Poštnina plačana v gotovini. Leto XVI, št. 235 Ljubljana, četrtek lo. oktobra 193$ Cena t Din ,^i«i.vuiaivo; ujaoijauA. ünailjeva ulica i. — leielon St 3122, 3123. 3124. 312&. 312(1, Laseratni jdaeieit: L,Ju D1 Jana, Selen» ourgova ml» Tel 34Ö2, Z492. Pouružmca Maribor: LiosposKa ulica tt. IX — ieieion St /455. eoaruZnica Celje: K oceno va ulica et. iL — Telefon St 19U. Kačuni pn pošt. ček. sa vodih: Ljubljana št. 11-842, Praga dalo њл 80, st 1 ПЛ. 241. Naročnina znate mesečno Oin 25.— Za Inozemstvo ОШ tO.— таяашшшштштшшшшшшш—шшшш^шшшшашшш—швшшяшшшввтшшшшвяшт UrednlAtvo: Ljubljana, Knafljeva ulica & Telefon 3122, 8123, 3124, 3125, 8126. Man bor, Gosposka ulica 11. Telefon «L 2440, Celje, Strosamayerjeva ulica štev. L Telefon St. 65. Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifi. Petnajst let po koroškem plebiscitu Današnja petnajsta obletnica koroškega plebiscita se bo obhajala onkraj Karavank z velikimi svečanostmi. Ne brez vzroka. Za Avstrijo in posebej za koroško nemštvo je bil 10. oktober 1920 dan zmagoslavja, saj je sankcijoniral dolgoletno prizadevanje po gospodstvu nad zemljo, ki je od davnih dob slovenska. Borba za slovensko Koroško, ki se je sačela že davno pred svetovno vojno, je bila v plebiscitu zaključena z nemško zmago. Ironija zgodovine je, da se je odtrgalo stotisoč Slovencev od svoje matice v znamenju samoodločbe narodov, dozdevno v najbolj demokratski in najsplošnejši formi, kakor se v nji more izražati ljudska volja. Ni dvoma, da se bodo slavnostni govorniki ponosno sklicevali na svobodno voljo, s katero so koroški Slovenci sami izbrali podrejeno vlogo pod nemško oblastjo namesto na-eionalne svobode in združenja z veliko jugoslovensko skupnostjo. Če bi gledali tako na koroško odločitev, in jemali v poštev zgolj številke, izkazane po števnih komisijah, bi morali zlomiti glavo in se sprijazniti z ne-veselim spoznanjem, da se je ločil od nas najstarejši del našega naroda, ker je videl v spojitvi s tujim narodom boljše življenjske možnosti in da je te višje cenil od najdragocenejše dedšči-ne svojih očetov in dedov. Ker pa vemo, v kakem ozračju in s kakimi sredstvi je bilo izvedeno ljudsko glasovanje. nam ostaja pač žalost in razočaranje nad takim izigravanjem najple-menitejše ideje mirovne konference. Obletnica nesrečnega plebiscita za nas ni praznik veselja, ostaja pa vendar tudi za nas pomemben spominski dan, ki ne more in ne sme iti mimo nas brez resnega premišljevanja. Bilo bi pač zapeljivo, da si ob tej priliki izprašamo vest in preiščemo, kje so bile one pregrehe, brez katerih si tragičnega izida skoro ne moremo misliti. Toda petnajst let je prekratka doba in preblizu so nam še dogajanja pred-plebiscitnih dni in njih mnogoštevilni vzroki, da bi si mogli ustvariti jasno in pravično sliko. Pravo objektivno sodbo bo ob svojem času pisala zgodovina in naloga našega časa je, da zbere in ohrani arhivski materijaL Toliko pa smemo vendar že danes ugotoviti, da je krivda posameznikov in morda celih skupin mnogo manjša, kakor so slikale številne kritike, rojene iz bridkosti in razočaranja pod prvim vtisom našega poraza. Kajti delo, ki smo ga morali vzeti nase s pripravo za glasovanje, z borbo bolj proti starim predsodkom, kakor proti tujim argumentom, je bilo skoro preveliko tudi za neprimerno večjla sredstva, kakor smo jih v onem času imeli na razpolago mi. Proti nam je delala neenaka razdelitev gospodarskih sil in njihovega naravnega vpliva, proti nam se je mobiliziral koroški regionalizem; šolska in izvenšolska vzgoja je zajela generacije v avstrijski in habsburški patriotizem, stopnjevan med vojno v umetno ustvarjeno pretirano sovraštvo do »srbstva«, | pod čigar imenom se je obsojalo, preganjalo in zatiralo celokupno jugoslo-venstvo, tudi v svojih najnedolžnejših pojavih. Kdo bi zameril konservativnemu, po grozotah vojnih let razdvojenemu in zbeganemu ljudstvu, da se ni moglo po vzpeti takorekoč preko noči do prave sodbe, da se ni še znašlo in zavedlo, za kaj prav za prav gre, ko je pristopalo k glasovanju. Naravnost občudovanja vredna sta bistri pogled in moška zavednost onih tisočev preprostih mož, ki so kljub vsemu našli pravo pot in v plebiscitu rešili slovensko in jugoslovensko čast. Öe bi se bili glasovi ne samo šteli, nego tudi tehtali, bi ne bil 10. oktober za nas dan ponižanja in žalosti. Tako pa je zmagalo mehanično število nad inteligenco, razsodnostjo in pravo narodno voljo. Prepozno je bilo ob plebiscitu in prepozno je danes, pritoževati se nad nesmotrenostjo plebiscita pri _ narodu, ki je bil zasužnjen skozi stoletja, neposredno po zrušitvi starih povezanosti. Zaman je danes vpraševati, zakaj se ni tudi koroškim Slovencem dovolilo primerno razdobje, da se umirijo in razgleda io okrog sebe, preden pišejo sami sebi sodbo. Pred logiko dejstev se je treba ukloniti. Pred nami stoji izvršeno dejstvo, iz katerega moramo izvajati konsekven-ce " izvajali so jih tudi koroški Slovenci. Sprejeli so tujo državnost z vso lojalnost io in so v teku petnajstih let dokazali, da o njihovi državljanski zvestobi ni doouščen noben dvom. Ta zvestoba pa od njih ne zahteva, da se odrečejo duhovni vezi, ki jih preko državnih meja spaja s krvnimi brati v plemensko, jezikovno in kulturno skupnost. Njihova ne samo prirojena, tudi v mednarodnih pogodbah pravno ustanovljena in zajamčena pravica je, da v državi v katere oblast so vstooih kot kompaktna .avtohtona manjšina, najdejo sf>oštovanje in priznanje svojega jezika in svoje kulturne samobitnosti. {Jugoslavija se s hvaležnostjo in ljubeznijo /elanja spominu (Delißega СгаЦа Po vseh krajih Jugoslavije in povsod drugod po svetu, kjerkoli živi kaj Jugo-slovenov, so bile včeraj misli posvečene spominu Voditelja, ki je pred letom dni izkrvavel kot žrtev peklenskega zločina. Zopet se je pokazalo, kako je bil pokojni kralj Aleksander res v pravem pomenu narodni, ljudski kralj, ki je vžival neomejeno zaupanje vsega prebivalstva. Spominske svečanosti so bile zato daleč od tega da bi imele le nekak služben značaj. Dan obletnice je bil dan splošne narodne žalosti in ob enem dan obnovljene prisege, da hočemo čuvati svojo svobodno narodno državo, ki nam jo je Veliki pokojnik ustvaril in utrdil. Svečanosti pa so se vršile tudi v inozemstvu. Pokazale so enako kakor pisanje inozemskega tiska, kako tudi zunanji svet bolj in bolj spoznava mednarodno veličino našega pokojnega kralja in kako se vedno bolj zaveda, da je bila z njegovo smrtjo silno udarjena tudi stvar splošnega miru med narodi. Nj. Vel. kralj na Oplencu Vsi člani kraljevske rodbine so položili šopke na grob Velikega kralja in ob grobu molili Topola, 9. oktobra. AA. Danes se je na Oplencu vršil svečan obletni para-stos za blagopokojnim Viteškim kraljem Aleksandrom I. Uediniteljem. Vsa Šumadija je užaloščena prišla pred grob kralja Aleksandra. 