ff
"pROLETAREC
je delavski list za
misleče čitatelje.
GLASILO JUGOSLOVANSKE SOCIALISTIČNE ZVEZE
OFFICIAL ORGAN JUGOSLAV FEDERATION, Š. P.

Drugi najstarejši
jugoslovanski socialistični list.
ste v.—no. 1166.
■»UreU »• MHrond-elmiii matter Derembcr tf. IVuT. at ihm pool offic«	a OA Ii ■ i o iiuiliDli / iiuiüni/ T^TT ,	~
«t Chicago. III., undtr t h« Act »f Čemur»»« of March Srd. IW79._chicago, ill., 16. januarja (january 16,) 1930.
PublUh.d weekly mt 3630 W. 20th St.
leto—vol. xxv.
ZAMAH «ANJA ZA DELAVSKO STRANKO
NAPREDNE UNIJE ZA OSAMOSVO JITEV NA POLITIČNEM POLJU
Socialisti v akciji za odtegnitev delavstva kapitalistom politikom
Taktika. kakor jo je leta 1921 predlagal socialistični stranki Morris Hillquit uspešna
Gibanje za ustanovitev moč-|rajo o dobrih in slabih straneh ne delavske stranke v Zedinje- gibanja, ki naj prinese Ze.di nih državah, v kateri bi sode- njenim državam stranko, ka-lovale unije, socialistična stran- koršna je «tranka delavstva v ka in druge delavske organiza- Veliki Britaniji, cilje, je <lol>ilo*\ ¡»rošlem letil Morris Hillquit, sedanji pred« razveseljivo močan zamah.
Vzlic ogiomnemu aparatu a-meriškega kapitalizma, ki «e trudi za vse načine odvrniti pozornost delavstva od politične akcije, se več in več unij nagiba k spoznanju, da je politična taktika vodstva Ameriške delavske federacije interesom delavstva naravnost škodliva. V vseh stavkah, v vseh prizadevanijh za organiziranje delavcev v unije, se je izkazalo, da so v kritičnih momentih takozvani "delavski prijatelji", izvoljeni v politične urade z delavskimi glasovi, (listič nih strank in proti njim. vedno potegnili z interesi, ki so Rezultat tistega sklepa je bila delavskim sovražni. Rfcpubli- "Konferenca za progresivno kanska stranka kot taka je ka- politično akcijo", ki se je leta pitalistiČna stranka in služi 1924 udeležila predsedniških privatnim interesom. Demo-, volitev s samostojno listo. Od kratska ravno tako. Eden ali tedaj dalje delujejo socialisti drugi, ki je bil izvoljen na nje- na podlagi pridobljenih izku-ni listi, lahko prisega na svojo senj še bolj smotreno, da »e iz progresivnost, lahko celo kri-1 raznih lokalnih delavskih po- iyA|u i/onitoiiata i« 7fiurnvAria litičnih enot in naprednih unij I »Ali
IGRA S PRORAČUNOM
sednik ameriške • socialistične stranke, je na njeni konvenciji j v Detroitu pred desetimi leti dejal: "Ameriško politično življenje dobi prej ali slej mogočno delavsko stranko. Zgodovinska naloga socialistov te dežele je, da zanjo delujejo, da so ji ob strani, da ji usmerjajo razvoj in pota." Predlagal je, da socialistična stranka spremeni svojo dotedanjo taktiko v toliko, da se v bodoče lahko druži z vsemi skupinami, ki so za samostojno delavsko politiko, neodvisno od kapita-
PAPEŽKVA SODBA
O SOCIALIZMU
Sveta stolica nasprotuje tako-zvanemu krščanskemu
VELIK NAPREDEK SOC. STRANKE
so-
olL 1929 dobila več članov
demokracijo.

Na svoječasno aore^ nem ških katoliških delavskihNdru štev je poslalo vatikansko ilr-'zavno tajništvo na monsinjor i VValterbacha odgovor, v katerem vzpodbuja katoliška delavska društva, naj
kot preje v petih letih skupaj
Mesto Chicago j« lani potrosilo šestdeset milijonov dolarjev za svojo upravo, policijo, požarno ferambo in graf t. Letošnji proračun so aldermani znižali na $55,000,-000, ker so tudi mestni dohodki približno tolikšni. Treba je bilo odščipniti nekaj tu, nekaj tam, pa se jo dogodilo, da so odkrhniti precejšnjo vsoto policijskemu in gasilnemu departmentu. "Politišni" so si ohranili visoke postavke v oddeBtih, kjer se oddajajo službo bolj za nagrado. Policijski načelnik je potem z gesto "1 »how you!' odslovil 400 policajev, in požarna hramba je tudi odslovila nekaj ljudi ter zaprla mul svojih staj. Ena je na tej sliki. "Zločini so-poskočili *0 odsietkev," ao poroc*l>jUtW in zahtevali, dn ae policijskih čet ne zniža. Župan Thompson je vetiral budzet. V mestni zbornici je prišlo skoro do pretepov—policaje so znova «»postili in tudi gasilci so dobili obvestilo, dn še lahko izvršujejo svoj poklic. V ostalem je čikeška občina "brok", gospodarstvo zavoženo, korupcije ps toliko, da jo nobeni dofcri ljudje v republikanski ali demokratski stranki ne bodo mogli izkidati. Treba bo zveze med socialisti in unijami, da pomete jo mestno hišo in v posle v nji nov aparat.	t
tizira kapitaliste in zagovarja pravice ljudstva, toda vezan je na program svoje stranke, ki je program profita lakomnega kapitalizma. Ce se mu upre, je proti njemu brez moči. Sila je le v organizaciji, ki jo posamezni progresivci v republi-kanski-demokratski stranki nimajo. Kadar se unije v svojih prizadevanjih za socialno zakonodajo opirajo nanje, Šele vidijo, kako brezplodna je "nestranskarska politična taktika."
Na prošli konvenciji A. F. of L. je bilo v razpravi tudi yprašanje delavske politike. Vodstvo ni hotelo zadati udarca svojemu "tradicionalnemu stališču nestrankarske politike" in ga je znova odobrilo, vendar pa je dalo koncesijo prodirajočemu nazoru za zgra-
organizira delavsko stranko, ki bo "vredna predstavnica ameriškega delavskega ljudstva..
BERNARD SHAW SE JE ZAMERIL MADŽAROM
CANKAR V NEMŠKEM IN DRUGIH RREVODIH
m*
<ML>
uTFTIt
Založba Nieth|^Ha na Du naju in Leipzigu^^radala v nemškem prevodu Cankarjevo 'Hišo Marije Pomočnice". Pred to je izdala "Hlapca Jer-Bernard Shavv je človek, ki neja". Prvi in drugi knjigi rad kaj pove in to kar pove,'je dodanih več krajših Cankar-poročevalci zelo radi zapišejo jevih del v prevodu, med temi raztrosijo po svetu. Vzlic spi8j ««Moje življenje" v celoti. Vsa ta dela je prevedla ga. G.
in raztrosijo po svetu, svoji visoki starosti je Shaw še vedno plodovit pisatelj in poln satiričnih opazk in sarkazma.
Ob neki priliki koncem pro-šlega leta je dejal v Pragi, da če bi si moral izbirati, bi bil
PREOSNAVUANJE ZAKO
NOV V JUGOSLAVIJI
Odprava porote in uvedba obligatnega veronauka v šolah
C1 arence Senior, tajnik solistične stranke, poroča v letnem pregledu, da je sociali-_ delujejo stična stranka v prošlem letu naprej na temeljih pravičnosti, dobila več novih članov kot v ljubezni in sloge med deloda- prejšnjih petih letih skupaj, in jalci in delojemalci. Zavrača da je imela lani svoje liste kan-pa komunizem, socializem in didatov v več občinah kot kdaj tudi takozvani religijozni so- koli v prejšnjih štirih letih, cializem.	Njeni glasovi so povsod nara-
V Nemčiji je namreč pričelo sli.
novo gibanje katoliških socialistov ,ki je imelo namen sodelovati v delavskih vprašanjih
Kampanja za 30,000 novih članov, ki se je začela v tem letu, uspeva. Koncentrirana je
PO 37 LETIH
Unifikacija postav v smislu režimskega centraliziranja
države
Jirku. Vsaka teh <Jveh knjig je izšla v pet tisoč izvodih.
Cankar v esperantu.
. , v mesečniku "Esperanto ljevina S. H. S.", ki ga je na-rajše Madžar pod Masarykovo praktiko" izhaja v esperant- domestila "Kraljevina Jugosla-češkoslovaško vlado, nego Ce- si<em jeziku Cankarjev "Hla- vija".
hoslovak pod madžarsko dik-|pec Jernej". Prevel ga je pro- Preureditev države v devet
______________________ - tatU1?'. Vsled t?**80*® I | fesor Rudolf Rakuaš iz Mari- banovin z ukinjenjem tradicio-
ditev delavske stranke z izja-, dapešti nacionalistični listi ze- bor», prvi Slovenec, ki ima di- nalnih imen po narodnosti. Na-vo, da kadar bodo okolščine lo kritizirali, narodno občin-(Pi0matski izpit iz esperanta. ziv "«rbsko", "hrvatsko" in ugodne, bo A. F. of L. med pr- stvo pa je napovedalo bojkot 0 prevodu se kritiki zelo la- "slovensko" bo čim manj v ra vimi, ki bo sodelovala v grad-! gledališčam, katera predvaja- - - •— njj	.	! jo Shawove igre. Baje je boj-
kot toliko uspel, da so morali
bi.
skavo izražajo.
V poslednjih letih so zače-i odprava porotnih sodišč U-
Medtem so »e tekom prošle- ™ 'J™ "Tn^sUt7 ker^e ,a	de,a v P.r*vodihf kinjena. so z utemeljitvijo,' da
ga leta s sodelovanjem socia- «	pr0,dlratl * mn°*e ,jezlke' kot «o se preživela. Zanje se je
listov in unij ustanovile lokal- ™ lzPla*a l*ratl Prazn,m sede" v francoskega, ruskega, nem- demokracija dolgo bo^,a in ¿0 ne delavske stranke v raznih že™'rn , q. nq . .... ske*a' italijanskega, slovaške- bi)a mnoKokrat edina zatočišča mestih, ki ob enem pripravljaj	Fll lTJ *a< anKleske«a ln druge, Ce_hi preKanjanih d birokmtični
jo tla za vsedelavsko stranko. "°v materijal za svoje satire. pa so se z njimi seZnanili J	Madžarska diktatura mu ne dolgo prej.
more škodovati, Shaw pa nji lahko in ji tudi škoduje.
že
Zanjo deluje minnesotska Farmer-Labor party, kajti če hoče ostati na pozorišču, mora dobiti zaslombo tudi v drugih državah; zanjo je močna či-kaška delavska federacija pod vodstvom John Fitzpatricka, zanjo je ameriška socialistična stranka, ki »i že od leta 1921 dalje prizadeva strniti unije in druge delavske organizacije za samostojno politično akcijo; zanjo so unije delavcev oblačilne industrije in številni napredni lokali drugih unij; v drugi polovici prošlega leta se je ustanovila Konferenca za neodvisno delavstvo politično akcijo, v delavskem časopisju se vrte polemike, in v delavskih | ter liberalnih forumih debati-
Nova povest
je začela izhajati s to številko na sesti strani.
socialisti v new , Y0RKU za 10,000
novih Članov
mi oblastmi.
Uvedba veronauka v ljudske šole. Po novem zakonu je obvezen. Poučevali ga bodo duhovniki ali pa učitelji. O tem imajo odločevati starši vsake šolske občine. Učitelje veronauka bodo morale plačevati šolske občine. Priznane so vse Socialistična stranka mesta Vere, ki imajo mnogo sledbeni-New York ima v teku kampa- kov v Jugoslaviji, kot pravo-njo za 10,000 novih članov, slavna, katoliška, muslimanska, Stotine agitatorjev obiskuje ob židovska in protestantov ska. večerih in nedeljah volilce, ki Dolgo zamišljena ločitev cer-so registrirani za socialjste, kve od države ni bila izvedena.
Od razpusta parlamenta je zen telovadnim in vzgojnim v Jugoslaviji mnogo sprememb tudi patriotičnim in militari-v zakonih.	stičnim namenom v smislu ju-
Najvažnejše spremembe po goslovanskega edinstva, kakor razpustu parlamenta so: U- ga zastopa sedanji režim v Beo-kinjenje uradnega imena "kra- gradu.	*
Kazen teh se vrši centralizacija in unifikacija tudi mnogih drugih zakonskih določb, ki so bile preje v raznih krajih države različne. V Sloveniji in Dalmaciji npr. so veljale v sodnih in marsikaterih drugih stvareh Še stare avstrijske postave, na Hrvatskem madžarske^ v Bosni stare avstro-ogrske odredbe, in v Srbiji postave kakor jih je imela do vstopa v svetovno vojno. Diktatura to neenotnost naglo odpravlja, za bazo novim postavam pa jemlje največ stare srbske zakone. Svoj proces imenuje moderniziranje ustave. Delavstvo v Jugoslaviji ni tega mnenja.
ali pa je o njih znano, da glasujejo socialistično. Urad o-krajne organizacije jim pošilja letake in jih vabi v stranko s pismi. Kakor poročajo, so doseženi že veliki uspehi v tej kampanji.
Razpust prejšnjih telovadnih zvez in ustanovitev "Sokola kraljevine Jugoslavije", kateremu načeljuje vsakokratni prestolonaslednik« Nova telovadna enota je napol državna
Nad milijon konvenčnih obiskovalcev v Chicagu
tudi z neodvisnimi strokovnimi sedaj v newyorškem distriktu, organizacijami. Zato so pro- potem bo organizirana tudi v sili papeža, da prizna "katoli- drugih.
ške socialiste". Papež jim je Stranka je ustanovila pose-na to vprašanje kratko in jedr- ben biro, ki bo zalagal stran-nato odgovoril: "Na temelju kine in druge delavske liste ter večnih resnic, ki vodijo socialni socialistične govornike s stati-nauk cerkve, se v pravem času stikami in drugimi informacija-borite zoper zmotne sklepe ti- mi.
stih, ki evangeljski nauk o Za tajnika YPSL (socialistiČ-zemeljskem življenju in dobri- ne mladinske lige) je bil izvo-. nah sveta napačno razumeva- ljen Frank Manning z uradom jo in zato mislijo, da morejo v Chicagu. On je sedaj tudi taj-istočasno biti dobri katoliki in nik socialistične stranke okra-socialisti ali pa, da morejo ali ja Cook.
celo morajo s socialisti simpa- V Californiji so bili ustanov-tizirati."	Ijeni trije novi lokali 6oc. stran-
Papež povdarja v svojem od- ke, nadalje nekaj v Texasu, govoru cerkvena hierarhična West Virginiji, Ohiju itd. V načela (cerkveni absolutizem), tem letu se bodo vršile konven-ki naj zasleduje sporazum z cije soc. stranke v Kaznih dr-delodajalci na podlagi sodelo- žavah, izmed federacij pa bo vanja.	imela svojo konvencijo JSZ., ki
Ta načela cerkve z ozirom se prične 30. maja. na socialne probleme niso no-	■
va. Katoliška cerkev priznava samo avtoriteto od zgoraj, zato nas prav nič ne preseneti,
'če priporoča, da naj delavstvo	_
¡v okvirju cerkvene akcije sku- Triumfalna obletnica Neodvi-ša poboljšati izkoriščevalce de- sne delavske stranke.
lavstva, dasi ve, da je to ne-	-
mogoče. Mi pa vemo, da cer- Dne 13. januarja je angleška kev dejansko podpira vedno le Independent Labor Party (ne-izkoriščujoče sloje in z njimi odvisna delavska stranka) pra-vodi politiko. znovala 37. obletnico svojega --obstanka. Eden njenih glavnih voditeljev je Ramsay Mac-Donald, sedanji premier Velike Britanije. 1LP je pridružena centralni Delavski stran-
--ki, in v nji je bila do posled-
Meseca novembra 1929 je njih let vodilna duhovna sila. bilo iz Zedinjenih držav izvo- ILP je bila v angleški delavski ženega blaga v tuje dežele za stranki to, kar bi bila ameriška vsoto $448.000,000. V enajstih socialistična stranka v ameri-mesecih 1. 1929 je znašal ame- ški delavski stranki, ako bi jo riški izvoz v inozemstvo $4,- ustanovile ameriške unije. Ko
je ILP pridobila unije popolnoma za socialistično ideologi-jo, je svojo zgodovinsko misi-*ijo v glavnem dovrSila.*
Večina poslancev delavske stranke prihaja iz vrst ILP.
______W Skoro vsi angleški delavski in-
V ljudskih šolah okraja telektualci so člani ILP. Ce«tit-Cook (Chicago in okoliške ob- ke k njeni 37. obletnici so ji čine) je bilo to zimo registri-j poslale vse »ocialistične in dru-ranih 598,416 otrok.	Ke dolaVs^e stranke po svetu.
Novembrski izvoz iz Zed.
V	u
1 v
držav
652,512,000.
Koliko je šolskih otrok čikaškem okraju
V prošlem letu je posetilo Chicago 1,777,925 delegatov in drugih obiskovalcev raznih konvencij, kakor izkazuje statistika konvenčnega biroja Či-kaške trgovske komore. Vsea konvencij skupaj v prošlem letu je bilo v Chicagu 834, deset več kot v prejšnjem le-
organizacija in bo služila ra- tu.
KNJIGE CANKARJEVE DRUŽBE
"Cankarjeva družba" je izdala za leto 1930 štiri knjige. Ameriški naročniki jih dobe v knjigarni "Proletarca." Pošljite naročilo takoj. Stanejo vse štiri $1. Glejte oglas na 7* strani.
Ako še niste naročili izvod letošnjega "Ameriškega družinskega koledarja," storite to čimprej. Priporočite ga svojim prijateljem.
r I
O ase i) v iz Ifjci sega
ARGUMENTI, KI GOVORE,
DA NAJ BO ZBOR J. S. Z.
V DETROITU.
Detroit, Mick. — V našem
mestu raste zanimanje za zbor JSZ. ad dne do dne. Sodrugi povdarjajo potrebo, da se osmi redni zbor koncem maja to leto vrši v Detroitu ne radi lokalnega patriotizma, pač pa iz praktičnih razlogov.
Pri nas obstojata dva kluba JSZ., ki štejeta nad sto članov. Ti sodrugi se udejstvujejo na vseh poljih naših aktivnosti, in priznati moramo, radi ali neradi, da bi imela brez njih reakcija oblast nad naselbino.
Polje za nadaljne aktivnosti v korist stranke je zelo ugodno. Naselbina kljub perijo-dični krizi vidno raste. Mesto je tudi z geografičnih ozirov prikladno za naš zbor. Ima dobre zveze ter leži v sredi med Chicago in Clevelandom. Prezreti ne smemo dejstva, da je v detroitskih klubih tu rojena mladina zelo važen faktor. Z agitacijskih ozirov je potrebno, da čuje na licu mesta diskuzije, zaključke in dobre govornike za socialistično stvar.
Vse to naj imajo klubi v vidiku, ko bodo glasovali za mesto prihodnjega zborovanja JSZ., in prepričan sem, da bo ogromna večina za Detroit.
Fr. Česen.
PREDAVANJA V KLUBU 5T.
27 J. S. Z.
Clevelend, O. — V nedeljo 19. januarja ob 2. popoldne bo v klubu št. 27 JSZ. v Slov. narodnem domu predaval s. Jo-seph Jauch. Predmet:
"Kako j« nastalo delavsko-socialistično gibanje na Slovenskem."
Kakor delavsko gibanje vsake dežele, tako ima tudi delavski pokret na Slovenskem svojo zgodovino. Iz nje se lahko mnogo-učimo. Predavanje bo poljudno in vsled tega zanimivo za vsakega. Povabite s seboj prijatelje in znance. Pridite vsi, prošeni ste, da pridete ob določenem času.
sestavljamo ,ker ni bilo dohodkov, in tudi dividend ne delimo.
Prav res, Čisto brez vsakega važnega opravka je lahko delavec, pa se še dobi kak socialist in trdi, da se nam slabo godi.
Sveto pismo pravi, da bo vsakdo dobil plačilo za svoje delo. Tudi pregovor imamo, ki veli, da je vsakdo vreden svojega plačila. Srečni brezposelni delavci vedo, da se jih to ne tiče, kajti nihče jim ne ponuja plačila. Tudi je nekje zapisano, da kdor ne dela, naj tudi ne je, in brezposelni se morajo v precejšnji meri držati te božje postave. Neverni socialisti pravijo, da ta božji rek ne drži za vse enako. Baje poznajo nekaj milijonarjev, ki tudi ne delajo, pa imajo jesti in piti kolikor in kar hočejo. Mi ne pustimo, da nam bi kdo razrahljal vero in se bomo držali naprej ,kakor sta nas oče in mati učila.
Božja previdnost bo storila, da ne boste preveč preiskuše-ni, pravijo gospod. Pred nekaj tedni nas je res zadela kazen. Padlo_ je toliko snega, da je bil Detroit kar zakopan v njemu. Pa so nam dali lopate in nas poslali na delo. "Ha, to bo denarja," so se veselili v trgovinah, kajti bilo je ravno okrog božiča. Čemu se je treba ukvarjati z lopato v snežnih zametih, ko bi bil človek lahko v postelji in živel od zraka ter Hooverjeve prosperitete, če ne dalj vsaj toliko časa, da se bi privadil, kakor ribniški konj žaganja, potem pa je rev-še poginilo.
