seja obnovljenega odbora — v katerem je kakor znano prvič v zgodovini ustanove tudi Slovenec Lucijan Volk — bo 8. no-( vembra. Še pred tem bo dr Modiano predlagal pristojnim deželnim orgarvonv, naj bi odbor razširili s predstavniki treh novih gospodarskih resorjev, in sicer špediterstva. zavarovalstva in državnih udeležb. Na koncu je dr. Modiano naglasil, da se namerava pri svojem delu na čelu zbornice držati predvsem dveh načel: da je treba za dosego kakršne koti gospodarske izboljšave angažirati v%e sile našega mesta in da je treba na tržaško gospodarsko problematiko gledati s strogo ekonomskega gledišča. Sestanek delovne skupine za probleme onesnaževanja V pokrajinskem laboratoriju za higieno in profilakso v Trstu je bilo včeraj srečanje delovne skupine, ki •• ukvarja * problemi onesnaževanja okolja in ki jo sestavljajo predstavniki rajonske konzulte za območje Val-maure in Naselja sv. Sergija, rajonskega odbora za Sv. Soboto ter tehniki pokrajinskega laboratorija, občine in ustanove za industrijsko cono. Srečanja se je udeležila tudi pokrajinska odbornica za zdravstvo in higieno E-ster Pacor, žal pa ni bilo nobenega predstavnika občinske uprave. Na srečanju so med drugim sprejeli definicijo o stopnjah onesnaženja. ki jo je uvedla Svetovna organizacija za zdravstvo OMS. Italijanski zakoni- so namreč v tem pogledu pomanjkljivi. Ta definicija naj bi bila osnova za širok plan protionesnaževal-nih posegov v-naši pokrajini. Delovna skupina pri tem pričakuje čim širše sodelovanje vseh družbenopolitičnih dejavnikov na Tržaškem, predvsem Pa tehnično pomoč ter soudeležbo prebivalstva samega. Sestanek predstavnikov okoliških in zavodskih svetov Na željo predsednikov zavodnih šolskih svetov Sindikat slovenske šole sklicuje za jutri, 2. novembra, ob 18. uri sejo v uradih sindikata v Ul. Fabio Filzi 8. Na dnevnem redu bo razprava o volitvah v šolske organe. Ker1 je vprašanje zelo važno, tajništvo sindikata priporoča točnost in gotovo udeležbo. Mladi socialisti za skladno reševanje vprašanja Slovencev Vestno se je treba pripraviti tudi na bližnji mladinski mednarodni seminar Alpe-Adria Problematika slovenske narodnostne skupnosti v Italiji je bila glavna tema razprave, ki so jo te dni načeli mladi tržaški socialisti. V petek so se "namreč na sedežu tržaške federacije PSI sestali predstavniki deželnega tajništva Zveze socialistične mladine Italije in pokrajinskega vodstva iste mladinske organizacije. Srečanja se je udeležil tudi pokrajinski tajnik PSI Giancarlo Carbone. Kot rečeno, so mladi socialisti posvetili svojo pozornost problemom Slovenčev v tržaški, goriški in videmski pokrajini ter si konkretno zastavili vprašanje, kako vzbuditi v mlajših rodovih zanimanje za reševanje manjšinskih problemov. Gre skratka za iskanje ustreznih pobud, v katere se mora demokratična javnost naše dežele z mladino na čelu aktivno vključiti. Slovenski narodnostni skupnosti je treba v tem okviru zagotoviti globalno zaščito in je treba to čimprej doseči od parlamenta. Na omenjenem sestanku so mladi socialisti govorili tudi o bliž-njenV tradicionalnem' mednarodnem mladinskem seminarju Alpe-Adria, na katerem si mladinci treh sosednjih' dežel SR1 Slovenije. Furlani.je-Julijske krajine in avstrijske Koroške izmenjajo mnenja, izkušnje in misli o pomembnejših skupnih vprašanjih, med katerimi zavzemajo problemi narodnostnih manjšin prav gotovo pomembno mesto. FGSI ob tem meni, da mora na letošnjem seminarju, ki bo v Sloveniji, dati tčhten prispevek prav v tern smislu. Istočasno si je treba po mnenju FGSI prizadevati za dosego enot nosti med mladimi Italijani in Slovenci okrog teh vprašanj ter na ta način izdelati enotno stališče in skupen dokument, ki naj bo osnova prispevka mladinske delegacije naše dežele na seminarju. SEJA SSŠ V petek, 4. novembra, se bo sestal ob 17. uri odbor sindikata. Na dnevnem redu bosta: občni zbor in volitve v šolske svete. Tajništvo priporoča točnost in gotovo udeležbo odbornikov. koprnim vodstvom kritika prof. Ser-gia Molesija. Prvi takšen voden ogled razstave bo jutri od 18. ure dalje. Drugi ogled bo ob isti uri v soboto, 5. novembra, in .tretji v nedeljo, 6. novembra, ob 11.30. Veliki umetnik Svjatoslav Richter v gledališču Rossetti . Izreden umetniški večer sinoči v gledališču Rossetti: pred občin- stvom, ki je do poslednjega kotička napolnilo prostorno dvorano, je nastopil sloviti sovjetski pianist Svjatoslav Richter, eden največjih in tudi poslednjih predstavnikov klavirskih mojstrov svoje generacije. V Trstu je poslednjič nastopil za Koncertno društvo leta 1962, lani pa je moral nastop v Trstu odpovedati zaradi obolelosti. Mojster je svoj sinočnji klavirski recital v celoti posvetil Beethovnu in sicer je izvajal Sonato št. 1 v f-molu op. 2 št. 1, Sonato št. 7 ti D duru op. 10 št. 3, Sonato št. 11 v h-molu op. 22 in Sonato št. 12 v a-molu op. 26. Njegovo izvajanje je mogoče o-cenjevati samo v superlativih in če je kaj, kar smo v trenutkih največje intenzivnosti njegovega poglabljanja v oblikovanje sonat obžalovali, je bilo le to, da ni imel na razpola'go boljšega glasbila, ki zlasti v nizkih tonih oddaja preveč nečisto zvoč- ozirajo se na barvo kože, stan, premoženje, niti na krivice in pravico. Zato je smrt tako kruta. Kruta predvsem do tistih, ki jih je pobrala na fronti, naše prvoborce, ko so prelivali kri za boljši jutri, za svobodo. Dolžnost nas vseh je, da se jim oddolžimo z molkom, mislijo, cvetjem. Danes bodo predstavniki SKGZ polagali vence v Ul. Massimo d’Aze-glio, Ul. Ghega, Rižarni, pri Sv. Justu, pri Sv. Ani na skupnem grobu, na grobu bazoviških junakov, na grobu Pinka Tomažiča ter na vojaškem pokopališču pri Sv. Ani na grobišču jugoslovanskih partizanov. Dolinska občinska uprava bo položila svoj venec pred občinski spomenik danes, 1. novembra, ob 12. uri. Prav tako bo danes polagala vence zgoniška občina. Zbirališče bo na Devinščini ob 8. uri, vence pa bodo položili pri proseški postaji in pred spomeniki NOB v Gabrovcu, Zgoniku, Saležu in Samatorci. Danes bodo imeli miljska občinska uprava, svetovalska skupina strank ustavnega loka in svet odporništva komemoracijo pred spomeniki padlim. Ob 9. uri bo šla delegacija k spomeniku Almi Vivodi v Trstu in k spominski plošči v ladjedelnici »Alto Adriatico*. . Ob 10.30 se bo s Trga Marconi napotil sprevod k spomeniku padlim, po polaganju vencev v prisotnosti vojaške častne straže bodo spregovorili Umberto Greatti (PRI), podžupan Ezio Ciac-chi in občinski svetovalec Kiljan Fer-luga. Od tu bo šel sprevod na pokopališče, kjer bodo položili vence na grob padlih partizanov, ob 11.45 bo v pokopališki kapelici maša, ob 12.15 pa bo šla delegacija k spomeniku padlim pri Korošcih. Tudi po vseh vaseh devinsko - na-brežinske občine bo danes vrsta krajših komemoracijskih slovesnosti ob spominskih obeležjih padlim. Delegacija občinske uprave bo položila vence po naslednjem vrstnem redu: ob 8.30 pred občinskimi zgradbami, ob 8.45 na trgu v Nabrežini, ob 9. uri v šempolaju, ob 9.15 v nost. A kljub temu smo lahko obču- Praprotu, ob 9.30 v Trnovci, ob 9.45 dovali njegovo naravnost čudodel-sko lahkotnost v nežnih pianisimih in že v naslednjih trenutkih krepko značajnost enkratnega interpreta. Navdušenim aplavzom se je oddolžil še z dvema dodatkoma, (j.k.) v Prečniku, ob 10. uri v Mavhinjah ob 10.15 v Cerovljah, ob 10.30 v Devinu in ob 10.45 v Slivnem. Devinsko - nabrežinska sekcija SSk bo danes položila vence na spomenike padlim za svobodo ob 8. uri v Na- iiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiMMHMifiiiiiiiiMfiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiMiiiinniHiiiiiiiniiiiiiiiiiiinmiiiiiMiMiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiB RAZGIBANO SINDIKALNO ŽIVLJENJE V MESTU Delavstvo bivše steklarne Vetrebel zasedlo odborništvo za industrije Delavci zahtevajo takojšen začetek izvajanja načrta za preosnovo obrata Jutri in. pojutrišnjem triurna stavka osebja v občinskih otroških vrtcih 9 Rajonska konzulta za območje Skednja in čarbole prireja jutri. 2. novembra, ob 17.30, na svojem sedežu v Ul. Roncheto 77 javno skupščino staršev vseh rajonskih šol o vprašanju volitev v šolske svete. Spacalova razstava do polovice novenibra Spacalova razstava na Gradu sv. Justa doživlja uspeh, kakršnega si prireditelji niso nadejali. To dokazuje stalen dotok obiskovalcev, ki se z zanimanjem zadržujejo pred številnimi Spacalovimi umetninami. Nadvse zadovoljiv in' spodbuden je tudi obisk dijakov in študentov. Gre za organizirane obiske posameznih razredov pod vodstvom profesorjev risanja. Ta dejstva so spodbudila prireditelje. to je Tržaško avtonomno turistično in letoviščarsko ustanovo skupaj s tržaško občinsko upravo ter univerzo, da so roke razstave podaljšali vsaj do polovice novembra, kar naj bi omogočilo vsem šolam in drugim, ki še niso imeli priložnost* obiska,. da si ogledajo razstavljena dela. Istočasno so pripravili oglede razstave pod stro- V skladu s sklepom, ki je bil sprejet na delavski skupščini v četrtek, 28. oktobra, so delavci obrata SIRT v industrijski coni (bivši steklarni »Vetrobel*) včeraj dopoldne zasedli palačo v Ul. Trento 2, v kateri sta nameščeni deželno odborništvo za industrijo in deželna finančna družba Friulia. Za zasedbo so se dealvci odločili v znak protesta — pravi poročilo, ki so ga izdali ob tej priložnosti — proti birokratskemu zavlačevanju v zvezi z začetkom preošnove bivše steklarne. Tucji deželna finančna SLOVENSKA PROSVETNA ZVEZA V Kulturnem domu v nedeljo, 6. novembra 1977, ob 16.30 Predprodaja vstopnic od srede, 2 novembra, dalje, od 9. do 12. ure in od 16. do 19. ure (v soboto samo zjutraj) na sedežu SPZ v Ul. sv Frančiška 20 ter poldrugo uro pred prireditvijo pri blagajni Kulturnega doma. čez tri gore čez tri dole ... srečanje folklornih skupin iz Furlanije In Istre, lz Primorske, Koroške in štajerske. družba Friulia — pravi nadalje poročilo — nj pristopila k novi družbi SIRT, kakor se je svoj čas obvezala. Ob zasedbi odbomištva za industrijo s0 sindikalne organizacije naglasile. da je postopek za preosnovo obrata vezan na določene roke, tako da vsako zavlačevanje z rešitvijo tega vprašanja resno ogroža eno izmed pomembnih industrij na Tržaškem. Pokrajinska zveza CGIL-CISL-UIL poziva zato deželne organe, politične stranke in javno mnenje, naj se zavzamejo za takojšnjo rešitev tega perečega vprašanja. Delavstvo bivše steklarne je kakor znano že dve leti in pol v dopolnilni blagajni. Proizvodnjo je vodstvo tovarne ustavilo zaradi upadanja povpraševanja po ravnem steklu na domačem in tujih tržiščih. Obrat bodo zato preusmerili na novo proizvodnjo, in sicer na izdelovanje posebnih vrst jekla. V zadevo je že od vsega začetka poseglo tudi deželno odborništvo za industrijo. Po daljših pogajanjih so julija letos sporočili, da se je birokratski postmek v zvezi s preosnovo obrata praktično zaključil in da je bil izdelan izvršni načrt, ki naj bi ga začeli izvajati v najkrajšem času. Kljub vsem zagotovilom pa se stvari kakor omenjeno še vedno niso premaknile z mrtve točke. Sindikalno življenje v mestu beleži te dni še eno protestno gibanje: zaradi negativnega pristopa občinske u-prave k reševanju vprašanj, ki zadevajo poslovanje otroških vrtcev — v prvi vrsti gre za problem refekcije in za problem delovnega urnika — je sindikalna zveza (CGIL-UIL) oklicala stavko prizadetega osebja. Jutri in pojutrišnjem bo osebje stavkalo po tri ure, in sicer od 8. do 11. ure, v torek, 8. novembra, pa bo celodnevna stavka. Nenadna smrt Fulvia Tolusse Včeraj zjutraj so iz Firenc sporočili, da je nenadoma umrl režiser Fulvio Tolussa. Rodil se je v Trstu pred 34 leti in je že kot mladenič z zanosom sledil gledališki ustvarjalnosti in je kaj kmalu pokazal svoje izredne režiserske sposobnosti. V sezoni 1961-62 je sodeloval pri Stalnem tržaškem gledališču. Giorgio Strehler ga je za radi sposobnosti in nadarjenosti poklical k milanskemu »Piccolo Tea-tro*. Poleg gledaliških del je Tolussa pripravil celo vrsto radijskih in* televizijskih del. Žalostna vest je globoko odjeknila v tržaških kulturnih in gledaliških krogih. Pridržana prognoza za mladega mopedista Sinoči ob 18.30 se je na križišču med kolonkovsko rebrijo in trbiško cesto pripetila huda prometna nesreča. Silovito sta trčila fiat 128, ki ga je upravljal 32-letni Guerrino Lupiš in moped 15-letnega dijaka Paola Slobca iz Ul. Bellavista 22. Dijaka je vrglo v avtomobilov vetrobran, pri čemur se je hudo ranil. Nemudoma so ga pripeljali v bolnišnico, kjer so ga s pridržano prognozo sprejeli na nevrokirurški oddelek zaradi udarca v glavo in obraz ter pretresa nložgan. brežini, ob 8.15 v šempolaju in ob 8.30 v Praprotu. V počastitev spomina mrtvih vaščanov in vseh padlih bo danes moški pevski zbor Igo Gruden zapel nekaj pesmi na nabrežinskem pokopališču ob 14.30, pred nabrežinskim spomenikom ob 15. uri, pred spomenikom v šempolaju ob 15.30 in nato pred spomenikom v Praprotu. Danes bo imela sekcija partizanov' z Opčin s sodelovanjem pevskega zbora Tabor skupno komemoracijo pred spomenikom padlim partizanom in na vaškem pokopališču. Odhod ob 10. uri izpred Prosvetnega doma. V Križu bosta ob 9. uri sekcija ANPI - VZPI in domača mladina polagali vence na spomenik NOB in rojstno hišo Josipa Verginelle ter na mesto, kjer sta bila obešena dva partizana. Zbirališče pri spomeniku NOB ob 9. uri. Ob 16. uri bo na vaškem pokopališču zapel nekaj žalo-stink pevski zbor »Vesna*. Prav tako bo danes polagala vence na spomenike tržaška občinska uprava: na Trgu Unita, v Ul. D’A-zeglio, Ul. Ghega, na openskem strelišču, k spomeniku bazoviškim junakom, v Rižarni, pri Sv. Ani in pri Sv. Justu. Jutri Pa bo padle počastilo tržaško vojaško poveljstvo, in sicer pri Sv. Justu. Delegacija generalnega konzulata je že v nedeljo polagala vence na Goriškem in v Beneški Sloveniji ter v Miljah, pri Korošcih, pri Domju, v Mačkoljah, Prebenegu, Dolini, Bo-ljuncu, Borštu, Ricmanjih, na Ka-tinari, v Gročani, Bazovici, Padri-čah, Gropadi, Trebčah in na Opčinah. Včeraj je delegacija konzulata SFRJ položila vence na Kontovelu, Proseku, v Repnu, na Colu, v Zgo-njku, Gabrovcu, Saležu, Samatorci, Praprotu, Šempolaju, Nabrežini, Križu, na pokopališču pri Sv. Ani in v Rižarni. Danes pa bodo predstavniki SFRJ položili vence v Gonarsu, Gorici in na vojaškem pokopališču v Trstu. Prosvetno društvo «škamperle» vabi Svetoivančane na počastitev padlih. Slovesnost bo danes ob 9.30 pred starim Narodnim domom. Repentabrska občinska uprava bo danes ob 11.15 položila venec k spomeniku komandantu Francu Nem-garju na pokopališču na Colu. O-srednja proslava pa bo pred spomenikom padlim v NOB v Repnu, ob 11.30. Nastopila bo repentabrska mladina ob običajnih priložnostnih govorih. Danes ob 11. uri bodo polagali cvetje na kraj, kjer bi moral stati spomenik padlim v NOB iz Skednja od Sv. Ane in s Kolonkovca, to je pred starim vhodom pokopališča pri Sv. Ani. Odbor za postavitev spomenika vabi rojake, da prinesejo skromen šopek v spomin svojca prijatelja ali znanca, ki je žrtvoval svoje življenje v borbi proti naci-fašizmu. Jutri se bo tudi dežela oddolžila spominu padlih, v vseh vojnah s', položitvijo venca pred spomenikom pri Sv. Justu. Prisotna bosta podpredsednik deželnega odbora Stopper in predsednik deželnega sveta Pittoni. Dežela se bo tudi u-deležila slavja ob obletnici zmage v nedeljo, 6. novembra. Predsednik Comelli bo. prisostvoval svečanostim v Redipuglii, podpredsednik Stopper pa se bo udeležil praznika dneva oboroženih sil v openski vojašnici »Guido Brunner* ter bo .prisoten ob slovestnem spuščanju zastave na Trgu Unith. V teh dneh (31. oktober, 1. 