2e od ranega jutra so prihajali kmetje iz okolice in delegacije iz vseh krajev države. Polagali so šopke cvetlic na marmorno ploščo, ki zapira grob Velikega kralja. Med drugimi odposlanstvi je prispelo tudi odposlanstvo iz Novega Sada s poslancem dr. Sekuličem in županom na čelu. Odposlanstvo je položilo namesto venca na grob zlato svetilko in jo prižgalo. V kapelici, v kateri ie grob, gori že ves čas svetilka, ki jo je prižgal mladi kralj Peter П., ko je prvič prišel obiskat očetov grob in se razjokat ob njem. Okoli groba so bile položene sveže rože iz šumadijskih vrtov, venci in šopki cvetlic, zlasti bosiljk, ki jih je Veliki kralj tako ljubil. Ob 10. se je začela svečana služba božja. Pred cerkvijo je stala častna četa pehote kraljeve garde, dalje od nje pa eskadron konjeniškega polka kraljice Marije iz Smederevske Palanke in arti-ljerijski bataljon iz Kragujevca. Nad cerkvijo sta pa krožili dve eskadrili bombarderjev. Nekoliko pred 11. uro je privozil avtomobil in iz njega je prvi stopil Nj. Vel. kralj Peter П., takoj za njim pa Nj. VeL kraljica Marija s kraljevičem Tomislavom. Godba je zasvirala himno, letala so krožila nizko in metala na zemljo šopke svežih cvetlic. Vojska jih je pozdravila, mladi kralj pa je z roko odzdravljal vojski in občinstvu ter skupaj s svojo materjo in bratom odšel v cerkev. Takoj za njim je privozil drugi avte z Nj. Vis. knezom Arsenom, špansko in-fantko Beatrico in kraljevičem Andrejem. V tretjem avtomobilu se je pripeljal Nj. Vis. knez namestnik Pavle s princeso Olgo in princem Nikolajem. V naslednjih avtomobilih so se pripeljali vojvodinja meklenburška in kraljevo spremstvo, med njimi minister dvora Antič in guverner Nj. Vel. kralja Jeremija Živanovič in maršal dvora Čolak-Antič. Čim je kraljevska rodbina stopala v cerkev, se je začela svečana žalna slovesnost. Zvonovi so zazvonili in letala so se spustila tik nad cerkev. Med žalno svečanostjo so člani kraljevske rodbine držali v rokah prižgane velike sveče. Na čelu je stal Nj. Vel. kralj, zraven njega Nj. Vel. kraljica, nato kraljeviča Tomislav in Andrej, kneginja Olga in knez Nikolaj, španska infantka Beatri-ca, meklenburška vojvodinja, Nj. Vis. knez namestnik Pavle in knez Arsen. Po končani svečanosti so vsi člani kraljevske rodbine odšli v kripto na grob kralja Aleksandra, Prvi je stopal kralj Peter П. s šopkom svežih nageljnov v roki. V somraku kripte se je tužno razlegala molitev »Večnaja pamjat«, da so vsi prisotni bolestno zaplakati. Nj. Vel. kralj Peter П. in kraljica Marija sta položila šopke na grob, pokleknila in poljubila hladni mramor ter vsa strta pomolila nekaj minut. Kraljevič Tomi- Po petnajstih letih je upravičeno njih vprašanje, koliko so bili in so še te pravice deležni; vprašati bi se morali to pa v prvi vrsti njihovi gospodarji, ki s svojo zmago niso pridobili samo pravic, marveč so prevzeli tudi dolžnosti. Pa tudi nam, ki smo kri njihove krvi, se ne more jemati pravica, da pazno motrimo položaj in razmere, v katerih živijo, in kontroliramo, ali so te razmere v skladu z mednarodno pravičnostjo in svobodo kulturnega razvoja. Moralna opora je glavno in v naših ne-veselih časih morda edino, kar moremo dati svojim rojakom, ta pa jim mora biti v polni meri zagotovljena. Zlasti danes, ob petnajstletnici usodnega plebiscita, naj velja koroškim bratom, ki junaško vztraja jo na sveti grudi slovenstva, vsaka naša misel, vsa naša ljubezen. slav je položil na grob šopek svežih vrtnic, kraljevič Andrej pa šopek vijolic. Tudi princa sta pokleknila, poljubila mramorno ploščo ter klečala nekaj minut pred grobom. Nj. Vis. knez namestnik Pavle je položil na grob šopek svežih krizantem. Ves objokan je poljubljal križ in marmorno ploščo. Za njim so pristopili drugi člani kraljevske rodbine. V imenu članov civilne in vojaške kraljeve suite je položil na grob šopek svežih cvetlic maršal dvora general Čolak Antič. Naposled je pristopila h grobu tudi go3pa Anta Petrovič - Negoš, sorodnica blago-pokojnega kralja Aleksandra. Globoko presunjena je pokleknila pred grobom in poljubljala marmorno ploščo. Še nekaj minut je ostalo vse spremstvo pred kraljevim grobom, potem pa so odšli iz cerkve in se zopet odpeljali V čast mrtvemu junaku in velikemu poveljniku je artiljerijski bataljon oddal več topovskih strelov. Minister general Živkovič na kraljevem grobu Topola, 9. oktobra, p. Danes pppoldne sta prispela z avtomobilom v ToPolo minister vojeke in mornarice general Peter živkovič in komandant Beograda ar_ mijski general Tomič. Ko sta prišla v cerkvi na Oplencu h grobu kralja Aleksandra, so se tam mudili revno člani narodnega predstavništva, ki so se bili pripeljali iz Beograda. General Živkovič je Položil na grob Velikega kralja šopek rdečih vrtnic. Pokleknil je ob grobu, рат minut mo№ in nato poljubil kamen nad grobom. Enako se je pokljpnil spominu mrtvega vrhovnega poveljnika jugoslovenske vojske armijski general Tomič. V Beogradu Beograd, 9. oktobra, p. Beograd je bil danes ves v znamenju osvežene bolečine zaradi izgube Velikega kralja. Po mestu vihrajo črne zastave ali narodne troboj-ke na pol diroga. Skorp po vseh cerkvah so se vršile žalne službe božje, korpora. cije in organizacije pa so priredile še posebne žalne svečanosti. Glavna cerkvena svečanost je bila v sa/borni cerkvi, kjer je opravil pomen patrijarh Varaava. Navzoča sta bila kraljevska namestnika dr. Stankovič in dr. Perovič, dpčim je knez-namestnik Pavle z ostalimi člani kraljevskega doma prisostvoval svečanosti na Oplencu. V saborni cerkvi so bili vsi Яап1 vlade, ve«je število narodnih poelamcev in senatorjev, generaliteta, vsi pri našem dvoru akredi. tirani poslaniki, predstavniki korporacij in nacionalnih organizacij, pkrog cerkve pa ogromna množica naroda. V beograjski katoliški katedrali Beograd, 9. oktobra. AA. Ob 9. dopoldne se je vršila ▼ katoliški cerkvi Kristusa Kralja svečana zadušnica za blegopo-kojnega Viteškega kralja Aleksandra L Cerkev je bila polna. Med uradnimi zastopniki so prisostvovali masi odposlanec Nj. Ved. kralje letalski polkovnik Savič, ministrstva Svetozar Stankovič in Miloš Bo-bič, zastopnik vseh ministrstev, kulturnih, humanih in nacionalnih društev ter ustanov, mnogo generalov in rezervnih oficirjev. Mašo zadusnico je daroval nadškof barski in primas srbski Nikola Dobrečič ob asistenci velikega števila duhovščine. Beograjski mestni svet Beograd, 9. oktobra, p. Danes dopoldne je ime* mestni svet komemorativno sejo, ki so se je udeležili vsi mestni svetniki. 