Nadaljujem o tem in onem prihodnjič.
Anton Jurca.
tom. Sklicuje se na eno konferenco klubov in društev na Glencoe 1. 1928 na Labor Day, na kateri je bil položaj premo-trivan z vseh vidikov. Zboro-valci so apelirali na društva, da naj ne preganjajo več tistih članov, ki so primorani iti delat. Stavka je bila tedaj ŽE izgubljena, in bila je izgublje-na že mesece poprej.	1
Ako bi bilo le še trohico upanja, da jo je možno dobiti, ne bi prišli s takim nasvetom. Nobena posamezna skupina v enem malem okrožju ne bi mogla obrniti stavko ne k porazu, ne k zmagi. Poznavalci splošne situacije trdijo, da so celo unijski odborniki vedeli v naprej, da bo stavko nemogoče uspešno zaključiti. Ampak situacija je bila med rudarji napeta in Lewis je smatral, da je vsled *tega stavka potrebna. Mi ne bi šli delati pod pezo stavko-kaškega pečata, nego bi rajše stradali naprej. Ko pa vidiš, da je boj brezupen, in da se je unija umaknila s pozorišča, ne bi bilo v korist nikomur, če bi j silili naše male skupine ljudi, da morajo vztrajati naprej in , naprej, pa tudi, če poginejo od • glada.
| Delat je šel koncem konca vsakdo, eni malo prej kakor
DELAVCEM V DETROITU SE DOBRO GODI.
Detroit» Mich. — Delavci v Detroitu imajo sijajne čase. Delavci so, pa ne delajo, nego postopajo po ulicah in se vozijo okrog ter vprašujejo bose, če m še dolgo ne bo treba delati. "Štaparstvo" je v Detroitu pravcati šport. Kdo si še upa trditi, da za delavce pod Hooverjem niso nastali dobri ¿asi ? Nič ni treba delati, ker dela ni, ženskam ni treba mnogo kuhati, ker denarja ni, premoga ni treba natreaati v. peč, ker ni novcev za drugega, rudarjem ni treba kopati premoga, ker je že preveč nakopane-ga, po pedo ni treba hoditi, ker ne delamo, letnih računov ne
POSLEDICE IZGUBLJENE STAVKE.
Brtdgeport, O. — Poraz v stavki je pustil med premogar-ji mnogo neljubih posledic. Marsikakšna prijateljstva so zrahljana, marsikje se prička-jo na sejah, dasi smo vsi tepe-
ni.
Kritika, da se malokdaj u-deležujem društvenih sej, bi bila mogoče upravičena, toda društveno življenje zasledujem vseeno pazno, kakor tudi vse drugo.
Jos. Snoy mnogo dopisuje iz Bridgeporta o napredku naselbine. Ne bi škodilo, če bi včasi opisal tudi njene temnejše strani.
Na eni naših sej društva smo razmotrivali o Izobraževalni akciji. Članstvo ima vso pravico, da se izreče zanjo ali proti. Namen te ustanove je bil pojasnjen, ali namesto, da bi bili stvarni, se že dobi kdo, ki postane oseben. Tudi jaz bi lahko bil oseben in vsakdo drugi. Nekdo je dejal, da so člani tukajšnje soc. stranke pomagali zdrobiti zadnjo stavko. Opazka je Sla tudi na moj naslov, ker me je dotični enkrat prav nevljudno ogovoril na poulični kari s takim argumen-
drugi. Naši rojaki so v tem boju bili med najvztrajnejšimi. Nihče njih ni kriv slabega izida, ki bi bil ravno tak, če bi šli delat še dva ali pa pet mesecev pozneje.
Na Jos. Snoja pade mnogo pšfc, a jih zna odbijati. Vemo pa, da on veliko dela na delavskem polju in da je veliko pomagal tudi v stavki premo-garjev.
Tistim, ki hočejo le kritizirati, priporočam, da stvar vselej dobro premislijo, predno začno metati okrog sebe žaljive opazke. To bo boljše za slogo, več prijateljstva bo med nami, pa tudi za organiziranje delavcev bo boljše.
Louis Perman.
FRANK MANNING BO GOVORIL NA PRIHODNJI SEJI KLUBA ST. 1 JSZ.
Chicago, HI. — Na prihodnjo »ejo kluba št. 1 v petek 24. jan. je povabljen novi tajnik soc. stranke okraja Cook. Sod rug Frank Manning, ki je vodil veliko stavko tekstilnih delavcev v New Bedfordu, je izredno sposoben organizator, in sedaj je tudi direktor YPSL (socialistične mladinske lige).
Na dnevnem redu bodo tudi volitve dramskega in pevskega
odseka, potem, ko bo predložen statut za boljše skupno delovanje dramskega, pevskega in angleškega dramskega pod-odseka.—P. O.
PREMEMBA ZBOROVALNE-GA ČASA KLUBA 5T.
114 JSZ.
Detroit, Mich. — Članstvu kluba št. 114 JSZ. sporočamo, da se vsled važnih vzrokov in na priporočilo organizatorične-ga odbora redna seja našega kluba vrši sicer na isti datum, to je, četrto nedeljo 26. januarja, toda se prične ob 2:30 popoldne namesto ob 10: dopoldne.
Bo zelo važna in je potrebno, da se je vsi udeležite. Pripeljite s seboj prijatelje in znance. Po seji bo prosta zabava in ples.
Petor Kisovic, tajnik.
VESELICA KLUBA 5T. 20 JSZ.
Srbski klub št. 20 JSZ. priredi v nedeljo 19. januarja veselico v svojih prostorih na 2250 Clyboum Ave. (North Side), na katero vabi sodruge in somišljenike. Začetek ob 7. zvečer. Zabava bo izvrstna in postrežba najboljša. — Tajnik.
Kampanja za razširjenje
"Proletarca"
r--
Prvi izkaz poslanih naročnin je v tej številki.
Naša jubilejna izdaja.

AU STE ŽE SPREJELI SLEDEČI PROGRAM?
1.)	Sodelovanja skozi vse loto v agitaciji za razširjanja "Proletarca".
2.)	Vsak klub naj ima toliko priredb kolikor jih more uspešno izvesti. Ce ne več, naj ima vsaj dva na leto.
3.)	Na. 8. zboru JSZ. naj bo zastopan vsak klub s SVOJIM delegatom.
4.)	Kjerkoli mogoča, naj pošlje društvo Izobraževalne akcije JSZ. na bodoči zbor svojega zaatopnika.
5.)	Vsak «odrug naj deluje za pridobivanja novih članov svoji atranki.
6.)	Ustanovitev klubov JSZ. v vseh naselbinah, kjer živ« zavedni iuffo^ovanakl d#|*vei
7.)	Pridobitev ***pred «S po«!porn'h ¡.
štev za pr?*v»p v '	nVc?io. J?"*
Sto triintrideset polletnih naročnin so poslali agitatorji od 1. od 13. januarja, ali 66t/g celoletnih. Predno bo doseženo minimalno število, jih je treba še 2,933 Vt- Ce jih dobimo vsak teden blizu <5o, pa bo to Število sigurno doseženo.
V	svojem jubilejnem letu bo "Proletarec" dosegel cirkulacijo, kakršne ni še nobenkrat imel, ako hočete vi, ki agiti-rate za razširjenje tega lista, in vsi tisti, ki priznavate, da bi ga bilo treba razširiti, toda še ne sodelujete v agitaciji.
Na prvem mestu v prvem izkazu sta Jacob Rožič (Milwaukee) in Anton Jankovich (Cleveland). Joseph Snoy je sedaj na tretjem, a pride najbrž kmalu višje.
V	prvem izkazu je zastopanih 27 agitatorjev in agitato-ric. Če dobe še 30 sodelavcev, pa bodo izkazi poslanih naročnin sijajni.
Nagrad ni. Vsakdo, ki hoče. si lahko pridrži običajno provizijo. Vsi pa moramo imeti en cilj: Dati ProleUreu tako visoko cirkulacijo, kakor jo ni še nobenkrat imel.
To mu bo najlepše jubilejno darilo.
"Proletarca" je potrebno razširiti predvsem zato, ker je delavcem potreben. Se vse polno ljudi blodi v zmotah. kitajo premalo, ali pa čitajo napačne liste.
Naš namen je v tem letu "Proletarca" kolikor mogoče izboljšati. Prinašal bo tudi v bodoče veliko ilustracij, dopise, rarfične članke, preglede delavskega gibanja, opise, povesti itd.
Rubrika "Resnim in pametnim v zabavo in presojo" bo tudi v bodoče jemala na rešeto one, ki zaslužijj njeno pozornost.
"Vščipci" bodo priobčeni od časa do časa.
S to številko smo začeli pri-občevflti povest Angelo Cer-kvenika "Daj nam danes naš vsakdanji kruh", in v par tednih bnmn začeli priobčevati še eno izvirno povest ter večkrat fiid; VtVo krajšo novelo.
** /	str^n bo a-
• '«A hn» '	hnmn !
♦ o'm t i «e bolj.
"Proletarec" izhaja od lanskega aprila v večjem obsegu kot kdaj poprej, in_ prinaša skoro še enkrat toliko čtiva kakor ga je do ukinjenja revije.
Za malo naročnino $3 dobe naročniki list, ki jim nudi res bogato gradivo. Slovensko delavstvo je po pravici ponosno na "Proletarca".
Za prvi maj izide jubilejna številka "Proletarca", ki bo delala čast njegovi petindvaj-setletnici. Naši sodrugi in somišljeniki bodo poskrbeli, da pride med ljudstvo v tisoče izvodih.
Urejena bo za čitatelje, ZA MISLEČE čitatelje. Izšla bo v večjem obsegu kot kdaj poprej. O cenah in drugem bodo Čitatelji pravočasno obveščeni.
Kdor agitatorjev ima za jubilejno izdajo kak spis iz zgodovine tega lista, naj ga pošlje uredništvu kmalu. Klubi in kulturna društva naj mu pošljejo slike. Ustvarite zanj zanimanje, da ga bo ljudstvo potem pazno čitalo.
Ker bodo s to izdajo veliki stroški, je umevno, da se bomo obrnili na trgovce in druge firme, da nam naklonijo oglase. Sodrugi in somišljeniki naj nam pri tem delu pomagajo.
Dne 30__31. maja in 1. junija se bo vršil osmi redni zbor JSZ. Ena izmed važnih točk bo vprašanje agitacije za razširjenje našega glasila.
Do tedaj bo kampanja že v polnem zamahu in kvota bo morala biti že do polovice izpolnjena. Agitatorji, ki pridejo na zbor, bodo lahko poročali o svojih izkušnjah in dali nasvete za pojačanje jubilejne k am panje.
Medtem pa naj se agitacija za razširjenje "Proletarca" nadaljuje. V bodočih seznamih bodo naročnine doštevane k številu, ki ga iria vsak posamezen agitator. Za točnejši pregled ne bomo označevali celoletnih in polletnih naročnin posebej, nego bodo v izkazih vse nnfinf^o Npr., agitator, ki • ««'olatne, bo imel v un#»zanlh 6 polletnih ■»rtjHrt re-' o A'
celoletni in tri polletne, jih bo imel v izkazu 7 polletnih.
Vsi, ki ste zastopani v tem seznamu, bodite tudi v prihodnjem. Če nI mogoče več, pa magari z eno naročnino, samo da bo število raslo.
Tisti, ki še niste v prvem izkazu, stopite v ofenzivo sedaj in se vpišite v našo armado. Bodite gotovo v prihodnjem izkazu, ki bo priobčen čez 14 dni. Objavljani bodo vsaka dva tedna.
Danes izkazujemo 133 polletnih naročnin od strani agitatorjev. Če se potrudimo VSI, jih bomo imeli v prihodnjem izkazu nad dve sto.
Ne se zanašati na druge. Ne se izgovarjati, da drugi nočejo. Vsakdo, ki želi, da se "Proletarec" izboljšuje in raste j številu naročnikov, naj pomaga v agitaciji.
Tri tisoč celoletnih naročnin v jubilejnem letu je cilj, ki ga lahko dosežemo. LAHKO, ako nas bo MNOGO, ki bomo AKTIVNI v kampanji.
Seznam naročnin
«
To j« prvi Minam podanih naročnin Preletom od «trani agitatorjev v kampanji sa tri tW cololotnik pa* roenin. V«o tu navedene naročnino «o pollotne.
Jecob Rožič, Milwaukee, Wis.........24
Anton Jankovich Clevelsnd, O.....24
Joseph Snoy, Bridgeport, O_________18
John Teren, Eliy, Minn................. 8
Frances Zekovšek, No. Chicago, 111. 6
John SuJar, Gross Kana................. 6
Geo. Stnrekar Aliquipps, Pa......... 6
Louis Uhernik, Ambridge, Pa...*.... 4 K. Erznožnik, Red Lodge, Mont.... 4 F. M. Tomšič, Wslsenburg, Colo. 4
Lovrence Kav¿i¿, McDonald, Pe..... 8
Joseph Golob Indianapolis, Ind..«. 8
Jože Jereb, Homer City, Pa......... 2
Ange M ne Tich, Chicago, III......... 2
Frank Boltezar, Pueblo, Colo......... 2
Ches. Pogorelec, Chicago, 111......... 2
John Rayer Chicago, 111................. 2
John Goriek, Springfield, 111________ 2
John Kosin, Girard, O..................... 2
Frank Zaats, Chicsgo, 111................ 2
Anton Zornik, Herminie, Pa......... 2
Ilijs Búbalo Johnstown, Pa.	2
John Te réel i. Strabane, Pa............ 2
Peter Bernik, Chicago, 111......«..... 2
Andy Berti, Darrah, Pa................. 2
Marv Pierce, Glencoe, O................ 1
Joseph Lever Cleveland, 0............. 1
"RESNIM IN PAMETNIM V
ZABAVO IN PRESOJO".
Johnstown, Pa. —- V "Prole-tarcu" čitamo od časa do časa kako stvar pod gori označenim naslovom. Tudi sledeče bi spadalo pod tako označbo.
Nedavno je bilo v Proletar-cu poročeno o rojaku, ki je prišel po poslih na Bon Air in ker se ni dobro počutil, se je znašal nad prošlo konvencijo SNPJ., nad pokojnim Zavert-nikom in nad Proletarcem. Pograbila ga je taka sveta jeza, ko ga je nekje zagledal na mizi, da ga je zmečka! ter vrgel pod mizo Potom mu je menda odleglo in je domov grede lahko žvižgal.
V Johnstownu in okolici (Bon Air je blizu Johnstowna) smo ugibali, kdo bi mogel do-tičnik biti, kajti dopisnik iz Bon Airja ga ni imenoval. Radovednost je imela uspeh. Izvedeli smo, da je ta junak, ki je tako vitežko zmagal Proletarca, nastanjen v Moxhamu. To 6eveda ni nič čudnega, ker na Moxhamu žive vsake sorte ljudje, l:akor drugod. Ampak ta junak pa je čuden stvor. Včasi gre v W. Va. okrog rojakov, da bi jim pomeril hlače. V svrho uspešnega dohoda do ljudi si nabavi zastopniške listine od Prosvete in mimogrede nabira naročnino, da si tako napravi dostop za svoj prvi kšeft na najenostavnejši in cenejši način. "PROSVETA" naj mu Pomaga pri biznisu, ko pa gre potem recimo na Bon Air, pa govori žaljivo o njenem dolgoletnem uredniku Zavertniku, ki ji je pustil vse svoje moči.
Ko premišljujem o takih ljudeh. se počutim kot tisti mo-žicelj, ki ga tlači včasi v Pro-letarcu ogromen vprašaj pod naslovom "Tole mi ne gre v glavo". Nekaj bo pač tukaj narobe. Ali pri meni, ki tega ne zapopadem, ali pa pri omenjenemu junaku, ki so mu napredni rojaki in listi samo takrat všeč ko ima koristi od njih. Da nas javnost v splošnem ne bo preslabo sodila, naj povem, da omenjeni Škarfrr ne uživa nikakega posebnega u-gleda in da spada v kategorijo nepopularnih. Društva so imela z njim neprilike, in take člane si pač dobro zapomnijo. To bo menda vzrok, da mora včasi z nhero v West Virginijo, dasi tudi tukaj rabimo obleko.
Včasi se pride iz W. Va. v Johnstown hitreje kakor obratno. O tem bi utegnil dati pojasnila omenjeni "junak".
Vljudnim rojakom na Bon Air ju se ima zahvaliti, da se mu ni zgodilo nič drugega kakor da je prišel v "cajtenge". Ali vsi ljudje niso tako strpni. Marsikdo ne bi trpel, da bi tujec razgrajal v njegovi hiši proti listu ali listom, ki jih prejema, kaj še, da bi jih metal proč. Namesto, da bi on vrgel "Proletarca" pod mizo, se bi kaj lahko njemu zgodilo, da bi zletel čez prag.
Ne pišem tega iz osebnih razlogov ali iz kake mržnje,
pač pa zato, ker mi je "Proletarec" ljub in drag ter sem ga pripravljen braniti kjerkoli.
Dogodki kakor ga je napravil omenjeni "junak", so nam v ponoven dokaz, kako potrebna je nam JSZ. in njen list "Proletarec". Rojaki, ki ste v resnici napredni (ne samo z besedami), ki želite, da se delavsko ljudstvo v izobrazbi dviga, strnite se v vrstah naše organizacije. Zadosti je že odlašanja ter zanašanja na druge. Začnimo z resnim delom. V bodoče naj govore dejanja.—
J L.
PREDPUSTNA VESELICA ŽENSKEGA DRUŠTVA "NADA".
Chicago, 111. — Kdor ne verjame naj pride pogledati", da bo na maškaradni veselici ženskega društva "Nada" nagrad ali dobitkov V vrednosti $400, da so "Vitezi" sklenili priti čuvati "Nade", "Slavijani" hočejo videti svoje naslednike "Pionirje", ki bodo plesali v družbi "Sosedov" in v koliko bo na tej veselici močan "Slovenski dom". Da pa ne bo dolgčas onim, ki radi plešejo, bo vsem zgoraj navedenim sviral dobro znani orkester, katerega ste gotovo že slišali, ako imate Victorjeve gramofonske plošče, in da se bo "Nada" v resnici prikupila vsem udeležencem, posebno še ljubiteljem plesa, ker je najela ta orkester. Za utešitev lakote in želje bo vsega dovolj na razpolago. Vstopnice dobite sedaj pri članicah "Nade" po 50c; na dan priredbe bodo po 75c. — Osmega februarja na maškaradno veselico društva "Nade" v dvorani S. N. P. J. — Članica veselič-nega odbora.
VELIKA ZABAVA DRUS. ŠT.
86 SNPJ.
Chicago, 111. — Društvo "Slovenski Dom" št. 86 SNPJ. je imelo v soboto 11. jan. veselico v Mozartovi dvorani, fci je posebno gmotno zelo dobro uspela. Udeležba je bila velika. Zbor "Prešeren" je zapel eno pesem, toda šum je bil prevelik, da bi moglo petje, tudi če bi bilo dobro, napraviti kak efekt.
V zadovoljstvo plesalcev je igral orkester Integrity Red Peppers.
LEPO USPELA SLAVNOST S. D. D.
Detroit, Mich. — Proslava obletnice Slovenskega delavskega doma je bila v vseh ozi-rih velik uspeh. Obe prireditvi je posetilo nad 700 ljudi.
Na koncertu je bila glavna atrakcija prizor "Večer v gozdu", ki je bil zelo dobro zamišljen in izveden. Igra "Deseti brat" je bila nepričakovano dobro vprizorjena. Splošna zahteva občinstva je, da se jo ponovi, vendar se bo iz več razlogov ponovitev odložila do jeseni.—-C.
me-m
Skupef ... "-Meffdh
.
asu
Oglašajte priredbe podpornih društev Vlnhov J.S.Z. In kulturnih ter vseh drugih naprednih organizacij v
"PROI * Ct™
\
Jk
SLIKO
političnega življenja ameriškega velemesta podaja Upton liinclairjeva drama "M a i i n a", ki jo vprizori klub št. 1 JSZ. v Chicagu v nedeljo 26. januarja v dvorani CSPS. Vzemite vstopnice v predprodaji.
V Ameriki ni gr*h čitatl Cankarjeve knjige. Njegove igre niso prepovedane. Ljud stvo skušamo sezami'i z njegovimi deli ter mu jih priporočamo v naročitev.