2. in 3. november) bo Rižarna odprta od 9. do 19.30. V istih dneh bodo ob 10.00, 11.30 in ob 16. uri predvajali dokumentarec tržaškega Stalnega gledališča »Trst 1919 - 1945». Včeraj-danes Danes, TOREK, 1. novembra VSI SVETI Srnice vzide ob 6.45 in zatone ob 16.52 — Dolžina dneva 10.07 — Luna vzide ob 21.03 in zatone ob 11.16. Jutri, SREDA, 2. novembra VERNE DUŠE Vreme včeraj: Najvišja temperatura 16,5 stopinje, najnižja 12, ob 13. uri 16,5 stopinje, zračni tlak 1019,9 mb rahlo pada, vlaga 77-odstotna, nebo 2/10 pooblačeno, veter 8 km na uro zahodnik, padlo je 2,8 mm dežja, morje skoraj mimo, temperatura morja 16,4 stopinje. ROJSTVA IN SMRTI Dne 31. oktobra je v Trstu umrlo 22 ljudi. UMRLI SO: 68-letni Gastone Laco-vig, 78-Ietna Maria Pallavicini vd. Crainich, 81-letna Marinella Sabadin vd. Crasso, 67-letni Bruno Vidoni, 62-letna Teresa Movia por. Mangini, 69-letni Dionisio Silvestri, 70-letna Rosa-lia Mulic vd. Bratina, 63-letna Antonia Destravi, 66-letna Ioianda Erbisti por. - Velikogna, 72-letni Albino Piani, 93-letna Dorotea Hirsch vd. Gennaro, 86,-letna Itaiia Colussi vd. D'Aronco, 98-letna Domenica Benedetti vd. Ruz. zier, 72-letna Ioianda Manzin vd. Bu-kavez, 80-letna Carmela Bruni, 89-let-na Anna Vidau vd. Mosetti, 65-letni Mario Povodnik, 67-letna Maria Žaro vd. Hervatich, 70-letna Giorgina Bencina vd. Camardese, 64-letna Anna Fiber, 44-letna Nevia Bubbini por. Coppola. Šolske vesti Ravnateljstvo državnega učiteljišč* Anton Martin Slomšek sporoča, d* se bo v četrtek, 3. novembra, začel dopolnilni tečaj za maturante učit®" ljišča. Začetek pouka ob 16.30 v šol’ skih prostorih. Združenje staršev kriških šol P*j" reja v sodelovanju z vaškimi organi" zacijami v petek, 4. novembra, v o*1 novni šoli A. Sirk ob 20.30 razpravo na -temo: Volitve v šolske svete i® problematika slovenskega šolskega er kraja. Razpravo bo vodil dr. Karel šiškovič, predsednik šolskega odbor* SKGZ. Vabljeni starši in vsi, ki ji1* je naša šola pri srcu. Slovenska prosvetna zveza priredi v petek, 4. novembra 1977. ob 20. uri na sedežu SPZ v Trstu, Ul. sv. Frančiška 20/11. posvet o dramski dejavnosti in animaciji Vabljenj predstavniki prosvetnih društev in skupin in vsi, ki jih omenjena dejavnost zanima. Gledališča STALNO SLOVENSKO GLEDALIŠČ6 TRST PONOVITVE »VERONIKE DESENI6KE* V četrtek, 10. novembra, ob 16. ur* abonma red H, ter ob 20.30 abota** red E — mladinski v četrtek. VERDI Jutri ob 20. uri (red B za part*1 in lože, C za galerije in balkon) tr®-tja ponovitev opere »Turandot*. ROSSETTI Danes, 1. novembra, ob 20.30 «Py torek« Horvathove «Pripovedke ** dunajskega gozda«. Prva abonmajska predstava. Rezervacije pri osrednJ1 blagajni, Pasaža Protti. Deluje tel*" fonska rezervacija: 36372 in 68311- AVDITORIJ Danes počitek. Jutri ob 9.30 «Maf' covaldo«, predstava za mladino osnt>v-nih in srednjih šol. Informacije ■* rezervacije tel. 567201 int. 12. . Od 3. do 6. novembra MIRANB MARTINO v »Zgodba neke ženske«- ** ven abonmaja. Za abonente 30 inj* odst. popusta. Rezervacije pri Os*6* nji blagajni. Pasaža Protti. Kino DNEVNA SLUŽB LEKARN (od 8.30 do 20.30) Ul. Ginnastica 6, Ul. Cavana 11, Erta S. Anna 10, UL S. Cilino 36. (od 8.30 d0 13. in od 16. do 20.30) Ul. Dante 7, Ul. delllstria 7. NOČNA rLUŽBA LEKARN (od 20.30 dalje) Ul. Dante 7, Ul. delllstrla 7. Arlston 15.30 «11 elan dei Barke**' Shelley VVinters, Robert De K1'1*’ Prepovedan mladini pod 18. leto1*- Mignon 15.00 «L’idolo di Acapulco*; -Elvis Presley, Uršula Andreas- B4*" vni film. Nazionale 16.00 »Herbie al rallye ® Montecarlo*. Barvni Walt Disn67e . film; Jt • < - Grattacieio 15.30 »Abissi*. Jacouelt** Bisset; Robert Shaw. Režija P6*" Yates. Barvni film. Excelsior 15.00 »Un attimo una vit** Al Pacino, Marthe Keller. P*eP8" gio, Vittorio Gassman. Barvni fl .. Ideale 15.00 «L’ultimo volo deli® quile». Toshiro Mifune. Barvni D Vittorio Veneto 15.30 «Due sP*J5j, carogne«. Alain Delan. Barvni Astra 15.30 «Ci rivedremo a IT inf e*1*^ Baroni film. Radio 14.30 »In tre su Lucky La Liza Minnelli, Burt Reinolds. Volta (Milje) 15.00 «Da mezzož alle tre«. Charles Bronson. Razna obvestila •Kriški sekciji KPI in ZKMI Pr'L jata v nedeljo, 6. t.m., y Jfjudskem domu proslavo ob Pr 60. obletnice oktobrske revolucij6, A delujejo člani SSG, vaški recita'0 in pevski zbor PD Vesna. Vabljfi‘u' Finžgarjev dom na Opčinah va^ nedeljo, 6. novembra, ob 17. $ prireditev ob 50. obletnici smrti ^ kega planinca in glasbenika J®* Aljaža. i /j Namesto cvetja na grob Fra‘%, Čuk dai-ujčta Pavla in Sergij jp z družino 5.000 lir za ŠD Br®« 5.000 lir za PD Prešeren. rjf Stano Žerjal daruje svoj ho* ^ 25.000 lir za likovni tečaj šoli ** Venturini* iz Boljunca. Draga Pahor (in ne Drago kot je bilo pomotoma obj*Y"j> dne 23.10.77) daruje 5.000 W Društvo slovenskih upokojeno® 'p. Novi podporni član Stanislav gar daruje 5.000 lir za TPPZ-Za vzdrževanje spomenika Pa*J-v NOB na Proseku darujeta ko Verša 5.000 lir in Marjo v° 5.000 lir. p Namesto cvetja na grob av (it Guština Kodriča darujeta MarV0lJ' Darko Kobal 1.000 Ndin za ški inštitut v Ljubljani. Namesto cvetja na grob , „|(0 Dobrila darujeta Bazilija in 3.000 lir za pevski zbor Slav®*" ORISKI DNEVNIK BENEŠKI DNEVNIK Venci pred spomeniki padlim obveza za mir in bratstvo Cvetje pred spominska obeležja je postavljala delegacija konzulata SFRJ iz Trsta Sprevoda so se udeležili predstavniki političnih organizacij s tostran in onstran meje župani iz Beneške Slovenije in ge-"^alni konzul SFRJ v Trstu Ren-0 80 v nedeljo polagali vence pred »P°minska obeležja padlim sloven-,lm in italijanskim borcem v dru-svetovni vojni. Polaganju vencev Pfcd spomeniki so prisostvovali pred' tavniki ANPI, Zveze borcev SIo-,®nije, kulturnih krožkov Benečije ®r slovenski in italijanski politični Predstavniki. Zaključna slovesnost je bila pred .Pomenikom na Matajurju, kjer je ?eePacij° pozdravil župan Giuanel-»• Gimnazijski ženski pevski zbor ^Tolmina je zapel rekaj partizan-žalostink. sledile so recitacije, j**8r sta spregovorila predstavnik Pfneških kulturnih društev Izidor redan in Luigi Raimondi, predstav-8*8 Pokrajinske ANPI. Predan je po-jjiaril predvsem kontinuiteto idealov , narodnoosvobodilne borbe, tako “dl danes stopajo Slovenci in Ita-®ni z ramo ob rami, da bi doseli1 ,Vse tiste pravice, ki jim jih {rti ustava- Prof. Raimondi je pod-bistvo, da so na spominskih tir nih napisi v slovenščini in i-•“hjanščini. To naj bo tudi obveznost Jr. Prihodnost, kjer ne bo več spo-in°v na vojne grozote, ampak že-Ja Po miru in bratstvu. . fpdobne komemoracije so se po poldne zvrstile tudi v štoblanku, Št. ^artu in Čedadu, kjer je pred zna-1,1 spomenikom osvoboditve spre-* voril čedadski župan Del Basso, novif de-)al- da polaganje vencev ni 2 °?na manifestacija, ampak zgolj svaLhvaležnosti borcem za °bodo in zaprisega, da bomo še „.brej gojili svetle ideale osvobodil-"eea gibanja. kuh°*eg- že omenjenih političnih in , ‘turnih predstavnikov, so se sve-n°sti v Čedadu udeležili tudi žu-*P iz Koma Visintini, tolminski žu-,,n Ledava, predsednik medobčin šiz ?dbora pri SZDL Slovenije Ur-tajnik Zveze komunistov iz Tol mina pokrajinski svetovalec KPI ?etricig občinska svetovalca Černo Lrisetig ter drugi. V AŽU Skupščina <Sče za letovanje svojih delavcev v prihodnjih poletnih sezonah več opremljenih 2 do 4-pcsteljnih' sob v letoviškem kraju °b morju na področju Istre ali severnega dela Hrvatskega Primorja (najdlje do Selc). ^ Pri tem je zaželeno, da najemodajalec organizira tudi celotno oskrbo (to je celodnevni obrok hrane), lahko tudi v bližnjih obratih družbene prehrane. Pismene ponudbe s točnimi navedbami naj ponudniki pojejo na nas|ov: ADIT-DZS p.p. 171 61001 LJUBLJANA pod 4>fro »ORGANIZIRANO LETOVANJE*. Spettano a quest’ultimo le attri-buzioni di cui, rispettivamente, agli art. 1, 2, 3, 6, 7 ed 8. II commissario straordinario firma, uni-tamente al dirpttore didattico o al preside e al segretario del circolo o delTistituto, gii ordini di incasso (reversali), di pagamento (mandati) e qualsiasi altro atto contabile che comporti impegno di spesa.* — (Citiram v izvirniku, da ne bi zašel pri prevodu pravnih terminov v spodrsljaje, ki bi se lahko različno tolmačili). Na ta predpis sem opozoril čla ne odbora sindikata' v ponedeljek. 24.10, pred odborovo sejo in priporočal, da se to dejstvo upošteva preden se izda poziv, naj slovep ske komponente bojkotirajo tudi vo litve v za vodne in razredne svete. Sindikat je sklenil! Posledice takega sklepa je poznal že vnaprej! če' sledimo sklepu sindikata bomo priklicali na vse naše šole »izrednega komisarja!* Tako stanje bo za našo šolo koristno ali škodljivo? -Trst, 27. 10. 1977. J. Pečenko Pismo smo prejeli v petek. ?H. oktobra, z qbi(ii>n ;m. smo počakali, ker smo vedeli,, d« So v teku raz-aovori med političnimi predstavni štvi za zaželeno skupno stališče v vprašanju volitev v šolske orrjane in smo se zaradi tega hoteli izogniti objavam polemičnega značaja. V teoriji je čiščenje zelo enostavno, toda v Praksi, ... No. v praksi smo tu mi. podjetje P U L I C A S A, z našimi izkušniami. z našim visoko kvalificiranim osebjem, s sredstvi in napravami, predvsem pa z najnovejšimi * načini, za rešenje slehernega problema na področju čiščenja. operativnimi PULICASA DREVORED TERZA ARMATA 12/8 TELEFON (040) 69336 Srečanje v Miljah med županom in zvezo brezposelne mladine V sredo, 27. oktobra, je bilo na miljski občini srečanje med županom Willerjem Bordonom in predstavniki zveze miljške brezmiselne mladine vključene v federacijo CGIL, CISL in UIL. Po izmenjavi mnenj o izrednem zaposlovanju mladne v miljski občini, so predstavniki zveze priporočili občinski upravi, naj posreduje pri pokrajini, da izvede potrebno koordinacijo med pobudami za zaposlovanje raznih občinsk:h uprav tržaške pokrajine. Istočasno naj občina vpliva na dežele glede strokovnega usposabljanja mladih. Župan in predstavniki zveze brezposelne mladine so med drugim sklenili, da bodo pripravili 7. novembra ob 17. Uri srečanje z industrije: miljske občine, kjer bodo pregledali pobude Zasebnikov za zaposlovanje. ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna služba za zavarovance IN AM :n ENP1S od l do 7. ure: telef št. 732-627. tV"' Ekonomični • A n t i s m o g gorilniki LA NAFTA Furlan G. & Figlio Trst - Ul. Rio Primario 2 Tel. 811304 - 812316 Jf|er|CLIMA SERVICE LEKARNE V OKOLICI Boljunec: tel. 228-124: Bazovica: tel 226-165: Opčine: tel. 211-001: Prosek: tel. 225-114: Božje polje Zgonik: tel. 225-596; Nabrežina: tel. 200-121; Se sljan: tel. 209-197; Zavije: tel. 213-137; Milje: tel. 271-124. BANCA Dl GREDITO Dl TRIESTE TRŽAŠKA KREDITNA SANKA S. P.A. v* TRST - ULICA F, FIL2I TO - 2? B1-AZJO TEČAJI VALITI V MILANU DNE 31. 10. 1977 NA SOBOTNEM OBČNEM ZBORU V KULTURNEM DOMU Uspešen obračun dveletnega delovanja prosvetnega društva v Sovodnjah Poročilo predsednika Emila Tomšiča - V dveh letih 101 nastop • Nujna povezava med sosednimi prosvetnimi društvi - V novem odboru precej mladih ljudi Ameriški dolar: debeli 877,- drobni 850.— Funt šterling 1595,— Švicarski frank 388,— Francoski frank 179,50 Belgijski frank 24,75 Nemška marka 384.— Avstrijski šiling 57.— Kanadski dolar 745,— Holandski florint 355,— Danska krona 135,- švedska krona 173. - Norveška krona 152.— Drahma: debeli 21.— drobni 21,— Dinar: debeli 41,- drobni 41.- MENJALNICA vseh tujih valut Precejšnje število članov, prijateljev in gostov je prisostvovalo sobotnemu občnemu zboru prosvetnega društva v Sovodnjah, na katerem je prišlo do odkrite razprave o dosedanjem delovanju, o možnostih za bodoče delo, o željah sovodenjskega prebivalstva, o težavah in včasih tudi nesporazumih, ki so se pojavili v društvenem delovanju. Po poročilu predsednika Emila Tomšiča in blagajnika Davorina Pelicona in po pozdravih gostov je kazalo, da ne bo diskusije, pa je do nje kasneje, prišlo in diskutantom se je treba zahvaliti, da je bilo marsikatero vprašanje osvetljeno v pravi luči. Prepričani smo, da bo novi trinajstčlanski odbor, v katerem je kar osem novih članov, znal pozitivno oceniti vse, kar je bilo na občnem zboru povedanega in stvari izneljati tako, da bodo stvari tekle še uspešneje kot do sedaj. Uspeha sovodenjskega prosvetnega društva ne moremo zamolčati. V razdobju dveh let je društvo priredilo v lastni režiji ali v sodelo vanju z drugimi kar 101 prireditev. To pomeni, da so bili člani društva na pozornief vsaj enkrat tedensko. To so bili javni nastopi, za temi pa se skriva nešteto vaj dramske skupine, • noneta, folklorne skupine in sej društvenega odbora ter posameznih odsekov. To je\zelo razvejana. IrftuMfitaa (.dejavnost, lei se -v Stovb^nHalf’ »Kivija odkar ' ifflalfcf Kultifrm*flbra* ti so ga zgradili pred nekaj leti, V njem deluje tudi podružnica Glasbene šole, v njem se vrsti jo tudi druge prireditve, dom pa je postal premaj-’ hen in Sovodenjci bi nujno potre bovali večjo dvorano in še nekaj dodatnih stranskih prostorov. Načrti za razširitev doma so že pri pravlieni. težave pa so le finan čnega značaja. Največ nastopov je imel Sovo-denjski nonet, in sicer 27, druga je bila folklorna skupina s 26, dramska skupina je imela 12 nastopov. Imeli so uspela predavanja, predvajanja filmov, poletne prire ditve, gostovanja drugih dramskih skupin, kuharski tečaj, katerega je obiskovalo , 40 deklet in žena, Prešernove proslave, otroške maškarade. miklavževanje, praznike žena, plesne večere itd. O vsej tej razvejani dejavnosti je poročal predsednik Emil Tomšič. Dejal je tudi. da se društvo srečuje s težavami. ki so podobne vsem ostalim društvom, t.j. s pomanjkanjem strokovnih kadrov in s težavami