2upan IIič je imel velik govor o zaslugah pokojnega vladarja za osvobojenje in zedi-njenje naroda. Poleg njega je govoril tudi mestni svetnik Efcišan Nikolajevič. V vojni akademiji Beograd, 9. ofctobra. p. Davi ob 8.30 »e je pričela v vojni akademiji komemoraci- I ja za blagopokojnim kraljem. Prisotni so bHi vsi profesorji in vsi gojenci. Upravnik akademije divirijski general Sava Tripko-vič je imel govor o zaslugah pokojnega vladarja. Spominjal se je zlasti njegovih herojstev v osvobodilnih vojnah. Po njegovem govoru je bil žalni molk, ki je trajal eno minuto. Brzojavka predsednika francoske vlade Beograd, 8. oktobra. AA. Predsednik vlade in zunanji minster dr. Milan Sto-jadinovič je dpbil od predsednika francoske vlade in zunanjega ministra Pierra Lavala naslednjo brzojavko: »Ob obletnici gnusnega atentata, ki je stal življenje velikega kralja Aleksandra in predsednika Barthouja, mi je do tega, da v imenu francoske republike izrazim vam in jugoslovenski vladi enodušna čuvstva vseh Francozov. Na srcu mi je, da vam izrazim pri tej priliki zvestobo rancoskega prijateljstva, ki je ustvarilo nededjivp skupnost öu-vstev in žalosti.« Na to brzojavko je odgovorÜ predsednik dr. Milan Stojadinovič: »V imenu kraljevske vlade in v svojem imenu izražam vasi ekselenci in francoski vladi največjo zahvalo za čuvetva, izražena ob obletnici gnusnega atentata, ki je Jugoslavijo oropal njenega velikega kralja in Francijo njenega plemenitega državnika Louisa Barthouja. V tej žalosti mi je tudi do tega, da izrazim vaši ekselenci vzajemna čuvstva, ki družijo naši dve državi z neločljivim prijateljstvom.« Svečanosti v Zagrebu žalne službe božje — Odkritje spominske plošče pred kolodvorom, kjer je na potu v Beograd počivalo mrtvo telo Velikega kralja Zagreb, 9. oktobra, o. Zagreb se je danes dostojno spomnil tragične smrti viteškega kralja Aleksandra I. Uedinitelja. Na vseh javnih in neštetih privatnih poslopjih so visele zastave na pol droga. Trgovine so bile dopoldne zaprte in poslovno življenje je popolnoma zastalo. Ob 9. jc bila v katedrali zadušnica, ki jo je daroval ob veliki asistenci nadškof dr. Bauer osebno. Prisostvovali so zastopniki civilnih in vojaških oblasti ter velika množica ljudi. Pol ure pozneje je bil parastos v pravoslavni cerkvi, ki ga je služil metropolit Do-sitej. Pri obeh cerkvenih obredih je sodelovala četa vojakov, ki je oddala častno salvo, vojaška godba pa je igrala Beethovnov marš. Glavna svečanost je bila ob 11. na Trgu kralja Tomislava pred glavnim kolodvorom. Tu se je zbralo več tisoč ljudi, da prisostvujejo odkritju spominske plošče. Oblasti so bile zastopane po banu dr. Konstrenčiču, podbanu dr. Hadžiju, komandantu IV. anmijske Oblasti generalu Jurišiču, komandantu savske divizijske oblasti generalu Mihajlu Bodiju m ostalih generalih, županu Erberju itd. Navzoči so bili dalje bivši ministri Demetrovie, Mažura-nič in Frangeš, predsednik Jugoslovenske akademije dr. Bazala, nadškof koadjutor Stepinac m drugi. Svečanost je otvoril župan Erb er г govorom, v katerem je med drugim dejal: »Na svoji poslednji tužni poti se je ustavil pri nas, kakor da se je hotelo njegovo mrtvo telo še poslednjič odpočiti v mestu Zagrebu. Tu je ležal na Trgu kralja Tomislava, da sprejme izraze neutešene toge zagrebškega ljudstva. K temu pretresljivemu, bolestnemu poslednjemu srečanju z mrtvim Viteškim kraljem Uediniteljem so se tu takrat zbrali desettisoci m desettisoci, da izkažejo čast mrtvemu kralju in manifestirajo svoje najgloblje spoštovanje za žrtev, ki jo je doprinesel ne-le za veličino kraljevine Jugoslavije, nego tudi za splošne človečanske ideale. Občinski svet mesta Zagreba je sklenil postaviti marmornato spominsko ploščo. posvečeno spornimi na ta dan, ko je meščanstvo Zagreba z globoko pieteto izkazalo poslednjo čast zemskim ostankom svojega kralja. V izvrševanju enodušnega sklepa mestnega sveta odkrivam spominsko ploščo kot znamenje naše hvaležnosti za njegovo žrtev. Slava viteškemu kralju«! Pred spominsko ploščo so nato položi-dvoru se je prikazala spominska plošča z napisom: »V spomin na dan 15. oktobra 1934, ko je meščanstvo mesta Zagreba Viteškemu kralju Aleksandru I. Uedinite-Iju v globoki boli izkazalo poslednjo čast in se poklonilo njegovim zemskim ostankom Pred spominsko ploščo so nnato položili venec ban, župan ter zastopniki mnogih nacionalnih in kulturnih društev. Kot naslednji govornik je nastopil starosta zagrebške sokolske župe dr. Gavrančič, nakar je sokolska godba odigrala himno. Po svečanosti se je pred spominsko ploščo zbrala jugoslovenska omladina, in se razvrstila v mogočno povorko, ki je manifestirala po mestu za kralja in Jugoslavijo. Povorka je odkorakala čez Zrinjevec in Hico, prepevajoč nacionalne pesmi in manifestirajoč za nacionalne ideale. Priključilo se ji je mnogo ljudi, tako da je končno prispel na Trg kralja Aleksanndr» mogočen sprevod vsega jugosloven. Zagreba. Manifestantje so se nato mirno razšli. Po vseh nacionalnih organizacijah so se med tem vršile komemoraci je, tako je bila ob pol 11. na ljudski univerzi komemo-racija, ki so jo priredili jugoslovenski akademiki. Govorili so vseučiliški profesor dr. Laza Popovič, predsednik Jugoslovenske akademske omladine Nikola Marinkovič, v imenu ljubljanske univerze Klemene ter Vladimir Predavec, sin pokojnega voditelja HSS Josipa Predavca. V prostorih Jadranske Straže je bila komemoracija, na kateri je govoril predsednik grof Miroslav Kulmer. Sliöne komemoraci j-ske sestanke so priredili tudi sokolske edinice in druga nacionalna droštva. V Franciji Pariz, 9. oktobra. w. Ob obletnici umora jugoslovenskega kralja Aleksandra in zunanjega ministra Barthouja so se po vsej Franciji vršile žalne svečanosti. V Parizu je bila dopoldne v pravoslavni cerkvi spominska služba božja, ki so se je udeležili člani vlade, zastopniki predsednika republike in. v Ženevi bivajočega ministrskega predsednika Lavala, jugoslovenski poslanik Purič г višjim uradništvom poslaništva, maršal Petain ter drugi visoki vojaški dostojanstveniki in zastopniki diplomatskega zbora. Po .končani svečanosti je bil pri Porte de la Mouette položen temeljni kamen za spomenik iugoslovanskima kraljema Petro in Aleksandro. Dopoldne je bila