Premotril sem i vseh vidikov starokrajsko polemiko o Cankarjevem spomeniku, in prišel do zaključka, da v nji odločujejo predvsem sebični motivi in pa ljubosumnost. Gre se le za vprašanje, kdo izmed kipar
AalZEM V AVSTRIJI SE JE ULETEL
PKOLETAREC
VPRIZORITEV DRAME "MRAK" V WAUKE-GANU DOBRO USPELA«
Waukegan, III. — Prošlo nedeljo popoldne je dramski od-1 Dolgo časa pro&lo leto
aek kluba štev. 1 JSZ. iz Chica- Pretila v avstrijski republiki vsled mraza in pomanjka-ga vprizoril na odru tukajšnje- nevarnost fašističnega puča. nja hrane okrog 15,000 ljudi, ga Slov. nar. doma dramo Faiiiem v Avstriji deluje pod "Mrak", katero je decembra pokroviteljstvom klerikalcev in meseca vprizoril v Milwaukee, i^onarhistov, podpira ga pa na-in oktobra meseca pa v Chica- ravno tudi kapitalizem. Svo-gu. Vprizoritev je v vseh ozi- 'J° mo* ima v Heimwehru, obo-
60 let. Temu je sledilo pomanjkanje živ«l in kuriva. Posledica je, da je podleglo gladu in mrazu mnogo tisoč ljudi. Računajo, da je samo v je suijanskem distriktu umrlo
-	-----f»--I" "V »J
in tisoče v drugih okrajih.
rih dobro uspela, in navzoči so bili zelo zadovoljni. Drama je v resnici slika pravega povojnega življenja v vseh od zadnje svetovne vojne prizadetih krajih. Zadnji prizor prvega dejanja je napravil tak utis na vse navzoče, da je oatalo le malc*k«tero oko suho. Sploh
roženih fašističnih četah, katere vodijo bivši habsburški o-ficirji, ki pa je po svojem pro-šlem grmenju lansko leto že dokaj skopnela. Avstrijsko delavstvo je dalo fašistom jasno razumeti ,da se ne poda nobeni sili. Proti organiziranim fašističnim četam in soldateski
so vsi navzoči pazno sledili po-'8e bo Iborilo s pomočjo svoje teku hfre in bo marsikomu o- republikanske garde. Ce bur-stala trajno v spominu.	#na,H-	imm
Pred pričetkom Igre in med
r A Ti X A l i dejanji je nastopil rojak Stark, jev bo dobil naročilo izdelati | j VliLi- l-u^As - u;u
PASCUAL ORTIZ • stojo ženo in otroci "
RUBIO, NOVI MEHIŠKI PREDSEDNIK, obisku v Zed. dri a v «k. Uvoljen j« bil 17. novMikrs p. I. Pripada »»ti stranki kakor Callos. Obljubujo, da bo deloval m delavstvom i* so delavstvo, da bo posvetU skrb šolstvu in re-šil v i agrarna t a problema.
DOPISI
Z/
IZ VZHODNEGA OHIO.
Na zajdnji vzhodnoohijski konferenci JSZ. se je mnogo razpravljalo o "Proletarcu" in JSZ. Zaključili smo, da bomo v naselbinah agitirali za list in Izobraževalno akcijo. Oboje je nam potrebno—pa še kako potrebno! Obljubili smo, da se bomo sklepa držali, kar smo storili. Z agitacijo nadaljujemo.
Prilik za agitacijo je mnogo: na zabavah, sestankih, sejah. O veliki potrebi Izobraževalne akcije se lahko govori na sejah društev. Na eni takih sej sem govoril o nji. Na kratko, brez zabavljic, v lepem tonu. Storil sem svojo dolžnost. Nič ne de, če je članstvo odglasovalo proti. Bilo pa bi mi hudo, če bi molčal. Jaz storim svoje, drugi svoje, pa ne bo vest nikomur ničesar očitala.
Moje misli bi bile seveda prijetnejše, če bi ljudje boljše pojmovali kulturno delo, pomen delavske probuje in pa ustanove, kakor je' Izobraževalna akcija. Bilo bi priporočljivo, da bi o nji razpravljali toliko časa, da bi bili o nji vsaj na jasnem.» To bi odstranilo predsodke.
Cul pa sem v argumentiranju proti med drugimi opazko, ki meče čudno luč na tistega, ki jo je izustil. Obrekovati
gamo, namesto da ga blatimo, ko se bomo naufili drug drugega razumeti in drug z drugim simpatizirati, potem bomo lahko rekli, "bratje, urno smelo, zdaj se bliža odločitve čas."
Vaš, z Podlipoglava.
K POLEMIKI O AKCIJI ZA
CANKARJEV SPOMENIK NA VRHNIKI.
Detroit, Mich. — V Prosveti z dne 21. dec. sem čital dr. St. Vurnikov kritičen spis h polemiki o akciji za spomenik Ivanu Cankarju na Vrhniki. Pravi, da se je nekaterim na Vrhniki zahotelo postaviti Cankarju spomenik iz nekakšnega ponosa, ki so ga dobili po smrti tega velikega slovenskega književnika.
Ker se čutim prizadetega, odgovarjam na kritiko, pod katero je podpisan "umetni zgodovinar". Dr. S'.. Vurnik si bi lahko v svojo zgodovinsko knjigo zapisal tale dogodek: Leta 1918, kmalu po Ivan Cankarjevi smrti, se j<3 organiziral odbor 2a Cankarjev spomenik v Ljubljani, ne vem ali zato, ker je Cankar u-miral v jetnišnici, ali zato, ker se je nekaj šolal v Ljubljani.
Vprašam vas, ali je tudi ta odbor delal iz krajevnega ponosa?. Po mojem prepričanju so ti odbori — bili že ljubljanski ali vrhniški — započeli z akcijo za spomenik Cankarju radi njegovih književnih del, ker se pač zavedajo, da taki
spomenik. Vsa ta kritika — lahko bi rekel — izhr.ja iz borbe za kruh. Obžalujem, da nimamo naročil za toliko spomenikov, kolikor je slovenskih kiparjev-umetnikov, posebno v Ljubljani.
Lani je bil v Ljubljani odkrit spomenik Napoleonu. Ve:, meščanski svet mu je kadil s slavospevi — toda mar ima Na poleon res kake zasluge za slovenski narod? Mar ni bP on poosebljen militarist, kakršen nima primere v zgodovini? Za Napoleonov spomenik ni bilo kritik. Sodelovala je gospoda, narod pa je vpil živijo. Avtor "Hlapca Jerneja" je pa še vedno brez bronastega spo menika.
Polemika o vprašanju, kakšen naj bo spomenik in kje naj se ga postavi, je sicer na mestu, toda ko je enkrat denar že zbran, je neaktivnim gosiom lahko dajati nasvete, vsekakor lažje, kakor pa dolarje ali dinarje.
Nas v Ameriki niso vodili pri tej akciji nikaki sebični oziri. Hoteli smo pomagati pri delu
pred kratkim prišedši z Hib-binga, Minn., ki je zaigral nekaj komadov na harmoniko, in Vinko Pink pa je pokazal, da se je že precej naučil igrati na havajsko kitaro.
Udeležba je bila večja kot se je sploh pričakovalo, v pošt e-vajoč izredne razmere, ki vladajo v tukajšnji naselbini. Navzočih je bilo nad 250 oseb. Reakcija, podpirana od vseh vsakemu pravemu napredku človeške družbe sovražnih elementov namreč tako vpliva na tukajšnje naseljence, da se nekateri sploh ne upajo udeleževati gotovih priredb vsled strahu, da izgubijo svoj vsakdanji zaslužek.
Po predstavi je bil ples v spodnji dvorani; sviral je orkester za mlade, katerih je bilo še precejšnje število, ako-ravno so imeli pri "sosedu" tudi zabavo.
Klub je napravil dober moralni uspeh, ker udeleženci so bili zadovoljni s celo priredbo. Dal je na oder igro, ki ima pomen, ki je podučna in tudi realna, in vsled tega je treba česti-
žoazija hoče izzvati civilno vojno, jo bo imela, in tudi odgovornost zanjo bo samo njena.
Glavarji reakcije v Avstriji so se vsled odločnosti socialistov premislili. "Puča" ni bilo, a buržoazna večina v zbornici je zahtevala gotove spremembe v ustavi, in v nekatere je socialna demokracija pristala, toda pridobljene svo-bodščine in socialne zakone je uspešno branila, tako da nova ustava v nobeni važni točki ni bistveno poslabšala sedanjega stanja. Tudi s spremembami se avstrijska ustava lahko prišteva* med najdemokratičnejše na svetu.
Preudarni taktiki in močni organizaciji avstrijskih socialistov gre zasluga, da je Avstrijo rešila nevarnosti črne-fašistične reakcije, obvarovala ustavo in preprečila civilno vojno.
.. m!u tati prireditvenemu odboru, da za spomenik, m ker je b.l vrh-| ^^ da, pr|Hko videti tako
lepo dramo. Upamo/ da bomo imeli še priliko videti kako podobno igro na waukeganskem
niški odbor pač edini, ki je res delal ter zbiral gmotna sredstva tudi doma, je umevno, da je dobil med ameriškimi pri-spevatelji najboljši odziv. Na ša želja je, da bi pri tem pod-vzetju pokazali vsi prizadeti v starem kraju malo več skupnosti. Kaj bi mislil Ivan Cankar če bi mogel slišati in brati, kar se piše o skromnih prizadevanjih za njegov spomenik? "Prav nič niso še zrasli moji Slovenci," bi najbrž dejal, napisal satiričen podlistek, in bi se zopet udal počitku v rak-vi.
Kolikor moremo, smo storili in bomo, da dobi Cankar svoj prvi spomenik, in storili bomo vse v svoji moči, da bodo šle njegove knjige med ljudstvo v čimvečjem številu.
Anton Jurca.
__ „. _	geniji zaslužijo spomenike, pa
člane društva s takimi trditva-j naj b0¿0 ie postavljeni na Vrh-
mi je podlo. Lahko bi to vedlo do slabih posledic.
Če je mogoče, da te član nečesa obdolži kar na lepem, celo skupino drugih članov, brez podlage — kdo more trditi, da smo izobraženi? Če se bi stvar tikala mene, bi iskal zadoščenja.
Vidim, da imata "Proleta-rec" in "Prosveta" še mnogo dela.
Ne bom opisoval, kje se je dogodil dotični incident. Tod ?e bo že izvedelo. Priporočam pa, da prizadeti aranžirajo jAvno debato, na kateri se naj argumentira z dokazi, ne z lažmi.
Zdi se mi, da se preveč zboruje neuradno, da je preveč privatnih sej, vse preveč suš-ljanja in ruvarenja drug čez drugega.
Ko se bomo naučili, da je bolj lepo, če bližjemu poma-
e*.; „, ...
niki ali v Ljubljani.
Vurnik piše, dn je vrhniški odbor apeliral »ip ameriške Slovence za denar.u prispevke in pri tem postopal tako tajno, da ni javnost tam čez nič vedela o tem načrtu.
C* je bila stvai res tako tajna, kako so mogli izvedeti o n.ii? Kje so dobili Informacije o iz Amerike došlih dolarjih?
Detroitski odbor r.pr. je objavil svoj apel za prispevke v "Prosveti", "Proletr.rcu", "Glasu Nnroda" in "Enakopravno-To gotovo ni tajen način. Račune o dobljeni',i in odposlanih prispevkih je fstotako objavil. Ameriški slovenski delavci so so odzvali apelu, ker žele, da se spomin Ivana Cankarja proslavi tudi e spomenikom, kakršnega on zasluži. Ali mu narod sploh more postavni spomenik, kakrfinega je Cankar vreden?
PREDAVANJE O VIRIH GRŠKE CIVILIZACIJE.
Poročajo nam, da bo v soboto 25. januarja predaval v dvorani P. Bergerja Andrew Ko-bal o virih grške civilizacije. Predavanje bo spremljano . s slikami. Tri naslednja predavanja o istem predmetu bodo podana pozneje. Datumi za slednja še niso določeni.
odru. — Poročevalec.
Listu v podporo
I. izkaz.
Milwaukoo, Wis. Nabrano na domači zabavi kluba št. 37 JSZ. $9.75. Prispevali so po $1: Frank Tasafte, Louis Zaje, Rezka Zaje, S. Polo, M. E. Sostarich, Okas. Pogorelee; po 50c: Frank Zaje, Leo Sušnik, Frank Perko, Valentin Konich, Martin Rožič, Albert Hrast; po 25c: Joe Ule, Koc. Ahčin, Tom. Mrsnik.
Wo*t Aliquippa, Pa. Po 50c: Anton Ščurk in Geo Smrekar; Bartol Yerant, 25c skupaj $1.25.
McDonald, Pa. Lovrenc Kavčič, $1.00.
Toronto, O. Paul Chesnik, 60c.
Roundup, Mont. Martin Mezna-rich, 50c.
Clovoland, O. Frank Krančevič, 5 ©c.
Dotroit, MicK. Joseph Klančnik, $1.00.
Walsonburg, C0I9. Frank M. To-miftič, $1.20.
Sygan, Pa. Dr. it. 6 SNPJ $5.00.
Rock Springs, Wyo. Thomas Cha-dei, 35c.
Collinwood, O. John Lokar st., $3.00.
Kloin, Mont. Po 50c. Martin Mo-neta in Anton Miklich, skupaj $1.00.
Topliff, Utah. John Malich, 10c.
Skupaj v tem izkazu $25.25.
UMIRANJE V TISOČIH NA KfTAJSKEM
LISTNICA UREDNIŠTVA.
H. D., New Waterford, Kanada. — Poslano prejeli. Da, lahko pošljete še nadaljne kopije.
Cleveland, O. — Zapisnik konference priobčimo v prihodnji številki.
Dr. John J. Zavertnik
PHYSICIAN and SURGEON
Office hours at 8724 W. 20th Street
Tel. Crawford 22 ft. 1:30 — 3:80 — 6:30 — 8:30 Daily at Hlavaty's Drug Store 1858 WEST 22ND ST. 4:80—6:00 p. m. daily. Except Wed. and Sunday only by appointments. Residence Tel.: Crawford 8440,
^V
Pristopajte k
SLOVENSKI NARODNI
PODPORNI JEDNOTI.
- ....... • • - %
Naročita si dnevnik
"PROSVETA"
Stana sa colo loto $4.00, pol lota $3.00.
Ustanavljajte nova društva.
Deset članov (ic) je treba za novo društvo. Naslov za list in sa tajništvo je:
2S57 S. LAWNDALE AVE.,
CHICAGO, ILL.

j; Frank Mivšek
jI Coal, Coko and Wood.—Gravel. " WAUKEGAN, ILL.	*
jS	Phone 2726.
V velikih deželah so tudi katastrofe velike. Kadar se dogodi suša v Rusiji, zavzame ogromen obseg, ^ovodnji v Zedinje-nih državah in na Kitajskem pokrijejo stotine in včasi celo več tisoč milj teritorija.
Prvi teden januarja je nad polovico Kitajske pritisnil silen mraz, kakršnega že ni bilo
Sodrugom v Clovelandu.
Sejo kluba St. 27 JSZ. so vrše vsak prvi potok ob 7:30 svečer in vsako tretjo nodoljo ob 2:30 popoldne ▼ klubovih prostorih ▼ Slov. narodnem domu. Sodrugi, prihajajte redno na seje in pridobivajte mu novih članov, da bo mogel napraviti čim več na polju socialistične vzgoje in v borbi sa naša prava.
........»..............»♦
Dr. Andrew Furlan ::
ZOBOZDRAVNIK vogal Crawford and Ogdon A v«.
(Ogden Bank Bldg.)
Uradne ure: Od 9. do 12. dop., od 1. do 5. popoldne in od 6. do 9. zvečer. Ob sredah od 9. do 12. dop., in od 6. do 9. zvečer.
Tel. Crawford 2893. Tel. na domu Rockwell 2816.
FENCL'S
RESTAVRACIJA IN KAVARNA
2609 Š. Lawndale Ave., Chicago, IU.
Tel.v Crawford 1382.
Pristna in okaana domača jedila. Cene zmerne. Postrežba točna.
The Milwaukee Leader'
Največji ameriški socialistični dnevnik.—Naročnina« $6.00 na leto, $3.00 za pol leta, $1.50 za tri mesece.
Naalovi 628 Juneau Ave.
MILWAUKEE, WIS.
mtm#m»tm«»»<( »MU»
ALI MUH PERJ EZA BLAZINE?
'I
o
VPiiiU pe v sorge« katere vsa-■ komur poiljeme f ZASTONJ. Ima-f me tudi ft« «fo-tovlj.n. blazin«. Za popolne sa* iovoljatvo Jam-timo.
ALBERT STETZ FEATHER CO. 138 Paaaaic St., Paasaic, N. J.
MLADENIČI-MOŽJE!
Obleka po vaii meri.
M' •
izdelamo obleko ali suknjo, da vam bo pristo-jala kakor rokavica na roki.
ČISTA	£M
NAZNANILO IN ZAHVALA
25
Potrtim srcem, naznanjamo žalostno vest vsem sorodnikom, pri-I jat«1 jem in vnancem da je nam dne 11. dec. 1929. kruta smrt ugrabila I našega ljubljenega sina in brata,
JOSEPH ILARSiC-A ML.
v najlepši mladeniiki dobi v starosti 14 let in 5 mesecev. Pokojnik, ki je podlegel daljii bolezni, je bU rojen v Dunlo, Pa. Bil je jako na-darjeti. Dokler Je bil zdrav, se je zelo rad in s lahkoto učil. Večkrat je poslal dopis v Mladinski List, ltateri mu je bil zelo velik prijatelj. Iskreno se zahvaljujemo vsem kateri ste nam bili v pomoč in delili sočutje v teh teikih urah. Posebno se zahvaljujemo za naklonjenost 1n prijaznost gdč. Juliji Jernejčič, katera nam je bila v največjo oporo. Naglič, sestram Hribar, bratu in sestram Jernejčič družini Doles, so-katerega član je W1 v mladinskem oddelku, istotako društvu Lunder-Adamič štev. 20 SSPZ. Dalje druüni Joe Vidmar, sestričnam Mary in Angeli IlariiČ .družini Joe Zalar, družini Joe Modic, družini Jack Naglič, sestram Hribar, bratu in sestram Jernejffč, družini Doles, sošolcem 8.- razreda v Wilson ioli. Najlepša hvala vsem skupaj. ,
Dragi vin in brat: v najlepši mladosti si nas zapustil, ko so Ti rožice najlepše cvetele in ptičtce prepevale. Zapustil «I nas, aH spomin nate ostane v naših srcih, dokler nas usoda ne pokliče za Teboj. — Blag Ti spomin.
žalujoči ostali: starši, Joe llaršič oče, Mar? IlariiČ, mati, sestra Kristina, bratje Frank, Tony In Andy.
Cleveland, Ohio, dne 8. jan. 1980.
VOLNA SAMO—
Naročite si obleko ali suknjo pri nas.
Delo jamčeno.
John Močnik
6517 St. Clair Avenue, CLEVELAND, O.
Royal Bakery
SLOVENSKA UNIJSKA
PEKARNA. ANTON F. 2AGAR,
lastnik.
1724 S. Sheridan Rd., No. Chicago, IU.
Tel. 5524. Gospodinje, zahtevajte v trgovl-, nah kruh iz naše pekarne. <>
SLOVENCEM PRIPOROČAMO
KAVARNO
MERKUR
3551 W. 26th St., CHICAGO, ILL.
(V bližini urada SNPJ in Proletarca.) FINA KUHINJA IN
POSTREŽBA. KARL GLASER, lastnik.
VINKO ARBANAS
1320 W. 18th St., Ckicago, III.
Telefon Canal 4340,
SLOVENSKO-HRVATSICA TRGOVINA CVETLIC. Sveže cvetlice sa plese, svadbe, pogrebe itd.
"New Leader"
angleški socialistični tednik.
Izhaja v New Torku. Naročnina $2 na leto, $1 na pol leta.
Najboljše urejevan angleški socialistični list v Ameriki Mnogo slovenskih delavcev ga čita.
Naročite si ga tudi vi. Naročnino zanj sprejema "Proletarec".
»»»Kit
Martin Baretincic & Son
POGREBNI ZAVOD 324 Broad Street
Tel. 1475. JOHNSTOWN, PA.
Dr. Otis M. Walter
ZDRAVNIK IN KIRURG 4002 Weit 26th Street, CHICAGO, ILL.
V uradu od 2. do 4. popoldne in od 6. do 7:80 zvečer. Tel., LAWNDALE 4872,
V FRANCES WlLLARD BOLNIŠNICI
od 9. do 10. dopoldan ob torkih, Četrtkih in sobotah.
♦♦♦♦»♦»♦♦♦»♦♦»»♦♦♦♦♦»♦»♦»o mimm.m m Mi mLmmi mm.immu
Če hočete dobre, trpežne harmonike, se obrnite name
Iidolujem jih lično s vsakovrstnimi okraski is celuloida. Pišite po cenik.
John Mikaš
6607 Edna Avenue, CLEVELAND, O. ♦♦♦♦♦♦»»»♦»♦»♦»•»♦♦♦♦»»se»
Victor Navinshek
331 Greerve Street, CONEMAUGH, PA.
Društvene potrebščine: r<>galije, prekoramnice, znaki, uniforme. — Svilene zastave, slovenske, hrvatske in ameriške. Zaloga godbenih instrumentov in finih
COLUMBIA CRAFONOL
od $30 do »280 in slovenskih
ter hrvatskih plošč. Zmerne cene in točna poetreiba.
Pišite po moj veliki cenik. Naročila pošiljam Sirom Amerike. Se priporočam.
POŠLJITE DENAR	4	POTOM BRZOJAVKI
M1LLARD STATE BANK
»v 3643-3645 W. 26th St., at Millard Avenue, Chicago, III.
pošilja denar v Jugoslavijo brzojavno brez posebnih stroškov sa brsojav, bodisi v dolarskih ali v dinarskih nakazilih. Poslana vsota bo izplačana na poštnem uradu v 8. do 5. dneh, in to brez odbitka.
Mi «no potrošili mnogo časa in denarja, da smo uvedli ta izredni način pošiljanja denarja popolnoma v vašo korist. Poslužite se ga in nikoli več ne boste na drugI način pošiljaH svojega denarja v stari kraj. Naše brzojavna cene so običajno nižje od poštnih cen bodisi katerekoli druge banke. Za pošiljanje večjih vsot vprašajte ta naše posebne cene.