finančnega. zrtačaja. Radi bi bili o skovali otroški zbor, a tega ni bilo do sedaj mogoče, ker ni pevovodje Podrobneje ie analiziral delo raznih skuoin. zahvalil se je režiserju Laciju Civoju, ki je z nesebično vsestransko angažiranostjo želo veliko dal in pomaga) sovo-den iškim ljubiteljem odrske umetnosti. Predsednik se je javno zahvalil tudi Ivanki Cotič in Elviri Lukman, ki od odprtja doma ne sebično skrbita za to, da je Kulturni dom vedno dobro negovan Potem ko je analiziral razna področja delovanja, je predsednik Tomšič izrekel željo po še tesnejšem sodelovanju vseh vaščanov v prosvetnem društvu. Blagajniško poročilo, iz katerega je razvidno, da so v drfištvu dobro gospodarili, j« podal Davorin Pelicon, zatem je predsednik občnega zbora Marko Rojec podal besedo zastopnikom drugih društev in ustanov. Zborovalce so pozdravili Peter Krašček v imenu športnega društva Sovodnje, Ivan Petejan v imenu prosvetnega društva «Vipa va», Darin Devetak v imenu prosvetnega društva «Danica», Janko Heric v imenu prosvetnega društva «Kras», Karlo Ferletič v imenu pro svetnega društva »Jezero*. Jožko Prinčič v imenu «Fotoskupine 75». Slednji je omenil sodelovanje med prosvetnim društvom in fotoamaterji, člani ostalih društev so izrekli željo po tesnejšem in koordinira nem sodelovanju. Zborovalce je pozdravil tudi tajnik SPZ Marko Waltritsch, ki je pozitivno ocenil delo društva in v njem delujočih skupin, poudaril nujnost povezave predvsem med društvi v sovodenjski občini, podčrtal odnose med sovodenjsko in škofjeloško občino, v katerih igra jo prosvetni delavci zelo važno vlogo. Dejal je tudi da je v tem dru štvu prišlo do prave povezave med mladimi in odraslimi, do dobrih odnosov med prosvetnimi delavci, športniki, občino in šolo. Tajnik SPZ je še podčrtal važnost, ki jo imajo prosvetna društva v delu za naš narodni obstoj in za razvoj i Predsedstvo občnega zbora slovenske misli in slovenske besede ter povezal delo prosvetarjev z razvojem naše šole, ki ji v tem trenutku hočejo nekateri zanikati njeno samostojnost. Razrešnici so sledile volitve. Izvoljeni so bili Rafko Butkovič, Darij Cotič, Viljem Fajt, Klara Fornazarič, Miro Kuzmin, Davorin Pelicon, Zlatka Pelicon, Igor Petejan, Ivo Rojec, Emil Tomšič, Marjan Tomšič, Slavko Tomšič in Ljubo Tomšič. V nadzornem odboru so Janko Cotič, Jožef češčut, Lucijan Fajt, Franc Petejan in Zdravko Petejan. V debati, v kateri so sodelovali številni člani društva, poleg njih pa tudi podpredsednik SPZ Save-rii Rožič, so bila razčlenjena številna vprašanja. Posebno pozornost so posvetili delovanju raznih skupin in tudi možnostim za nove o-blike dela v društvu. V SORICI IN V TRUCU IZVOLJENI DELEGATI ZA SOCIALISTIČNI KONGRES V Gorici nov odbor mestne sekcije - Pokrajinski kongres bo v drugi polovici novembra Socialisti se pripravljajo na pokrajinski kongres stranke, ki bo v drugi polovici novembra v Gorici. Zaradi toga so v teh dneh kongresi sekcij, na katerih prihaja v diskusiji do izraza volja nadaljevati s politiko leve alternative, ki jo je goriška socialistična federacija u-brala že pred štirimi leti, ko so pričeli socialisti zapuščati odbore leve sredine in ustvarjati podlago za široko enotnčst levičarskih sil, ki je prišla do izraza zlasti po u-pravnih volitvah V letu 1975. Dva važna kongresa sta bela v nedeljo v Gorici in v Tržiču. Tu je bila še bolj poudarjena važnost leve alternative in tajnik Bozzi je v svojem poročilu podčrtal krivdo, ki jo ima krščanska demokracija za prihod komisarske uprave v tržaško in druge občine. V Gorici pa je tajnik Brunello v svojem poročilu poudaril nujnost večje angažiranosti vse levice v goriškem življenju in omenil tudi uspeh socialističnih prireditev v letošnjem oktobru. Poleg petih delegatov za pokrajinski kongres so v Gorici obnovili tudi vodstvo mestne sekcije. V njem so DelLOrco, Lassag, De-vetag, Brunello, Iuan, Baruzzimi, Perazza, Cecotti, Fantuzzi, Lupi in dr. Štefan Bukovec. Ojačena služba avtobusov na pokopališče Goriški mestn; avtobusi bodo danes vozili izpred glavne pošte na glavno pokopališče od 9. do 10. ure zjutraj vsakih dvajset minut, od 10. do 17.30 pa neprekinjeno pri-bližno^vsakih deset minut. Jutrih v sredo, 2. novembra, bodo avtobusi na tej progi vozili po običajnem umiku ob delavnikih. Le popoldne bodo ojačili število voženj. Zamenjave v vodstvu zveze malih industrijcey V združenju malih industrijcev v Gorici je prišlo, zaradi izvolitve dosedanjega predsednika Itala At-tonija v deželno vodstvo zveze, do nekaterih sprememb. Novi predsednik je geom. Maruccio Ele Marco, podpredsednik pa Claudio Delpin. Polaganja vencev na spomenike padlim Zastopniki naših organizacij bo do danes počastili spomin padlih v narodnoosvobodilni borbi s polaganjem vencev. V Podgori bo svečanost pred s pomen'kom padlim ob 9.3(1,, v Števerjanu pa ob ^1. uci, Tu, bodo. položili vence .zastopal občine, društev in bOfčeVskt" zv*^ ze. -PTa PitbšČb V StbriflrčOT flaT"se zberejo ob 10.30 tisti, ki nameravajo sodelovati pri polaganju vencev na glavnem goriškem pokopališču. Tu bosta nekaj žalostink zapela zbor »Andrej Paglavec* iz Podgo-re in Brišk: oktet. Še prej* pa bosta polaganja vencev v Gonarsu in v Zdravščini. Na goriškem pokopališču bodo položili venec tudi zastopniki jugoslovanskega generalnega konzulata, mniiiiiiiimimiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiDiimiiiMiiMiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimMiiiiiiiiiia NEPRIMERNO UVAJANJE NOVEGA SISTEMA CARINSKE SLUŽBE Protest avtoprevoznikov in špediterjev proti odpravi carinjenja blaga na meji Ustanovili bodo stalni odbor, da zaščitijo ogrožene gospodarske koristi Gorice V prostorih pokrajinske obrtniške zveze v Gorici so se pred dnevi sestali operaterji s področja prevozov in špedicije, ter razpravljali o izgradnji infrastruktur ter s tem najtesneje povezanega vprašanja carinjenje blaga na mejnih prehodih. Sestanka so se udeležili avtoprevozniki včlanjeni v obrtniško zvezo in v zvezo industrijcev. Na sestanku so preučili stanje pri Rdeči hiši, ki je zaskrbljujoče, ter se seznanili z doslej opravljenim delom pri načrtovanju in gradnji novega mednarodnega mejnega prehoda in tovornega postajališča. Ob tej priložnosti so se seznanili s stališčem, ki sta ga glede carinskih postopkov zagovarjala 'podtajnik za finance Tambroni tor generalni ravnatelj carini Dal Gizo,,,ko sta obiskala obmejne-carinsko-službe v naši deželi. Na srečanju goriških operaterjev so med drugim ugotovili tudi to, da se pristojna ministrstva opredeljujejo za krepitev carin v notranjosti države na škodo carinskih služb ob meji. Uveljavljanje takšnega načela bi rosno oškodovalo gospodarstvo Gorice ter razvijanje njenega servisa za tretje države, kar izhaja iz njenega geografskega položaja in iz naporov za izgradnjo obmejnih objektov, ki bodo tem servisu služili. Prevozniki in špediterji so na zgoraj omenjenem sestanku spoznali gospodarske nevarnosti takšne gospodarsk - politične naravnanosti v Italiji in ustanovili stalni odbor, v katerem bodo na enoten način pri deželnih telesih branili svoje interese. Ker je zadeva pomembna, smo direktorja prevoznega podjetja »La Goriziana* dr. Cvetka Kocjančiča, ki se je udeležil sestanka, vprašali, zakaj takšna usmeritev na ministrski ravni. Dr. Cvetko Kocjančič nam je od-govflrfl, efe' se italijanska uprava prilagaja določilom skupnega evropskega tržišča, da se blago ne carini več na meji, ampak na kraju, kamor je namenjeno. Zaradi carinske politike v mejah skupnega evropskega trga se carine na meji ne plačujejo več. Kaj takšnega pa ni mogoče uvesti za našo deželo, ki je odvisna od gospodarskih stikov s srednjeevropskimi in vzhodnimi državami in kar nujno prinaša plačevanje carine pri uvozu bla- . mn,minul n STO METROV DOLGA VRSTA ROŽARIC V BOCCACCIOVI ULICI Prodaja krizantem v Gorici je cvetela kot že dolgo ne Najlepše so bile po tisoč tristo lir, slabše vrste pa po šeststo lir Prodajalke so iz goriške okolice, veliko pa jih je tudi iz Jugoslavije Morda še nobeno leto za dan mrtvih trgovina z rožami ni tako cvetela kot ravno letos. V Boccac čiovi ulici, kjer se vsako leto nro dajajo krizanteme, je bila včeraj več kot sta metrov dolga vrsta rožaric. Resnici ' na ljubo moramo povedati, da v jutranjih, urah. ko smo si ogledali, kako gredo posli, kupcev ni bilo ravno veliko. Zato smo imeli nekaj več časa na razpolago za poeovor o tem, kakšna je bila letos letina. V pogovoru pa smo izvedeli predvsem novico, da je večina rožaric iz Jugoslavije, in sicer iz obmejnega pasu. iz Vrtojbe, Šempetra, Solkana. Doma jih prodajajo' no 2.000 starih dinarjev, na naši strani pa po 800 do 900 lir, najlepše pa tudi po tisoč. Zaslužek je de jansko vedno isti, le da ga naj.aši strani kasirajo v devizah Funkcionarji na pokritem trgu so nam povedali, da so zasedle mesto še pred svitom. Prišle so torej nekako ob istem času, kot prihajajo gobarji, ki prodaja,jo svoje blago na notranji strani pokritega trva Krizanteme imajo različne cene Najlepše so tudi po 1.300 lir. Za takšne denarje gredo v prodajo vrste tumer, »snežne keoe* in ho-landke. Krizanteme manjših dimen zij in tiste, ki se niso »odprle*, stanejo po 600 lir. »Skoraj vsi, ki gojijo krizanteme, so jih letos prekasno sadili. Tako se je zgodilo, da so bili še pred nekaj dnevi cvetovi zaprti. K hitrejšemu razvetu so jim poma gali s tem, da so jih pokrivali in da so jim dodajali organsko gnojilo, ki ima namreč to lastnost, da pospešuje razcvet,* nam je rekla rožarica, ki se vse_ življenje ukvar-ja s to dejavnostjo. Gojenje krizantem je od nekdaj zelo razširjeno v Podgori, na Livadi in tudi na Solkanskem polju. Podgorske rožarice so bile še do nedavna skoraj edine, ki so gori- ške gospodinje zalagale z domačimi rožami, edine namreč, ki so na prostem prodajale krizanteme v Ul. Boccaccio za dan mrtvih in tudi ob drugih priložnostih, Odprta meja je tej dejavnosti riala večje razsežnosti in če hočemo, tudi konkurenčnost Blaga je torej v prodaji veliko, in tudi cena, če upoštevamo vrednost denaria. ni ravno pretirana. V nedeljo v Novi Gorici «obmejno srečanje U)77» V soboto, 5., in v nedeljo, 6. no vembra, bo v Novi Gorici »obmejno s»ečanje 1977», ki ga prireja Kulturna skupnost v Novi Gorici s sodelovanjem tamkajšnje občine in zamejskih občin Sovodnje, Doberdob in .števerjan. Srečanje se bo pričelo v soboto popoldne ob 17. uri, ko bodo v sa ionu Meblo v Novi Gorici odprli razstavo zamejskih slikarjev. V ne deljo, 6. novembra, bo ob 10. uri srečanje mladih zamejskih občin in Nove Gorice v osnovni šoli Solkan. Množično srečanje pa bo popoldne ob 16. uri v kinodvorani Soča v Novi Gorici. V kulturnem delu srečanja nastopijo številne kulturne skupine z'obeh strani meje. To so dramska skupina katoliške ga prosvetnega društva »Hrast* iz Doberdoba, moški zbor prosvetnega društva «Jezero» iz Doberdoba, «Sovodenjski nonet* iz Sovodenj, »Mešani zbor* katoliškega prosvetnega društva «Franc Borgia Sedej* iitiiiiiiifiiiitiiiiii Hlini iiiiiiiiniMiiiiiiiimiimtiiiitii Razstave V galeriji Bottega v Ul. Nizza je odprta razstava slovenskega slikarja Roberta Faganela. Razstava bo od prta do 15. novembra. iz števerjana, Zabavni ansambel «Lojze Hlede* iz Števerjana, mladinski pevski zbor in instrumentalni ansambel osnovne šole iz Solkana, Goriški oktet, Komorni mešani zbor iz Nove Gorice, godba na pihala- »Krgs* iz Doberdoba in godba na pihala iz Nove Gorice. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU Danes ves n»fl ie v Tr žiču dežurna lekarna Al Redentore, Ulica Rosselli 23, tel. 72-340. DEŽURNA LEKARNA V GORICI Danes ves dan in ponoči je v Gorici dežurna lekarna Baldini, Kor-zo Verdi 57, tel. 2879. ga, pa naj gre za uvoz čez Gorico, Trst ali Kanalsko dolino. «Mi nimamo opravka z državami skupnega trga, ampak s tretjimi državami. In če tudi za nas uvedejo plačevanje carine na carinskem mestu, torej v kraju, kamor je blago namenjeno, bomo doživeli hud gospodarski udarec, je dejal dr. Kocjančič. Od jutri dražje frizerske storitve Naše žene in dekleta bodo morale od jutri, 2. novembra, globlje seči v mošnjiček, ko bodo šla k frizerju. - Pokrajinska zveza o-brtnikov nam je namreč včeraj poslala nov cenik frizerskih storitev, iz katerega izhaja, da bodo te dražje za približno dvajset odstotkov. Smo pač v času podražitev in tudi frizerji ne morejo brez njih, čeprav so se te podražile za približno enak odstotek šele pred letom dni. Krize na tem področju seveda ne bo, ker bodo naše žene in dekleta seveda morale in hotele prav tako kot sedaj, k frizerju. Samo nekaj primerov. 7,a pranje dolgih las bo treba odšteti 2.000 lir, za kratke pa samo 1.200 lir. Normalno striženje las bo veljalo tri tisočake, za modno striženje pa bo treba odšteti 3.500 lir. Cenilk se nadaljuje s celo vrsto specialističnih storitev. Cene veljajo v vsej pokrajini. Kino Gorica VERDI 15.00—22.00 »Messalina. Mes-salina!*. A. Di Lorenzo. Barvni film. Prepovedan mladini pod 18. letom. CORSO 14.45 - Ž2.00 «New York. New York». L. Minnelli. Režiser Martin Scorsese. MODERNISSIMO 15.0fr-22.00 »Bordel-la*. A. Lettieri in L. Proietti. Prepovedan mladini pod 14. letom. VITTORIA 14.0fr-21.00 »Ben Hur*. C. Heston in J. Hawkins. CENTRA' E '-.00-22.00 »U battaglia dTnghilterra*. F. Stafford in W. Johnson. Tržič PRINCIPE 14.00-22.00 »La polizia h sconfitta*. EXCELSIOR 14.00-22.00 »Sette note in nero*. Včeraj nas je nenadoma zapustil v 56. letu starosti RENATO KODERMAC Pogreb bo v četrtek, 3. novembra, ob 11. uri na pokopališču v Podgori. žalostno vest naznanjajo žena, hči, mati, sestra in bratje ter drugo sorodstvo Podgora, Gorica, Trst, 1. novembra 1977 Prosvetno društvo »Andrej Paglavec* in sekcija VZPI iz Pod-gore javljata žalostno vest, da je preminil zaslužni član in prijatelj RENATO KODERMAC Od njega se bomo poslovili v četrtek, 3. novembra, ob 11. uri na pokopališču v Podgori. V 7. KOLU L NOGOMETNE AMATERSKE LICE Primorju dragocena točka Prosečani so v nedeljo v gosteh igrali z ekipo Corno brez gola Corno - Primorje 0:0 CORNO: A. Tomat. M Tomat, Bon, Zilio. Luchitta, Zvanella, Ber nardis, Zucco, Costantini, Giorgiut-ti, Cossut.ti. PRIMORJE: Štoka, Šuligoj, G. Husu. Angelcri, Race, Tomizza, Nelli. Valente, Montenesi, Bortolot-ti. Peri. SODNIK: Tarantino iz Vidma. GLEDALCEV: 500 / S posrečeno taktiko je Primorje v gosteh izbojevalo dragoceno točko. Z nekoliko bolj odločnim napa dom in nekoliko več športne sreče bi lahko Prosečani odnesli tudi obe točki. To velja tudi za doma čine. ki so zadeli kar tri prečke in zato je neodločen izid pravilno V' 7. kolu nogometnega prvenstva 1. amaterske lige je padlo le osem golov, kar dokazuje, da so bile v nedeljo o-brambe dokaj zanesljive, istočasno pa napadalci neučinkoviti. Kljub temu le dve tekmi sta se končali brez zadetka ftržaški derbi Portuale - Stock m tekma Corno - Primorje). Če upoštevamo, da je ekipa Corno še lansko sezono igrala v promocijski ligi predstavlja osvojena točka za Primorje lep uspeh, ki so si ga Prose čani zaslužili predvsem zaradi dobre taktike. O ostalih izidih bi v prvi vrsti omenili nepričakovano zmago Fortituda v miljskem derbi iu z Muggesano, ki ga je odločil Januzzi pet minut pred koncem z enajstmetrovko. O-menimo naj še peto zaporedno zmago lidra lestvice. Mavza-nese, ki je tudi proti S. Can-zianu zmagal s pičlim izidom. V tem kolu smo zabeležili tudi prvi noraz Buttria na račun Aguileie in s tem ostaja neporažena le ekipa Manza-nese. IZIDI 7. KOLA Torriana - Ronchi Pro Romans - Mossa S. Canzian - Manzanese Fortitudo - Muggesana Corno - Primorce Aquileia - Buttrio Ponziana - Pieris Portuale - Stock LESTVICA Manzanese 13: Stock. Aqui leia. Pieris 9; Muggesana. S. Canzian in Ponziana 8; Pri morje. Ronchi in Buttrio 7; Portuale in Mossa 6: Fortitudo 5; Corno, Torriana 4; Pro-Romans 2. / PRIHODNJE KOLO (6. 