na pokopališču žalna svečanost na grobu pokojnega zunanjega ministra Barthouja. Predsednik republike je poslal knezn-na-mestmku Pavlu brzojavko, ▼ karteri poudarja med drugim, da bo francoski пагов vedno globoko spoštoval spomin na kralja Aleksandra. Enake žalne svečanosti eo bile todi po ostalih večjih krajih Francije, zlasti mogočna pa v MarseHleu. Pariz, 9. oktobra. AA. Med svečanostmi, ki jih danes prirejajo na Francoskem v spomin na blagopokojsnega kralja Aleksandra, je omeniti tudi to, da bodo v znamenitem fonteneblojskem gozdu danes zasadili dva hrasta, drugega nasproti drugemu, v spomin na dva kralja viteza, na jugoslovenskega kralja Aleksandra m belgijskega kralja Al-bertci I« Pariz, 9. oktobra. AiA. Nocoj Je v ков-servatorijn komenyyrativni koncert ▼ spomin kralja Aleksandra. Recitirali bodo jugoslovensko Poezijo in Izvajali dela jugoslovenskih skladateljev. Ob 21.30 bo tudi pariška radijska postaja priredila koncert, posvečen pokojnemu Viteškemu kralju. V Sofiji Sofija, 9. oktobra, p. Danes dopoldne je bil v cerkvi sv. Kralje svečan spominski pomen za pokojnim kraljem Aleksandrom. Pomena so se udeležili kralj Boris, knez Ciril, ministrski predsednik Tosev z vso vlado» bolgarski poslanik na jugoslovenskem dvoru Kazasov, ves diplomatski zbor, veliko število bolgarskih oficirjev, zastopniki društev in korporacij ter velika množica ljudstva. Navzoč je bil tudi jugoslovenski poslanik z vsem osobjem poslaništva in pohioštevilno jugoslovensko kolonijo. Na Dunaju Dunaj, 9. oktobra. AA. Danes pb 11. do-poldme se je vršila v tukajšnji pravoslavni cerkvi svečana elužba božja za blago* Pokojnega kralja Aleksandra. Službo božjo je opravil župnik dr. Stijakovič ob asistenci tukajšnjega ruskega in romunskega žuipnSka. Na jektenja je odgovarjal cerkveni pevski zbor. V Rimu Rim, 9. oktobra. AA. Danes ob 1130 je priredil jugoslovenski poslanik pri Kviri-nahi v tukajšnji ruski cerkvi pomen za kraljem Aleksandrom, Pomenu so prisostvovali poslanik Joven Dučic s člani poslaništva. Z italijanske strani so pomenu prisostvovali zastopnik kralja, zastopnik zunanjega ministrstva, odposlanec ministrstva vojske, člani jugoslovenske in ruske kolonije. Rim, 9. oktobra. 'AA. Na pobudo Jcr. poslaništva pri sv. stoKci se je danes ob 11. vršila v cerkvi zavoda sv. Jeronima služba božja ta kralja Aleksandra. Na češkoslovaškem Praga, 9- oktobra., b. Skoraj po vseh češkoslovaških mestih so se vršile danes spominske svečanosti ob obletnici smrti jugoslovenskega kralja Aleksandra in francoskega zunanjega ministra Barthoua, ki sta padla kot žrtvi zločinskega atentata v Marseiiles Senatorji In poslanci na grobu Velikega kralja Srebrna palma Narodnega predstavništva — Spominska govora predsednikov obeh zbornic Topola, 9. oktobra, p. S posebnim vlakom so danes popoldne prispeli v Mladenovac in od tam z avtobusi na Öplenac člani narodnega predstavništva, okrog 300 narodnih po slancev in senatorjev, ki so se mudili v Beogradu. Ko so se zbrali pred cerkvijo, kjer se jim je pridružilo tudi veliko število drugega občinstva, sta imela s cerkvenega stopnišča žalne nagovore predsednika obeh zbornic. Predsednik senata dr- Ljubo Tomašič je izvajal: Senat in Narodna skupščina sta se zbrala danes na Oplencu, da izvršita svojo tako prirodno in tako vzvišeno dolžnost napram spominu Viteškega kralja Uedi-nitelja. obenem pa pri tem viru čiste vere v boljšo bodočnost jugoslovenskega naroda črpata moč za pravilno delo, bodisi pod najtežjimi pogoji. Senat je od Njega ustvarjena ustanova in je zato v prvi vrsti poklican, da se poglobi ves v njegovo delo in njegovo misel. Tako tudi je» Nad sto let je nadčloveška borba našega naroda gojila misel o osvobojen ju in zedinjenju, da bi se ustvarila močna in jaka država z jakim edinstvenim in po edinstvu enakopravnim narodom. Za to, misel so umirale in se žrtvovale generacije, za to misel je tudi naša generacija doprinesla milijonsko žrtev z napori in borbami kakršnim ni primera v zgodovini Ves v misli na moč in dobro vsega svojega naroda, iz katerega je tudi sam izšel, je na koncu da bi bila žrtev popolna doprinesel zavestno naš veliki kralj tudi sebe kot žrtev za isto misel. In tako je dal naš narod za svoje osvobojenje in zedinjenje svoje najboljše iz vsega naj. boljšega. Malodušniki. kakor tudi zli duhovi so verovali, da bo s poslednjo in najbolj plemenito žrtvijo uničeno delo, za katerega so umirala pokolenja. Ves narod je v svoji neizmerni žalosti za poslednjo in največjo izgubo tiho in mirno prenašal te po duhu male, a po srcu bedne. Toda na dan 6. septembra, ko je po prirodnik zakonih j smel ta narod pozabiti na svojo neizmerno žalost ter dati izraza svoji radosti, ker vidi v nasledniku Velikega očeta dostojnega sina, se je z vso svojo silo zaobljubil. da bo delo velikih žrtev in svojega nepozabnega kralja čuval ter očuval. čisto kakor svetinjo. Senat, ki predstavlja vez volje enega in edinega predstavnika naroda, njegovega kralja in naroda; samega, ima biti in je tudi živo poosebljenje te skupne in enotne volje- Senat bo, kakor je bil doslej, tudi v bodoče zvest zaščitnik enotne in iste misli kralja, ki se je žrtvoval, in naroda ki ni opustil, da tudi s svoje strani doprinese žrtve, večje od največjih, kadar je tako zahtevalo splošno dobro Počivaj, naš veliki kralj Uediniteüj, v miru, ker bdita Tvoj narod in njegovo predstavništvo nad Tvojo zaobljubo, za katero за se žrtvoval. Nato je izpregovoril še predsednik Narodne skupščine g. Cirič. Po govoru obeh predsednikov so poslanci in senatorji odšli v cerkev, kjer je bila nato žalna svečanost. Obrede je opravil dvorni prota Popovič skupno r narodnimi poslanci, ki so pravoslavni svečeniki. Ko je bila cerkvena svečanost končana, sta predsednika senata in Narodne skupščine ponesla v grobnico pod cerkvijo veliko srebrno palmo, ki sta io v imenu Narodnega predstavništva položila na kraljev grob. Ob grobu je potem svečeništvo zapelo obredne pesmi. Oba predsednika sta nato poklekni la ob grobu ter poljubila kamen, pod katerim počiva kralj Uedinitelj. Zatem so se razvrstili ob grobu vsi narodni predstavniki, senatorji in poslanci. S tem ie bila ta pretresljiva svečanost končana, ki je bila in bo ostala nepozabna manifestacija Nerodnega predstavništva za življenjsko delo kralja Uedinitelja in neomajen izraz zvestobe njegovemu programu. Proti 4. popoldne so se svečanosti končale in so narodni predstavniki, senatorji in poslanci zapustili zadužbinsko cerkev ter se vrnili z avtobusi v Mladenovac, od koder so potem