URADNE UREi
V pondeljek in četrtek od 9. sjutraj do 8. svešen v torek, sre* In petek od 9. sjutraj do popoldne!
V soboto od 9. sjutraj do 1. popoldne.
PROLETAREC
List sa iiit«r«M d*lavik«|> ljudstva.
Izhaja vsak četrtek, lsdaja Jugoslovanska Delavska Tiskovna Drusba, Chicago, III.
Unij ski voditelji za organiziranje juga
Glasilo Jugoslovanska Socialistične Zvese
NAROČNINA za Zedinjene driave in Kanado za celo leto $3.00; za pol leta $1.76; za četrt leta $1.00. — laoaeraatvo: za celo leto $3.50; sa pel leta $2j00.
Vsi rokopisi in oglasi morajo biti v našem uradu najpozneje do pondeljka popoldne za priobčitev ___v številki tekočega tedna._
PROLETAREC
Published every ThurHday by the Jugoslav Workmen's Publishing Co., Inc. Established 1906.
Editor .................................... Frank Zaitz
Business Manager _______ Charles Pogorelec
SUBSCRIPTION RATES: United Statte and Canada, One Year $3.00; Six Months $1.75; Three Months $1.00.—Foreign Countries, One __Year $3.50; Six Months $2.00.
Address.
PROLETAREC
3639 W. 26tb St., Chicago, 111. Telephone: Rockwall 2864.
V546
PROFESOR SC0TT NEARING
Profesor Scott Nearing, ki je bil pred leti vsled svojega radikalnega delovanja izključen iz profesorske službe na pennsylvanski univerzi, je bil nedavno izključen iz komunistične stranke.
Nearing je bil dolgo socialist. Potem je dognal, da je socializem sicer dober, a "počasen". 2e po njegovi naravi ga je vleklo h komunistom. Potoval je lahko večkrat na obiske v Rusijo, kandidirali so ga v politične urade na komunistični ' listi, toda Scott Nearing vendar ni hotel storiti vse tako kakor so mu ukazovali. Zameii^sj^e polagoma, potem bolj, in končno doceia. Sedaj je izven edino pravih, kakor je Lore, Eastman, Hfirtman, Pepper, Lovestone, Cannon in drugi do nedavna še vodilni komunisti.
Čimbolj se čistijo, bolj izključujejo drug drugega. , Cannon svetuje Moskvi: "Zaprite blagajno, prenehajte denarno podpirati svoje ljubljence v Ameriki, pa bo stranka "čista". Ampak to ne gre. Izključevanja se nadalju^ jejo, in kakor poročajo, so izbačeni tudi Krz-narich, Cičič in nekaj drugih v Detroitu, ki so bile ne samo luči, ampak res priznano čiste, edino prave revolucionarne zvezde. Chas. Novak je tudi med izobčenimi. V "revolucijo" več ne verjame.
NAJGLASNEJŠA DVORNA POROKA
Rim je po dolgem času zopet videl sijajen monarhistični pomp, kakršnega ni imelo v Evropi po vojni še nobeno mesto, in nekateri mislijo, da ga tudrv^j^ne bo, razen morda, ko se oženi angleški prestolonaslednik.
Na ženitovanjski slavnosti v Rimu je bilo nekaj vladarjev, ki imajo Se krone in prestole, a bilo je precej tudi takih, ki so bili vladarji ali pa člana vladarskih hiš. Nihče izmed kraljev, ki so bili prisotni, ni več vladar v pravem pomenu besede. Edini v Evropi, o katerem se lahko reče, da še odločuje v vladnih poslih, je jugoslovanski kralj Aleksander. Na poročni slavnosti v Rimu sta ga zastopala dva sorodnika.
Italijanski kralj je bil po prihodu fašizma v listih le redkokdaj omenjan. Mussolini ga je spremenil v svoj pečal. Krono in prestol ima z njegovim dovoljenjem. Ne vpraša ga za nasvete, ne prička se z njim, nego mu enostavno predloži dokumente v podpis.
Nekaj dni pa je šel Mussolini v zadnjo klop in pustil, da je imel dvor prvo mesto. Svet, posebno v Italiji in v Ameriki, se je zelo zanimal za rimsko poroko. Vse je bilo v listih natančno opisano, kako se je držal kardinal, ki je izvršil poročne ceremonije, kako je hodila nevesta in kaj je imela na sebi, kako je bil razpoložen ženin in pa, da se je Mussolini smehljal.
Ko ao bile poročne slavnosti pri kraju, sta ženin in nevesta nekam odšla, da užijeta medene tedne, Mussolini pa je zopet prijel žezlo. Italija je spet vsa njegova, in kralj ter kraljica se dolgočasita dalje.
PREMEMBA TISKARNE
S to številko je "Proletarec" zopet tiskan v tiskarni "Atlantic". Izselil »e je iz nje, ker je v sporih s tipografično unijo, oziroma njenega društva čeških tiskarjev, prišla ob unij-ski znak. Ko se je z unijo zopet sporazumela, smo se odločili, da se v to tiskarno povrnemo, ker računamo, da nam bo dala boljši tisk in da bo list tiskan na boljšem papirju kakor dozdaj. Za selitev so odločili gospodarski razlogi in pa tehnična stran lista. Upamo, da bodo te izboljšave trajne in da jih bomo mogli še bolj izpopolniti.
nir^? X?	k°.nVrnVJ.# A;F> °f L- im*	nalogo delovati s vsami močmi sa organi-
s ranja «W.vc.v v jusn.h drsavak. na U v tek.tilni, nego * vseh industrijah. Unijslti voditelji, ki jih vi-
V a#J ¿m1' pr°U¿7#J°	«^ein.jie začno , organisatorično kampanjo. Od leve na desno
L f . ' ■ Pr*d"dnik	federacija v North Carolin!, William Green, predsednik Ameriike
delavske federacije, Frank Morrison	.tajnik A. D. F., i„ W. B. Plemmons, pred-dnik céntrelo, delavk, unije v AshviPu
"Vremena Kranjcem bodo se zjasnila"
Sodil bi človek na prvi po-	Vlada je pripravila nov za-
gled, da se pri nas zelo malo—	kon o telesni vzgoji. S tem za-
dogaja. Vse je lepo tiho, ura-	konom hoče ustvariti enotno
di izdelujejo tiskovine kot do-	vzgojo, ki je bila zdaj pod o-
slej, ministri sestavljajo zako-	kriljem* privatnih organizacij
ne, uredbe in ukaze, razpušča-	Jugosl. Sokola, Hrvatskega So- Je.ve,Jal tudl Prešeren v svojih
jo društva in bogate družbe,!	kola, Orla i. t. d. Vlada na- sPls,h za nemoralnega. In Can-
oblasti postavljajo komisarje,	merava vse te organizacije ne-! kar in Krai*her ... Bo prešer-
zaprli, dokler ne bodo izločili vse, kar je slabo. Tako bodo vrgli iz knjižnice vsega Sin-1 clairja, zaznamovali Barbus-; _ sea, vse ruske romane, nemške šprehkore. Te knjige bo; dovoljeno izposojevati le ljudem, ki jim bo komisar dr. Puntar dovolil. Pregled knjig se vrši tudi z moralnega pogleda. Kar je "pohujšljivega", se ne bo izposojevalo. Svoj Čas
drugi, ki so ostali ves čas v soc. stranki, so končno pridobili Marksistično federacijo za po-vratek v soc. stranko in s tem je "Spravedlnost" zopet postala določno socialističen dnevnik, ki agitira za socialistično stranko.
Z Berankom je češko delavstvo izgubilo pionirja in enega najagilnejših delavcev. Dasi se poslednja leta ni več toliko uveljavljal, je bil on v vodilnih krogih se vedno odločujoč svetovalec.
Svoj poslednji govor med Slovenci je imel v dvorani S. N. P. J. na pogrebu Jožeta Za-vertnika, s katerim sta v pionirskih dneh delala mnogo skupaj.
Pokojni Beranek je veliko pretrpel v življenju, poleg tega je bil še občutno pohabljen.
Pogreb pokojnika bo v Četrtek 17. januarja na češko narodno pokopališče.
J. S. Z. in uprava "Proletar-ca" izreka češkemu delavstvu na veliki izgubi svoje sožalje.
Slava spominu sodruga Be-ranka!
pripravlja se razpust telovadnih organizacij, ki se bodo nekako podržavile, prepovedujejo knjige hude in nedolžne vsebine, državno sodišče v Beo-' gradu sodi po 15 let in dva meseca ječe*i. t. U.
Vse to se dogaja, a vendar je videti na prvi pogled, da gre vse v starem teku. Ljudje vsta-
kako združiti v enotno telovadno organizacijo, ki bi bila državna. Ugledni člani Sokola so se delj časa mudili v Beogradu, kjer so sodelo.vali pri sestavi toga zakona. Ti Sokoli izjiavljajo, da Sokol ne le sme, marveč mora biti vojaško discipliniran, kakor hitro to zahtevajo državni interesi. Pri tem
Marsikdo je v tisočerih slerbeh, kaj bo z njim čas tisoč in deset tisoč let. Dela za z boljša A je jutrsnjega dneva se pa noče udeležiti.
jajo iz postelj zjutraj, se oble- kažejo na češke legijonarje, ki čejo in stopijo v kavarno brat da so bili le uniformirani Soko-časopise. In berejo: razpušče- li. Tako bo bržkone torej tu-no je to in to. Prebere in po- di ta enotna telovadna organi-pije kavo. S smetano ali brez. zacija vojaško organizirana. Ali pa kozarček vermuta, hu- Že sedaj se nahaja na vodilnih dega vermuta. Prebral je ča- mestih mnogo generalov v So-sopis in "vzel na znanje". Nič kolu.
več. Je že tako — pravi. In 4. decembra je bila seja vla-se vse bolj jezi na natakarico, de glede tega vprašanja. Tu ki mu ne prinese zahtevanega je predsednik sporočil mini-časopisa, bolj se jezi nanjo kot strom ,da se bo ustanovil eno-na novice, ki jih je pravkar ten "Sokol kraljevine Jugosla-prebral. Nanje se sploh ne j'e- vjje", kateremu bo načeljeval zi, sploh mu ne pridejo do ži- vsakokratni prestolonaslednik, vega. Takemu človeku bi se Tako bo torej nastala ena sa-moralo zgoditi kaj zelo težke- ma telovadna organizacija. Po ga, da bi mu prišlo do obisti. načrtih vlade bo treba to or-Drugi sploh zjutraj še ne ganizacijo kot državno, zanesti vstanejo iz postelj. , V postelj v vse predele naše države, pri mu prinesejo kavo in časopis, čemer bodo morali pomagati Meša kavo in pregleduje naj- vsi državni uradniki, predvsem prej malomarno časopis od pr-j učitelji, ki naj bodo "naro'du ve do zadnje strani'. Tam za- vodniki", pazi velik črno obrobljen inse-
rat. "A — ta da je umrl? Lej, Nekako sredi novembra je lej." In meša kavo. Potem prevzel posle bana dravske ba-
nolog Puntar tudi Prešerna zaznamoval? . . .
Knjižnico mariborske Delavske zbornice pa so kratko malo zapečatili. Ker je v istih prostorih tudi ekspozitura Delavske zbornice, so tudi uradi za-<( pečateni.
Tistemu fantu, ki se je u-kvarjal ves dan z vprašanjem, zakaj je plesna vaja preložena, to sploh ne bo prišlo do ušes. Kultura je ples — bukve so čisto odveč na svetu.
So ljudje, ki so se dvakrat rodili. Prvič, ko so se izvili iz materinega telesa, drugič, ko so spoznali laž sedanjega sveta in pravo luč bodočega sveta. Ti ljudje so garancija, da "vremena Kranjcem bodo se zjasnila".
Saj ni hudič, da se ne bi_
Stroj, ki trga in požira
Mogočen stroj v tovarni seka, reže, tlači—kar je že njegova funkcija. Tudfm mu pride na pot kaj takega, kar ne bi »padalo vanj—ne vpraša, nego teče dalje. Nič ne de, če poberejo izpod njega krvavo truplo, odrezane ude, pobitega človeka. Stroj teče dalje, dokler mu ni odvzeta sila, ki ga goni.
V Sinclairjevi drami "Maši-na" vidite stroj, ki požira ljudi in jih spreminja v kolesca sistema korupcije. Vidite, kako se velemesto pretvori v pod-ložništvo politični mašini. Silna moč vleče za seboj ogromen aparat, ki ga pretvori v centralno delujoč stroj—v politično mašino.
Tisoče idealnih ljudi se trudi, da ji ustavi tok. Časopisje piše o njenih hibah. Ljudje, ki hočejo biti pošteni ,ki si prizadevajo, da privedejo korupt-ne vodje na pota poštenega delovanja, morajo spoznati, da je mašina tukaj, in da jo ni moč ustaviti, ker dobiva silo, ki jo goni. Ta sila je v reki denarja, ki kupuje, podkupu-
(Opomba urednika: Tu se
rokopis, ki smo ga prejeli od I je in prostituirá, neznanega pisca, na žalost1 .Ko pride poštenjak v aparat sredi stavka konča.)	take mašine, se ne bo z nobeni-
mi zakletvami obdržal na poti poštenja. Moraš ali z mašino po njenih tokih ,ali pa ji dati slovo. Spremeni te v svoj delec in te nažene. Delaš z njo z močjo, ki te goni, kakor goni elektrika kolesa v kovinasti mašini.
V nedeljo 26. januarja bo vprizorjena v dvorani ČSPS. ta Drugega dne svo- živ,Jenja si je pod težo nepri- Upton Sinclairjeva drama, ki
Karel H. Beranek preminul
V pondeljek 13. januarja je v Chicagu preminul dolgoletni
^__________________________ češko-ameriški delavski vodi-
pogleda tretjo stran, ali se ni novine (Slovenije) inž Sernec'^-* Karel H- Beranek. Nit kje zgodila kaka'"krvava tra- v Ljubljani. Drugega dne svo- živ,jenja si je gedija". Popolnoma prezre no- jega banovanja je izdal ukaz, ,lk* b°lezni in razočaranj pre-tico na drugi strani, da je stal s katerim se Kmetijska družba trRal siam- Bil Je pohabljen na univerzitetni^ profesor dr. Jo- za Slovenijo razpušča, za ko- *
misarja oz. upravitelja blagajne, ki ima težke milijone, pa se določa Otona Detelo. Obenem je ustanovil z ukazom no-
vanovič pred državnim sodiščem za zaščito države v Beogradu radi nekega svojega predavanja, katerega naslov se je glasil: "O duši naših kmetov v raznih pokrajinah." Popolnoma prezre notico, da je bilo več mladih fantov obsojenih pred istim sodiščem na 10, 15 let težke ječe. Dobro pa zapazi, da se vrii plesna vaja v
nogi, da je hodil z veliko težavo. Poslednje čase se je posvetil notarski in odvetniški praksi.
Pokojni Beranek je bil eden
nedeljo in ne v soboto. Torej1 starejših družb v Sloveniji, v nedeljo je plesna vaja. Le «Zadnje čase so jo hotefl kleri-zakaj ni v soboto. In s tem'kalci iztrgati iz rok demokra-vprašanjem se ukvarja dokler ¡tov in puclevcev, kar jim pa
ni uspelo. Po nastopu bana se
vo Kmetijsko družbo, kateri najaktivnejših čeških delavcev pripade imetje prejšnje Kmetijske družbe. Za vse to so člani družbe in javnost zvedeli šele en teden po izvršitvi tega ukaza. Ta kmetijska družba je zelo bofata in je ena naj-
ne izve vzroka: plesni učitelj je v soboto zadržan. Nekam drugam mora iti učit plesati.
In je miren. Zdaj je miren. Da le ve ,zakaj ni plesne vaje v soboto.
Tako sprejemajo pri nas časopisna poročila o posameznih ukrepih. Ali jih sploh ne
je to izvršilo takoj drugi dan.
Ljudje berejo to iz časopisov v kavarnah ali doma in — "jemljejo na znanje".
je imela širom dežele že vse polno predstav. Na našem odru bo sedaj prvič igrana. Vstopnice so po 75c. Dobite jih pri članih in članicah kluba, pri tajniku Petru Bemiku in v u-radu "Proletarca". — P. O.
BANOVČEVI KONCERTI
na polju socialistične agitacije. V delavskem pokretu je bil 33 let. Umrl je v 51. letu starosti. • .	Koncerti opernega pevca te-Bil je glavni urednik dnevmi-, norista Svetozarja Banovca so ka "Spravedlnost" od leta 1907 • aranžirani v sledečih naselbi-do 1917. Bil je sedaj član nje- nah:
DR. ŽIVKO TOPALOVIČ:
TAKO JE MORALO BITI
nega upravnega odbora in tajnik češke Marksistične federacije» ki se je nedavno zopet pridružila socialistični stranki.
Sodrug Beranek je bil med vojno voditelj levega krila tedaj močne in velike češke socialistične federacije. Podpiral je Lewis Engdahla, tedanjega urednika tednika "Chicago Socialist", potem pa, ko se jim ni posrečilo dobiti kontrolo nad soc. stranko, da bi jo pridružili tretji intemacionali, je Beranek pridobil veliko večino češke soc. federacije za pristop h komunistični stranki.
Ravnateljstva in nadzorstva Okrožnih uradov za zavarovanje delavcev v državi so pove-opazijo, ali pa jih "sprejmejo čini razpuščena ter določeni na znanje". Mirno. Hladno, komisarji. V ljubljanskem o-Tako nekateri. Vsi niso ta- krožnem uradu je imenovan za ki. Nekateri gledajo in vidijo komisarja Miha Krek.
v kaki mali notici v časopisu Za pregled knjižnice ljub- ko pa so Beranek in drugi vo-mnogo več kot je napisanega, ljanske Delavske zbornice je ditelji čeških delavcev spozna-Za črke sežejo in vidijo. V te bil določen komisar dr. Puntar,, ij da bodo morali v kom ljudi lahko verujemo. Ti žive. ki je študiral Prešerna, zdaj pa stranki poslušati samo povelja
To so ljudje, ki se dvakrat ro- naj v tej knjižnici preštudira, jn delati po navodilih, če se __ „___________________
de: prvič, ko se izvijejo iz ma- katere knjige so nevarne, ka- jim zde pravilna.ali ne, ao od- cev, da je mogel ugoditi že-terinega telesa, drugič, ko se tere so dvomljive in katere so »topili, svoji skupini pa so dali ljam onih, ki ga hočejo čuti na izvijejo iz lažnivega sveta meš- neoporočne bodisi s politične- ime "Marksistična federacija", koncertih. Ako ga v vaši tia-čanakega časopisja in spozna- ga, bodisi z moralnega stališ- "Spravedlnost" je ostala pod selbini še ni bilo. se dogovorijo, Tcako teče ura zarodov* o ča. Knjižnico so za teden dni n*eno kontrolo. Tisti češki so- te z njim čimprej.
Pitt4>urgh, Pa., v soboto 18. januarja v Slovenskem domu.
Claridge, Pa., v nedeljo 26. januarja.
Moon Run, Pa., v nedeljo 2. februarja.
Cleveland-Nowburg ,0.f v nedeljo 23. februarja.
Chicago, III., v nedeljo 18. maja Orchestra Hall.
Milwaukee, Wis., v nedeljo 25. maja.
Calumet, Mich., v pondeljek 2. junija koncert v Opera House.
Naselbine, ki žele imeti koncerte, naj pošljejo svoje dopise v svrho dogovora na Sveto-zar Banovec, 442 National Ave., Milwaukee, Wis.
G. Banovec je dobil podaljšanje potnega lista za 6 mese-
K polomu na ameriških borzah.
Dr. 2ivko Topalovič je novembra pro&lo leto napisal za jugoslovanski delavski tisk Članek o polomu na ameriških borzah ki ga radi njegove zanimivosti in dobrega pregleda situacije tu pripbčujemo v prevodu našega ljubljanskega dopisnika. Polom borze je sicer te "pozabljen", a maček ie dolgo ostane. Iz tega članka je tudi jaeno razvidno, da industrija ne pride v posest delavcev potom delnic. Ameriška delniftka družba nima nič skupnega z delavskim zadružnim principom. Zadnji polomi na borzi so to znova potrdili. Članek se glasi:
S škodoželjnim zadovojstvom opazujejo evropski konkurenti silni polom na am/eriških borzah. Več sto bogatih borzijancev že je splavalo kot pobite ribe na površje vode po strašnih detonacijah. 2e 15 dni prihaja grom za gromom, eden močnejši od drugega. Že so začeli padati za posamezniki tudi močni finančni zavodi, a milijoni majhnih lastnikov akcij se v paničnem strahu prerivajo, da bi prodali delnice in rešili vsaj nekaj od svojega vloženega denarja. Panika ni zavladala samo po Ameriki, marveč tudi izven njenih obal.
A tako je moralo ibiti!
Zaman je spretnost in zaman vsi napori onih velikih bankirjev, ki so prihajali s tako prevzetnostjo v Evropo dajat nasvetov o ozdravljenju naših finančnih razmer. Oni so povsem brez moči pred nezaslišno paniko, ki je objela milijone ljudi.
Kaj je vzrok temu stanju?