11.) Ronchi - S. Canzian; Mossa - Torriana: Muggesana - Ponziana; Primorje - Pro Ro man s: Stock - Aouileiaj Manzanese Corno; Pieris Fortitudo; Buttrio - Portualčf 1:1 0:1 0:1 1:0 0:0 1:0 1:1 0:0 plačilo za obe ekipi. Tekma je bila vseskozi lepa in zanimiva. Primorje je od samega začetka ubralo obrambni sistem i-gre in zato je trener Giovannini poslal na igrišče s št. 7 mladega Nellija (prvi nastop v vrstah Pri morja), kateremu je poveril dokaj zahtevno nalogo, to je zaustaviti krilca ali zvezo domačinov, ki bi se podal v napad. S tem je seveda imelo Primorje nogometaša manj v napadu, vendar nogometaša več na sredini igrišča in. ker je Nelli uspešno opravil svojo dolžnost. je takoj sredina igrišča pripadala Primorju, ki je praktično v prvem delu igre imelo domačine v šahu. V tem delu igre je Primorje ustvarilo tudi nekaj zrelih priložnosti za zadetek. Najboljšo je imel Peri v 23. minuti igre, vendar njegov strel se je odbil od prečke. Pori režijo solidnega Valente ja je Primorje proti koncu pol časa še. ostreje pritisnilo, vendar1 sta bili ekipi še vedno pri stanju 0:0. V nadaljevanju je Primorje potegnilo v ozadje še Valenteja, kar je dalo jasno slutiti, da so «rdeče-rumeni* zadovoljni s točko. Doma- čini so to taktično potezo takoj izkoristili in začeli pritiskati. z dobro organizirano obrambo pa je Primorje solidno zdrzalo napade domačinov, ki so zadeli v 48. in 77. minuti prečko. Občasno je Primorje sprožilo tudi nekaj lepih protinapadov. vendar se izid do kon ca ni več spremenil. B. R. OBVESTILO ŽZ BOR obvešča dekleta, rojena leta 1984 in mlajša, ki se nameravajo posvetiti igranju odbojke, da so treningi oh sredah od 14.311 do 18.30 in ob petkih od 14.00 do 16.00 v dvorani na stadionu »Prvi maju. Prostški nogometaši so tudi v nedeljo v 1. amaterski ligi zadovoljili. V Komu so namreč osvojili dragoceno točko. Na sliki: posnetek s tekme Primorje - Aquilela. Mednarodni mladinski nogometni turnir «(. Pieri» Veneto in Reka v finalu Vene to je premaga! Slovenijo, Rečani pa so odpravili FJ-k V nedeljo sta bili rta občinskem stadionu v Trstu kvalifikacijski tekmi mednarodnega mladinskega turnirja za «11. trofejo Cesare Pie-ri» za nogometaše letnika '980 in mlajše. V finale za L mesto sta se u-vrstili Veneto in reška reprezentanca, ki sta premagala Slovenijo, oz. Furlanijo - Julijsko krajino. IZLOČILNI TEKMI Veneto — Slovenija 2:0 (2:0) VENETO: Gandini, Bonato. Nico-letto (Barbieri), Jones, Rigo, Zor-zin. Biasiolo, Dona. Roglioni (Rez-zadore), Mazzon, Zanibellato. SLOVENIJA: Rus, Gropajc, Slavic (Pavlinič), Birsa, Košir, Damjan Hadler, Elsner, Cener (Dane Hadler), Gersin, Hladevič (Hribar). SODNIK: Pinto (Trst). STRELCA: v 31. min. Roglioni, v 37. min. Biasiolo. Nogometaši Veneta so zanesljivo premagali Slovenijo predvsem zaradi boljše osebne tehnike in boljše taktične razporeditve. Veneto je že v prvem polčasu dosegel oba gola in to .je bilo dovolj tudi za končno zmago. Slovenci so v drugem polčasu sicer igrali požrtvovalno in borbeno, le malo pa so mogli proti močnemu nasprotniku, ki je tudi favorit za končno zmago na tem turnirju. Reška reprezentanca — FJK 1:0 (0:0) FURLANIJA - JULIJSKA KRAJI NA: Venturuzzo, Rciter, Rojaz, Di Benedetto, Portelli, Del Fraie. Ro-daro, Rossi. Ballaben. Centini, Pa-corig (Varglien). REŠKA REPREZENTANCA: Plese, Frian, Marinkovič, Duimcsic, Busarinov, Stojanovič (Nadilo). Kovačevič, čerič, Rukavina, Stipan-čič, Maričič. SODNIK: Colucci (Trst). STRELEC: v 78. min. Rossi avtogol. Tekma je bila vseskozi dokaj izenačena in občasno tudi razburljiva. Napadalci obeli ekiu pa, žal, NOGOMET V 6. KOLU L ITALIJANSKE LICE TRAGEDIJA V PERUGII: CURI UMRL Igralec se je v 4. minuti zgrudiI nu tla iu umrl za srčno kapjo Veliko je bilo zanimanje za nedeljsko osrednjo tekmo 6. kola L italijanske nogometne.lige,.med.flvo> dečima enajstericama Perugio in državnim prvakom Juventusom. Žal pa bo ta tekma ostala dolgo časa v spominu italijanskih ljubiteljev nogometa, saj je prišlo med tekmo do tragičnega dogodka. V 4. minuti drugega polčasa se je nam reč napadalec Perugie. 24-letni Rc nato Curi zgrudil na tla. Že takoj je bilo jasno, da je šlo za nekaj precej resnega, saj ni njegov padec novzročil nihče od nasprotnikove ekipe. Takoj so ga onnesii v slačilnico, in nato odpeljali v bolnišnico, saj je dajgl le malo zna kov življenja. Zaman je bil ves trud zdravnikov, saj je med prevozom Renato Curi izdihnil. Tek- Komentar Mirka Novosela Kičanovič neustavljiv Start 34. prvenstva prve jugoslovanske lige je bil dokaj razburljiv. Do velikega presenečenja je predvsem prišlo v Ljubljani, kjer je Partizan nepričakovano premagal Brest. Kar 6.000 gledalcev je dg zadnjega kotička napolnilo halo Tivoli, da bi pozdravilo prvo zmago svojih varovancev. Razpleti na igrišču pa so pokazali, da Ljubljančani psihično še niso dovolj pripravljeni, da bi lahko jurišali na sam državni naslov. Tekma je bila namreč predvsem stvar živcev, in pri' tem so bili prisebnejši Beograjčani, ki so z odličnim Kičanovičem osvojili nadvse dragoceno zmago. Naj omenimo, da je Kičanovič dosegel kar 44 točk in da je zgrešil le bore tri mete. Dobro je zaigral tudi Dalipagič in povsem zadovoljivo so presenetili mladi beograjski igralci. V ljubljanskih vrstah je bil zaman napor Jelovca in čosiča, za nameččk pa je bil Krešo še odstranjen z igrišča in tako je bilo razočaranje številnih gledalcev šc vačjč* te to srečanje pa je pokazalo, da bo letos takih izredno razburljivih iger na pretek. Prvenstvo se obeta kot izredno zanimivo in borba za sam vrh bo neizprosna. V ostalih tekmah so po predvidevanju, čeprav ne z lahkoto, zmagali favoriti. Crvena zvezda je ponovila uspeh iz jugoslovanskega pokala in je tako že drugič premagala zagrebško Cibono. Reški Kvarner pa je doma izgubil izredno priložnost za osvojitev obeh točk. Rečani so bili namreč skozi večji del tekme boljši nasprotnik, proti koncu pa so popustili, kar je izkoristil Radnički in je tako zmagal z dvema točkama razlike. Že v prihodnjem kolu pa bo v Beogradu veliki derbi med Partizanom in splitsko Jugoplastiko, ki je v nedeljo brez težav v mestnem derbiju odpravila Dalvin. Tako Partizan kot Jugoplastika sta t! prvem kolu pokazala vrhunsko igro in pričakovati je izreden boj. Ljubljanski Brest pa bo gostoval na neugodnem igrišču v Beogradu, kjer se bo spoprijel z Radničkim FOB. če bo, kot je verjetno disciplinska komisija izključila čosiča vsaj za eno kolo, potem bo naloga ljubljanskih košarkarjev v Beogradu izredno težka. Ponoven poraz pa bi lahko obenem za Brest tudi pomenil hud udarec na samem začetku prvenstva in bi psihološko zelo negativno vplival m igralce. IZIDI 1. KOLA V LJUBLJANI: Brest - Partizan Beograd V ZADRU: Zadar — Borac čačak NA REKI: Kvarner - Radnički FOB Beograd V BEOGRADU: Beko — Rabotnički Skopje V SARAJEVU: Bosna — Metalar Valjevo V BEOGRADU: Crvena zveza — Cibona Zagreb V SPLITU: Jugoplastika — Dalvin Split LESTVICA Bosna, Beko, Partizan, Jugoplastika, Crvena zvezda. Zadar in. Radnički FOB 2: Cibona, Dalvin, Brest, Borac, Rabotnički, Meta-lac in Kvarner l). PRIHODNJE KOLO (5.11.) Metaiac - Borac. Rabotnički - Zadar, Cibona - Beko, Dalvin -Crvena zvezda, Radnički FOB - Brest, Bosna - Kvarner. V nedeljo, po TV: Partizan - Jugoplastika. 92:96 89:86 78:80 89:84 88:73 88:86 113:77 ma se je medlem ob hudem nalivu nAdaljcV|ala in zaključila z ne-ndlocomiu,. izjdotp < 6:0. Vprašanje pa je sedaj, kako je do tega ■ tragičnega dogodka lahko prišli).- Preporodoma se na raznih italijanskih igriščih ponavljajo taki dogodki. V spominu še imamo tragično smrt košarkarskega reprezentanta Vendeminija, ko ga je pred prvenstveno tekmo zadela srčna kap. še prej pa je za srčno kapjo umrlo nekaj malo poznanih mladih športnikov. V Italiji sicer obstajajo točni zakoni -o zdravstvenih pregledih, očitno pa se jih drži le malokdo. Nerazumljivo je, kako se ti ljudje poigravajo z življenji športnikov, saj je glavni cilj športa, da se mladina razvije v zdravega in. čistega človeka, ki bo družbi po zaključeni karieri lahko prioomogel, da se pravilno razvija. Vendar pa se je v Italiji šnort tako razvil, da je le malo ljudi, ki so zmožni, da bi ga pravilno vodili. Vse preveč ie interesov, ki se suče'o okrog velikih in premožnejših klubov, tako da so glavni cilii le doseženi rezultati. Velika večina maniših društev pa je v hudih denarnih težavah, tako da i-majo velike probleme še pri vsakdanjem delu Zato bi država morala poskrbeti za le osnovne predpogoje športnega udejstvovanja, ker bomo v nasorofnem Drimeru morali še ooroČati o podobnih tragičnih dogodkih. Za kroniko naj še omenimo, da •& po nedeljskem kolu enajsterica Milana prevzela vodstvo lestvice. Genoa pa je klonila proti Torinu. Fiorentina je bila še enkrat neuspešna, tokrat jo je na domačem igrišču premagal Inter. Po tem porazu je Fiorentina na zadnjem mestu lestvice z dvema točkama. spelo povesti ob koncu prvega pol časa z 11:8. ‘V, GriT.VLI' IZiDi- te KOLA- • Fernot Branea - La Hapina 19:26 Eippj, Rimini - Firs Roma 17:17 Teramo - Eorze. Armalc ,.,„9:15 Firenze - Loaker , 13:14 Royal Bolne - Volani 19:23 Tacca - Mercurv • 1.3:13 LESTVICA Volani 112, Dufna in Mercury 11. Tacca 9, Rovale Bclge. 8, ForSt. La Hanina 7, Fippi 5, Firs 4, Loaker 3, Firenze, Tekamo in Forze Arma-te 2. Fernet Branea 1. 1. ITALIJANSKA LIGA Samo točka za Duiiio V italijanskem rokometnem prvenstvu L moške lige je tržaška Duina igrala v Bressanonu neodločeno 17:17 z domačim Forstom. Vse je kazalo, da bodo italijanski prvaki tokrat prvič poraženi v letošnjem prvenstvu in samo v zadnjih sekundah je uspelo gostom po zaslugi Andreasiča izbojevati dragoceno točko. Gostje so bili že na samem začetku v velikih težavah in to predvsem zaradi igrišča, ki je dolg in dokaj kratek. Tako jim je u- ■IIMIIIIIIIIHIIIIMIIIItlMMIIIIIItlllHMailfillllltlHIIIIIIII 2. -3. — 4. - 6. - 12 II 10 1. Arnaz 2. Eilbru L Monticelli 2. Berillio 1. Bubinn 2. Gumen L Bellei Z. Franboise L Acquitania 2. Vezzano L Piroetta Z. Guatemula KVOTE 3.056.000 lir 185.200 lir 18.900 lir 1 X Z z 1 1 X X X z 1 z S P D T prireja šest nedelj v decembru 1977 in v januarju leta 1978 SMUČARSKI TEČAJ NA ZCNCOLANU Vpisovanje je na sedežu SPDT v Ul. sv. Frančiška 20 (tretje nadstropje) vsak dan od jutri, 2., do sobote. 19. novembra vsak dan od 19. do 21. uro, ob sobotah pa od 10 do 12. ure. Tel. 744-249. Tečaj bo trajal šest nedelj in sicer 4., 11. in 18. decembra 1977 ter 8., 15. in 22. januarja 1978. Cene tečaja so sledeče: ČLANI šest nedelj vožnje z avtobusom in tečaja 22,000 lir šest nedelj samo vožnje z avtobusom 15.000 lir (enkrat 2.5001 Šest nedelj samo tečaja 10.000 lir NEČLANI Šest nedelj vožnje z avtobusom in tečaja 30.000 lir Šest nedelj samo vožnje z avtobusom Šest nedelj samo tečaja 21.000 lir (enkrat 3.500) 14.000 lir Ob vpisovanju se lahko plača samo polovica celotnega zneska, ostalo Pa se poravna ob prvem izletu. Zbirališče bo ob nedeliah ob 8. uri preči sodnijo (Foro Ulpiano). niso prišli do izraza, tako da smo bili priča večkrat tudi dalgočas nemu nogometu. Igralci Furlanije - Julijske krajine so si praktično zapravili zmago. Sedem minut pred koncem tekme so namreč s Centinijem za streljali enajstmetrovko, dve minuti pred koncem tekme pa je še Rossi zakrivil avtogol in tako so Rečani slavili nepričakovano zmago. Danes bosta na sporedu finalni tekmi. Ob 13.00 bo srečanje za 3. mesto med Slovenijo in Furlanijo - Julijsko krajino, ob 14.30 pa1 bo veliki finale za 1. mesto med Venetom in reprezentanco Reke (bi) Ženska odbojkarska ekipa Bora, * trenerjem Frankom Drasičem, ki se bo udeležila letošnjega prvenstva 2. italijanske lige. 111111111111(111111111111111111111 limf lili imillHIMIIHIIIIIilllllllllMlllimilllHIIIIHIIIIIIIIIIIIIIIIimillMIIItfllllMMIMIMIIIIMIIIItllllllinillllltlHIIIIIIIIIIHIIMIItllllllliaiMIUI 74. KOLO 1. JUGOSLOVANSKE NOGOMETNE LIGE — Olimpija zopet razočarala Ljubljančani so doma igrali neodločeno z Osijekom V L ZNL so v nedeljo odigrali štirinajsto kolo. Vodilni Partizan je v tem kolu sprejel v goste zad njeuvrščeao Trepčo in jo gladko premagal, tako da ima sedaj kar tri točke prednosti pred Dinamom. Partizan ima tudi najboljšo razliko v golih, saj je bil 25 krat u-spešen. prejel pa je le šest golov. Sloboda in Dinamo sta se pomerila že v soboto, srečanje pa se je zaključilo z neodločenim izidom. Slobodi ni tako uspelo, da bi tudi tokrat zmagala na domačih tleh, saj je doslej na domačem igrišču vedno zmagala. S tem neodločenim izidom so Zagrebčani ohranili drugo mesto na lestvici, Sloboda pa tretje. Tudi Hajduk je v tem kolu igral že v soboto, neoričakova-no pa je pustil obe točki v Mostarju. Eno najlepših tekem na letošnjem prvenstvu sta v nedeljo nokazali Borac in Crvena zvezda. Srečanje je bilo v Banialuki in se je zaključilo z neodločenim izidom brez gola. Tekma je bila na visoki tehnični ravni, manjkali so le zadetki. Ljubljanska Olimpija je tudi v tem kolu razočarala., Za Bežigradom sc je pomerila z novincem Osijekom, ki je povsem zasluženo osvojil točko. V zadnjih treh tekmah niso Ljubljančani dosegli niti enega zadetka, kar priča o njihovem jalovem napadli. Pomerili so se s šibkejšimi enajstericami, kar' pa je še bolj zaskrbljujoče. Na lestvici so na 14. mestu z enajstimi točkami: od zadnjeuvrščene Trepče jih ločijo le tri točke, zato se bodo morali «2dHtt)-be1i» še krenko potruditi, če bodrThoteli položaj na lestvici popraviti. Važno