odpotovali s posebnim vlakom nazaj v Beograd. Italijani se pripravljajo na novo ofenzivo ha abesinskih bojiščih je seda) v splošnem opažati zastoj v operacijah in imajo vsi sedanji boji le značaj manjših spopadov Acdis Abeba, 9 oktobra, d Dočim so v gorah južno in severno-zanodno od Adue v teku še hudi boji so sedaj prvič obiavili ofrcielna porojila o izgubah v bitki pri Adui. Po italijanskih poročil h je v bojih za Aduo padlo 506 Italijanov in približn0 6.000 Abesincev. Ranjencev je več tis°č. Na abesinski strani poudorjajo, da je italijansko prodiranje v zastoju, ker napadajo prodirajoče Italijane v vsaki globeli povse«n nepričakovano abesinski strelci. Iralijanske čete bodo sedaj na vseh frontah zade e na trdovraten odpor redne abesinske vojske. Dočim so bila doslej ozemlja blizu meje, ki za obrambo proti tehnično in številčno močnejšemu nasprotniku niso b;!a primerna, po večini prepuščena Italijanrm b"ez bo ev. .'e abesinska vlada sedaj odredila vsem vojaškim povel'ni kom, da ne smejo doslej prepustiti brez boja niti pedi abesinskega ozemlja več. S tem se je pričela prava obrambna vojna. Po mnenju abesinske vlade bodo mogle italijanske čete samo z velikimi žrtv.mi prodirati v notranjost dežele, če bodo hotele izzvati odločitev. Na italijanski napad čakajo na vseh frontah abesinske čete na močno utrjenih postojankah. Addis Abeba, 9. oktobra. AA. Vesti z vseh treh front zbujajo vtis. da je splošni položaj sedaj še zelo nejasen. Tako ёе vedno ni potrjena vest. da bi bili ItalUani zavzeli Aksum, dasi je znano, da prodirata zapadna in srednja kolona italijanske Severne vojske proti temu meStu. Italijanska taktika stremi očividno za tem, da se razširi fronta proti zapadu, Abesinci pa se pripravljajo, da z velikimi silami napadejo Italijane od strani. Ce jim bo ta namera uspela, bi bili Italijani vsekakor primorani vrniti se v Eritrejo. Pravijo, da b» za to akcijo na zapadnem delu fronte angažiranih 100.000 ljudi Dve drugi abesinski vojski, izmed katerih šteje ena 15.000 konjenikov, prodirata medtem na skrajnem vzhodu fronte v naglih pohodih proti Severu. Vojni strokovnj-aki v 'Addis Abebi so si o abesinski taktiki na jasnem, da obstoja v umiku na sredi fronte in v nenadnih napadih od obeh strani, kar je za enkrat četni-Skega značaja, a lahko Italijane hudo ovira pri gradnji cest v neposrednem zaledju. Boji okrog Adue in Adigrata London, 9. oktobra, p Po vesteh iz Addis Abebe so v pretekli noči Abesinci v silnem napadu znova zavzeli A aduo. V bor-» bi je bilo mnogo izgub na obeh straneh. Davi so Italijani izvršili protinapad ter mesto znova zavojevali. Parz, 9 oktobra. w Posebni porofeva'ec »Paris Soira« poroča iz Addis Abebe, da s6 abesinski vojaki v pretekli noči vdrli v Adigrat, ki ga imajo zasedenega Itali-ani, Posadko so baje presenetili v spanju in jo precej pobili, nato pa »o se zopet umaknili. Po drugih vesteh so čete raSa Se juma napredovale iz treh smeri proti Adai in kr vavo obračunale s tamkajšnjo italijansko po*adko. Trenutno se bije baje bitka pri vhodih v mesto. Za sedaj še ni mogoče ugotoviti verodostojnosti teh vesti in jih je treba sprejeti z \so rezervo Istočasno p°ropajo namreč, da so italijanske čete, ki imajo Aduo v rokah, pro- drle že 15 do 20 km v južni in jugovzhodni smeri od mesta. Italijanski oddelki so tik pred tem, da bodo zavzeli Hausien, ki leži 60 km jugovzhodno od Adue. Berlin, 9. oktobra A A. DNB poroča iz Addis Abebe: V tukajšnjih krogih trdijo, da so s severne fronte prišla poročila, po katerih so Abesinci po ogorčenih bojih ponovno zavzeli Aduo in Adigrat. Po tem poročilu so Abesinci iznenada naskočili Italijane, ki so ravno utrjevali svoje postojanke. Poročilo pravi da'je, da je duh abesinskih čet odličen. Poveljniki le s težavo zadržujejo svoje vojake, ki hočejo neprestano brez zapovedi pre'ti v napad. Aksum še ni padel Rim, 9. oktobra, d Vest, da so Italijani zavzeli sveto mesto Aksum, se ofic'elno demantira. Abesinci zopet zavzeli Dolo Pariz, 9. oktobra, d. Kakor poroča sParis Soir«, so abesinske čete na jugu v trikotu med Italijansko Somalijo, Kenijo in Abesinijo zopet zavzele mesto Dolo, ki so ga zasedli pred nekaj dnevi Italijani. Abesinci v skrbeh La oddelke, ki so vdrli v Eritrejo London, 9 oktobra, d. Listi poročajo sogiasnp, da je vpad aibesinskih čet v Eritrejo večjega obsega. V italijansko ko. lonijo je vdrlo 50 milj daleč 15.000 mož, Po večini konjenikov, pod vodstvom Hai-ia Selasßija Hugse, cesarjevega zeta. Abesinci prodirajo dalje. Ta protisunek ima očividnp namen preprečiti večjo koncentracijo italijanskih čet na črti Adua — Adigrat. Zasedba Ao kapelo, v kateri je vzidana grobnica. Tu bodo položeni k večnemu počitku zemeljski ostanki naših slovenskih vojakov. Kapelo krasi krasna freska akad. slikarja Tho-me, v oltarno mizo nad grobnico pa je vzidane marmornata plošča na kateri so vklesana imena vseh 83 slovensk h vojakov. Kapelo so preuredili Judenburžani na lastno pobudo in niso zahtevali od Slovencev nobenega doprinosa k tozadevnm stroškom. Ob splošnem pritrjevanju pa je b'lo sklenjeno, da bomo mi Slovenci sami prevzeli nase stroške ze preureditev kapele, ker bo grobnica predvsem služila za večni počitek naših slovenskih liud'i, bivših vojakov. Tako se bomo dostojno oddolžili Judenburžanom za njihovo plemenito delo in počastili spomin naših umrl'; h rojakov — vojakov. Položnico škof. ordinarijata dobite pri vsakem župnem uradu. V svrho preskrbe potrebnega denarja je bil izvoljen poseben odbor, sestavljen iz bivših voiakov 17 pešnolka in drugih uglednih Slovencev Ta odbor bo organiziral nabiralno akcijo po vsej Sloveniji in bo tud; odposlal k blagoslovitvi te grobnice. ki 27. t.m. v Judenburgu, posebno de-putacijo. Ker gre tu za slovensko čast in jugoslovenski ponos ne bomo dopustili, da bi morali tuji državljani nositi stroške za napravo grobnice slovenskih vojakov. Zato je pričakovati, de bo veek Slovenec in vsako slovensko podietje poslalo svoj prispevek. Ker pa je samo malo časa. so vsi na-prošeni, de nakažeio svoj prispevek čm prej na knezoškofijski ordineri'et v Ljubljani z označbo, da ie prispevek namenjen za judenburški spomenik. Imena darovalcev bodo objavljena V navedeni odbor so bili izvoljeni: Predsednik: župnik Hafner Jernei. oodpredsed-nik: industrijalec Rado Hribar, tajnik: Franc Kramar, blagajnik: Josip Potokar. Odborniki: dr. Juro Adlešič. Bizovi^ar Ivan, Hribar Ivan. Jagode Franc. dr. Juvan Alojz, dr Kulovec Franc. d'. Kamušič .Tosio. dr. Kuheli Ka^l. Krif'c Em'1. inž. Mačkovšek