Kako to, da je prišlo vse to prav sredi največjega razcvita ameriške industrije, ko po naredbi vlade prirejajo zahvalnice bogu za sijajne žetve in ogromne dohodke od industrijskega dela? Kriza je prišla baš radi sigurnega zaupanja in prepričanosti v večnost blagostanja. Že celo desetletje se nahaja Severna Amerika v silnem razmahu, v silni prosperiteti. Država, velika kot Evropa, preskrbljena skoroda z Vsemi sirovinami in o-gromnimi količinami hrane. Številno prebivalstvo, a vendar daleč od tega, da bi bila država preveč naseljena. Tehnika na višku svojega razvoja. Tri četrtine svetovnega zlata je bilo prenešenega med vojno v Ameriko. Organizacijsko je bila izvršena silna koncentracija (osredotočenje) bogastva. Velika industrija povsem organizirana pod vodstvom močnih kartelov. Bankirstvo prav tako skoz in skoz dobro zvezano med sabo in zvezano na aktivnost industrije, na prodajo na kredit celo za poslednjega državljana Amerike in na organizirano in premišljeno osvajanje tujih tržišč.
Delavske množice
z relativno dobro stabiliziranim položajem in z znatno višjimi mezdami kot v Evropi. In dočim prohibitivno visoke zaščitne carine izključujejo dostop konkurenčnega evropskega blaga, ščiti visoke delavske mezde prepoved priseljevanja delavcev in drugih delov sveta. Notranje konzumno tržišče je zmožno dati sigurno podlago za delo in razvoj velike .domače industrije, nakupičeni kapital pa omogoča nova svetovna tržišča.
V takem stanju je res moralo zavladati splošno zaupanje v bodočnost, zlasti še ker je bila onstran oceana Evropa vsa sprta in izmučena radi vojne in Azija, ki vzdihuje še v fevdalnem in kolonijalnem jarmu. Delnice industrijskih podjetij so dajale čim dalje večjo rento njihovim lastnikom. Tako jim je naravno rastel kurz, ona vsota denarja, po kateri so jih na borzi kupovali. Radi tega so začeli na borzi trajno špekulirati s haus-seom (hosom), s porastom vrednosti delnic. Brzo se je razvil velik posel s to špekulacijo s hosom. Denarja je bilo vedno več v širokih vrstah ameriškega mestnega prebivalstva, pri delavcih in nameščencih z visokimi mezdami. S tem se je odprl za špekulante sijajen posel, da z brezobzirno reklamo pritegnejo to malo ljudstvo h kupovanju delnic industrijskih podjetij. V želji, da obdrže visoko kurz svojih delnic, so mnoga industrijska podjetja — med njimi tudi Ford — zahtevala od svojih delavcev in nameščencev, da kupijo del njihovih delnic na borzi. Tako je že leta ves svet vlagal silne milijarde dolarjev v kupovanje delnic in njihov kurz je stalno rastel. Kupovanje delnic na borzah je postalo za špekulante tako dobičkanosen posel, da so angažirali ogromne kapitale, da si nakupijo čim prej delnice in da na te kapitale plačujejo horendne obresti. Centralni finančni instituti v Severni Ameriki so s strahom opazovali, kako se vlagajo milijarde v ta rizični, uprav kockarski posel. Pa so začeli onrnevati kredit špekulantom in špe-kulativni bankam, a za tako zvani dnevni,
btzo por.....ani kredit so določili znatno višje
obresti. \ furi^e špekulacije ni bilo mpgoče ukrotiti Ko* pa so potrošili zanjo že deset in deset m t' ^d dolariev in če se je je udeleževala milijonska narodna masa. Ko so pričeli borzijanr1** špeHilanti plačevati po 15% obresti in W za kratkoročni kredit, so pričele prtovaM Iz Ixmdona in Pariza velike vsote de-arja v Npw York, da bi zadovoljile one kredi'e špekulantom, ki jih ameriške banke nfco ho*ele odobriti. A množica je bila nep-eVano uspaval, da je bila prepričana.' d* mor^io delnice kvečjemu rasti v svoji vrr^nosti. nikdar pa ne pasti in da jih je treba	več in čim prej pokupiti.
(Konec prihodnjič.)
TM M
Joško Oven:
ZA SOLNCEM
RAZLIKA MED ZADRUŽNIM IN PRIVATNIM
OSKRBOVANJEM ŽIVIL
(Nadaljevanje.)
Reka, ki bi pod Jugoslavijo nacionalno znana ženska, se darelskem in pozneje Švica so
sijajno proapevala, pod Italijo Italijani niso upali preveč ro-hira. Mal otočič v jugoslovan- goviliti. Iskali so Še en čas in skem zaledju. Blazni italijan- jo s praznim vozom odrinili ski nacionalizem, ki mu prili- nazaj, va olja imperializem, je zabil	Na povratku.
tu zagozdo, ki nima smisla, ki Zvečer smo se odpeljali iz odnošaje le poostruje in ško- malega kolodvora v Karlovec duje gospodarskemu razvoju in od tam po naši "Dolenjski mesta in zaledja. Ogledala sva progi" v Ljubljano. Vozili smo kar sva v eni uri mogla, potem se ponoči, torej nevera veliko zopet ceremonija s potnimi povedati o tej vožnji. Vem
samo to, da v Jugoslaviji potniki, ki potujejo ponoči kupijo drugi razred, ki je navadno na velikih glavnih progah tako natlačen, da nimr.š prav nobenih ugodnosti. , Šele od Kar-
dovoljenji, in ko te končno zapišejo v velike bukve te milostno puste nazaj.
Na Trsa tu.
Sušak ima lepo ozadje hrvatskega primorja; po njegovih strmih hribih se nahaja dovolj starih gradov in razvalin. Eden najznamenitejših v okolici je gotovo Frankopanov grad na Trsatu. Na Trsatu je tudi sloveča božja pot, kamor je, in še sedaj roma precej naših ljudi. Grad, ali bolje razvaline se nahajajo takoj zraven mesta in je danes spremenjen v nekak muzej. Grad je lastnina grofov Nugent, katerih zadnja živeča potomka Ana Nugent še živi tam nekje v o-kolici.
Proti mali vstopnini te
sto čez Kras v Ljubljano, mo raš čez ceio Pnmorje v Cagieb in od tam v Ljubljano. Pravili so, da namerava država delati novo progo, ki bi se odcepila v Kočevju in vezala notranjost s Sušakom, kar bi skrajšalo vožnjo za najmanj sedem ur. Upam, da se ta načrt izvrši.
Zopet v Ljubljani. Spet smo
jedli gulaš pod kakšno staro
. ..	, . i lipo, samo ljubljansko pivo ne
spremlja vodnik v visok graj- doseKa kvalitete piva, ki ga
«ki stolp, s katerega imaš kra- ^ v Zagrebu aFPSSrajevu. sen razgled po vsem primorju. — Vodnik je nam razkladal zgodovino Frankopanov in gradu. Razkazal nam je globoke luknje in tunele, zatem staro zi-dovje, ki baje datira izza rimskih časov. Ječ in globokih prepadov, kamor so metali obsojence, je bilo dovolj v tem gradu. Vodnik nam je tudi pokazal muzej, kjer je spravljenih precej lepih reči. Veliko so pa odnesli Italijani za časa D'Anunnzi»»ve okupacije Reke. Možiček je nam pokazal dva velikanska krilata beneška leva, ki sta prislonjena k zidu spodaj na dvorišču. Za časa italijanske okupacije Reke in okolice je poet in veliki rokov-njač D'Anunnzio pokradel vse na kar je mogel položiti roke. Tudi o teh dveh le^vih je ¿Vedel. Nekega jutra jo prima-hajo Italijani z velikim" tovornim vozom in konji,«da jih v imenu Italije zaplenijo. Grofica Nugent je pa slučajno za njihovo namero že prejšnji dan zvedela in jih je dala na dvo-
alpske dežele, z lepimi doli nami, polji in gorovjem. Stali smo pri oknu in gledali na krasno scenerijo, ki se odvija pred tvojimi očmi, ko se vzpenja vlak po strmi Tyrski progi. Mislil sem na Dalmacijo, na njeno divjo golo lepoto z višnjevim morjem in jo primerjal z zelenjem, rodovitimi dolinami, gorovjem in gozdi. Dve lepoti, popolnoma neenaki, ena lepša kot druga, vsaka na svoj način. Na mali postaji stojimo. Gledam skozi okno. Natakarica, katerih je polno na peronu, se zgovorja z dvema mo-lovca naprej sem se komodi.o škima, ali ne morejo se razu-zleknil in zaspal,	meti. Polno je ljudi okrog, ki
Vožnja je počasna in zelo bi mend» radi tolmačili. Sto-dolga — tudi reauitat neum- Pim bližje, in kaj je -bilo? nih mirovnih pogadb. Name- Dva hrvatoka izseljenca na po-
tu v Argentinijo sta popila vsak vrček pive in sedaj skušata plačati natakarici z ar-gentinjskim pesetom. Stopim bližje in vprašam dekleta kaj se prepirajo. "Hm," pravi, "jaz tega denarja ne poznam in imam strogo naročeno sprejemati samo avstrijskega, in Če ni drugače jugoslovanske di-
Pred mano leži revija "The Co-operation". Ko jo prebiram, opazim članek izpod peresa J. P. Warbase-a, predsednika Zadružnega gibanja v A-meriki ter svetovno znanega boritelja na zadružnem polju. Ker je članek jako interesan-ten ga hočem po možnosti prevesti za slovenske delavce, ki so naklonjeni konzumu.
Zdravstveni urad mesta New York je izdal poročilo v svojem "Weekly Bulletinu", pov-darjajoč, kako ta urad skrbi za publiko, da ne dobi spridene hrane, ki jo prodajajo brezvestni trgovci. Sleherni, ki jé
Piše Frank Hayny, Cleveland, Ohio
vse gladko naprej, in je zopet	ker slabo mleko sploh ne pride
čas, ko se pere korupcija pred	na trg. Pri Bazelski zadružni
sodnijami. Moje prepričanje	organizaciji delavec izgubi
je, da v tako zvani mirni dobi	službo, ako pusti da gre kaj
je storjenega več škandala, le	pokvarjenega mleka ali mleko
da Se ga spretno zakriva in ga	od bolnega živinčeta na trg.
ljudje ne zvedo, in v tej "mir-	V New Yorku pa zgubi službo,
ni" dobi fantje delajo denar,	ako ne pusti spridenega v pro-
Cud no bi bilo, ako ne bi moglo	met. Kavno tako imajo za-
nekaj od 8,787,997 funtov za-	družno organizacijo v Hambur-
vrženega, sprijenega blaga na-	gu, Nemčija, ki šteje okoli
.zaj na trg. Ljudje so ga poku-	150,000 članov in oskrbuje po-
delavskega razreda po celem svetu. Ako je delavec gospodarsko na dobrem stališču, preide prej ali slej tudi politična moč pod njegovo kontrolo.
Poglejmo v Anglijo, ki je zibelka zadružnega gibanja. Tam so danes delavci sila, s katero nasprotniki morajo računati. Ako bi ne imeli svojih gospodarskih institucij na zdravi podlagi, bi nikakor ne prišli tako v upoštev.
Tukaj v Clevelandu že obstoji več zadružnih podjetij, med temi tudi Slovenska delavska zadružna zveza, ki ima tri trgovine, tako da ima vsakdo, ki se zanima za zboljšanje delavskega položaja priliko postati delničar in konzu-
pili v veri, da je dobro, in si z lovico tega mesta s hrano in ment v svoji lastni trgovini ter
It 1 I	I/ «m Ml I ( f4/>li%#l A» Z	_ J____,1_____•__•	i	I H « •	•	.	.
njim kvarili želodce in zdravje, drugimi potrebščinami. Ima Nikakor se he morem strinjati svoj kemični laboratorij, kjer z mislijo, da je vsak inšpektor se vse blago pregleda, pradno vesten in pošten v vseh sluča-jgre na trg. Lastuje svoje farjih. Ako je hrana slaba in še me. Veliko živil se pridela inšpektor slab, potem je "vse na teh farmah, vse drugo pa
doma ali v restavraciji, se po-	'n8Pe*lor slai>. Potem je "vse na teh farmah, vse drugo pa
čuti popolnoma varnega pred	dobroI>os,^dlct? »eve trpi dobe direktno od centralne
slabo hrano, ker si pač pred-	konsument- Škandali v distri- kooperative, ki razpečava bla-
..	i n i	.	.	.	hiirMii hriuio <SC* n/inni'n na »-or» irrv r» n rlnknl« ..II«_m__i____
tako pomagati delavski stvari do končne zmage.
Prebivalstvo Zedinjenih držav
stavlja, da Zdravstveni urad mesta pokonča vso sprijeno hrano, ki je na en ali drug način škodljiva zdravju. Vzemimo malo pregleda. Tekom leta je bilo uničenih po tem ura
Kot ceni,zvezni biro za eko-
du preko 4,000 tonov (8,787,- [e "P051^11* Prl razpečavanju
997 funtov) živil, 13,561 kvor- hra"e' T°r? dobltl zdravniško tov mleka in 809 kvnHnv spričevalo, da ni podvržena na-
buciji hrane se ponove na vsa- go na debelo včlanjenim za-
kega toliko časa. Kljub temu drugam. Tukaj so ljudje or-	^»'^««»i uiro za eKo-
poroča Zdravstveni urad, da ganizirani kot odjemalci in tr-	n?msk® ™ziskave imajo Zedi-
ima nad situacijo popolno kon- govci samim sebi- Torej 1 ju-'Zn™ £ 7	J 119'306'"
tn>Io kot Joahua za časa vojne <ij<\ ki razpečavajo svoje bla-	Prebivalcev.
pri JeTihu. Vsaka.oseba, ki go samim sebi, niso izkorišče-	vsFli^ni^c v
uposljena pri razpečavanju valci in v taki atmosferi ni pro-	,ma nah ^ A
štora za oderuštvo.
tov mleka in 35,809 kvortov smetane. Ta lista vsebuje meso, zelenjavo, sadje in blago v konzervah. Ta živila so uničili iz razloga, ker so bila okužena z bolezenskimi bacili ali pa
lezljivim boleznim. Seveda do
IMA NAD 10,000 SLUSA II	TEUEV.
Ali bi se med ameriškimi de- Vseučilišče v Beogradu, ki se
tukaj je vse v rejdu. Poglejmo l*\C.1 k.f^ take*H ne motflo u- je po ustanovitvi Jugoslavije pa malo naprej. Preračunano pe,Jaltl • Bomo Pustili, da zelo izpopolnilo, ima že nad
je, da obeduje v New Yorku	"as bo pest,l k*Pital povsod? 10,000 slušateljev, ali toliko,
nad 3,000,000 ljudi v 15,000	t ndruziim<> se zadružnemu gi- kakor jih je imelo dunajsko
iit^^m	vsak dan-80 pa JU> Je največja potreba pred vojno-
primešali blagu nezdrave ke-	e	lokah» kJer se servira	—-___---__
narje." Našima Hrvatoma se mikalije. Mesto New York	hrana« In P"demo do zaključ-
je zelo čudno zdelo, da ti lju- A Ji J------ -	'	ka- da zdravstveni onrani «p *	CITY A nn tiv^intr..	*
dje nočejo poznati argentinskega denarja. Plačal sem ti-
sto malo svotico, pa smo šli nazaj. Fanta sta mi pravila, da
Ud ji jg n 11%. C> O Vi* SI i 1 Lr S Q V 1 1(|| vi O
Vprašal sem ljudi glede vzro- jjma je t y z bu zame.
ifíí "\i IrrtnLriirortnc» " jg Jj|J	.	.
ka. "Ni konkurence, odgovor.
Iz Ljubljane sva odpotovala 1. avgusta. Spominjam se še danes, kako je izgledal južni kolodvor tisti dan. V Jugoslaviji ti ne kažejo veliko vojakov, to mi bo pač vsak priznal, ki je potoval tudi po kakšni drugi evropski državi. Ali na ta dan je bilo kot o mobilizaciji. Vojaki v popolni opremi z jeklenimi klobuki in z bajoneti na puškah so stali na peronu, na dohodih v kolodvor in v čakalnicah. Študiral sem kaj vraga vsa ta priprava — pa mi pride na misel, da se bi morala ta dan vršiti velika komunistična manifestacija . . . Toraj za zaščito države. Gle-
Tako je, kadar so generali na čelu vlade!
Preko jugoslovanske meje.
_____ _	Na Jesenicah smo zopet iz-
rišču zakopati. Naš vodnik, ki	vlekli naše paseporte in jo po
je star grajski uslužbenec, je	kratkem odmoru odrinili proti
nam pravil z velikim navduše-	Inomostu. Zapeljali smo se v
njem, kako so kopali celo noč	dolg tunel in ko smo prišli na
njal ves njun denar v pesete, češ da je tako najboljše. Peljali smo se skupaj do Inomo-sta, kjer sem se ustavil, fanta sta šla pa naprej proti Parizu. Opazoval sem reveža . . . Vsak z veliko culo in kovčekom, kjer sta imela spravljeno svoje posestvo, sta žalostno sedela v kotu in menda mislila o rodni vasi in o usodi, ki ju je pognala po svetu. Skoro nas vseh se je začela pot v svet na enak način. Argentinija, daljna dežela, kjer strada toliko naših ljudi, kaj imaš za ta dva reveža, sem mislil. Ko smo si segli v roke na kolodvoru v Ino-mostu, je imel mlajši vse mokre oči, kot da bi jokal. Dal
m_____ _ ________ __________ sem jima navodila na pot ter
dal sem vojake in našo mirno se poslovil z željf; da najdeta množico, ki je hodila po pero- srečo. — Upam, da sta jo do-nu — pa sem se začel smejati, bila.
in potem pokrili prostor z rudami, da se ni nič poznalo. Italijanski komandante je bil strašno hud ko ni bilo levov. Poklicali so grofico. "Nevem," je rekla, "imela sta dolge peniti pa sta jo menda sama pobrisala proti Benetkam." Ker je grofica zelo vplivna in inter-
drugo stran smo bili v avstrijski republiki. Sitnosti ni nobenih, samo državni pečat na vizo, pa jo fant odrine naprej. Vožnja je zelo lepa. Pa saj je večini vam, ki ste potovali tod skozi v ter iz Amerike, ta pot znana. Del Gorenjske in potem Koroška, Tirolsko s Pre-

WM. B. PUTZ
Cicero', te, \ Florift
L OLDE3TJ
Cvetlice in renči sa vse slučaje. 5134 W. 25TH ST.,	CICERO, ILL.
Tel: Cicero 69. Na domu Cicero 2143.
TlSKOVINE_
SLOVENSKA UNUSKA TISKARNA
ATLANTIC PRTG. & PUB. CO,
2656-58 S. Crawford Ave., Chicago, III.
T*l. Land*)« 2012
A. H. Skubfc, preds. — J. F. Koreckjr Uj.
V nali Ikbnl m tUka "ProUtar««'

V Inomostu.
V Inomostu sva ostala pol-drug dan. Nisva imela ravno srečo. Deževalo je oba dni. Prenočišče sva komaj dobila— bilo je namreč sredi turistske sezone in hoteli so bili napolnjeni. Končno sva vendar našla čeden hotel z izvrstno kuhinjo, kar je na potu največ vredno.
Innsbruck, ali po naše Ino-most, je lepo alpsko mesto z lego kot je le malo mest v Evropi. Skoro okrog in okrog ga obdaja s snegom pokrito visoko gorovje, skozi pa teče reka Inna, katera daje mestu ime. Inomost je staro mesto ter ima dovolj srednjeveških ulic in hiš. Ze za časa Rimljanov so bila tu selišča, dokaz iz-kopnine v Wilton-u, predmestju Inoraosta. Leta 1233. je že dobil mestne pravice in par let pozneje je prešel v last goriških grofov, leta 1363 pa Hab-sburžanom.
Inomost je danes središče alpinskih turistov. Povsod slišiš angleško. Ko sva bila z ženo v muzejih in pozneje v Hof-kirche, sva videla več Ameri-kancev kot domačinov. Pa saj od tega mesto v večini živi.
Znamenitosti je tu dovolj. Imaš zlato streho, katero je dal pozlatiti Friderik s praznim žepom. Pravijo, da ga je stalo trideset tisoč cekinov in zraven mu je ostalo pa še ime. Posebno se mi je dopadel historični muzej, ki ima lepe zbirke iz zgodovinske Tirolske. Tudi' dvor sem si ogledal s Hofkirche, kjer je pokopan Andrej Hofer.