zmago je v 14. kolu izbojeval Zagreb, ki je z najtesnejšo razliko premabal Vojvodino in jo tako pustil' na predzadnjem mestu. Rijelca pa je brez težav premagala Beograd in se tako približala vo-t!eč:"n eKi"am. KOLESARSTVO DRUŠTVENA DIRKA ADRIE Leniša in Ravbar najhitrejša Lonjersko športno društvo Adria je v nedeljo uradno zaključilo svojo letošnjo tekmovalno sezono z društveno kolesarsko dirko dvojic na kronometer, ki sc ’ je odvijala na 14.5 km dolgi progi iz Bazovice do Opčin in nazaj. Zaradi slabega vremena se je nastopa ude ležilo le deset, dvojic, med katerimi sta bila najboljša mlada Denisa . in Ravbar, ki sta prispela na cilj s poiminulnim naskokom med drugouvrščenim parom. Poudariti je treba, da je nastop izredno dobro uspel, kar dokazuje tudi številno občinstvo, ki je sledilo dirki tako med progo kot tudi. na cilju samem V glavnem so vozili skupaj* aktivni kolesarji in taki. ki se ob časno ukvarjajo s tem nanornim športnom. tako da je končna lest vica precej odgovarjajoča realnim močem posameznih tekmovalcev. Pohvaliti pa je treba tudi zadnje uvrščeno dvojico, ki je bila najmlajša, saj ima najstarejši kolesar komaj štirinajst let. Medtem pa, ko se Ion ferski športni delavci pripravljajo r.a obračun sezone ta ko na kolesarskem kot atletskem področju, pa je lestvica nedeljskega zaključnega društvenega nastopa naslednja: .1. Lenisa - Ravbar, ki sta 14,509 / km dolgo pirogo prevozila v 22' in 25", s poprečno hitrostjo 38,810 km na uro 2. Wruss - Blokar 3. Kerluga - Lorenzi 4. Godnič - Pečar 5. Marušič - Obad 6. Maver N. - Močilnik 7. Udovič - Ruzzier 8. Bonanno G. - Bonanno F. 9. Bonanno C. Franco 10. Maver L. - Zudek 22'54" 23’34” 23’54” 23’56” 2 4 02” 24'46’ ' 26-02” 26’22" 2819” R Pečar OBVESTILO ŠD SOKOL obvešča, da b« tečaj otroške telovadbe ob ponedeljkih in četrtkih od 15. do 17. ure v telovadnici nabrežin-ske osnovne šole. Tečaj in vpisovanje sc bosta začela jutri, 31. oktobra. Atalanta - LR Vicenza Fiorentina - Inler Lazio - Pescara Milan - Foggia Napol) - Roma Perugia - Juvcnliis Torino - Genoa Verona - Bologna Leece - Avellino Palermo - Varese Taranto - Como Parma - Lucchese Ragusa - Salernilana KVOTE 13 — 5.722.300 lir 12 — 170.800 lir NAMIZNI TENIS 2 2 1 1 1 X 1 X l X 1 X 1 Kitajci še vedno mojstri HONGKONG — Po ekipni zmagi na velikem mednarodnem namiznoteniškem turnirju so bili kitajski igralci uspešni tudi med posamezniki. Med posamezniki je v finalu Kuo Jeh-hua premagal rojaka Liao Fu-mina s 3:0 Tudi v polfinalu so igrali zgolj kitajski zastopniki. Illtlllll1111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111III lili lil■•lllMIIIIIIIIIIII KOŠARKA 1. ITALIJANSKA LIGA Sapori odločno boljši Košarkarji iz Siene so v nedeljo v Trstu zasluženo premagali Hurlingham - Američana Paterno m Bucci najboljša Mladi košarkarji goriškega Doma, ki so se pred kratkim udeležili Poletovega turnirja. A - 2 LIGA Hurlingham - Sapori 85:99 (41:47) HURLINGHAM TRST: Ritossa, Forza, Paterno 29. Scolini, Oeser 19, Baiguara 10, Meneghel 6. Ja-cuzzo. De Vries 13, Zorzenon 8. SAPORI SIENA: Quercia 12. Mannesebi. Daviddi, Bacci, Cecche-rjni II. Giustarini 16, Dolfi 12, Bucci ?9. Fernstein 22, Ranuzzi. SODNIKA: Rotondo in Graziani (Bologna). BM: fJuiTingham 9:14, Sapori 19:30. PON: Baiguera (78:89). .Gledalcev: 3.SCO. Košarkarji Hurlinghama. ki so v prvem, kolu nepričakovano v gosteh premagali Scavolini. so v nedeljo pred nabito polno dvorano v Trstu zaslržr o izgubili s Sapori jem iz Siene. Gostje so nedvomno pokazali vec od Tržačanov. Sapori je namreč uigrana in izkušena ekipa, Id imti obenem tudi večje število cnakov. ednih menjav. V tržaških vrstah pa je šlo v nedeljo vse narobe. De Vries je le bleda senca lanskega sijajnega i grelca. tako da lahko Petazzi zanesi iivo računa le na dva košar karja, na Američana Paterna in na Oescrja. Prava poslastica za ljubitelje ko šarite pa je bil dvoboj med Američanoma Paternom in Bucči.jem. Oba košarkarja sta pokazala vrhun sko igro. IZIDI 2. KOLA Chinamartini Althea 84:88 G lS Neapelj - Jolly 62:95 Hurlingham Sapori 85:99 Eldorado - Vitlal 83:68 Mecap - Scavolini 98:87 Mobiam - Pintinox 83:78 LESTVICA Jolly. Sapori, Mecap in Althea 4; Eldorado. Hurlingham in Mobiam 2; Chinamartini, Scavolini, Vidal in GIS Neanclj 0. PRIHODNJE KOLO (6. 11.) Jolly - .Mecap; Eldorado Hurlin gham- Pintinox Althea; Sapori Mobiam; Scavolini - Chinamartini: Vidal - GIS Neapelj. A'- I LIGA Mobilgirgi - Paghossin 104:89 (45:41) MOBILGIRGI: Rusconi, Jclvcr ton 16. Meneghin 18. Morse 34, Bis son 29. Zanatta 12, Colombo, Bec-chini 2. Camniglio, Rossetti. PAGNOSSIN: Savi o 15, Garrett 29, Soro 4, Ardessi 16. Fortunato 2. Laing 11. Flcbus 6. Brtmi 6, An-tonucci, Poletti. SODNIKA: Bottari in Giuliano iz Messine. PON: Meneghin. Pagnossinu ni uspel lanskoletni podvig, ko je v obeh srečati jih premagal italijanske prvake Mdbjl-girgija. Tokrat so morali varovan d trenerja Benvenutija kloniti boljšim domačinom, ki so z Bissonorn. Morsejem in Meneghinom stalno o-grožali goriško obrambo. Gostje so bili enakovredni nasprotniki Mo bilgirgiju le v prvem polčasu. V lem delu igre pa je Garrett odi gral podrejeno vlogo, saj si je že v prvih minutah igre nabral štiri osebne napake, tako da je bil nje-•ov doprinos ekipi v nadaljevanju igre zelo minimalen. Vso težo si je torej moral prevzeti drugi Američan, Laing, ki pa je v nedeljo zaigral dpkjJj,.,fj)jitW7,1, Pod temi pogoji so, Goričani vso igro 'naslonili na «ddVnačili» ' igial-cih. ki pa .TfiSo.lJiJf koš razigranim domačinom. To se. je izkazalo pred vsem v drugem polčasu, ko je postala razlika med obema ekipama precejšnja. Rudi Pavšič IZIDI 2. KOLA Sinudyne - Alco 84:82 Canon - Perugia 87:84 Cinzano - Fernet Tonic 101:92 Emerson - Xerox 91:94 Gabetti - Brili 87:83 Mobilgirgi Pamosin 194:89 LESTVICA Mobilgirgi. Sinudyne. Canon 4. Cinzano, Perugina. Fernet Toric, Paanossin. GabefM, Xerox 2. Alco. Brili. Emerseon 0.1 PRIHODNJE KOLO (6. 11.) Brili Perugina, Gabetti - E merson, Pagnossin - AI90. Sinudy ne - Canon. Xerox - Cinzano, Fernet Tonic - Mobilgirgi. V PRIJATELJSKIH TEKMAH Borovi mladinci dvakrat uspešni 92:108 Servolana — Bor (56:41) BOR: Bruno Kneipp 26. Mesesnel 1. Renato Kneipp 8, Udovič 22, Pegan 2, Slobec 8. Mazzneca 2, Pa-rovel 8. Race 28. Koren 3. V nedeljo so Borovi mladinci igrali v Skednju in tudi zanesljivo premagali Servolano, čeprav so razpleti na začetku tekme kazali povsem drugače. Servolana je namreč v uvodnih midutah že vodila z 22 točkami razlike. V drugem polčasu pa so «plavh igrali kot prerojeni. Z agresivno obrambo so onemogočili domačine in z uspešnimi napadi, ori čemer so sc izkazali Bruno Kneipn Race in Udovič, so tudi zasluženo visoko zmagali. Barcolana 62:84 BOR: Renato Kneipp (k) 6. Pa rovel 4, 3runo Kneipp 22, Trevisan, Udovič 18, Mazzucca 4. Koren 6. Slobec 12, Mesesnel 2, Jančar. Ma rassi 6, Brana 4. V petek sta se v prijateljski tekili srečali mladinski ekipi Bora In Barcolane. V tehnično ne preveč zanimivi tekmi so slavili «nlavi» vendar se z igro niso preveč’ iz kazali Igrali so nevezano, rieiii grano: zato So se morali večkrat poslužiti individualnih akcij. Tudi v obrambi niso oreveč zadovoljili priznati »a ie treba, .da so bil' mladinci Barcolane slabši nasnrot nik ' Kot. posameznika sta - se pred vsem izkazala Udovič, ki je uspe* šnn zadeval koš od daleč ter Bruno Kneipp. ki je borbeno isral skozi vso tekmo. f Meko ITALIJANSKA NOGOMETNA PRVENSTVA A LIGA IZIDI 6. KOLA Atalanta - LR Vicenza 2:4 Fiorentina - Inter 6:2 Lazio - Pescara 2:1 Milan - Foggia 2:8 Napoli Roma Perugia - Juventus 6:0 Torino-Genoa 3:1 Verona - Bologna 1^ LESTVICA Milan 9; Juventus, Perugia Lazio, Torino, Inter, Genoa 7; Napoli, Verona, Atalanta 6; LR V1’ cenza, Roma, Foggia 5; Bologni' Pescara 4: Fiorentina 2. PRIHODNJE KOLO (6.11.) Bologna - Torino, Genoa - Foggia, Inter - Milan, Juventus - Atlanta, LR Vicenza Lazio. Napol* • Perugia. Pescara - Verona, Rom* ’ Fiorentina. B LIGA IZIDI 8. KOLA Aseoli - Sambenedettese 2:1 Catanzaro - Pistoiese 4:3 Cesena - Ternana 0:6 Cremonese - Rimini 1 ■ * Leece - Avellino 1;“ Modena - Cagliari 0;“ Monza - Bari 1;“ Palermo - Varese 0:8 Sampdoria - Brescia 1;“ Taranto - Como 3 ” LESTVICA Aseoli 14; Avellino 12; Tara™?' Catanzaro, Sampdoria 10; Bari Leece 9; Palermo, SambenedetteS*’ Cagliari, Ternana 8; Cesena, n!’ mini, Varese 7; Modena, Monž*-Como, Cremonese 6; Brescia *• PRIHODNJE KOLO (6.11) . . Brescia - Catanzaro. Casdiarl ‘ Sampdoria Como - Aseoli. Fecc* Bari, Pistoiese - Cremonese. mini - Modena. Sambenedettese Palermo, Taranto - Cesena. nana - Avellino, Varese - Monza- C LIGA IZIDI 8 KOLA Bolzano - Audace Juniorcasale - Biellese Lecco - Alessandria Mantova - Seregno Omegna - Novara Padova - Pergocrema Pro Patria Triestina Pro Vercelii - Trento S. Angelo Lod. - Trcviso Udincse - Piacenza LESTVICA ‘ Udinese 12; Piacenza 11' lova, Padova S. Angelo Lod ^[1 Juniorcasale, Novara. Bolzano ' Biellese, Triestina. Alessandria. ** co, Pergocrema 8; Treviso. Tret’ ' Pro Patria, Pro Vercelii 7: gna 6: Seregno 5; Audace L PRIHODNJE KOLO (6.11) Alessandria - S. Angelo kod-. ,f dače - Pro Vercelii. Biellese - ' slina, Novara - Lecco, Pergoli. m<(> toPro Patria, Piacenza JjL. za no', .Seregno - Juniorcasale. T’’ tft igj. miVka/ 'tova ' treViso - Omeg11 ’ UiTinese Padova. JUGOSLOVANSKA NOGOMETNA PRVENSTVA 1. ZVEZNA LIGA 7-2 3'1 1:0 2:1 1’0 1:1 0:0 1:0 1:0 0:0 IZIDI 14. KOLA Radnički Sarajevo Olimpija - Osijek Zagreb - Vojvodina Partizan - Trepča Borac - C. zvezda Rijeka - Beograd Sloboda Dinamo Velež - Hajduk Čelik - Budučnost LESTVICA w Partizan 23; Dinamo 19: S poda, Hajduk 18; C. zvezda 'O! *e rac, Riieka, Velež 15: Osijek. ^ lik 13: Radnički 12: Sarajevo. Olimniin. Zaareb. Be°8 1:1 0:0 1:0 •pO 0:0 3:1 1-1 2:1 1:1 dučnost, Olimpiia, Zagreb 11; Vojvodina 10; Trepča 8 PRIHODNJE KOLO (6.11>k< Budučnost - Radnički/ Haid“5-Čelik, Dinamo - Velež, Keogra Sloboda, C., zvezda - Rijeka, * ča - Borac, Vojvodina - Par>,'i;rii Osijek - Zagreb, Sarajevo • 0 pi.ia, 2. ZVEZNA LIGA 2:0 2:1 0:1 0:0 2-1 2:0 0-! 2:' IZIDI 12. KOLA Crvenka - JedinStvo (Br) Maribor - Rudar (Lj) Eamos Rudnik Varleks Jedinstvo (Bi) Kikinda - Proleter Rudar 1 V) - Leotar BSK - Vrbas Novi Sad - Iskra Dinamo - Željezničar LESTVICA Dinamo 19- Željezničar 18: |(; ribor. IG; Kikinda 15; Vrbaspr(j-Iskra, Novi'Sad 13; Leotar 12i leter, Jedinstvo (Bi), Radnik. jar leks .11: BSK, Crvenka 10: 1 ‘jp (V) 9; FarrOs. Rudar (Lj) ®. cfnstvo (Br) 7. PRIHODNJE KOLO (6.U1 pi-Željerničar - Crvenka. Iskra ' namo, Vrbas - Novi Sad. BSK, Proleter - Rudar (V). sivo (Bi) Kikinda, Radnik m taks. Rudar (Lj) - Famus, J sivo (Br) - Maribor. SLOVENSKA- LlGA 0 0 r-l O:11 2:2 2:0 Kras uspešen V nedeljo so odigrali -1. kolo slo venske košarkarske lige. V tem prvenstvu nastopa tudi sežanski Kras, ki je gostoval v Murski So hoti in premagal domačo peterke Pomurja s 85:79. IZIDI 9. KOLA Zasav je - Celje Mura ■ Šmartno Union Mercator Železničar S. Primorska Ilirija Lj. - Obala Slovan Gorenjska Drava prosta LESTVICA ‘ ' l2i Mercator 16; Šmartno. Mor^.irija Slovan 10; Sev. Primorska, 1 pra' Ll., Zasavje 9: Celje 7; Unior-va 6; Obala, Železničar 5; "0 ska 2. PRIHODNJE KOLO (6.H-'k>' Obala - Slovan, Sev. Prin’0'5-/^' Ilirija Lj., Mercator Želeti Šmartno . Unior. Celje - st*' Drava - Zasavje. Gorenjska Pr JRMORSKI dnevnik ŠPORT ŠPORT ŠPORT novembra 1977 ---0--------- NOGOMET V C LIGI Triestina osvojila zelo važno točko Tržačani že tretjo nedeljo niso prejeli zadetka p p° Patria — Triestlna 0:0 Ba^?aahT«IA: Fellini* Frigerio, H *wghl* Bracch>. Vallaghi, Ber- Ba>erranaF0ghAardemagni’ T°mba’ ZanuSSTjNA: Bartolini, Schiraldi, Andrpi!’ 5?itri’ Salvadori, Marcato, tiii j)r?’ Franca, Marcolini, Traini- Madonna (Ercolano). Ct 6:1 GLEDALCEV: 3000. Vala n’ .kate™ je Triestina izboje-tov0 ?r,oti Pro Patrii, je prav go-Ho ,i ° Pomembna, če upošteva-ola^j ® so Tržačani igrali z zelo rih Postavo. Odsotnost nekate-kUC('hDwndardnih igralcev, kot so na a\ Berti, Politti in Fonta-ja,’/ .Prisilila trenerja Taglavini-go’ J uvrstil v enajsterico mno-celoti j nogometašev, ki pa so v tir 'polnili pričakovanja. Triesti-iit Vp,,Je sicer v glavnem branila klon; .*• Je bila že na tem, da tetjin' sai 50 domačini s silovitim nih rJo ustvarili celo vrsto nevar-obfamK nos,i. ki pa jih je tržaška ih,! kljub velikim težavam, le raldi u-a' Nf|jveč dela je imel Schi-Padai« 1 le kril najnevarnejšega na-% n a Fogtio, s katerim je odličje kjj av'lk Najboljši med Tržačani ^iiaLMarcat°. ki je (v zanj ne-filn-Jaem položaju stoperja) odlo-tiie^g^Pomogel k osvojitvi točke, Sarnj 10, ie Zanutel s posegom na stj , 6rti rešil rezultat. Dobro sta tudi Mitri in Franca, ki Prvi ?za'a, da zaslužita mesto v v riklpi- cp|0 ji}1®®111 delu igre je Triestina činov • dsd'a padec forme doma-tiejjiL m organizirala nekaj 'nevar-Vi{i|. Protipanadov ter tako opra- Tu^-ne°dl°čcn izid. keneritokrat gre ponvala predvsem ra2PoreH iTagliaviniiu’ ki ie odlično v Verooiv- SV0Je varovance, kot že čilno i? 11JU. ‘n Proti Udineseju. Zna-d?lje J tudi ,da Triestina že tri ne->o n„ 6 Prejme zadetkov; žal, pa le urJ!?,rneni, da je Tagliavini tudi telo .T1 - obrambne vrste, ki so še Tfjes,j ®g°t°ve. Dejstvo je, da je Pad vna Praktično zapostavila na- , ell1(6 , reprezentance, Pero 22:20, vendar si je za-Prv° mesto z visokima (26:19) \Niz?a nad Madžarsko vMon?Sko : 15). V^SU.0l?C9nem turnirji ^sl;aQ'j®ancm turnirju je jugoslo-rt'°v° (č«cna vrsta odpotovala v C5>SR), kjer se b0 danes Esperia Pio XII — Kras 0:0 KRAS: Bogateč, Šegina, Verša, Trampuš, Košuta, Blažina, Čuk (Rebula), Miloš Milič, Ljubo Milič, Žu-žič in Colja. ESPERIA: Tasso, Predonzan, Ber-gamasco, Danieli, Scherin, Vignali, Cessen Paolo, Cessen Giorgio, Causi (Truant), Bonomolo in Race, SODNIK: Degan. Kras je v srečanju z Esperio iztržil le točko. Zaradi razmočenega •igrišča je bila igra na nizki tehnični ravni. Solidna tržaška obramba je brez večjih težav zaustavljala Krasove napadalce, ki se na blatnem igrišču niso preveč znašli. V prvem polčasu je imel Kras dve priložnosti s Coljo, enkrat pa je nevarno streljal Milič. Krašovci niso izkoristili svoje terenske premoči, ker so premalo streljali na vrata. V drugem delu srečanja so bili domačini bolj enakovreden nasprotnik in bi kmalu presenetili Bogatca. Proti koncu tekme sta se poškodovala Košuta in Bonomolo; slednjega so morali odnesti z igrišča. Ekipi sta končali tekmo z desetimi igralci. Kras je s točko lahko zadovoljen. R. B. Vesna — Čampi Elisl 0:1 VESNA: Favento, Visintin, Zucca, Vecchio, Bezin, Skrem, Carmeli, Zucca, Russignan, Pipan, Rustja. Domača Vesna je ponovno bridko