Janko, Mibe1ič AVmz. dr. Vladimir Ravnihar. inž. Franc Rueh, Schmidt Rudolf. Sirca Ignac. Sturm Rado. dr. Vot-šič Jože. Wagner Rudolf. Zupančič Leo-r»old. Odbor poslu ie začasno v pisarni dr. Kamuš;ča. odvetnika v Ljubljani. Tavčarjeva ul. 10. Udeležencem izleta v Judenburg Osnoval se je odbor za našo slovensko udeležbo v Judenburgu. Tja gremo z avtobusom. Vožnja tja in nazaj bo stala največ 150 Din za osebo. Potnega lista ni treba. Zadostovala bo prelaznica in jo oskrU prevoznik. Odhod iz Ljubljane ob 18. uri v soboto 26. oktobra, prihod v Judenburg zvečer ob 18.30. Nazaj gremo po izvršeni slovesnosti zvečer in bomo do jutra že v Ljubljani. Ako bi pa vsi želeli, ostanemo v Judenburgu do ponedeljka zjutraj. Prenočišče in prehrano plača vsak sam, ako tamkajšnji odbor ne ukrene drugače, oziroma, če se m» sami ne domenimo za skupno preskrbo. Predvidoma bo mogoče napraviti ves izlet s 30П Din za osebo. Z nam! gre moški zbor »Ljubljane«. S seboi nesemo skrinjico domače prsti in venec. G. ban bo določil zastopnika, ki gre z nami. Kdor želi potovati z železnico, mora imeti redni potni list. Želeti je, de se zganejo večje skupine bojevnikov in premožnejši stari Janezi in se priglase udeleženci najpozneje do 18. t. m. zaradi prelaznice z dopisnico ▼ pisarni go- spoda dr. Kamušiča, odvetnika, Tavčarjeva 10. Obenem naj pošlje vsak priglešenec 150 Din na Zadružno zvezo v Ljubljani s pripombo »Judenburgc in točnim svojim naslovom. Položnico Z. Z. dobite pri vsaki hranilnici. Priglasov brez nakazila denarja ne bo mogoče vpoštevati, ker moramo 20. t. m. avto naročiti in izročiti imena (zaradi prelaznic). Podrobna obvestila o potovanju in sporedu slede. Jernej Hafner, župnik, Stari trg pri Ložu, predsednik odbora za Judenburg. Dva lepa pogreba Kamnik, 9. oktobra. Včeraj je Kamnik spremili na tzadnji ppti zaslužnega gasilskega delavca zidarskega mojstra g. Franca Homarja. Iz vseh krajev kamniškega s reza, celo iz odr daljenih Moravč in Tuhinja so prihiteli gasilci, da se poslovijo od svojega tovariša. Krsto so ob 14. prenesli iz domače hiše v gasilskidom, kjer je do 16. ležala med svečami in cvetjem. Ob 16. se je za Cel pomikati pjp Maistrovi ulici in Glavnem trgu dolg sprevod z mestno godbo na čelu. Pokojnik je bil dolga leta tudi njen član. Za dolgo vrsto vencev, ki so jih poklonili sorodniki in prijatelji, gaeil-ska žuipa, gasilski četi mesta i-n smodmiš-nice, mestna občina, obrtnp društvo, itd. je korakalo 150 gasilcev, četa kamniške, ga Sokola, >Lira« in številna zastopstva raznih društev. Krsto so nosili gasilci. V sprevodu so nosili tri gasilske prapore ter prapora čitalnice in Sokola. Pogrebne obrede je opravil dpmači g. kaplan. Щ KINO SLOGA pi Ljubljanski Dvor Tet 2730 Danes ob 16., 19.15 in 21.15 poje JAN К I E P TJ R A v prekrasnem velefilmu PESEM Z NERA Najnovejši Foxov zvočni tednik. I »Lira« je zapela žalostinke, ob odprtem grobu pa se je poslovil od mrtvega gasilskega tovariša tajnik gaisilske zajednice g. Pristovšek. Tako lepega pogreba Kamnik že dolgo ni videl. G. Franca Homarja bodo Kamničani ohranili v častnem spominu. Na zelo ganljiv način se je Kamnik Poslovil tudi od prerano umrle uradnice sreskega načelstva gdčne Zalke Barbiče-ve, ki je umrla po težki operaciji v ljubljanski bolnišnici. Pokojna Zalka je bila agilna članica Sokola, pevka »Lire«, igralka čitalnice in članica samaritanskega odseka gasilske čete. Službovala je v Mariboru, pri banski upravi v Ljubljani, zadnja leta pa pri ereskem načeletvu v Kamniku, kjer so jo vsi cenili zaradi njene vestnosti in uslužnosti. Ppkopaii во jo v Podgorju ob strani njenih staršev. Do podgorske ceste so nosili kreto člani Sokola, naprej, pa - podgorski fantje. Svoji požrtvovalni članici je »Lira« zapela v sJpv0 žalostinke, prapora Sokola in »Lire< pa sta se trikrat nagnila nad njenim grobom. Spomin na prezgodaj umrlo Zelko Barbičevo bo ostal drag vsem, ki so poznali in cenili njeno tiho, skromno in požrtvovalno delo- MISLITE NA Zir'0 IN NABAVITE SI 'indfix Jug. pat pusteno-kovinsko brtvilo za okna in vrata A. HrliČ, Zagreb, Gajeva 20 Domače vesti * Propaganda za naš Jadran v Ameriki. V Split je prispel filmski operater Kon -ntin Kostič, ki bo filmal najlepše kraje 'adranu. Z njegovim filmom se to vr- ... potem v Ameriki turistična propaganda za našo državo. Operater Kostič je prepotoval že več držav ter snemal filme v naravnih barvah, ki jih doslej izdelujejo samo v Ameriki Take filme je snemal že v vseh severn-u državah, v Rusiji, na Poljskem in na Češkoslovaškem. Svojo turnejo po Jugoslaviji začenja v Splitu in mu pri delu pomagajo organizacije »Putnika«. * Naši geografi so z raznimi izleti zaključili svoj B. kongres v Splitu. Poleg že znanih resolucij je bil ob zaključku^ kongresa sprejet tudi sklep, naj bi se naša država razdelila znanstveno na geografske oblasti, na področju katerih bi potem na ši geografi zbirali ves material za publikacije našega združenja geografcv. V področju združenja bo ustanovljeno tudi posebno jadransko geografsko društvo s sedežem v Splitu. Prihodnji kongres naših geografov se bo vršil v jeseni 1937 v Škoplju, predsedoval pa mu bo vseučiliški profesor tir. Peter Jovanovič. * Duhovniške vesti iz lavantinske škofije. Umeščen je bil g. Mihael Kristovič, provizor v širju, kot župnik istotam. — Postavljeni .so bili gg.: Adolf Adamič, kaplan v Dobrni, za provizor ja pri Sv. Joštu na Kozjaku; Janko Breznik, župnik na Muti, za soprovižor ja pri Sv. Jerneju nad Mulo; Matija Medvedek, kaplan v - Dolu, za vikarja pomočnika istotam in p. Kerubin Tušek, kn.