(Dalje prihodnjič.)
kot tudi druga mesta, uposlu-1 ka' da Nravstveni organi ne je celo armado inšpektorjev, morejo tu1dl najboljši volji
ki so vsak čas na razpolago, da	nadziratl- B,a^ kl J®
pregledajo in uničijo vsako PnPelJano v™sta in razpeča-hrano, ki je nevarna zdravju ?^ raz.P^ano	profit
naroda. Toda ravno pred le- ^^ V int^ ZdrBVJa tom je prišel v javnost škan- ^ 8 .^f1*?1 f dal, da so se dali ti čuvaji ZJ\	"^i™
zdravja podkupiti od posamez-	hl{\° ,Jlh Vja"
nih trgovcev, da so potem sme-< Z^ 3 "V f™* li sprideno blago podajati za Čm tak°J IznaJdeJ° Pota v var-dobro. Situacija je postala tako akutna, da so morali nastaviti posebne "inšpektorje", ki naj pazijo na "inšpektorje", da se ne bodo dali podkupiti. Seveda so ti ravno tako vzeli do-
SEJA DELNIČARJEV SLOVENSKEGA NAROD. DOMA, Mill WAUKEGAN, ILL.
nost in-nadaljujejo s špekulacijami. Dejstvo je da profitarstvo rodi veliko bolezni. Velevaž-no je tudi, da stane ogromne 6vote denarja. Stroški z inšpektorji, postavami, sodnijami,
ber denar, da *e je potem sme-	ječan\proti iz?
lo razpečavati slabo blaKo. Po ! ko"Wevalcem niso mi manjši
kot je oglaševanje, ki ga seve-
informacijah, ki smo jih spre- ^ je ogiasevanje K jeli od Zdravstvenega urada, P"bl,'*al pl*°*''ia 8e.J1 pr°-je "vse dobro in v redu". Kar nekaj\'"r šk,oduJe n->enem« se mene tiče, ne verujem, da zdr»vJu: to 8« dogaja po vseh
bi bilo "vse dobro". V našem me.st.,h; kJ.er,lma kontrolo privatni kapital.
političnem življenju imamo dve perijod^. Pojavi se čas, ko gre
Priredbe klubov J* S. Z. In drugih soc. organizacij
JANUAR.
CH1CAGO, —V nedeljo 26. januarja vprizori klub it. 1 Upton Sinclairjevo dramo "Tha Machine" r dvorani ČSPS.
FEBRUAR.
COLLlNWOOD, O. — Vasica in pradstava kluba it. 49 JSZ. ▼ nedeljo 2. februarje v Slov. del. domu.
CLEVELAND, O. — CankarjeTo igro "Za narodov blagor" vprizori klub it. 27 JSZ. v nedeljo 3. februarja v Slov. oar. domu. Po predstavi veaellca.
CONEMAUCHFRANKLIN PA.— Pustna veselica kluba it. 5 JSZ. v •oboto večer IS. feb. e Isobraifval nem domu na Franklinu.
MAREC.
STRABANE, PA — Pleana veae-lica kluba H. 111 JSZ. v «oboto ve-¿er 1. marca v dvorani dr. it. 138 SNPJ.
BARBERTON, O. — Maikaradna veeelica kluba it. 232 JSZ. na Puat-ni večer 4. marca.
CHICAGO. ILI--Predstava dram-
■kega odaeka it. 1 v nedeljo 30. marca v dvorani ČSPS.
APRIL.
CHICAGO. ILI__Koncert "Save"
v nedeljo 27. aprila v dvorani ČSPS.
DETROIT, MICH. — Prvomajaka •lavnost kluba it. 114 JSZ. v soboto večer 26. aprila v Hrvatskem domu na Kirbjr Ave.
PINEY FORK, O — Zborovanje vsho<lnoobijake Konference JSZ. v nedeljo 27. aprila.
MAJ.
CHICAGO, ILL. — Dne 1. maja majska slavnost kluba it. 1 v dvora-ni SNPJ.
OSMI REDNI ZBOR J. S. Z. dne 30.—31. maja ter 1. junija v mestu ki ga članstvo določi meseca januarja s sploinkn glasovanjem.
(Tajnike klubov prosimo, da nam sporoča datume svojih priredb, da jib «vrstimo v ta «osnem.)
Vzemimo pa okraj, kjer ljudje skozi svojo nepolitično organizacijo vodijo trgovine na zadružni podlagi. Tukaj se pa slika menja.
Kjer ni prostora za prof it posameznika, tam tudi ni zdravju nevarnih špekulacij. In ker ni profita,. je v tem ozi-ru konec kriminalnosti. Kjer še blago razpečava za profit, tam so cene visoke in nevarnost zdravju velika. Zadružno podjetje v Bazlu servira več kot polovico prebivalcem tega lepega švicarskega mesta mleko. Organizacija lastuje svoje črede, svoje pašnike ter razvažp produkte, prirejene v svoji mlekarni, v svojih vozoV'fl(."Se-ve tdkaj ni treba inšpektorja,
ODBOR DRUŠTVA SLOVENSKI NARODNI DOM WAUKEGAN, ILL., VLJUDNO VABI VSE DELNIČARJE NA REDNO SEJO, KI SE BO VRŠILA V NEDELJO 19. JANUARJA 1930, OB 2. POPOLDNE. PREDLOŽENI BODO RAČUNI IN POROČILO ZA L. 1929 IN NOVO IZVOLJENI URADNIKI ZA TEKOČE LETO BODO PREVZELI SVOJE URADE.
RUDOLF SKALA, TAJNIK. *
KAJ JE
NAPETOST?
poznajo vrednost in dofcre učinke cascare in dru^h zdravilnih zelišč, Izvrstnega malta in kalifornijskega rdečega vina. Vse to vsebuje Tri-nerjevo grenko vino.
Nad 40 le< Že žanje slavo Tri-nerjevo grenko vino kot najzanesljivejše zdravilno sredstvo za želodec. Čitajte eno od stoterih pisem prejetih dnevno: "Cleveland, O., 7. nov. 1929.—Spoznal sem, da je Trinerjcvo grenko vino res to kar mu pripisujete. Pomagalo mi je na akutni neprebavnosti. Moj želodec sedaj perfektno deluje, nobenih dviganj po jedi. Priporočam ga vsem, ki imajo želodčne nerednosti. Marjorie Miller."
Poskusite ga še danes! Dobi se v vseh lekarnah.
Napetost je nepravilno, delovanje prebavnih organov, izvirajoče iz formiranja toksinov v črevih. Posledica je glavobol, oslabelost, omotica, zguba spanca, nervoznoet in izguba apetita.
Mnogi specialisti dijet priporočajo Trinerjevo grenko vino, ker
i
TRINERS
BITTER WINE
prosto
Poskusna steklenica
PiiiU na Jos. Triner Company,! 1333 So. Ashland Ave., Chicago,| 111. sa brezplačni vzorec.
Ime ......................................
Naslov .................................
Mesto ......................Dršava
VASI SINOVI IN HČERE
NAJ POSTANEJO
ČLANI NAŠEGA BOŽIČNEGA KLUBA
Mala vsotica vložena vtak teden vas reši skrbi kako nabaviti božična darila.
Prijetno je dobiti denar tedaj, ko SE ga najbolj POTREBUJE.
odloČite se sami, koliko hočete vlagati
vsak teden.
• *
KASPAR AMERICAN STATE BANK
1900 BLUE ISLAND AVE.,	CHICAGO, ILL.
OTTO KASPAR, predsednik.
ANGELO CERKVENIK:
DAJ NAM DANES NAS VSAKDANJI KRUH
Socialna povoat.
(Ponatis is knjige "Cankarjev« druibe".)
I.
Vlak se je vzpenjal, sopihajoč kakor utrujena žival, po svoji vijugasti poti skozi ostro začrtane soteske, mimo bobnajočo reke, ob strminah, ki so kakor pravljična brezna odpirale žrela brezdanjih globin, ob obronkih visokih gora, ki so se kakor ostrina meča sekale v temnomodro nebo, posejano z milijoni lesketajočih se zvezda. <
Na zavori poslednjega vdza je sedel zavi-rač.
Vsaka minuta mu je bila dolga ura, vsaka ura temna večnost, ki jo je do kosti segajoč mraz podaljševal do neznosnega brezkončja.
Zavijal se je v kožuh, roke je grel na vročem dihu svojih pljuč.
Skozi kojo je vlekel oster veter, čeprav so bila vrata obita z žakljevino. Mraz je našel pot, da se je prikradel k samevajočemu zaviraču in mu motil misli in čustva, ki so se grela v toplem domu, ob skrbni ženi, ob kodrolasem dečku . . .
Žena?
Kdaj bo Marta njegova žena?
Kmalu, kmalu |
Saj je stopil odločno za dobršen korak naprej. Denar, ki ga je bil podedoval po očetu, je imel do danes v majhni zadružni hranilnici. Kapital mu je nesel petodstotne obresti. H glavnici je že sedmo leto pripisoval prihranke, ki si jih je odtrgal od ust.
Triinpetdheset tisočakov!
Ogromna vsota!
Zameglilo se mu je, ko je pomislil na petdeset leto zloženih, skoraj novih bankovcev. Tam spodaj pod Cvetnim gričem si je kupil že davno med bori in smrekami samoten kotiček, kjer si bo nekoč — o, saj do tedaj ni več tako daleč! — zgradil lično hišico, okrog hiše pa si bo uredil vrt, zasadil jabolke, hruške, marelice, pred hišo nagelje, vrtnice, zeleno trato . . .
Tedaj bo vzel Marto .
Mati bo!
Mati? Zazeblo ga je ob pomisli na to. Prezgodaj je prišlo, mnogo prezgodaj! Premalo si je prihranil. Marta naj bi še dve leti hodila v tovarno, vsaj dve leti še! Mnogo ni zaslužila, a nekaj je le bilo.
Zdaj pa jo bo moral prej poročiti, nego je bil določil, kajti doma bi jo vrgli iz hiše.
Neumnost! Otrok je pač otrok in kdor ume vsaj za silo misliti, mora doumeti, da ni to nič slabega! Koliko deklet živi grdo in umazano življenje, koliko se jih prodaja skrito ali očito, koliko jih je, ki se brezskrb-
ra se je pognala naprej v Bog ve kateri kilometer svoje dolge in naporne poti . . .
Martin je stal ob vlaku, ki se je počasi vlekel, in gledal, kdaj bo pritekel mimo njegov voz.
—	Zdaj, zdaj!
Zagnal se je proti vozu in se hotel ujeti za železen držaj ob stopnicah. Premrzli prsti so se razklenili, noga mu je zdrsnila na stopnici, ki je bila prekrita z zmrznjenim, že strjenim in shojenim snegom.
Zvrnil se je in padel med oba voza.
Kolo mu je prerezalo nogi pod kolenom, na glavi mu je zazijala široka in globoka rana.
Vlak pa se je mirno in enakomerno vzpenjal po svoji železni poti, drdral je skozi predore in brazgotine, zarezane v prsa zemlje, v skale, drdral je preko vseh ovir, preko trupel .. .
Samevajočemu zaviraču ni bilo več dolgočasno, nasmehnil se mu je pokoj . . . Topla kri je postala mrzel led.
Tam daleč v temnem predmestju pa je Marta božala s svojo mislijo svojega fanta in je mislila na kodrolasega dečka, ki bo prišel, zajokal, objel mamo z drobnimi ročkami in zaklical:
—	Mama!
Ko se je zjutraj prebudila in je pri aosedu na toplomeru kazalo 25 st. C. pod ničlo, je vzdih nila:
—	Ubogi Martin!
RESNIM IN PAMETNIM
V PRESOJO IN ZABAVO
Filozof Andre] v senci velikanov
h.
Marte niso domači nikdar posebno ljubili. Že kot majhna deklica je morala r.uogo več trpeti, nego njena sestra in brat. Oče ji ni nikdar privoščil dobre besedo, mati je ni marala. Pogostokrat se je uprla, v njej je vzplamtel gnev, ki je očetovo negodovanje le še povečeval .. .
Vse njeno življenje od prvih hipov zavesti je bilo muka in trpljenje.
Martin je bil ža davno pokopan, ko so doma zvedeli, da bo Marta dobila dete. Dnevi, ki so prihajali, so bili iz dneva v dan hujše in neznosnejše peklo. Oče je ni niti pogledal več; čutila je, da se v njem dviga srd že ob sami zavesti, da mora živeti v njeni bližini. M*iti ni več mnogo govorila; izogibala se ji je, vendar pa je pogostoma izbruhnila iz nje kopica grenkih besed:
— Vlačuga! Ničvredr.ica! Lepo sramoto si nakopala pošteni kr~čana*i družim 1
Marta se ni več branila. Po Martinovi
no udajo strastem in nenravnim užitkom — smrti je postala apatična za vse, kar se je
pa so kljub vsemu časčene, so velike gospodične in gospe, ki jim sredi ceste poljubljajo odličniki orokavičene roke, so mnogokdaj zastopnice javne nravnosti in menijo, da jim nič bolje ne pristoji, nego zgražati se nad po-kvarjenkami, ki so po naključju imele smolo .. .
—	Neumnost, je ponovil.
Vendar pa se ni mogel niti sam otresti nekega neprijetnega občutka ob misli, da bi Marta mogla roditi — nezakonskega otroka.
—	Poročiti se morava. Čimpreje!
Žal mu je bilo, da se je bil tako spozabil. A kaj more zato, ko ga je bilo vsega tako . nepričakovano prevzelo ! Običajna zgodba!
K polnočnici sta šla. Spremljal jo je do doma in stopil ž njo v vežo. Povabila ga je v kuhinjo na čaj. V čaj sta si nalila ruma. Kako ga je gledala s tistimi žalostnimi, modrimi očmi!
Pozneje je jokala.
Osem dni se je skrivala pred njim ; bilo jo je sram.
Potolažil jo je :	•
—	Če bo kaj, Marta, pa se bova takoj ■ vzela.
; —Seveda, je rekla.	*
—	Nič ne pomaga ! Te sramote ji ne smem [napraviti!
Kako prijetno naključje! Marta je čitala v nekem dnevniku, da plačuje Triglavska | banka osemodstotne obresti za vloge na polletno odpoved.
—	Martin, poglej, računaj ! Petdeset tisoč dinarjev nama bo neslo na leto štiri tisoč dinarjev, tisoč petsto več, nego v Zadružni delavski hranilnici. Nesiva v Tfiglavsko!
In Martin se je res omočil. Kaj pa more zgubiti? Triglavska banka je solidno podjetje, ima več tovarn, mnogo hiš, trgovskih podjetij, ogromno glavnico samih vlog, kra-1 sno poslovno palačo. Zakaj ne bi nesel?
Sklenila sta, da se bosta prve dni junija poročila. Nekaj časa bo še delala v tovarni, mogoče tudi pozneje po porodu, če bo le šlo. Čimprej si prihranita tisto določeno vsoto, tem prej bosta imela svojo lastno hišo.
Davi je nesel v banko triinpetdeset tisočakov. Knjižico je shranila Marta. Vlak je drdral, drdral . . . Martin je poslušal ropotanje koles in sopihanje težke gorske lokomotive. Močan sunek je kakor sekira presekal zaviračevo premišljevanje , . . Vlak je obstal.
Martin je urno skočil iz koje in hitel v restavracijo, da bi si ogrel roke in noge. Naročil si je skodelico čaja. Komaj si je zmočil premrzle ustnice, pa je že prerezal zrak oster žvižg piščalke.
—	Odhod !
—	Martin, požuri se !
Lokomotiva je zatulila, odbijači so zaropotali, vlak je zaškripal, vsa dolga garnitu-
okrog nje godilo. Včasih s! je takt- zaželela miru, pokoja nekje daleč od ljudi, da bi zaspala In se nikdar več ne prebudila. Le sem-tertja se je zbudila u teike apatije in tedaj je — zaplakala.
Hodila je v tovarno na delo. ki je bilo enakomerno in dolgočasno. Ves dan, od osmih zjutraj do osmih zvečer je zvijala robove na pločevinastih ploščicah za škatle, ves dan od zjutraj do noči, od tedna do tedna, iz meseca v mesec.
—	Kako strašno, je vzdihnila. Nikdar se ne bo končalo to nepopisno neznosno suženjstvo! Vedno le robove zvijati na pokrovih škatelj I Oči, prsti, vse mišice, vse telesne sile — vse je osredotočeno skoraj vse življenje samo na teh ubožmh lobovih! In to naj bo tisto tako čudovito urejeno življenje, to naj bo tista sladkost dela, o kateri toliko govoričijo in pisarijo Vsi, ki sami niso še nikdar poskušali delati.
—	Deset ur na dan i.i Še več! Vse življenje, vse to dolgo, mučno življenje! Za kruh, samo za kruh . .. Zvečer pa zopet do,na! Peri, šivaj, pomivaj, rioaj, likaj! Delo, večno delo, brez koncaf
—	Ali je v vsem tem kakšen zmioel?
—- Je! Saj se tudi zemlja vrti že toliko milijonov let, vedno sc enako in enakomerno vrti . . .
Naposled bi vse to prenesla, a doma so jo trpinčili. Bila je vlačuga, ki je delala hiši sramoto, ki se je mogel vsakdo ob njo obregniti.
Oče je bil medtem zavohal, da ima Marta denar. Vse v niši se je spremenilo, kakor da je kdo mignil! Nihče je ni več zmerjal, kar čez noč so spoznali, da so ji delali 1 rivico, vsi; oče, mati, brat in sestra.
Marta je spremembo kmalu začutila in ni minilo dolgo, pa ji je bilo jasno, zakaj so ji jeli posvečati tolikšno pozornost.
—	Marta, jo je nagovoril oče, kaj misliš, ali nam ne bi kazalo zgraditi majhno bajto? Svet imaš, na tvoje ime je zapisan! Sposodili bi si primerno vsoto denarja in bi se izselili iz te umazane bajte.
—	Oče, svet vam rada darujem! Ne verujem pa, da bi vam kdo hotel kar tako na slepo posoditi denar. Posoditi na nič?
—	Saj imaš ti prihranjenega nekaj denarja.
—	Imam.
—	No, in?
—	Otroka bom imela.
—	Saj si vendar pri nas, doma! Vsi bomo skrbeli zate in za otroka.
—	Prihranki so Martinovi, niso moji! Ko bo njegov otrok dorastel, bo rabil.
Saj bo tudi hiša otrokova; bomo zapisali kar na njegovo in na moje ime. Ali nam ne zaupaš? Svojemu očetu ne veruješ? (Dalje prihodnjič.)
Zelo dolgočasno bi bilo na svetu, če ne bi bilo za spremembo včasi tudi malo "kavsanja Med Slovenci v Ameriki je prišlo že nekako iz mode. "To ne bo šlo," so rekli meteoritii pokojnega cementnega bloka "Andrej, list bomo ustanovili, in ti boš naš urednik." Andreju se je dobro zdelo. Samo da bo urednik. Konvencija SNPJ. mu ni hotela poveriti te časti, toda narod, ki gleda in vidi, je spoznal genija, misleca, filozofa, narodnega borca in tako dalje, zložil je v veseli in ne-veseli družbi denar, pa so prišle na svitlo nove cajtenge. Že nad tri mesece se širi svoboda inc po prostrani deželi. Pa ne samo svoboda, nego tudi kulturni obzor, v katerem je natančno zabeležena vsaka kulturna prireditev, npr., kdaj je imelo to ali ono društvo plesno zabavo—kajti ples je kultura, pa bar-room, in harmonika, in petje v dimu in vrišču.
Ta veseli preokret na pot kulture je Andrejeva zasluga. Svet pa je zloben, rad obreku-je, blati, in Andreju je hudo. Tako grd, nehvaležen svet! Posebno socialisti so zlobni. Mar niso socialisti napadli tudi velikega Ivana Cankarja? Mar nista kar dve nasprotni strani padali po angleškem Carlylu? Tako vprašuje Andrej, in si misli: Velik sem, kajcor je bil velik Ivan Cankar, pa tolčejo po meni.
Domišljavost je zelo, zelo nevarna bolezen. Je težko ozdravljiva. 6e si kdo domišlja, da je zrastel tako visoko nad drugimi, da je kakor Triglav, ali pa Pike's peak, tedaj je to ž'e zelo opasen stadij bolezni, ki koncem konca vse-ej škoduje bolniku.
"Proletarec" opravlja Andreja, da piše kraljevaško, in da podpira "farje". Razjokal se je, in pravi; Pa tudi katoliška plat tolče po meni. Le dajte! Saj so tudi Ivana Cankarja napadali klerikalci in liberalci in socialisti so mu če-stokrat kaj očitali. You see? In pa angleškega Carlyla. You see? "Jaz in Bog!" je rekel nemški kajzer. Pa ga je Bog zapustil in zdaj žaga drva in piše spomine.
"Proletarec" Andreja seveda nič ne opravlja. Res—pisal je o njegovih zgražanjih proti socialistom, ker niso prišli na konzulovo slavnost, na kateri je bila praznovana 11. obletnica Jugoslavije. Očital je grdim socialistom, da so proti jugoslovanstvu, da so za izolira-nje Slovencev, in da je neod-pustljivo, ker je bilo na slav-nosti tako malo sinov izpod si-
že zato bi morali vsi glavni odbori spadati tja, ne pa samo Mr. Zalar.
"Proletarec" je Andreju tolmačil, da je med jugoslovan-
stvom, kakršno se porodi v ka-
I • 111	| •••», i	,	,v»w inuuiiiciuu KIV/-
ki kancelariji in med jugo- boko važne promene v starem
Bratje in sestre, ako danes na tem mestu slavimo ujedi-njeni prvi pot vsi Srbi, Hrvati in Slovenci na enem in istem mestu v Chicagi in to v številu 2000 duš, sem siguren in nadejam se, da bomo ob letu slavili taisti dan z 10,000 dušami, da dokažemo ,da razumemo glo-
în
slovanstvom, kakor si ga predstavljajo ljudje, ki imajo nekoliko demokratičnega čuta ponosa, razlika.