razočarala švoje zveste navijače, saj je nerodno in zasluženo klonila proti solidnim gostom ter je s prikazano igro popolnoma odpovedala. Kaj se torej dogaja z ekipo, ki so jo pred prvenstvom vsi uvrščal5 med favorite za prestop v višjo ligo? Ena zmaga, dva neodločena izida, dva poraza in kar je predvsem zaskrbljujoče: slaba igra. To je . skromna bera kriške ekipe v začetku tega prvenstva. Nedeljska tekma je razkrila nekatere šibkosti «plavih»: 'nepovezanost med raznimi oddelki, pomanjkanje dobrega strelca in hitrega krilca, nerazumevanje med igralci in drugo. Gostje v nedeljo niso ukradli niče- sar, saj so zaigrali odločno in borbeno, kot vedno, niso pa predstavljali nepremostljive ovire za kriško ekipo; kljub temu pa so imeli stalno pobudo v svojih rokah. Že v prvem polčasu so namreč nevarno o-grožali požrtvovalnega Faventa, ki je bil vsekakor najboljši v svoji e-kipi, do zadetka pa so prišli z 11-metrovko, ki jo je sodnik, morda, prehitro dosodil. Križani so zaigrali boljše le v zadnjem delu tekme, ko so Rustja in tovariši nekajkrat nevarno ogrožali nasprotnega vratarja, a brez uspeha. Torej, zaslužena zmaga Tržačanov, ki tako lahko upravičeno upajo na dobro uvrstitev, trener Vesne Barbiani pa bo moral v prihodnosti vsekakor spremeniti celoten koncept igre svoje ekipe, (st) Romana — Mladost 2:0 ROMANA: Collovati, Tri carico, Moner, Ligovich, Predonzani, Cra-gnolin, Doria, Valerio, Deotto, Luc-chetto in Sclausero. MLADOST: Ulian, Faccio, Pahor, Dužman, L. Gergolet, Barbapa, Rosin, K. Ferfolja, A. Gergolet (v 65. min. Cotič), G. Ferfolja in Mari. STRELCA: v 49. min. Valerio, v 80. min. Doria. SODNIK: Mužič iz Gorice. Tudi v petem kolu je članska e-najsterica doberdobske Mladosti u-trpela pekoč poraz proti drugi na lestvici, enajsterici-Romane iz Tržiča. To je že četrti poraz v letošnjem prvenstvu, tako da je Mladost ostala predzadnja na lestvici. V tej tekmi se je zopet vrnil v prvo enajsterico Dužman, ki je bil v lanski sezoni eden izmed stebrov naše e-najsterice, pred to tejcmo pa ga ni tehnično vodstvo enajsterice uporabilo niti minuto v prvenstvenih tekmah. Prvič je v zadnjem kolu nastopil tudi orožnik Mari, ki se je še kar dobro odrezal. Tokrat napad ni bil dovolj učinkovit,- saj je tu manjkal Ferletič, Karel Ferfolja pa je imel le nekaj uporabnih žog. Naši so dobro zdržali napade le v prvem polčasu, za to pa nosi največ zaslug sredina igrišča, ki je tokrat odigrala najboljšo tekmo. V drugem delu srečanja so domačini takoj povedli, za ta gol pa je popolnoma kriv vratar Ulian, ki tudi tokrat ni bil kos lastni nalogi. Naši fantje so se vrgli v napad, ustvarili so nekaj nevarnih akcij; največ si je prizadeval Karel Ferfolja. Domačini pa so pred koncem tekme še enkrat stresli mrežo z Do-rio, katerega so pustili naši fantje popolnoma samega na sredini kazenskega prostora. Fabio Gergolet REKREACIJSKI ŠPORT PORTOROŽ - V petek in soboto so i bite "V Portorožu 4. športne igre športnih delavcev cestnih podjetij Jugoslavije. Nastopilo je kar 500 udeležencev. Prvo mesto je osvojila reprezentanca Slovenije, ki je zbrala enako število točk kot Hrvatska, vendar ji je prvo mesto pripadlo zaradi večjega števila prvih mest. NAMIZNI TENIS LJUBLJANA - V 2. kolu 2. zvezne namiznoteniške lige je slovenska selekcija, ki nastopa pod imenom Olimpija, zabeležila eno zmago in en poraz. Najprej je v Zagrebu klonila s 4:5 proti ekipi Vjesnika, nato pa je s 5:4 premagala Pamučno industrijo. Tudi v ženski konkurenci so bile predstavnice Olimpije neuspešne. V Novem Sadu jih .je Vojvodina premagala s 6:3. TELOVADBA OVIEDO — Na tekmovanju za svetovni pokal v mnogoboju so imeli največji uspeh sovjetski telovadci. Med moškimi so osvojili vsa tri prva mesta. Zmagal je Nikolaj An-drianov pred Tkačevom. Japonski prvak Kato je bil šele šesti. Med ženskami je zmagala Marija Filatova pred Krakerjevo (NDR) in svojo rojakinjo šapošnikovo. Skromna nedelja napadalcev v sedmem kolu nogometnega prvenstva 2. amaterske lige. V osmih tekmah je namreč padlo le 11 golov in kar tri tekme so se končale z belim izidom. Večjih sprememb na vrhu lestvice ni bilo, medtem ko je na spodnjem delu prišlo do nekaterih razpletov. Vodstvo je ohranila dvojica Campanelle in Libertas, ki je v nedeljo remizirala. Campanelle so igrale neodločeno, brez gola, proti Op. Supercaj-fe, Libertasa pa je v Dolini ' prisilil k remiju Breg, ki je tudi v tej tekmi zaigral solidno. Dobro se je odrezal napadalec Samec, ki je bil tudi v nedeljo uspešen. Vodeči dvojici sledita Auri-sina in Ed. Adriatica, ki sta prav tako remizirali. Nabre-žinci so v anticipirani tekmi uspeli remizirati proti S. Marcu, medtem ko se je morala Ed. Adriatica v Bazovici proti Zarji sprijazniti z belim izidom. Zarjam so tako osvojili tretjo prvenstveno točko, s katero pa so ostali še vedno na repu lestvice, v družbi Flami-nia in Zaul. Za presenečenje dneva je poskrbela Gaja, ki je v Trebčah premagala Primorca. Kot že lansko leto so bile tudi letos odločilne zadnje minute igre. Potem ko je Gaja prišla v vodstvo so rrebenci izenačili sedem minut pred koncem z 11-metrovko, vendar samo dve minuti kasneje si je Gaja (prav tako z 11-metrovko), zagotovila zmago, v veliko veselje pa-driško * gropajskih navijačev in v razočaranje trebenskih pristašev, saj je s tem tretjim zaporednim porazom Primorec zdrsnil na 13. mesto lestvice. V tem kolu naj bi še omenili prvo prvenstveno zmago Costalunge, ki je tako po štirih zaporednih remijih vendarle prebila led, katerega je prebila tudi Edera z zmago proti Flamjniu. IZIDI 7. KOLA O. Supercaffe • Campanelle 0:0 0:0 1:1 1:2 2:0 1:1 2:0 0:0 Zaule - Opdcina Breg - Libertas Primorec - Gaja Edera - Flaminio S. Marco - Aurisina Costalunza - Rosandra Zarja - E. Adriatica LESTVICA Campanelle in Libertas 12, Aurisina in Edile Adriatica 10, Optčina, Breg in S. Marco 8, Op. Supercaffč, Costalunga, in Gaja 7, Rosandra 6, Primorec in Edera 4 Zarja, Zaule in Flaminio 3. PRIHODNJE KOLO (6. 11. 77) Campanelle - Breg Opicina - Op. Supercaffč Gaja - Costalunga Flaminio - Zaule Ed. Adriatica - S. Marco Libertas - Edera Rošandra - Primorec Aurisina - Zarja ključil igralca Gaje Zippa in s tem je bilo tudi tekme konec. Bruno Križmančič Breg — Libertas 1:1 BREG: Chermaz, Rodela, Crfeva-tin, Sovič, Dagri, Melon, Samec, Križman, Klun, Mikuš, Strnad. LIBERTAS: Ulcigrai, Cozman, Mottica, Francolla, Delise, Cadel-li, Brainich, Lacota, D’Alo:a, Iurin-cich, Deberriardi. ZADETKA: 1. min. Samec, 14. min. Brainich. SODNIK: Salvadori — prav dobro. Lepo število Bregovih navijačev, in med temi je bilo precejšnje zastopstvo mladih, je prišlo bodrit «plave», ki so imeli na domačih tleh težko nalogo z lepo organizirano postavo Libertasa, ki trenutno vodi na lestvici s presenetljivimi Campanellami. Nasprotnik je prišel v goste z odločnim namenom, da zmaga, medtem ko so bili cilji domačih nekoliko skromnejši. * V Tekma je pokazala, da si gostje zaslužijo mesto, ki ga zasedajo na lestvici in je tudi potrdila, da je Breg postava, ki lahko prekriža račune tudi tistim, ki merijo na končni uspeh. Tekma je bla ves čas borbena in izredno zanimiva, pa tudi hitra in taktično lepa, kar je prišlo do izraza kljub premočenemu igrišču,. kajt: vsaj polovica tekmovalnega pravokotnika je bila zelo razmočena in blatna, tako da so ob koncu srečanja igralci zapustili polje do skrajnosti utrujeni. Samec je že v 1. min. srečanja prejel lep predložek Strnada s in je s hitro akcijo ter močnim strelom povedel. Za kratek čas so gostje ostali presenečeni, toda kmalu so jezno reagirali in uspeli s hitro in hladnokrvno igro spravit: v zadrego zadnjo vrsto «plavih» ter so v 14. min. z mladim Braindchem izenačili. V poletu so še nadalje iskali vodstvo in so imeli v 38. min. priložnost, toda Rodela je kritično situacijo razčistil. V tem delu igre V SOBOTO IN NEDELJO V DOLINI Naši trenerji mnogo pridobili Tečaj je vodil Š. Filipančič z Raven Ustanovili so trenersko organizacijo Dvodnevni strokovni tečaj za odbojkarske trenerje, ki ga je v soboto in nedeljo priredilo v Dolini Združenje slovenskih športnih društev v Italiji, je tako z ozirom na udeležbo, kot na vsebinsko vrednost, uspel zelo dobro in pokazal na globoko ukoreninjenost te priljubljene športne panoge pri nas. Ključna te-ftia. ki jo je z običajno strokovno pripravljenostjo brezhibno razvil odbojkarski izvedenec z Raven na Koroškem, Stefan Filipančič, je bila tehnična priprava ekipe na prvenstvo, oziroma analiza posameznih e-lementov igre, z napotki za izboljšanje rentabilnosti v tem kratkem obdobju, ki nas še'loči "do1 pričetka'O* radnih prvenstvenih spopadov. Udeležba na teČgjh’:jd bjla presenetljivo visoka, šaj je prvi dan bilo prisotnih kar 21 slušateljev, v nedeljo zjutraj pa se je njihovo število skrčilo na 12. Poleg trenerjev, ki vodijo prve ekipe v višjih ligah sfno z zadovoljstvom opazili številno zastopstvo manj izkušenih trenerjev in tudi odbojkarjev, oziroma odbojkaric, ki bi se radi po končani igralski karieri posvetili trenerskemu poslu. Pogrešali smo edinole goriške tre-, nerje, saj so bili vsi prisotni, razen ene izjeme iz tržaških klubov. Za vse trenerje, ki so tudi aktivno posegli v diskusijo in sami iznašali svoje prbbleme, je bil tečaj izredno koristen. V soboto je bila na sporedu prijateljska tekma med ekipama Bora in Sokola, ki je bila naslednjega dne predmet diskusije, tako da sp kritično ocenili celoten potek tekme s tehničnega in taktičnega vidika. Predavatelj Filipančič je s svojim nevsiljivim podajanjem smernic in napotkov, pri čemer je upošteval našo specifično zamejsko stvarnost, močno prispeval k obogatitvi znanja in izkušenj vsakega posameznika. Ker je bilo za ta tečaj tolikšno zanimanje, ki odraža dejansko potrebo po takih oblikah usposabljanja trenerskega kadra, je bila ob lovesu izražena splošna želja, da bi se že v bližnji bodočnosti spet srečali in skupaj poglobili neko drugo temo. V soboto zvečer so prisotni trene- rji formalno ustanovili odbojkarsko trenersko zvezo, ki vključuje vse naše trenerje, in ki bo sestavni del krovne trenerske organizacije ZSŠDI, katere občni zbor bo pred koncem tega meseca. Za načelnika odbojkarske zveze je bil imenovan Franko Drasič, ki bo imel vlogo koordinatorja sektorialne zveze in bo zastopal odbojkarske trenerje v trenerski organizaciji. Načelno so se tudi dogovorili o argumentih (predvsem tehničnega značaja), ki jih bodo o-bravnavali na svojih sejah. Prva seja pa bo 18. t.m., da izdelajo programski dokument odbojkarskih trenerjev, ki ga bodo potem predstavili-na ustanovnem občnem zboru krovne trenerske organizacije. B. S. PRIJATELJSKA TEKMA Bor — Sokol 3:1 (15:13, 15:5, 3:15, 15:13) BOR — Kus, Hrovatin, Glavina, Fičur, Kalan, Batič, Bolčina, Pernarčič, Jevnikar, Nacinovi, Zupančič, SOKOL: Škrk, Vida in Lija Legi-ša, Kralj, Lozar, Capolicchio, Štoka, Rupel, čemjava. V okviru seminarja za odbojkarske trenerje sta se v soboto zvečer v Dolini pomerili med seboj še-sterki Bora in Sokola. To je bilo že drugo predprvenstveno srečanje teh dveh ekip, tekma sama pa ni niti tokrat navdušila številnih prisotnih trenerjev in publike nasploh.' Obe ekipi sta namreč zaigrali precej medlo, pri obeh sta šepala tako sprejem kot servis. V primerjavi s prvim medsebojnim srečanjem, se je tokrat bolje odrezal Sokol, ki je posebno v tretjem (osvojenem) pa tudi v zadnjem setu pokazal precej umirjeno igro predvsem v obrambi. Borovke pa so zaigrale vse preveč živčno in jim ni uspelo vsiliti svoje igre. Do začetka prvenstva druge italijanske lige manjka sedaj še dobrih deset dni. V tem času bosta morali ekipi vestno trenirati, saj vse kaže, da bo letošnji boj za točke izredno vroč in izenačen. INKA so se gostje nekoliko razburili in bili deležni dveh opominov. • Napetost in nekoliko pretrda igra gostov sta botrovali še drugim o-pominom: dva za goste, enega za domače. Sodniku je treba priznati zelo točno sojenje in zaslugo, da je tekmo vodil lepo do zaključka. Drugi del srečanja je bil zelo uravnovešen, toda Breg je bil blizu zadetka, ko je Mikuš z lepim kazenskim strelom zadel soodnji del prečke in se je žoga odbila za vratarjem v tla, a ni hotela čez gol črto. Menimo da je izid srečanja pravičen. JOLO Zarja — Edile Adriatica 0:0 ZARJA: Puzzar, Žagar, Ivo Grgič, Metlika, Darjo Marc (Keleme-nič), Samese, Jakrpino, Terčon, Darko Grgič, Rudi Marc, Ražem. EDILE ADRIATICA: Toppan, Le-ghissa, Cernivani, Protti, Zaccigna, Paoli, Smretar, Vascotto, Villini, Flo-rio, Pascon. SODNIK: Zilli iz Tržiča. KOTI: 9:4, GLEDALCEV: 200. Na bazoviškem igrišču sta se Zarja in Edile Adriatica razšli pri belem izidu. Tekma je bila zelo dolgočasna, saj so Tržačani igro zavlačevali in Zarji ni uspelo vzpostaviti svojega ritma. Zarja, ki trenutno plava v nevarnih vodah, se je pogumno podala v napad. Priložnosti za gol ni manjkalo, vendar jz prečka (in dobri posegi vratarja Toppa-na) prekrižala vse načrte bazoviških strelcev. V drugem polčasu je igra postala zelo počasna in živčna zaradi grobosti tržaških igralcev. Poglavje zase predstavlja izredno slabo sojenje sodnika Zillija iz Tržiča. Ta sodnik je kratkomalo «spregledal» tri očitne enajstmetrovke v korist Zarje. Obenem pa je opomnil štiri bazoviške nogometaše, ki so protestirali zaradi prekrškov, katerih sodnik ni žvižgal. Ti dogodki so znatno vplivali na zarjaše, ki so igrali zelo živčno in zato njih akcije niso prišle do izraza. V Zarjinih vrstah je tokrat dobro zaigral Darjo Marc, ki pa je, žal, moral zapustiti igrišče zaradi poškodbe kolena. Poleg njega so s« dobro odrezali Žagar, Ivo Grgič in Jakopino. Kaal DOMAČI ŠPORT DAN KS TOREK, 1. novembra 1977 KOŠARKA PREDPRVENSTVENI TURNIR NARAŠČAJNIKI 11.00 v Gradežu Grad« • Dom NOGOMET ZAČETNIKI 10.30 v Trstu, Sv. Ivan Esperia - Gaja • • • 10.30 v Dolini Breg - Primorje » • 10.00 pri Domju Domio - Kras * • • DEŽELNI POKAL 14.30 v Trstu, Sv. Sergij Costalunga - Vesna BERITE REVUO due 46. O Kitajski dnevnik jfj seji centralnega komiteja je kljub razmerju dočitno ni bilo v korist Mao Ce-tungu, Mao ven-^site a°bil P°dP°ro za začetek .Velike kulturne prole-*5ho devolucije». Morda takrat Liu Šao-čiju še ni bilo f6r tijg ie kulturna revolucija v bistvu naperjena zo-$aga.'n njegov koncept. Morda je bila to koncesija-Xti ° in njegovih Mao Ce-tungu, ne da bi ti V^la ^odaj razumeli, da' bo kulturna revolucija nujno % reD ‘kvidirati prav njih. Liu Šao-či je ostal predsed-še uFlike in tudi prvi podpredsednik partije. Z njim i edno bil ves partijski državni birokratski aparat, rev^ zSradil s Tengovo pomočjo. Zato se je kultur-, A ucija začela s formalno Liu šao-čijevo podporo. 