-šk. duhovni svetovalec, gvardijan in župnik-vikar v bazarjih, za soprovizorja pri Sv. Martinu ob Dreti — Nastavljen je bil p. Norbert Kle-ment, duhovnik križniškega reda, za kaplana pri Veliki Nedelji z delokrogom v Ormožu. — Prestavljen je bil g. kaplan Jožef Klemene iz Sv. Ruperta v Slov. goricah v Makole. — Odpovedala sta se gg. Kari Lam-pret na župnijo Sv. Lenarta nad Laškim, in Martin Ulčnik, kn. - šk. duhovni svetovalec na župniio Sv. Flori jana v Doliču. — Bolezenski dopust je dovoljen gg.: Rupertu Pušnjaku, kaplanu v Ormožu, щ Ignaciju Oodini, kaplanu pri Sv. Juriju v Slov. goricah. — Stalni pokoj sta nastopila gg. Janez Lovšin, kaplan pri Sv. Jederti nad Laškim, na dopustu v Vrb ju pri Žalcu, in Franc Šti-glie, župnik pri Sv. Martinu ob Dreti. * Službeni list dravske banovine od 9. t. m. objavlja: izpremembe in dopolnitve uredbe o trgovinskih, industrijskih in obrtnih zbornicah ter uredbe o volitvi svetnikov teh zbornic, odločbo o imenovanju nadzornika za trgovino z moštom v ptujskem in ljutomerskem srezu ter pravilnik o napravi in vzdrževanju hodnikov v območju mariborske mestne občine. * Umrla je v Loeah pri Poljčanah v če-stiti starosti 80 let gospa Terezija Marzido-šek, posestnica. Ugledno pokojnico bodo pokopali danes ob 10. Blag ji spomin, žalujo-jočim družinam naše iskreno sožalje! * Smrt ugledne gledališke umetnice. V Sarajevu je umrla (Ю dolgi bolezni bivša prvakinja sarajevskega gledališča Katica Hajduškovičeva, ki je bila pred nekaj me- , seci vpokojena Rodila se je leta 1875 v Novem Sadu, v Beogradu ie dovršila učiteljišče, leta 1892 pa je postala članica nekdanjega gledališča v Beogradu. Tudi njen mož Nikola Hajduškovič je bil znan srbski gledališki umetnik. Kot članica potujočih gledaliških družin je pokojna Katica na«to-j»aia v vseh večjih krajih Jugoslavije. Članica sarajevskega gledališča je postala ob njegovi otvoritvi leta 1920. Bila je odlična igralka tragičnih mater, dostojanstvenih gospa in tudi izrazitih narodnih ženskih ti-pov. * Odkritje velike grobnice v Čakovcu. Pod župno cerkvijo v Čakovcu so po naključju odkrili veliko grobnico, ki je bila zaz'dana leta 1848.. ko je bil ,:zdan zakon o uredb' pokopališč in je bilo prepovedano pokopavanje mrličev v samih cerkvah. Ča-kovško cerkev že dalje časa popravljajo in, ko so delavcu ob cerkvenem zidu izkopali globoko jamo za ma'to, so odkrili vhod v zazidano grobnico. V star grobnici je mnogo dobro ohranjenih okostij, a tudi celi kupi lobanj in kosti. Do leta 1848 so v tej grobnici pokopavali frančiškane in tudi občane. Dobro so ohranjeni razni napisi z začetka preteklega stoletja. * Ostanke med vojno porušenega savskega mostu pri Beogradu bodo odstranili iz struge, ker je Sava v zadnjih dneh tako plitva, kakor že dolga leta ni bila. Če !_'re§ od novega zemunskega mosta ob Savi proti staremu železniškemu mostu in dalje proti Adi Cingaliji. vidiš ponekod štrleti iz vode potopljene ladje in šlepe še iz dobe svetovne vojne. Blizu obale se vidijo tudi ostanki nekdanje jahte maršala Mackensena. Vidijo se tudi ostanki pontonskega mostu, ki so ga postavili Avstrijci. Vse te ruševine predstavljajo veliko nevarnost za ladje in čolne in bodo sedaj z ureditvijo beo<*rajkega keja vred očistili ludi Savino strugo. + Vaje v obrambi pr«>ti zračnim napadom. Za drugo polovico meseca oktobra «o predvidene tudi za vso dravsko banovin, vaje v obrambi proti zračnemu na paidu v vseh večjih krajih. Velike važnosti je, da je občinstvo natančno poučeno v obrambi, kako se b,o moglo vsak čas podnevi in ponoči obvarovati pred strašnimi Posledicami sovražnih napadiov iz zraka Le on; --i bo spoznal novo orožje in nov način bojevanja in se bo znal pred njim čuvati, bo lahko obvaroval sebe in bližnjega gotove škode in smrti. V založbi »Podmladka Rdečega križa« je izšla kratka.' po^nd«. i;1 nrealedno spisana brpšurica (Dr. Rus: Kaj mora.m0 vedeti o zračnih napadih?), ki vsebuje najvaž nejše podatke o tem. Knjižica se dobi pr0ti malenkostni ceni 3 Din pri bano vinskem odboru Rdečega kriiža v Ljublja ni. Čopova cesta 1. (Delavska zbornica) šo'®kim vodstvom, uradom, raznicm ustanovam kakor tudi privatnikom priporoča, mo takojšnjo nabavo te knjižice * Sadni ogled v Jcvnici v hiši g. Godca priredi sadjarska in vrtnarska podružnica v nedeljo 13. t. m. Otvoritev bo ob 10. Razstavljeno bo krasno sadje >z jevniške okolice. Vsakdo si ga bo ob tej priliki lahko nabavil za zimo Prihitite ta dan v naš kraj, ne bo vam žal. preskrbljeno bo tudi vse potrebno za lačne in žejne. * Za veterinarsko fakulteto v Beogradu. Ker je edina naša veterinarska fakulteta v Zagrebu vsako leto prenapolnjena, ima namreč окгог SOn slušateljev, dočim je prostora aamo za kakih ЗП0. ®o bili že večkrat stavlieni predlosri. naj Ы se druga veterinarska fakulteta uredila v Beogradu. Ta predlog je bil stavljen tudi te dni na konferenci veterinarskega društva, ki se je vršila v Beogradu. Resolucija naglasa, da je živinoreja bolj razvita na vzhodu kakor pa na zapadu države in da je že zaradi tega potrebna ustanovitev veterinarske fakultete v Beogradu. * Zapreke pri tramvajski progi Beograd Zemun. S 1. oktobrom je bila napovedana otvoritev tramvajskega prometa na progi Beograd - Zemun. Proga je sicer že popol noma dovršena, uspešno so bile izvedene tudi poskusne vožnje, prometa pa ni bilo mogoče otvoriti, ker izvršujejo v Zemunu pod tramvajsko progo kanalizacijska dela. Dokler ta. dela niso dovršena, proga ne bi mogla izdržati peze tramvajskih vozov. Ka naüzacija bo dovršena baje v 14 dneh in potem bo takoj otvorien redni promet. Da bi se udobneje in bolj pogosto brili z 1 britvico, poslužite se MODRIH GILLETTE električno kaljenih britvic. * Dobra kvaliteta hercegovskega tobaka. V Hercegovini je letos ргеко 3.UUU sadilcev sadiio okrog 30,400.000 tobačnih rastlin. 1'onekod bo pridelek večji, kakor je znašala približna cen.tev. Lubuški srez bo dal okrog /j vagonov tobaka, ki je odlične kakovost". Tobačni listi so čisti brez vsakih peg, prijetnega vonja ад lepe svetle barve. Sadiki pričakujejo, da bodo dobili za tobak povprečno najmanj po 23 Din za kg. Zahtevajo tudi, naj bi zastopniki združenja sad'lcev sodelovali pri komisijah monopölske uprave. * Otvoritev planinske koče na Bukoviku. Na planini Bukoviku severno od Sarajeva je otvorjena prva planinska koča hrvatskega planinskega društva »Bjelašnice« v Sarajevu. Otvoritev planinskega doma je bia združena z lepo slavnostjo, katere so se udeležili predstavniki vseh planinskih in turističnih organizacij Herceg-Bosne in tudi nekateri planinci iz Zagreba ter zastopniki HPD. * Urejevanje savskega pristanišča v Beogradu. Da bi se izkoristila nižina savskega vodovja kakTŠne ne pomnijo že dolga desetletja, so začeli te dni s pripravami za ureditev savskega pristanišča v Beogradu. Kakor znano, štrli iz plitve vode mnogo potopljenih ladij in drugih plovnih objektov ter delov med vojno porušenega mosta. Ta del Savine struge bodo najprej očistili in dvignili okrog 20 potopljenih ladij ter okrog 350 šlepov. Ko bo struga očiščena in bodo odstranjeni tudi ostanki porušenega mosta, bodo že spomladi začeli urejevati savsko pristanišče. Stroški so preračunani na 130 milijonov in je ta vsota že vnešena v državni proračun. * Znana nemška letalka Luisa Hofl-mannova, ki je, kako znano, sodelovala pri mednarodnem letalskem kongresu v Du brovniku in potem presenetila" s svojimi drznimi akrobacijami Zagreb in Beograd, je v kratkem času izpolnila svojo