Na slavnosti 1. decembra v Morrison hotelu, na kateri je pomagal po svojih močeh naš Andrej, je bil glavni slovenski govornik Mr. Zalar iz Jolieta. Danes je Zalar navdušen Jugoslovan, posebno če je na slavnosti v Morrison hotelu, toda to-le njegovo narodnjaštvo je zelo vetrovno. Govornik večera pa je bil gospod konzul Kolombatovič. Z Andrejem »ta prijatelja in sta si zelo na roko, kar ni nič hudega. Neumno je le to, da nam Andrej zameri, ker nismo prišli v Morrison hotel in mu pomagali delati ovacije. Burno pozdravljen, je pripovedoval g. Kolombatovič, kako so se med brati Srbi, Hrvati in Slovencj razpasle plemenske mržnje, kako so razjedale narod strankarske strasti (lahko bi bil naštel sledeče "narodne" stranke: klerikalno, radičevsko, demokratsko in radikalno, ki so vse bur-žoazne) in kako se je kraljevina SHS. pogrezala v kaos.
Konzul Kolombatovič je o tem takole zaključil svoj govor (priobčil ga je "Am. Slovenec" z dne 12. dec.):
"V tem usodnem času, ko so naši najboljši sinovi začeli o-bupovati, ker izhoda ni bilo na vidiku, prišel je na pozor-nico Veličanstvo kralj Aleksander I., kateri je drugi pot rešil narod od propasti in državo pred razsulom, v katerega so ga vodili strankarski nemiri in plemenski šovinizem.
Prvi pot za časa svetovne vojne je Njegovo Veličanstvo kralj Aleksander I. na čelu s slavo ovenčanih naših armad, delil sam s svojim narodom dobro in slabo, dokler ga ni potem z nepopisljivimi žrtvami in samozatajevanjem dovel do svobode in ujedinjenja v 1. 1918.
Možati nastop dne 6. januarja je moral prekiniti stare metode življenja v naši državi. Moralo se je poslužiti energične operacije na narodnem telesu ,da se reši organizem propasti — a ta operacija, dragi bratje in sestre, izvanredno je uspela, kajti v že samo 11 mesecih novega režima, uvedenega v tem datumu, osvobodila se je naša domovina mnogih predsodkov, napak in pogre-škov prošlosti in storjeni so
kraju in da damo duška našim čutilom in ljubezni do naše domovine, kateri stoji na čelu naš viteški kralj Aleksander I. Živijo !M
Tudi "ajzenponarski" socialisti ne odrekajo nikomur pravice pripisovati vse zasluge veličanstvu in mu klicati živijo, mi pa si lastimo pravo, da imamo o takih trditvah svoja mnenja. Če je Andreju ljubo ploskati v Morrison hotelu, smo mi toliko tolerantni, da mu tega čisto nič ne branimo, toda naj bo tudi on toliko strpen, da nas ne bo "opravljal" in zmerjal ter lagal, češ, "da že leta in leta vršimo propagando proti jugoslovanstvu." Samo nezna-lica, zlobnež in lažnik morejo izustiti ali pa zapisati take trditve.
Glede podpiranja "farjev" bi bil Andrej lahko tiho. Besedo "farji" je on zapisal, da bi bolj vleklo pri njegovih. Dejstvo je, da je oglašal cerkveni bazar. Sledeče je prevod iz njegove angleške strani:
"Bazar v dvorani šole av. Štefana se lepo razvija in ho končan "v'th a bang" v nedeljo 1. decembra. Darila velike vrednosti bodo oddana tistim, ki pridejo na bazar. Na odlašajte. Priložnoat trka na vaša vrata. Pojdite na bazar/' Kar je zapisano, ne more u-tajiti. Če ni to reklama za frančiškanski bazar, tedaj kaj je? Mar je Ivan Cankar, "ki je bil napadan od vseh strani", tako širil svoje ir.c med narodom ? Cankar je bičal tiste, ki so me^etarili s prepričanji, bičal je svetohliiice in hinavce, lažnjive narodnjake in pijavke, in urednik svobodne inc si ne dela i»rav nooe io časti, ko si kliče 2a ponir-č Cankarja, češ, "nismo prvi, na katere sta se 'spravili kar dve nasprotni si strani. Tako so udarjali po Carlylu in Cankarju. In glejte, danes sta to dva velikana!
To se pravi: Carlyle je velikan, Cankar je velikan, in jaz, Andrej, odličen književnik, mešetar s prepričanji, navdušen Jugoslovan iz Morrison hotela, bom velik in svetovno slaven, ko ne bo o mojih kritikih ne duha ne sluha.
Pa kaj bi mu zamerili! Naj ima veselje! Če v duhu že gleda, kako mu hvaležni narod postavlja čez sto let spomenik, . to ne dela nikomur škode, pomaga pa njegovi prebavi. — K. T.
Račun razpečanih znamk J. S. Z.
Driavi in ncnto
za moaoc nora«bor 1929.
Redne I) na Inc Iij.
Str. letne Meaetnl Kovn. fond
njega Triglava in izpod drugih koraki za napredek in boljšo slovenskih hribov, "Takoj, ko kaj rečeš za jugoslcjvanstvo, pa ti pritisnejo pečat narodnja-štva," se je pritožil Andrej v prosvetni inc. "Že leta in leta vrše socialisti propagando proti jugoslovanstvu," se je zlagal kakor je dolg in širok filozof Andrej, in potem je lagal dalje, da še najmanj polovico čla-j naroda, kateri si je želel reda, nov naših podpornih organiza- ravnopravnosti in zakonitosti cij spada pod Jugoslavijo, in za vse enako.
bodočnost naše narodne države. Kakor rešilni in prehodni režim gre svojim naravnim potom naprej do dneva 3. oktobra, ko z novim imenom države Jugoslavije, z novim administrativnim porazdelom domovine v banovine, zadovoljeno je domovini in potrebam
__________
mm m, m>m mm mm vvwivia:; ■ mm\
Zadružna banka
Ljubljana, Jugoslavija,
V LASTNI HIŠI, MIKLOŠIČEVA CESTA 13, BLIZU GLAVNEGA KOLODVORA. SE PRIPOROČA ROJAKOM V AMERIKI ZA VSE GOSPODARSKE POSLE, ZLASTIt
1.)	«progama donar ta kranilno vloga ali sa tokočl račun proti
najboljiomu obraetovanju.
2.)	p o« rodu jo najconojio doatavo donarnih poliljk is Amorika
v domovino in obratno.
3.)	potrodujo v veoh ffoapodarakih aadavah hitro in po coni.
Denar, ki se namerava poslati v staro domovino, naj se nakaže na račun Zadružne banke na Amalcamatod Bank of Now York, 11-16 Union Squaro, Now York, N. Y., Istočasno naj se Zadrulno banko o tem obvesti In nairoči izplačilo. Naš upravni sastopnik sa Ameriko
Je Joarph Menton, 16824 Normandy Ave., Detroit Mich. Obračajte
se nanj.
Obračajte ne v vseh baidnih poslih ta stari kraj na Zadrulno banko v Ljubljani.
LLINOIS:
Springfield .......... 2
La Salle ................ 6
Waukegan.......... 18
Virden 1................. 4
INDIANA:
Clinton.................. 2
KANSAS:
Arma .................... 15
MICHIGAN:
Detroit, St. 114...... 30
OHIO:
Cleveland ............ 40
Piney Fork .......... 9
Glencoe ................ 1
Girard ................. 30
Bridgeport ............. 9
Newburgh ........... 10
Barberton ............ 20
Collin wood r........... 10
PENNSYLVANIA:
West Newton ........ 16
Canonsburg .......... 13
Herminie .............. 6
Forest City ........ 14
Burgettstown ........ 4
Conemaugh .......... 20
Latrobe ................ —
Grays Landing .... 15 WISCONSIN: Milwaukee ............ 40
znamke	»		pria p« v Id	J. s. z.	8kupaJ
2	—	—	$ 1.30	.40	$ 1.70
' 2	—	—	4.20	1.00	4.20
15	—	—	10.65	3.30	13.95
	—>	—	1.20	.40	1.60
2	—	—	1.30	.40	1.70
6	7	—	6.60	2.1]}	8.70
20	—	—	16.00	5.00	21.00
10	—	—	15.50	5.00	20.50 i
6	—	—	4.80	1.40	6.20
3	—	—	1.35	.40	1.75
6	—	—	11.10	3.60	14.70
—	—	—	2.70	.90	3.60
1	—	8	3.35	1.10	4.45
10	—	—	9.50	3.00	12.50
10	—	—	6.50	2.00	8.50
4	—	,	6.20	2.00	8.20
—	—	—	3.90	1.30	5.20
1	—	—	1.85	.60	2.45
5	—	3	5.95	1.90	7.85
4	—	—	2.60	. .80	3.40
10	—	—	9.50	3.00	12.50
5	—	—	1.75	.50	> 2.25
#	———	——	4.50	1.50	6.00
—	—	—	12.00	4.00	16.00 •
Skupaj _______ 333 122
Znamk na roki 1. nov...............
Prejeli od tranke____________________
11 $143.30 $45.60 $188.90 Rednih Dual. Ixjem. Letnih
Skupaj .., Razpečanih v
novembru ... V
Na roki 30. novembra 1929 _______
1618	779	939	3
—	—	—	25
" 1618	779	939	28
333	122	7	11
1285	657	932	17
«a mosoc docombor 1929.
Driava in meato
K «mí ne
ILLINOIS:
Springfield .......... 5
Virden ................. 4
La Sale ................ 6
Chicago it. 1.......160
MICHIGAN:
Detroit St. 114.....50
Detroit St. 115.....20
MINNESOTA: Member at large 5 OHIO:
Collinwood ............ 10
Glencoe .............. 2
Cleveland ............ 40
Bridgeport ............ 12
Newburgh ............ 9
I Piney Fork .......... 6
Member at large 6
.Barberton ............ —
¡PENNSYLVANIA:
Herminie .............. 5
Forest City ............ 4
Lawrence ............ 3
Con ems ugh ............40
Latrobe ................ —.
Pittsburgh ............ 2
Members at large 24 WISCONSIN:
West AIM* ............ 10
Milwaukee ............ —
WYOMING: Sublet ................. 6
Dualna
znamk«
I*J. Str. letne Meaeêni Kovn. fond
2 —
4
50
20 — —
		prispevki	J. s. z.	8kupaj
—	—	$ 2.20	$ .70	$ 2.90
—	——	1.20	.40	1.60
——	—	3.20	1.00	4.20
—	——	62.50	20.00	82.60
—	—	22.00	7.00	29.00
■	—■	6.00	2.00	8.00
—	—	' 1.50	.50	2.00
—	—	3.00	1.00	4.00
—	—	1.65	.50	2.15
	—	15.50	5.00	20.60
■ -	—	4.66	1.50	6.15
——	1	2.70	.90	3.60
—	—	8.90	1.20	6.10
	—	1.80	.60 .	2.40
	4	—	—	—
—	_	2.55	.80	8.85
—•	—	2.60	.80	3.40
	—	3.35 •	1.00	4.35
——	—	15.60	6.00	20.50
	—	1.75	.60	2.26
	—	2.00	.60	2.60
	3	7.20	2.40	9.60
—	—	6.60	2.00	8.60
*	——	—	3.00	8.00
	—.	2.50	.80	3.20
3 10 3
6 — —
3
4 7
10
5 4
10 — __
2 -— _
■	Obra
il ■
Skupaj ........ 445 143 —
Znamk na roki 1. dec......................
Ratpečanih v decembru ...
Na roki 81. decembra 1929
8 $183.55 $61.80 $245.85 Rednih Dual. I«jem. Letnih 1285 657 932 17 445 143 — 8
840 614 982 9 TainiitTo J. S. Z.
¡talija za omejitev navalizma
Î

VSCIPCI
Imenik zastopnikov "Proletarca"
Milwauska far a.
Rev. Čeme je izposloval, da ata iz bivše westalliške-mil-wau&ke naatale dve fari. Mil-vvauška ima ime Sv. Janeza Ev., westalliška pa Marije Pomagaj. Ločeni sta po božji volji, piše Čeme v "A. S.", pa se je vendar trudil, da je to izposloval. Ločeni ata najbolj po njegovi volji. "Imate dovolj dobrih družin pri obeh fa-rah, da ne bo treba nobenemu župniku stradati/' je kon*tati-ral Prešernov sorodnik iz She-boygana.
Italija j« sprejela vabilo angleška delavske vlad« da s« udeleži konferenc« za omejitev oboroževanja na morju, dokaj hladno. Konferenca s« začne ta me tac v Londonu. Mussoliai smatra, da j« v korist I talij«, ako jo drži v vojnem razpoloženj«. Italijanski fašizem ima imperialistična ambicij«. imp«rialim«m pa rabi oboroženo silo. Kartoniet na t«j sliki sic«r prikazuje da j« Italija s svojo odobritvijo ameriškega stališča za omejitev vojnik mornaric dala svetu, ki ž«li manj izdatkov za militarizem in v«č mirovnega razpoloženja, mnogo upanja v uspeh konferenc«.
Izobraževalna
akci]a J. S. Z.
V fond "Izobraževalne akcije J. S. Z." so vplačala društva, socialistični klubi in druge organi*acije v mesecih november in december 1929 kot sledi :
številka društva in kraj.	Vsota
47,	SNPJ., Springfield, 2.00 209, SNPJ., Nokomis, IH--------- 4.00
10, SNPJ., Rock Spring, Wyo. 3.00 20, SSPZ., Cleveland O...--... 12.00
126, SNPJ., Cleveland, O-------- 14.00
147, SNPJ., Cleveland, O--------- 6.00
325, SNPJ., Gowanda N. Y— 3.00
74, SNPJ., Virden, 111............. 2.00
138, SNPJ., Canonaburg, Pa..... 6.00
333, SNPJ., Blaine, 0----------- 1.00
214, SNPJ., Mullan, Idaho_______ 4.47
226, SNPJ., Ediaon, Kana......... 8.00
190, SNPJ., St. Michael, Pa,.... 6.00
206, SNPJ., Gross, Kan«......... 4.50
61, SSPZ., Barb^rton, O_______ 2.t>0
5, SNPJ., Cleveland, O_______ 12.00
86, SNPJ., Chicago, 111.________ 2.00
213, SNPJ., Clinton, Ind......... 2.00
36, S0PJ., Willock, Pa_______ 4.50
81, SNPJ., Red Lodge, Mont 3.00 3, JPZS., West Allis, Wis..... 6.00
174, SNPJ., Krayn, Pa........— 9.00
244, SNPJ., Kaylor, Pa__________ 7.00
48,	SNPJ., Barberton, O_______ 3.00
584, SNPJ., Milwaukee, Wis..... 6.00
3 SNPJ., Johnstown, Pa.... 9.00
434, SNPJ., Arma, Kans......... 6.00
104, SNPJ., West Allis, Wia.... 6.00
275, SNfrj., Msynard, O________ 1.00
122, SNPJ., W. Aliquippa, Pa. . 3.00
8, SNPJ., Yale, Kana............ 12.00
297, SNPJ., Raton, New Mex. 6.00 634, SNPJ., Sheboygan, Wis. 8.00 Dram. Klub "Zora", Pueblo,
Colo. __________________________ 6.00
Slovenski dom, Pittabuigh Pa 7.00
Slov. nar. dom, La Salle, 111.____ 5.00
KLUBI J. S. Z.
Chicago, 111.............. 5.00
Cooemaugh, Pa ________ 3.00
Grays Landing Pa ______ 2.00
Milwaukee, Wia ___________ 6.00
41, Clinton, Ind-------------- 1.00
47, Springfield, 111. ____________ 2.00
69, Herminie Pa _________________ 2.00
IgM
Naročite
Se o fari.
"Naši rdečkarji, katerim se gre za katoliški groš, so bili pridno na delu proti fari. L. 1928 so poročali nadikofiji, da ta naselbina nikakor ne more vzdrževati dva ¿«tunika, šc manj dve kat. šoli. Imena nekaterih teh voditeljev so bila priobčena v Milwaukee Journal, kjer trdijo, da je v Milwaukee Co. 20,000 Slovencev in da bodo zgradili narodni dom za $250.000. To in še veliko drugih stvari jem dokazal nadškofiji in s tem lazbil vašo trdnjavo." Tako klepeče Rev. Čeme, ki je po božji volji razdelil milwauško-wesla!liško faro na dve. Dva gospoda, dve kuhinji, dvoje farovžev, dvoje šol, dve skupini šolskih sester, le posezite v žepe, rojaki, kajti bliža se sezona kuvertic, ki bo dolga. Nobenemu gospodu ne bo treba stradati, — da, Rev. Čeme, you are right!
pojasnili, da je korporacija res nova, da pa «o zraven ljudje, ki so imeli tudi tam precej skupnega ,in pa, da so ob tiste cente, kolikor »o jih dali Z Novaku. Sedaj bodo seveda vlekli dividende . . Arh.
Slaba delavka sa faro.
Sveta cerkev hoče od svojih članic, da so zveste njenim naukom. Cerkvena poroka je po njenih zakonih nezlomljiva. Sele posvetna oblast v nekaterih deželah je odklenila ta obroč. Kdor se ga posluži, dela proti cerkveni postavi. Ako tak človek vzlic temu "dela" za cerkev, je nekaj narobe z njim, ali pa s cerkvijo. — N-k, Johnstown.
Nepravične navedb« imen.
List, ki navaja poamerika-nizirana in anglicirana imena, ne bi smel omenjati Smitha dvakrat ali trikrat, nekoga, ki si je ime še bolj poangležil, pa zamolčati. To ni bilo nepristransko.—Srapnel.
Kaj, kje, kako, čemu?
Vse je zmešano, pa tudi pesniško v Milwaukee(ju). Veter sem, veter tja, kšeft tu, biznis tam, prestopiš tja, zamera tu, — kje so tisti časi, ko ,mo bili vsi prijatelji, se lepo meli, skup držali, na ugled Štajerja pazili, se s Kranjci pošalili in napredek gradili?— Tura.
l. 6. 1?, 37,
Skupaj _______________________$212.47
Tajništvo J. S. Z.
M...................
: John Metelko, 0. D. :
I Preiščemo oči in določimo očala 4 6417 St. Clair Ave., CLEVELAND, O.
♦»»♦♦»»»♦»♦»♦»»»»»♦»♦♦»»♦s
Ol
K
"Po čem so biki?-9
Tako vprašuje list inc svobode. Dne 27. dec. se jim je cena zvišala za 99 stimuliranih še m.—S. S.
Namesto politike plesne vaje.
V starem kraju je politika prepovedana. Namesto s politiziranjem se ljudje ob večerih ukvarjajo s plesnimi vajami. Plesnih šol je sedaj tam kakor v tej deželi butlegarij, le da so plesne šole legalne in dovoljene. Edino kaka mamica se jezi nad očkom, ki se "sili z novimi ple»i". Toda kaj naj počne, če pa ni več politike?
"Ljubezen" do dvorane SNPJ.
Če je Kobalu res toliko za interese dvorane SNPJ., čemu pa pomaga voditi reklamo za dvorano, ki ni jednotina, in čemu navajati organizacije, da imajo svoje zabave v nji, namesto v jednotini? Dvojna morala ne velja. Kar učiš, tudi sam izpolnuj.—RK.
Predavanje o bikoborbi.
Mr. Anjdrew Kobal si lahko ta predmet obdrži za svoje predavanje. Gradiva ima dovolj in tudi izkušenj. Ni mu treba po snov drugam, ima jo v svojem hedkvodru. Npr., «pomni se naj na poslovilno partijo, ko so padale pesti, spomni se naj dragih podobnih incidentov, in če je že kaj pozabil, naj si omaga s policijskimi zapiski. !e mislite širiti bikovsko izobrazbo, si tudi predmet za predavanje o bikih pridržite. Spada vam. Drugič pa pazite, kaj zapišete.—Tone Pc.
pc
Dogodek a bližine urada SNPJ.
Pa, do you know, whom I saw?
No.
I saw the man who owns the SNPJ.
Whom did he see?
Popolnoma nova korporacija.
Nova korporacija pravi, da nima nič skupnega z bivšim "Glasom Svobode". Lahko bi
"Neki Tone Kristan".
Neki Andrej piše v nekem lističu, kakšen tič je "neki" Tone Kristan, ki je rejen K kakor da nimajo v svojem direk-toriju nikogar "rejenega"), ki je bil minister in navdušen za-drugar ,toda je sto let za moderno ekonomijo. Tako se jo zadene! človek, ki ne zna prodati drugega kakor kak kvort vina ali kos žajfe, bo pač težko sodil, koliko let zadaj je "neki" Tone Kristan za moderno ekonomijo.
Vzlic temu je "neki" Tone Kristan "allright", "ker je na nekem sestanku v Ameriki dejal: 'Bejžte no! Republika? Pri nas niso bile razmere za republiko."
Ali so bile? Preveč je še hlapcev.
"Če Kri«tan Tone reče tako o monarhiji je vse dobro, če pa mi zapišemo besedo o monarhiji, nam brž rečejo, da podpiramo 4korampirano monarhijo'."
Andrej zavija. Mi smo le rekli, da je isti krožek, ki je poskrbel Andreju uredniško službo in kadi kraljevaštvu, še ne tako davno zmerjal Jugoslavijo s "korampirano monarhijo". Kar po pravici pišite, kajti maske ne ekrijete.
CALIFORNIA. Los Angelest Frank Novak. San Francisco. Joaeph Koenig, Peter E. Kurnic^.
COLORADO. Cr«st«d Butte: Ant Slobodnik. Pueblos Pr. Boltesar. Somerset: Anion Majnik.