1 Paradi rdeče garde je na pekinškem Tien An, Totj?0*6® Mao Ce-tunga stal Liu šao-či. Se, k a za Mao Ce-tunga- Liu Šao-či ostane revizionist. :°Veiv,ar 'e Liu šao-či hotel, naj bi bilo podobno Hru- V ^ bevizionizmu, in ___________ ... znano je, da je bil revizio- ^ao Ce-tunga vedno največji sovražnik socia- kot ■‘o obseden se je Mao vse življenje bojeval proti l2mu in nobenega dvoma ni bilo več, da bo ob takšni oceni Liu Šao-čija ta moral pasti. To je postalo čedalje bolj očitno tudi zato, ker se je' kulturna revolucija že začela zajedati v državni in partijski aparat. Ob Mao Ce-tungovem pozivu: »Treba je jurišati na glavni štab!» je mladina Kitajske ob takrat že očitni podpori vojske začela rušiti državno in partijsko strukturo, ki je bila edina in dovolj močna Liu Šao-čijeva podpora. Leta 1967 je bil Liu Šao-či razrešen vseh partijskih in državnih dolžnosti, izključen iz kitajske partije, proglašen za sovražnika države in ljudstva. Odselil se je v manjšo komuno v notranjost Kitajske in tam živel do naravne smrti. Heroj dolgega pohoda, najboljši general revolucije, \ elitni komunist V boju zoper Liu Šao-čija in za Mao Ce-tungovo linijo se je posebej odlikoval Lin Piao, minister za o-brambo. Maršal Lin Piao, imenovali so ga tudi maček z devetimi življenji, se je rodil leta 1908 v bogati družini v provinci Hupei. Končal je učiteljsko šolo in se pozneje vpisal na vojaško akademijo. Lin Piao je odličen študent in vojaško akademijo konča pod -Cangkajškovim vodstvom. Se zelo mlad je že polkovnik kuomintanške armade. Po desničarskem udaru v Nankingu Se Lin Piao s svojo enoto pridruži nankinški vstaji in zmaga v prvi bitki proti čangkajškovim enotam. Zanimivo je, da je bil dan zmage te Lin Piaove enote pozneje razglašen za dan rojstva kitajske rdeče armade. Z dvaindvajsetimi leti postane komandant prvega korpusa Mao Ce-tungovih oboroženih sil in poveljuje 20.000 ljudem. Bil je izredno talentiran strateg. Njegovih enot so se sovražniki strahovito bali Z njimi se je udeležil dolgega pohoda na vseh 10.000 kilometrih. Vodil je tudi «protija ponsko univerzo- v Jenanu. Imenovali so ga »heroj- dolgega pohoda, najboljši general revolucije in elitni komunist, prvi soborec Mao Ce-tunga» itd. Leta 1938 je Lin Piao zaradi tuberkuloze odpotoval v Sovjetsko zvezo. S Stalinom in kominterno je vodil pogajanja o vojaški pomoči Mao Ce-tungovi rdeči armadi. Znano je,, da je Sovjetška zveza takrat in še naprej, pravzaprav do zmage Maove revolucije, pomagala Cang-kajšku. Po dveh letih se je Lin Piao vrnil na Kitajsko in tesno sodeloval š Ču En-lajem, ki je bil Mao Ce-tungova zveza s Čangkajškovo vojsko. Na sedmem kongresu KP v Jenanu je bil izvoljen v centralni komite. Na listi 44 članov centralnega komiteja, ki je hkrati vrstni red pomembnosti kitajskih funkcionarjev, je na šestem mestu. Pozneje je Lin Piao komandant rdeče armade v Mandžuriji. Uspe mu zajeti 36 Čangkajškovih generalov. O-svobodi Peking. Leta 1949, ko je Mao Ce-tung osnoval prvo vlado Ljudske republike Kitajske, je Lin Piao vojaški komandant Mandžurije in južne Kitajske. Leta 1950 postane član političnega biroja. CK. Na čelu kitajskega prostovoljnega korpusa odide na Korejo in se bori proti McArthurjevim četam. Tako si je pridobil trikratni naziv: zmagovalec nad Japonci, zmagovalec nad čangkaj-škom in zmagovalec nad McArthurjem. Njegove čete so namreč zmagovito potolkle glavnino McArthurjevih ameriških enot. Leta 1955 postane eden od 47 maršalov LR Kitajske. Do leta 1959 o Lin Piau ne vemo ničesar. Takrat spet pride na površje. Povsem logično je, če se vprašamo, zakaj Lin Piao ni postal že v prvi Mao Ce-tungovi vladi obrambni minister. Verjetno je treba iskati odgovor v takratni u-smeritvi kitajske armade. V prvih letih po osvoboditvi je bil vpliv Sovjetske zveze v Ljudski republiki Kitajski zelo velik. Najbrž so se že tedaj razkrile razlike v stališčih med mladimi in starejšimi kitajskimi oficirji, med tistimi, ki so se borili proti moderno opremljeni japonski in ameriški armadi, in starejšimi tovariši, ki so se Izo- blikovali predvsem v državljanski vojni in partizanskem gverilskem bojevanju. Prvi človek v oboroženih silah je bil takrat Peng Te-huai, ki se je zavzemal za dobro o-premljeno armado po sovjetskem vzoru. Lin Piao je bil verjetno bolj naklonjen drugačni usmeritvi kitajske armade. To postane očitno takoj po Peng Te-huajevem padcu, ko ga Lin Piao zamenja na čelu obrambnega ministra. Leta 1959 začne Lin Piao v armadi uvajati, recimo ji, Mao Ce-tungovo linijo’ totalne politizacije. Kaže, da se je Mao Ce-tung v boju zoper Liu Šao-čijevo partijsko državno tehnokracijo že takrat odlČčil za usmeritev k armadi, ki naj bi postala nova ideološka politična sila, s katero bi lahko zrušil Liu Šao čijeve koncepte. Hkrati s skoraj totalno politizacijo in ideologizacijo armade pa se na Kitajskem začne tako rekoč popolna militarizacija kitajske družbe. Vsi se namreč zgledujejo po armadi, od otroških vrtcev do šol. - Armada postane predmet opevanja, vir vsakršnih političnih dejanj in delovnih vzorov. Tako vrača Mao Ce-tung z Lin Piaovo pomočjo armadi funkcijo, ki jo je imela v prvih letih revolucije in ki jo je pozneje izgubila s formiranjem državnega in partijskega aparata nove kitajske države V Jenanu bi rekli, da je v armadi znova zavel jenan ski duh. Po prekinitvi odnosov s 'Sovjetsko zvezo, ko je uki njena tudi sovjetska materialna pomoč in dobi koncepcija opiranja na lastne moči spet poln in logičen smisel, postane politizacija armade nekako že kar sama po sebi logična nujnost, saj popolna političnost zamenja vse pomanjkljivosti slabe oborožitve, ki je tedaj še značilna za kitajsko armado. Med kulturno revolucijo, ki ima zlasti v začetku glavno oporo prav v armadi, dobivajo oborožene sile vse pomembnejše mesto v novih organih oblasti, v revolucionarnih komitejih. Ti zamenjujejo organe, ki jih rdeči gardisti sproti rušijo. Uredništvo, uprav«, oglasni oddalak, TRST. Ul. Monlacchi 6 PP 559 — Tal. 79 38 08 79 46 38 79 58 23 76 14 70 Podružnic« Gorica, Ul. 24 Maggio 1 — Tel. 83 3 82 57 23 Naročnina Mesečno 2.500 lir — vnaprej plačana celotna 25.000 lir. Letna naročnina za inozemstvo 38.000 lir, za naročnike brezplačno revija «DAN». V SFRJ številka 2,50 din, ob nedeljah 3,00 din. za zasebnike mesečno 35,00 letno 350,00 din, za organizacije in podjetja mesečno 47,00, letno 470,00 din PRIMORSKI DNEVNIK Za SFRJ Žiro račun 50101-603-4536T «ADIT» - DZS - 61000 Ljubljana. Gradišče 10/11 nad. telefon 22207 Oglasi Ob delavnikih: trgovski 1 modul (šir. 1 st., viš. 43 nn^l 13.000 lir. Finančno-upravni 600, legalni 600, osmrtnice sožalja 300 lir za mm višine v širini 1 stolpca Mali oglasi 150 lir besed' Ob praznikih: povišek 20% IVA 14% Oglasi iz dežele Furlanije-JuH]«* krajine se naročajo pri oglasnem oddelku ali upravi. Iz vseh drugih e v Italiji pri SPI Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska. Trst 11-5^74 Stran 6 1. novembra 1977 Odgovorni urednik Gorazd Vesel Izdaj in tiska ZTT Trst Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEO NA OBRAVNAVI PROTI UDELEŽENCEM NEUSPELEGA DRŽAVNEGA UDARA TUDI VERONSKI POLKOVNIK SPIAZZI ZANIKA SVOJA PREJŠNJA PRIZNANJA Kakor ostale zarotnike Borghesejeve organizacije «front e nazionale» tudi Spiazzija pestijo razne bolezni, spomin pa mu cesto peša RIM — Očitno je psihična labilnost, kakor tudi splošna ne preveč ohrabrujoča zdravstvena slika, ena izmed najpogostejših, če ne že o snovna z.iačil.nost • udeležencev neu-sitelega državnega udara, ki ga je pripravljal Junio Valerio Borghese. Pravila ni zatajil niti Amos Spiazzi, ki se je med včerajšnjim pričcva-n'em na rimskem porotnem sodišču s :ljceval na posebno duševno stanje t stih dni. da bi zabrisal vse, kar Je priznal med preiskavo. Predlog SFRJ o organiziranju leta kulture BEOGRAD — V konferenčnih krogih se je zvedelo, da bo Jugoslavija na sestanku o evropski varnosti in sodelovanju te dni dala predlog o organiziranju leta evropske kulture, ki bo verjetno leta 1980. Ta velika manifestacija, v kateri bi sodelovale vse države udeleženke konference o evropski varnosti in scde'ovgnju, je zamišljena in programirana tako, da bo prispevala k hitrejši uresničitvi določil, ki se nanašajo na kulturno sodelovanje. Predlog, ki ga še niso objavili. p-edvideva številne prireditve za boljše medsebojno spoznavanje evropskih kultur, kot so izmenjava filmskih, TV in radijskih programov, posvečenih različnim področjem kulture, organizirr.nle razstav, srečanj znanstvenih delavcev, iz menjavo gradiva med založniki enciklopedij, organiziranje potujočih razs‘av. Vse to ho prispevalo k boljšemu poznavanju tako imenovanih ma'ih kult"r oz. kultur manjših 'držav, pa tudi spoznavanju kultur velikih držav, ki se pogosto premalo poznajo med seboj. Predlog bedo verjetno dali v razpravo na plenarnem sestanku v sredo. Švicarska delegacija pa je včeraj dala predlog o razmerah dela novinarjev in razširjanju pisanil) informacij. Predlog vsebuje tudi" priporočilo o pripravi sporazuma o delovnih razmerah za tuje novinarje, kot tudi predlog ukrepov za hitrejše širjenje pisane informacije. Veronski polkovnik se v razvlečeni in neurejeni promemoriji. ki jo je predložil sodišču, izgovarja na zaporno celico, na nemogoče urnike zasliševanj, celo na srčne napake svoje ostarele matere, samo da bi zanikal pomembno vlogo, ki jo je odigral kot posrednik med prevratniškimi mrežami Veneta in Ligurije. ki so prvim kot podporo od-meiili precejšnje vsote, ki gredo v milijone lir in ki so vse pravilno vknjižene, za kar je poskrbel Spiazzi sam. ' ♦Skušal sem obnoviti*, je zapisal Spiazzi. «potek vsega dogajanja, čigar smisel mi ni bil vedno povsem znan...*, in s temi besedami naj bi se razblinili pogosti stiki, ki jih je vzdrževal z De Marchijem, Rizža-tom, Rampazzom in drugimi prevratniki, in še pomembnejši sestanki v Piadeni, v Milanu. Peschieri na Gardskem jezeru in Firencah, kjer so načrtovali ugrabitve sodnikov. krajo urana, atentate na ministre. na tajnice levičarskih strank in sindikatov in še bi lahko naštevali. Vendar oa je neofašist. kot skoraj vsi listi, ki si z njim delijo prostor na zatožni klopi, pustil za seboj po celi svoji prevratniški poti dovolj vidnih sledi in razločnih namigov na dobo štirih - petili let. kobkor jih je preživel pod okriliem organiza e je «fronte naziona'e». Prav na o-snovi podatkov, kj Spiazzija nedvoumno vežejo na Borshesejevo orga-nizaciio, je orelskovalni sodnik polkovnika prisilil k nekaterim pomembnim priznanjem. V današnjem drugem delu razprave bodo Spiazziju osporavali isto dokazno gradivo in zelo verjetno je, da bodo v težnji za pojasnitev nekaterih dejstev in okoliščin, skušali osvetliti tudi dejavnost «vetuovnice», prevratniške organizacije, ki je nastala v istih letih in razvijala svoje mreže v vojaških krogih Veneta in splošnejše severno vzhodne Itali sture jo. s katero je bil Spiazzi prav tako trdno povezan. F lil AIO CASALI ppložaj zrel za to, da izhaja vsak dan. Novi list bo zapolnil vrzel ki jo je pustil dnevnik «The Wučld», ki ie postal žrtev zadnje politične zaostritve in ga je vlada v Pretorii dala zapreti, saj je bil s svojo politično linijo trn v peti Vorsterju in njegovim rasistom. Skupaj z dnevnikom je vlada zaprla tudi tedenski dodatek «Weckend World». Kar zadeva novi dnevnik «The Posl*, ki je prav tako last založništva Argus, ki ie izdajalo tudi «The World*. ne bo nadaljeval po smernicah, ki jih je začrtal njegov predhodnik. To jc jasno povedal v svojem uvodniku glavni urednik Bren-nan, ki ie tudi dodal, da pretorijske oblasti tega ne bi dovolile. Direktor obeh prepovedanih časopisov Percy Qoboza je še vedno v zaporu. Novi dnevnik je ohranil nekaj rubrik. ki so jih bralci «The VVorlda* najbol.j brali, vendar v prvih številkah ni polemičnih političnih člankov. Umrl hrvaški pesnik in akademik Krklec ZAGREB — Po težki bolezni jc včeraj preminil znani hrvaški književnik Gustav Krklec Najbolj znana je njegova obsežna pesniška dejavnost, vendar pa je bil cenjen — dasi (»d psevdonimom Martin Lipnjak — tudi kot kritik, zelo u-spešno pa se je posvečal še prevajanju del, med drugim tudi iz slovenščine. Gustav Krklec se je rodil 23 junija 1899 v mestu Udbinja pri Karlovcu, otroška leta pa je preživel v Mgruševcu. Gim lazijo .je obiskoval v Varaždinu, nato pa še v Zagrebu in na Sušaku. Čas med obema vojnama je preživel v Beogradu, nakar je odšel v Zagreb kjer se je posvetil študiju na filozofski fakulteti. Poleg njegovega umetniškega delovanja, za kar .je prejel vrsto nagrad in odlikovani, je bila zelo bogata tudi njegova širša družbenopolitična aktivnost. Zaradi njegovih zaslug so ga leta 1951 sprejeli v Jugoslovansko akademijo znanosti in umetnosti, bil pa je tudi dopisni član slovenske akademije. V svojem življenju je opravljal več pomembnih funkcij: dvakrat so ga izvolili za predsednika Društva hrvaških književnikov, bil je tudi na vodilnem mestu ^Matice Hrva f:ke>' in Društva jugoslovanskih prevajalcev, do konca življenja p» je predsedoval Zvezi jugoslovanskih I književnikov. Nov črnski dnevnik v SowHii JOHANNESBURG - Sovveio, središče črnskega odiiora proti rasističnemu režimu južnoafriškega me-miera Vorstera. ima od nedelje spet svoj dnevnik. «Thc Posta, kot se imenuje novi časopis, bo za sedaj izhajal štirikrat tedensko, do kler ne bo založnik videl, ali je PREISKAVA 0 TRAGIČNEM POSKUSU ATENTATA V TURINU Rocco Sardone je imel zveze tudi z «napisti» Agenti priprli mladeničevo pajdašico Flavio Di Bartoio TURIN — Preiskava o grozni smr j ku nesreče z Roccom ter ne izklju-ti 22-letncga Rocca Sardoneja, ki! čujejo. da gre za njegovega brata ga je v poči od sobote na nedeljo I Nicoloja (pokojni ima še enega brata razmesarila bomba, je že obrodila I ki pa služi vojaščino). Le ta jc tes-prve sadove. Na mladeničevem domu j no povezan z gibanjem doda co-so agenti političnega oddelka kvč ! munista*. Rocco pa je pripadal sture in varnostne službe odkrili j.•/.spontani* gverilski skupini FARP «zanimive dokumente* (skrajnolevi I (antifašistična fronta za ljudski pre-čarske propagandne letake, prevrat ( porod), ki rodi v vdelokrog* italijan-niške vsebine ipd.) in priprli do ske komunistične marksistično - le- mnevno paidašico pokojnega. 22-iet no Flavio Di Bartoio (tudi v njenem stanovanju so našli podoben mate- H9f V.**'*' Iffur.f, nfli • Do nje so prišli, ker je avtomobil fiat 850 rdeče barve, v katerem je našel smrt Rocco, last Flaviine raj ne matere. Dekle je obtožena izdelave, posesti in nošnje razstreliva. Flavia je začasno uslužbena v sod-nijskem uradu, kjer izdajajo dovoljenja za obiskovanje jetnikov. Preiskovalci skušajo medtem zaslediti mladeniča, ki je bil v trenut- .................................. Štirje mrtvi pri letalski nesreči tlinisHčne stranke PCML. Isti .skupini naj bi pripadala tudi Flavia Di Bartoio. Vairnstna' služba' je ugotovila, da je bil Rocco (po rodu iz Tricarica med Matero in Potenzo, a dalj časa bivajoč v Reggio Emiiii in zadnje čase v Turinu) že dolgo na seznamu političnega oddelka kvestur v Emiliji, ker je bil pogosto prijavljen zaradi združevanja v prevratniške namene, nedovoljenega lepljenja letakov in podobnih prekrškov. Pokojni, ki je torej pripadal eni od grupacij, kakršne se zbirajo v krogih tako imenovane ♦avtonomije*. je zelo verjetno dobro |»znal 30-letnega Rimljana Paola Rotondi-ja. Le-ta je bil aretiran 23. septembra na avtocesti ■?sonca*, ko je bil namenjen na zborovanje proti zatiranju v Bologni, ker so pri njem našli revolver colt cobra kal. 38, a je bil tudi sicer predmet stroge preiskave kot domnevni pripadnik «o-boroženih proletarskih oddelkov* N AP. Skratka, nadaljevanje preiskave o Roccovi smrti utegne privesti pristojne oblasti do sila zanimivih odkrit)j, ki zadevajo podtalno rovarjenje raznovrstnih prevratniških organizacij. Tudi zato, ker je Roccov brat Nicola poleg z «lotta comuni-sta» povezan še s teroristično skupino •'fprima linea*. ki je odgovorna za številne bombne in druge atentate zlasti v Turinu. Domnevo, da je Rocco hotel izvršiti atentat na zastopništvo zahod-nonemške avtomobilske tovarne, potrjuje sinočnji telefonski poziv tukajšnjemu uredništvu Ansa, v katerem je neznanec dejal med drugim: «Med akcijo proti Volkswagnu je padel naš tovariš Rocco Sardone*. (dg) SARONNO (Varese) — V neno-ai edni bližini Origgia .je strmoglavilo enomotomo turistično letalo * bravo* z lugansko registracijo HB-OKZ. Nesreča .je zahtevala šti ri smrtne žrtve, kolikor jc bilo pač potnikov. Gre za zakonca Willyja Motza (32 let) in Vereno Aemisse-ger (35), njunega 7-letnega sinčka Claude ja in 29-letno Susanne Muh-lebach. Družina Motz je bila iz Zu-richa. Susanne pa iz Luzerna. Letalo je odletelo iz Agna pri Lu-ganu ter je bilo namenjeno v Benetke. Nad Origgiom. kjer je bila gosta megla, je nastala okvara na motorju, zaradi česar je «bravo» trčil t desnim krilom v drog visokonapetostne električne napeljave. Krilo se je na mah odtrgalo. Willy, ki je upravljal letalo, pa je prisebno preusmeril stroj na bližnje (Klije, kjer se je razstrešči! — v nasprotnem primeru bi se zrušil na hiše in prišlo bi do tragedije še večjih razsežnosti. Potniki so bili pri priči mrtvi. Truplo malega Claudeja in ene od dveh žensk so našli nedaleč od kraja strmoglavljenja, drugi dve na ata zogleneli v letalu, ki je do kra ja zgorelo. Predno se je vnel. je cbravo* trčil ob ograjo hiše, v ka teri biva Teresa Sironi. Na sliki (teleloto ANSA) razbitine letala. BONN — Zahodnonemški zgodovinar Werner Maser, ki je še prav posebno podkovan v nacističnih zadevščinah, trdi. da, živi v Franciji nezakonski sin Adolfa Hitlerja. Tukajšnja javnost, ki je sicer nedavno zopet «odkrila* kolovodjo 3. raj-ha po zaslugi znanega filma, v katerem tako rekoč še sledu ni o nacističnih grozodejstvih pod Hitlerjevo taktirko, je vest sprejela z zanimanjem, vendar tudi dokaj skepteno. Zanimanje gre pripisati izključno okoliščini, da je splošno prevladovalo mnenje, po katerem je bil Adolf nesposoben za spolno občevanje (zahodnonemški tivljenjepi-sci tem i nikdar niso verjeli). Toda vrnimo se k domnevnemu sinu. Šlo naj bi za 59-letnega Jeana Lorrela, čigar bivališča 55-let-nj Maser ne mara razkriti. «Bild Zeitung* piše, da živi možakar v Saint Quentinu, pariški «L’Aurore» pa meni, da se nahaja v Wavrinu, ki leži kakih 300 km od meje med Francijo in ZRN. Lorret je železničar (kretničar) in ima 9 sinov. O-četovstvo naj bi sam priznal, sicer iz dveh razlogov: prvič, ker je neozdravljivo bolan in ve, da bo kmalu umrl, drugič pa, da bi nazadnje svetovni javnosti dokazal, da Hitler, njegov oče, sploh ni bil impotenten. Zgodovinar Maser, ki biva v Spe-yerju (Porenje), zatrjuje, da je za nezakonskega Hitlerjevega sina zvedel že pred 12 leti, lokaliziral pa ga je predlanskim. Včeraj bi se moral z njim* tudi sestati, kar je izrecno poudaril dopisniku londonskega «Sunday Times*. Lorret je bil rojen februarja 1918 v Wavri-nu, kier se jo leto poprej nahajal tudi Hitler kot desetnik v zasedbenem pehotnem regimentu z Bavarskega. Tam se je bodoči fiihrgr 1 ■][■! ITALIJANSKA TV Prvi kanal 11.00 Maša 11.55 Srečanje s kardinalom Gio-vannijem Benellijem 12.30 Argumenti, vzgojna oddaja Dalo v srednjem veku 13.00 Filo diretto Na stran« potrošnika 1 13.25 Vremenska slika 13.30 Dnevnik 14.00 Čustev heroj Zahodna, film 15.50 Napo, orso capo, risanka 16.10 Radiografija letališča 17.10 Amedeo Nazzari 17.15 Deček in želva, igrani film 18.15 Argumenti, vzgojna oddaja 18.45 Dnevnik 1 — Kronike 19.20 Dve leti počitnic, film 19.45 Almanah in Vremenska slika 20.00 Dnevnik 20.40 Una devastante voglia di vin-cere, TV film, 2. nadalj. Franco se bo z motorjem Tormoda Vasse udeležil vseh dirk za svetovno prvenstvo. Sreče bo imel bolj malo, sicer tudi zaradi bojkotov. Naposled mu bo sreča mil" in mu bo vendar uspelo doseči cilj pred Lorenzom 21.45 Programi pristopanja 22.00 Posebna oddaja Dnevnika l Filmske premiere Ob koncu Dnevnik in Vremenska slika Drugi kanal 12.30 Vidim, slišim, govorim Zgodilo se bo jutri 13.0Q Dnevnik 2 — Ob 13. uri 13.30 Prihaja Speedy Gonzales, risanka 14.00 Ipersecret, film 15.15 Freya detle sette isolc, TV ’ F:lm 16.45 Programi za mladino Gorilla Lilla. risanka 17.10 Trideset minut mladi, aktualni .tednik 18.00 Otroci danes Kako vidijo odrasli otroka 18.25 Dnevnik 2 — Šport 18.45 Srečanje z Mario Carole-nutom Vremenska slika 1.9.45 Dnevnik 2 — Odprti studio 20.40 Dnevnik 2 — Odeon 21.30 Luv pomeni ljubezen? Film, ki ga je režiral Clive Donner, v njem pa nastopajo Jack Lemmon, Peter Falk, Elaine May, Nina Wayne in Paul Hartman. Luv je naslov komedije Mur-raya Schisgala, newyorške-ga avtorja, ki je dalj časa veljal za enega od pionirjev ameriškega gledališča absurda. Iz tega dela je bil posnet leta 1976 tudi film v TOREK, 1. NOVEMBRA 1977 režiji Clivea Donnerja, v katerem je odigral glavno moško vlogo Jack Lemmon. Zgodba govori o Harryju Berlinu, ki je na tem, da napravi samomor, a ga zadnji trenutek reši njegov stari prijatelj Milt Manville. Le-ta pripelje Berlina domov: rad bi se namreč iznebil žene Ellen, da bi tako imel več časa za Lindo; Harry naj b; se torej zaljubil v Ellen in mu tako olajšal načrt. Kino jutri JUGOSLOVANSKA TV Ljubljana 17.05 H. Ch. Andersen: Mati 17.20 Črna puščica 17.45 Obzornik 18.00 Festival Kurirček 5: Po- stoj .... 1 18.20 Ljudske žalostinke 18.50 Orgle, glasbeni pouk Med glasbenimi instrumenti so gotovo orgle tiste, ki vzbujajo pri poslušalcih največ zan nu.nja, občudovanja, spoštovanja. Oddaja, namenjena mladim poslušalcem, prinaša osnovno vedenje o tem glasbilu: kako je sestavljeno. kakšne izrazne možnosti ima in seveda — kako se oglaša 19.15 Risanka 19.30 Dnevnik 20.00 Oči kritike 20.45 G. E. Clancier: Črni kruh, nadalj. «Črni kruli* je zanimiva in pretresljiva freska' dogodkov ter ž vljenja v f rancoski pokrajini Limousin od konca vojne 1870 pa do leta 1945. Glavna oseba je Catliie Cha-ronova:! v začetku je še majhna deklica; ne zaveda se svojega brezskrbnega o-troštva in krivic, ki obdajajo njo n vso njeno družino. Kaj krhalo pa spozna, da ob stajata dva svetova: svet revščine in ponižanja, ki ga predstavlja ona sama, .pa svet brezdelja in udobja, v katerem uživa Emihenne Desjarrigesova, hčerka bo gatega tovarnarja porcelana. Seveda pa je okrog Ca-thie precej ljudi, ki se borijo proti krivicam in neznosnemu položaju kmetov, najemnikov in delavcev 21.40 V. Lovec: Dramatična u-vertura 21.50 D. Žebre: Žalna glasba 22.05 Dnevni' Koper 19.30 Odprta meja 19.55 Otroški kotiček 20.15 Dnevnik 20.35 Zahodna fronta Celovečerni fTm, ki ga je režiral G. W. Pabst, v njem pa nastopajo Fritz Kampers in Gustav Diesel 22.00 Aktualna tema 22.30 Glasbeni nokturno 19.30 Dnevnik 20.00 Aktualno-politična oddaja 20.50 Akcije: Varstvo okolja 21.00 Steze slav:, film 22.30 Dnevni': ŠVICA 16.20 Od greha k slavi, film 18.00 Dnevnik 18.05 Program za mladino 19.10 Dnevnik 19.25 Kuhinjski nasveti 20.30 Dnevnik 20.45 I lautari, film 23.00 Dnevnik 23.10 Športne vesti TRST A 8.00, 9.00, 10.00. 11.30, 13.00, 14.00, 15.30, 17.00, 18.00, 19.00 Poročila: 8.15 Glasba in kramlja- nje; 9.00 Maša: 9.45 Nekoč 'je bilo; 10.00 Koncert sredi jutra; 10.35 Primorske žene v Egiptu; 11.05 Mladinski oder; 11:35' Današnja plošča: 12.15 Glasba uo željah: 13.15 Zborovska glasba; 13.35 Klasični album; 14.10 «Kkvi-nokcij*, roman v nadalj.; 14.30 Motivi iz filmov in revij; 15.85 Top lestvica: 16.30 Čudoviti otroški svet: 17.00 /Blokira naj žaluje*, radijska igra. KOPER 7.30, 3.30. 9.30, 10.30, 12.30, 13.30, 14.30, 15.30, 16.30. IBG-O. 19.30. 21.30 Poročila; 7.00 Glasba za dobro .jutra; 8.30 Skladbe slovenskih mojstrov: 9.30 Zbori; 10.00 Iz melodije v melodijo: 10.32 Glasbeni intermezzo; 10.45 Glasba in nasveti; 11.00 L november: spomnimo se svojih rainkih: 11 15 Orkester lahke glasbe; 11.30 Priložnostna oddaja; 12.00 Glasba po željah; 14.00 Mladi pred mikro- ca: 15.10 Popoldanski koncert: 16.05 Poslušajmo jih skupaj; 16.40 Igrajo veliki revijski orkestri; 17.00 Ob petih popoldne: 17.30Primorski dnevnik; 17.45 Objava m glasba; 18.00 Partizansko slovo -V spomin padlim; 18.30 Orkester RTV Ljubljana in RTV Zagreb: 19.30 Večerni koncert; 20.00 Skla- datelj Radovan Gobec; 20.32 Or kestrska parada; 21.00 Komora glasba; 21.30 Večerno srečam«- 22.00 Skladbe Marjana Vodopi'c in Urbana Kodra. RADIO 1 7.00, 0.00, 9.00. 10.00. 12.00- 13.00. 15.00, 17.00, 19.00 Poročil«- 6.00 Glasbeno prebujenje' 8 1 Včeraj v parlamentu; 8.50 Res1’8 glasba: 9.00 Operni zbori: O-Maša; 10.20 Eno ime, ena pesf) 11.00 Današnji kantavtorji; 1«. Par besed; 12.30 Ena dežela n« enkrat: Anulija; 13.30 Glasbe”8' oddaja; 14.30 Cafcne. radij««8 igra; 15.00 Glasba in poezij«' 15.45 Prvi NIP; 18.00 Lo strusc. baldone: 18.35 ' Glasbeni šport-19.35 Vemerni programi: “6 Kronike iz posebnega sodise«’ 21.05 Dvojni koncert: 22.00 K turna oddaja; 22.30 Sonate violino in klavir; 23.05 Lahko n01' RADIO 2 7.30, 8.30, 9.30, 11.30, 12.30 13.30, 18.30, 19.30 Poročila; in 7.55 Oni drugi dan; 8.45 G” bene novosti: 9.32 Radijska '«r,j 10.00 Pesmi za vsakogar; J.""' Pogovori s poslušalci: 11.32 Qfr ci se poslušajo: 12.45 Radio'1’ ra: 13.40 Romanca; 15.00 Vrt L moi: 15.35 Tukaj Radio 2: , Radiodiskoteka: 19.50 Supersom«' 20.25 G. Verdi: Aida. SLOVENIJA 6.00. 7.00, 8.00. 9.00, 10.00. l'-jj!' 12.00. 13.00. 14.00,- 15.00, »S 19.00. 22.00, 23.00 Poročila; Beseda na današnji dan: Simfonični pastorale: 9.05 •> za partizanske grobove; 9.35 ^ stoj, kdor mimo greš: 10® u. zvenevanja v tišini...; lt.’05,'v -li so v življenje...*; 11.45 rrtjj zanska zborovska lirika: Spevi za godala; 13.20 Vtisi ( razpoloženja; 14.05 V kor«« mladimi: 15.20 M. Lipovšek- ^ lečina - samospevi na nesun tje Šarabona: 15.40 Vse padlo: 16.00 «Ko glas za obnemi*; 17.05 W. Butler ' Rr|-V Očiščevanje: 17.25 Ansambli „35 Ljubljana: 18.05 Nokturni.L. Lahko noč, otroci!; 19.45 bel Jože Privšek: 20.00 ska zemlja v pesmi in ',c:s.ias-20.30 Radijska igra: 21.45 ’ ^ behl...intermezzo; 22.20 vanska glasba; 23.05 Lite« ^ nokturno'; 23.15 Popevke se V30 jo: 0.05 Dixieland-parada'- gj Popevke za -vse; 1.03 Z oP^^ftein koncertnega odra;' 2.jw ^ menska napoved in poročil«• ,jj; Kalejdoskop zabavnih nie.pa|e-3.03 Majhnj ansambli; 3.30 ^ ta akordov; 4.03-4.30 Proti inex adria aviopromet VOZNI RED 1977/78 1. november 1977 30 apr H 1978 TERNI — Roparji, ki so napadli agencijo denarnega zavoda Banca Popolare di Novara, so med begom streljali na agente javne varnosti in hudo ranili 47-letnega policista Cesara Mazzierija. , IMUimilllllllllMIHIMIHMilHIMIIMIIIIIIIimUUmHmmillllUMMIIHUMOIIIIIIimHMHMHIMHMIinHMIMHUMinMlHlIllMlimilHMMIHHHIIHmimMtlllHMIIHIUMHIM TAKO ZATRJUJE ZAHODNONEMŠKI ZGODOVINAR WERNER MASER V Franciji Hitlerjev nezakonski sin? Šlo naj bi za 59-letnega železničarja Jeana Lorreta, ki biva v Wavriau seznanil s Heleno Lorret, ki mu je potem rodila Jeana; le-ta je ohranil materin priimek. Pariški «L’Auiore* poroča, da so enega od Jeanovih sinov podvrgli psihiatričnemu zdravljenju, potem ko so ga otroci vrtca v Armentie ru dolgo nadlegovali z vzdevkom ♦Hitlerjev vnuk*. List pripominja da so v severni Franciji vsa povoj na leta kpožile vesti, po katerih naj bi bilo tam več francoskih državljanov - sinov bivšega fiihrerja V Wavrinu so ljudje kept!čni Pravijo, da živi med njimi sicer res neki kretničar,' čigar mati je bila 1. 1917 kuharica nemškega glavnega štaba in bi se torej u-tegnila seznaniti s Hitlerjem, dodajajo pa, da ne gre za Lorreta. marveč za Alberta Leroya. Pred 15 leti je ta časnikarjem zanikal, da bi bil Hitlerjev sin. Istega mnenja so občani, (dg) LJ UBLJANA —BEOGRAD v. v. ©©©©© JP-800 19. 11. © JP 800 lntx Adria Avlopromat ©©©©© JP 801 22. 04 © JP 801 06.45 07.15 d Ljubljana a' 1 18 25 18.50 07 40 08.10 i > 9 Baograd d 17.30 17.55 LJUBLJANA—DUBROVNIK v. v. 19.11.—22.04. 20.11.—23.04. 20.11.—23.04- © © 1nax Adria Aviopromat © JP 668 JP 778 JP 779 06.05 07.15 d Ljubljana a1 1 17.00 07 05 08 15 j >a Dubrovnik d 16.00 LJUBLJANA—SARAJEVO—SKOPJE v. v. LJUBLJANA—SPLIT v. v. 31.10.-24.04 © JP 190 02.11.—26.04. © JP 390 04.11.-28.04. © JP 590 fnax Adria Aviopromat 31.10—24.04. © JP 191 02.11—26.04 © JP 391 04.11.—28.04 © JP 591 07.30 07.30 07.30 d Ljubljana a i 19.55 1955 19.55 08.15 08.15 08.15 a Sarafavo d 19.10 19.10 19,10 09.00 09.00 09.00 d a 18.25 " 18.25 18.25 09.40 09 40 09.40 ia Skopja d 17 45 17.45 17.45 02 11 —19.04. 02.11—19-04. © lnax Adria Aviopromat © JP 394 * JP 395 07.25 d Ljubljana a i l 18.40 08.10 < a Split d 17.55 V SKOPJE—TITOGRAD—SARAJEVO v. v. DUBROVNIK—SARAJEVO v. V. 31.10.-24.04. © JP 192 02.11.—26.04. © JP 392 04.11,-28.04. © JP 592 1nax Adria Aviopromat 31.10.-24 04. © JP 193 02 11.—26 04 © JP 393 04,11.-28,04 © JP 593 10.25 10.25 10.25 d Skopja a 1 1 17.00 17.00 17.00 11.05 11.05 11.05 • Titograd d 16.20 16.20 16.20 11.50 11.50 11.50 d a 15.35 1535 15.35 12.25 12.25 12.25 i > a Sarajavo d 15.00 15.00 15 00 19.i1.-22.04 19.11.—22.04- © lnax Adria Aviopromat © JP 694 JP 895 - 07.50 d Dubrovnik a 1 18.10 _ 08.20 1 a Sarajavo d 17.40 _ Potujte hitro in udobno z letali DC-9 Q— pon«d>ljtk/ponid«lj|k ©— torak/utorak ©— ar»d« ©— Catrtek/dihirtak ©— p«nk/pet«k ©— »bota/niboti ©— nadalj« JP — lnax Adria Avlopromat <1 — odhod/polaiak a — prihod/dolazak OW — ana »mer/jedan »mar