ILLINOIS. Chicago. Frank ZaiU, Fr. Udovich, Fr. Benchina, Chsa Pogorelec, Anton Andres. Gillepsie: John Krainz. La Salle: Frank Martinjak In Leo
Zevnik. Mascoutah: John Biskar. Nokom is: Steve Milavec. Pullman: John Jereb. Springfield: Jot. Ovca, John Gorftek. Staun ton i A. Avaec. Virdeni Frank Stempihar, Fr. Her-Bich.
Wauk«gan in North hicago: Frances Zakovöek.
INDIANA. Indianapolis. Jos. Godob. Universal: Vine. Verhovnik.
KANSAS. Armai Martin Goretic, Anton Su-lar.
Gross: John Kunatelj, John Sular. Mulberry: Joseph Pillich.
Mineral: John Marolt.
MICHIGAN. Detroit: R. Potodnik, Fr. Oblak, J. Vitex, Joa Klarich, Peter Kieovec, Joe. Klaninik, Fr. Miller, Joe De-viak, Frank Cesen. Traunik: Frank ¿agar.
MINNESOTA. Buhl: Max Maitz. Chisholmt Frank Klun. Duluth: John Kobl. Ely. John Teran. Eveleth: John Benchina.
MONTANA. Klein: A. MikliI. Red Lodge: K. Erznoinik.
NEW MEXICO. Raton: J. Kopriva.
NEW YORK. Gowanda: James Dekleva Little Falls: Frank Gregorin, Fr. Petaus.
OHIO. Bridgeport: Joa. Snoy. Barberton: John Jankovich, Lov-
renc Frank. Cleveland: John Krebelj, Anton
Jankovich. Collinwood: Frank Barbi£ in Henry
Stanich. Conneaut. Joseph Sedmak. Girard: John Koam, John Tancek,
Anton Dobrovolec. Gl en coo: Albina Kravanja. Kensnore: Frank Kocjarv£i£. Lisbon: J. Bergant * Maynard: Andy Zlatoper. N«ffs: J. Mauri. Newburgh: Jos. Lever. Warren: Fr. ModlC. Weet Park: Paul Slabe.
PENNSYLVANIA.
Acosta: Geo. Kj-istell. A in bridge: Louis Uhernik. Ahquippa: Geo. Smrekar. Bon Air: Peter Bukovec. Braddock: John Rednak. Craftons Jacob Tomec. Cnnonsburg-Strabane: Marko Te-
kavc, John Terčelj. Darragh: Andy Berti. Dehnont: J. Paulich. Esport: Joa Britz. Farell: Joaeph Kramar.
Forest City: Frank Rataic, Tony . Zaic'
Greensboro: Tony Zupančič. Hendersonville: Albin Karničnik. Herminie: Anton Zornik, Frank Brega r.
Homer City: Andrej Obed. Jerome: J. Türnich. Johnstown in okolica: Andrew Vi-
drich, J. Kobal, Ildja Bubalo. Krayn: Louis Sterle, Henrik Pečarič. Latrobe: John in Mary Fradel. Lawrence: Louia Britz. Library: Nick Triller. Lloydeil: Ant. Zalar. Luzerne: John Matičič. Mclntyre: Vincent Yakaetich. Moon Run: Lukaa Butya Monaca: Stephen Ogrizek. Sygan: J. Kvartič. Park Hill-Conemaugh: Frank Pod-
boy, Adolf Krašna. Pittsburgh: John Ban, Jos. Hrva-tin.
Ronton: Anton Bogataj. Ril ton: Fr. Primosich. Tire Hill: M. Kraaovetz. St. Michael: Frank Bizjak. Throop: John Oreshek. Vandling: Joa. Čebular. Windber: Tony StraiiÄar. W. Newton: Jos. Zorko. Willock: John Koplenik. Yukon: Jos. Robich.
UTAH. Mohrland: P. Zmrzlikar.
W. VIRGINIA. Star City: Lawrence Selak. Philipi in okolica: Frank Gassar.
WISCONSIN. Konosha: Frank Žerovec. Milwaukee: Jacob Rozic. Sheldon: Ignac Kolar. Sheboygan: Jake Rupnik, Anton
Debevc. Willard: Mike Krulc. West Allis: Jos. Radelj.
WYOMING. Cumberland: Louis Tlaker. Rock Springs: Mre. J. Jereb * Sublet: John H Krzianik.
Ako želi' kdo prevzeti sastopstvo za nabiranje naročnikov Proletarca, prodajati Am. družinski koledar, brošure in knjige, naj piie upravniitvu, ki bo poslalo potrebne listine in informacije. Na tu priobčene zastopnik« apeliramo, naj skušajo ob vsaki ugodni priliki pridobivati naročnflbe temu listu. Pravzaprav j« dolžnost vsak«ga slovenskega zavednega delavca agitirati sa njegovo glasil« ProUtarec.
Ako je im« kak«ga zastopnika izpuščeno, naj nam sporoči pa bomo imenik radevolj« popravili.
LETNIK 1930
vtUiciJrtL
»h
NAJVEČJA SLOVANSKA TISKARNA V AMERIKI
NARODNA'TISKARNA
2142-2150 BLUE ISLAND AVENUE CHICAGO, ILL.
Mi tiskamo v Slovenskem, HrvaŠkem. S1ovašk«m, Češkem, Poljskem, kakor tndi v Angleškem in Nemškem jeziku.
Nala poaebnost so tiskovin« sa društva in trgovc«.
razpošilja naročnikom v Ameriki knjigarna "Proletarca"
a
a^VSE ŠTIRI KNJIGE 1 AJJ^I
in lOc aa pošiljala« stroška, skupaj $1.10.
pošljite naroČilo takoji
Knjige "Cankarjeve dražbe" za 1. 1930 so sledeče: 1.) Koledar;. 2.) "P*j nam danes naš vsakdanji kruh", povest, spisal Angelo Cerkvenik; 3.) "Kako je nastalo današnje delavstvo in njegovo delavsko gibanje" (dr. Dragotin Lončar) ter "Prebivalstvo in gospodarstvo Slovenije" (Filip Uratnik); 4.) "Mož z brazgotino" (Jack London, poslovenil Tone Seliškar).
''Cankarjeva družba" jo iir spomenik, ki nadaljuje Cankarjevo delo. Širite njene knjigo I
.¿i. oni
Proslavo srebrnega jubileja priredi DRUŠTVO "SLOGA" ŠT. 16 SNPJ.
e
v nedeljo 19. jan. 1930 v So. Side Turn dvorari,
MILWAUKEE, Wb.
ičetek programa ob 2:30, ob 7. zvečer predstava. Igrala bo izvrstna «iodba br. A. Martinšeka.
Vstopnina 50c za osebo.
1 J
Po TOTinv' nrosh tfabavn i* ples.
Glavni govornik FR. ZAITZ, predsednik nadz. odbora S. N. P. J.
Vljudno vabimo društva, člane ter ostale Jugoslovane iz domače in bližnjih naselbin, da posetijo to proslavo v obilnem številu.	ODBOR.
A Jugoslav Weekly
Devoted to the Interest of the Workers.
Official Organ of Jugoslav Federation, S. P.
pralttarrr
OUR AIM: EDUCATION, ORGANIZATION, CO-OPERATIVE, COMMONWEALTH
In Marion, North Carolina, during a long and bitter strike, provoked by an intolerable speed-up system in unsanitary mills where workers toiled for twelve hours a day for around $12 a week, there was a little violent talk and less violent action by the workers. Some goods were forcibly put back in a company house to which years of toil had given the worker no vested right in law and from which he was being dispossessed. The grossly inefficient comic opera sheriff whose inefficiency later resulted in tragedy was threatened with sticks. Some stones were thrown. No one was killed, on one was even seriously luirt at any time. Yet these things constituted rioting and have sent workers to the infamous chain gang. But when six men were killed and twenty four wounded, all shot in the back by deputy sheriffs, some of them men 6f bad reputation, the deputies were acquitted. They and one or two friends in the employ of the company testified that there had been some talk by strikers and their (friends of shooting it oUt. For this they go scot free. And the employer in the defense of whose legal rights the blood of the >vorkei> was spilled, the employer who boasted that he had fooled the workers, the employer who told a newspaper man, "the sheriff and his men are damn goo/i shots" he eats his dinners in peace and prosperity. His church has never suspended or even examined him. It was only the workers whose church threw them out. Such is justice in state and church during the industrial struggle!
MAKING THE UNITED STATES ODIUS
The Sunday Chronicle of London has published an article alleging the mistreatment of British, subjects awaiting deportation from this country. It is possible that the brutalities of our officials have been exaggerated in the interest of Anglo-American amity, but the probability is that the allegations come pretty close to the truth.
Fortunately the charges are specific and can be certified by the federal government, if there is any real desire to mend matters. If the facts are as stated it is to be hoped that the men responsible will be dismissed, if not punished more severely. This might serve to diminish somewhat the ardor of our officialdom, which is intent, apparently, upon making the United States odious.
The bad manners of American officials in dealing with American citizens returning from abroad are notorious. It ma y be assumed that the behavior of the bureacrats toward their fellow citizens is mild in comparison with the treatment accorded aliens, for the alien has not even a congressman to whom he may complain.
Possibly our government will not undertake to investigate the charges on its own initiative. The representatives of foreign i^evernments whose citizens have been mistreated would then do a considerable service to this country if they demanded an explanation, an apology, and a mending of our ways.—The Chicago Tribune.
BIG, BIGGER, BIGGEST
Merger! Merger! Merger!
Almost daily your metropolitan newspapers will inform you of new mergers.
They used to call it trust—now its mergers.
William Jennings Bryan and Teddy Roosevelt were known as trust busters, but never busted a single one. Bryan busted as the result of anti-evolution excitement and gastritis caused by landing too much beefsteak in his stomach region, while Roosevelt busted of the result of his strenuous talking habit. Both are dead and buried, but the trusts are still with us, stronger and "healthier than ever before. They are simply mergers of corporations today.
French Employment Bureaus
In contrast with the city of New York which ha« only four free public employment bureaus, Paris has 25 such bureaus. Since the war the French govern-ment has built up a system of public employment bureaus which in Pari« alone places an average of 1,000 worker« per day without cost either to the worker* or their employers.
Private commercial agencies, of which there Is a much smaller number than in the United States, are strictly r**ulated by the government and are not allowed to charge the workers sny fees.—The World Tomorrow.	•	t! T*
SEARCHLIGHT
By Donald J. Lotrich
Ftom the witness stjmd in the fedt.al court at Hammond, Ind., comes the testimony that bootlegger« ind vice lords have been buying the forces of government at East Chicago, Ind, One hundred dollars per day ww the contribution of one man. Two hundred and fifty dollars a week by another, five hundred dollars a week by a third, and so on. Goodness knows how many thousands oI dollars
Quite" now. Not so very long ago cannons, hand grenades, rifles and bombs were destroying people and property. We read about that too. Hut not like it's told in this book. "A mortar exploded, men were cast into the air like dust. A body is seen hanging from a tree; no legs; without arms. It's horrible". Head it. It's one of the best books on the world war out today. If you want
/>0//¿fc/c/4t W/t O CMS 4C7VALLY ¿*/ ///*.r r/ve/Aïs ¿te
/*¿s// /o/< /Oó/ÓZ/C oS//t'c.
Weie poured into the pot each week • copy have Proletarec send you on*. We all know that it is being done, Study it. If you are humane you
not only in East Chicago, Ind. but must feel as it is written.
also in other localities. If the fe-	* • •
J. ial authorities want to get to the' "Mrak" was reprdduced last Sun-
bottom of it all they have a big job day again. This time In Waukegan,
..head of them. But it will never get 111. It was well received. But do :hit far, because it is the sort of you know that even in Waukegan ihing that we have been writing p<ople are afraid to attend stich tbout for years. It's an evil system, productions becaoae they fear spies. Only when this system gets so rotten; Yes, it's so. In 1930 too. We are. th.it the players have to fight one dependent upon one another, aren't
another does it leak out.	we? Hut not to tell falsehood.
• • * « •
it'* so bad now that they cannot Again we invite Chicago* friends help themselves any piorc. By and to patronize the Pioneer dance on by the people will demand the truth. W< dnesday evening Jan. 22nd. Lewis i-y overdoing it the vice lords will, Vites, our splendid violinist will b come exposed. Hut even of they render several »elections. There will (» exposed what does it matter to, be several other good acts on the h m? Tne people will re-elect them, program which starts promptly at in J while they are in control of the 8:00 P. M. courts, the police, and the public	• * •
FREE YOUTH
offices, they serve terests again.
the greedy in-
Just like "The Machine", prepared I by L'pton Sinclair, which will be presented on Sunday Jan. 26th at the C. S. P. S. hall. Exactly. There is no difference, only that "The Ma-Every year to the resounding our treatment of them, to arouse chine" is so much the stronger now.
Apologia Pro Vita
speeches of commencement orators thousands of young men and women leave high school and colleges to bsgin the battle of life or — more realistically — to get a job. Their years while at school have been more or less secluded and they now depart from their sheltered life having acquired among more obvious accomplishments, an entire assortment of rules and axioms intending to explain the contradictions and inadequacies of an outworn social system. It is not long before a large majority of the young come face to face with great problems — of getting a job, of having sufficient leisure, of receiving high enough wages to ensure a decent living of earning enough to risk marriage, etc. The effect which the solution of these fundamental questions has on the lives of young people is tremendous and in most cases it spells the difference between happiness and ruin.
However, the underlying obstacle to all discussion of social questions persists also among the young. People of all ages are to much in the habit of looking at all things in-dividualistically. As a result they regard all their problems, for example, their inability to get a job, as peculiarly their, own, overlooking the fact that what is also troubling thousands, perhaps millions of others.
It is just here that these articles which will appear in this column each week will be of value. It will bt their task to show that a good many of the problems which make us unhappy as individualists can be solved if we realized that most of us have or are liable to have the self-same afflictions, and that by getting together and working together many of these afflictions can be eliminated.
These articles further, will be written by a number of elderly, and young men and women, people who are old enough to comprehend fully the understanding laws of our social existence; yet are themselves still in the midst of these problems and are being forced every day to solve them to the best of their ability.
Finally, we shall try, by the nature of the subjects in this column am'
discussion and stimulate thought so Kead the	in the newspapers
that matters which are of vital im- Come to the P1** 0,1 Jan' 26th- com* portance to all may at least be drawn pare the two*	difference? Yes;
from position of pious platitudes and" Sinclair *bow® y°u the inner works be related to our daily life.	of ** m«"'hine, y<>u don't it in
A H K neW8P*PerB* There is too much
Froo Youth is an editorial service at 8take- ^ much money inv®lved-
of the Young People's Socialist	To° many h*h ^^ P°Vltic*** in
League, an organisation of young	the me88' lV* mei* »""Kht, ®nd Y*
people, between the ages of sixteen	we must Put UP with
and thirty whose purpose it is to	• • •
develop its membership socially in- Sinclair exposed them over twenty
tellectually and physically so that	y«*ars	But it made no differ-
they may bring about by organization	ence- The K1"1™ on- 11 collects
and education the future Co oper-	morc aml m<m' in ita Patha- Bigger
ative Commonwealth. Comme-rrts on	and greater deals are made. Our
these weekly articles or requests for	sy*tem of government today is a
further information will be gratefully	totaI wreck. Everywhere it is en-
received. All letters should be ad-	throne<i by incompetence, ignorance,
dressed to H. Kalwh. Editor Freo	injustice and fraud. You can't deny
Youth, 21 Essex Street, Boston, Mass that' If hav<> doubt* we" want
to see you Sunday Jan. 26th at 3 P.M.
at the C. S. P. S. hall and we will
prove it to you.
• • •
From "The Machine" we go the "Western Front" where it's "All
Amid us are two distinct groups. One that actually does things and another that is always ready to misinterpret tht-m. Knowingly? Perhaps. Whether willingly or not the fact stands out an such. Is there necessity for that? No. We are here to make the best of your short stay, before we depart for the happy hunting grounds. Why, then should we misrepresent the facts? Needles to say there isn't any reason. But it's done. Done every day. There is only one right. Prejudice is generally wrong. — Don't let anyone prejudice you against the right
NO PIKER
First Father—What is your son taking at college?
Second Father — All I've got.
Youth Steps Ahead
There are great reservoirs of energy and .idealism in the youth of America which can increasingly be called on by unions and a political party of the workers. Tljiat was the outstanding lesson of two high grade L. I. D. Conferences, one in New York and one in Chicago this last holiday vacation and of the excellent Y. P. S. L. national conventiofl in New York. My congratulations tr that convention, to (Tie newly elected National Executive Committee and to the National Secretary, Frank Manning	—Norman Thomas.
THE PIRE WORSHIPER
I
Mother Tongue Information to be Retained
The United States ensus Bureau has announced that the mother tongue inquiry will be retained in the 1030 census. The contination ' of this Important information in regard to the nationality and ethnic origins of our population has been strongly uiyed by the Foreign language Information Service and many others throughout the country. Now that the Inquiry is assured it is desirable that a campaign of éducation be undertaken with both enumerators and foreign-horn, in regard to the meaning of "country of birth" | and the difference between "country of birth" and "mother tongue." Ac-1 curate information on these questions is of g rest importance both for present and future use.
INDIA'S DEMAND FOR INDEPENDENCE
BY NORMAN THOMAS 3
More tremendous in its possible effect on peace and happiness of the world than any immediate event in Europe or America is the Indian situation. The National Congress has already declared independence though it would seem that the Gandhi party would accept independence gradually achieved which might make it possible to work out a dominion home rule status. It must be remembered that the Congress under Gandhi's leadership had declared at the end of 192* that if within the year 1929 England granted Dominion status that would be enough. This England did not do. Now the Demand is for independence.
I have just been reading Dr. Sunderland's very valuable and well documented book, "I^dia in Bondage." (Copeland). The fact that the book hat, been suppressed in India is itself proof of the justice of his title. He makes an overwhelming case against British imperialism. It would havq been infinitely better for the world I think, if England had never conquered India in some of the most despicable and sordid wars in history.
But, alas, it does not follow that independence Is an automatic cure for ancient ills. National independence of various peoples in Europe, aad the Nationalist movement in China are very far from having brought plenty, peace end freedom to popples released from the foreign yoke. In the proceedings of the Indian National Congress and in the divisions of India there is little- hope that an Indian goverrmient independ« •nt of England would automatically and immediately right the deepest of India's wrings. India has to reckon with the native princes, the di visions between Mösle, Ifindus and Sikhs as well as with the caste problem in working out national unity.
This is by no means an argument for imperialism or for the continued exploitation of any people which desires to be free from foreign bondage. Men have a right to choose to be exploited by native rather than foreign masters. Probably in the long run they will work out a better and more satisfactory government that way. Nevertheless in an interdependent world national independence is not enough. What we must do is to substitute cooperation between peoples. With all my heart I believe that even at this late date it ought to be possible for the workers of England to cooperate with their brothers and sisters in India in working out India's haixi problems for which British imperialism has been so largely responsible. That means at the least a frank and generous effort immediately to work out a dominion status for India. It may mean also a declaration that Britain will not oppose ultimate independence. It would have been far easier to work out such a program if a beginning had been made earlier. In facing the Indian crisis the MacDonald government faces an appalling problem which it did not create but inherited. Yet no Socialist government, even if be a minority, can afford to forget that imperialism is the foe of Socialism that from every point of view, even the point of view of England's material interests, friendly relations. of free peoples are vital to peace and happiness, and that for a Socialist government to be maneuvered into a position where it must play George III. to an Indian revolution would be a tragedy not alone to world peace but to world Socialism.
MAGISTRATE SABATINO
Opposition to the Communist movement does not require approval of Magistrate Sabatino's amazing conduct toward a Communist youngster last week. Here is a boy ostensibly collecting funds for strikes on a train. Collectors may be observed on the transit system for a variety of purposes, some honfc* and some dishonest, but this boy and his sister were singled out for arrest.	»
"What you need," said the magistrate to the boy, "is for me to have you in a two-by-four room. What I wouldn't do to you! I would blacken your eyes and give you some real American spirit!" This was followed by an ignorant tirade against the political opinions this boy is alleged to represent.
What we need in this city is a rooting out of low grade creatures in the Magistrates' courts. While this magistrate was performing on the bench New York dailies were carrying the story of another magistrate at whose dinner gangsters, thieves and murderers gathered for a social evening. New York under Tammany is sinking to the level of Chicago where public officials have appeared at funerals of dead criminals and pay their respects to their pals.
Sabatino's attitude avas so outrageous that we wonder whether he has not been a member of Mussolini's Black Shirt His conduct was lawless and his language that of the traditional bar room bully. He should be yanked from the bench and be sent to a school to take a course in elementary decency. — New Leader.
Not at the Price of Doing Nothing
The newspapers are beginning to speak of the growing possibility that the British Tories and the slippery Lloyd George will unite to overthrow the minority labor government in England, perhaps around Easter time. We have every reason to hope that the Labor government will hold office until the naval conference has completed its work, for it would be difficult for the most optimistic pacifist to have much confidence in Winston Churchill or David Lloyd George. Of course we hope that the British Labor government will hold office indefinitely. But never at the pries of doing nothing. Far better that labor should lose office fighting for its own program than stay in office at the price of surrendering it. There are worse things to fear than a General Election.
STOCK BABIES
It must he a comfort for the busboys, waiters and other workers, whom we hear sadly mourning their baby stocks on Wall Street, to reflect that John D, Rockefeiler and other great and good bankers havs now gathered those babies in and will give them s secure home in which to grow up.