obljubo in spet obiskala Beograd. Odlična mlada letalka je namreč dobila povabilo turškega ministrstva za zrakoplovstvo, da bi se udeležila letalske prireditve v Ankari. Na poti v Turčijo je s svojim letalom pristala v Beogradu, kjer so jo prisrčno pozdravili naši letalci. Iz Beograda je odletela v Sofijo. * Mednarodni kongres evangeličanskih eerkva. V Parizu se bo vršil od 18- do 20. t. m. tretji mednarodni kongres evangeličanskih cerkva iz vsega sveta. Udeležili sc ga bodo dostojanstveniki in odposlanci vseh evangeličanskih (luteranskih) cerkva. Lu-teransko cerkev Jugoslavije bo zastopal škof dr. Popp iz Zagreba. * Najstarejša slovanska vojna mornarica. »Przegled Polsko - Jugoslawianski«, organ poljsko-jugoslovenskega društva v Poznanju, je v svoji zadnji številki objavil zanimiv članek pod naslovom »Najstarejša slovanska vojna mornarica«. V tem členku govori o prihodu Hrvatov na Jadran v 6. stoletju ter o mornarici starih hrvatskih vladarjev in velikašev. * Zanimanje ikonskega učenjaka za dela Rudjera Boškoviča. Kongresa mednarodne zveze aviatikov v Dubrovniku se je, kakor znano, udeležil tudi japonski učenjak dr. Tanakadate, vseučiliški profesor iz .Tokija. Odlični go-st se je- v Dubrovniku seznanil z matematikom prof. Lipanovičem ter v razgovorih kazal posebno zanimanje za delovanje našega učenjaka Rudjera Boškoviča. Profesorja Lipanoviča je prosil, naj mu zbere čim več podatkov o znanstvenem delovanju učenjaka Boškoviča. Prof. Lipanovič j€ sedaj zbral mnogo takega gradiva ter ga po slal v Tokio. * Obledele obleke barva v različnih barvah in plisira tovarna JOS. REICH. * Brezplačen tečaj za masažo obraza. Zahtevajte pri nakupu Nivea - kreme brezplaf-no brošuro »Uspeh s pomočjo Nivee«! Iz Ljubljane u— Odhod sreskega načelnika Žnider" ča na novo službeno mesto. Pred dnevi ^ zapustil naše mesto banski svetnik Josip Zniderčič, dosedanji sreski načelnik za ljubljansko okolico, ki je bil prestavljen k banski upravi v Sarajevo. Ob odhodu se je na kolodvoru zbralo vse osobje sreskeaa načelstva, ki se je s spoštovanjem in simpatijami poslovilo od priljubljenega 5efa. Uradništvo mu je tudi poklonilo v znak hvaležnega spomina več kit cvetja. Kakor doznamo- je banski svetnik žniderčič že nastopil svoje novo službeno mesto v Sarajevu. u— Someščani! Mestna občina ljubljanska prireja dobrodelno tombolo za mladino. Priložnost imam spoznavati, in morda nihče ne tako, koliko nezakrivljene revščine. koliko uboštva je v našem mestu. Dan za dnem se usipajo na magistrat cele vrste najnavadnejših življenjskih potrebščin, da, vsakdanjega kruha pogrešujočih prebivalcev našega mesta naših someščanov. Redna proračunske sredstva v današnjih časih ne zadoščajo več, da bi zadostili ELITNI KINO MATICA teL 21-24. Danes ob 4., 7% in 9%. url Jutri premiera prekrasnega filma v naravnih barvah PLESALKA BOGOV Film lepote, lepih žena in ljubezni brez maske. Babi — otrok večne pomladi — Senzacija za Ljubljano. Bogat dopolnilni spored. Predprodaja od 11. do pol 13. ure, najprvotnejši socialni dolžnosti. Preveč je potrebnih in srce nam je težko, ko ne moremo ustreči vsem. Zlasti se nam srce krči, ko gledamo nežno deco, ki se potaplja v revščini, ki ji glad in nezadostna obbka prinašata kaki bolezni. Glejte šolsko mladino naših delavcev, nameščencev, malih uradnikov. V tankih izpranih oblek-cah, zakrpanih čevljih, bledih lic, šibka in suha hodi v šolo. Splošno pomanjkanje se ji bere z lic. Preskromni dohodki staršev ne dopuščajo dobrih stanovanj in izdatne hrane. Še bolj pa primanjkuje sredstev za nabavo tople obleke, obutve in perila, da o učilih niti ne govorimo. Mestna občina podpira te najpotrebnejše z denarnimi podporami in dajatvami v naravi, sleherno leto pa priredi tudi božičnico. da obdaruje revne šolske otroke z zimsko obleko. Nekoliko sredstev v ta namen hoče zbrati mestna občina s tombolo, ki bo 13. t. m. ob 3. popoldne na Kongresnem trgu. Dobitki so lepi in mnogo jih je. A ne kupujte tablic samo radi dobitkov, kupujte jih v zavesti, da bo vsak dinar, ki ga žrtvujete, pomogel podpreti našo revno mladino. V ta namen apeliram na Vašo usmiljenost, na Vaša zlata srca — someščani» Naj ne bo za nikogar izgovora, da ne bi kupil vsaj ene tablice za 2 Din ter s tem pomagal k lepšemu uspehu te važne socialne prireditve mestne občine ljubljanske. — Dr. Ravnihar, predsednik. u— Filmsko predavanje S. P. D. Drevi ob 20. bo predvajala v Delavski zbornici gospa Ana Escherjeva planinske filme, ki jih je posnela v Španiji, v Grčiji in na polotoku Sinaju. Opozarjamo planince in prijatelje lepe narave na to zanimivo prireditev. Vstopnice in sicer sedeži po 6 Din in stojišča po 3 Din se dobe pri Slov. plan društvu (telef. 2963) in zvečer od 19.3o" dalje pred dvorano v Delavski zbornici. u— Delavski prosvetni večer »Zarje«, pr vi v letošnji sezoni, bo v soboto, 11. t m. ob 2o. v dvorani Delavske zbornice. Spored je pester in lep. Sodeluje godba »Zarja«, flautist V. Campa, koncertna pevka Štefanija Frankovska, baritonist Drago Žagar. Znani harmonikaš bo na kromatični harmoniki igral slovenske narodne in druge komade. Vstopnice v razprodaji v Strokovni komisiji (Delavska zbornica) po 3, 2 in 1 Din. u— Društvo »Tabor«, vabi svoje članstvo in prijatelje, da se polnoštev lno udeležijo komemorativnega sestanke, ki se bo vršiil drevi v kemični predavaln ci na realki ob pol devetih in bo posvečen prvi obletnici tragiijne smrti blagopokojnega kralja Uedinitelja. — Odbor PRIDE Karl Zeller-jeva opereta PTIČAR u— Netaktnost. Iz gospodarskih krogov smo prejeli: Za marsejsko obletnico je bilo odrejeno, da mora v Ljubljani vse delo med popoldansko komemoracijo počivati. Ta odredba je bila prav umestna in javnost jo je sprejela z velikimi simpatijami. Zato pa se nam zdi toliko bolj čudno, da so nekatera podjetja sklenila nadomestiti „ zgubi jeni čas tako, da so delavce poklicala že ob pol 7. zjutraj, namestu ob 8. na delo. Zdi se nam. da tako poslovanje ne priča o prav posebnem razumevanju žalostnega pomena lanskega 9. oktobra. Nekoliko več takta bi od teh podjetij lahko zahtevali. Zaslužek delavca v eni ali dveh unah je pač tako neznaten, da bi ga vsako podjetje lahko utrpelo, ne pa da šikanira svoje delavce s tem, da jih kliče ob tako zgodnji uri na delo. u— Spored ZKD. Jutri ob 14.75. bo predvajala Z. K. D. v Elitnem kinu Matici prekrasen film iz življenja slavnega goslača Paganinija. V tem filmu nastopa v giav-ni vlogi Svetislav Petrovič, slavni naš igralec- Vstopnina 3.50, 4.50, 5.50 in 6.50 Din. u— Danes najzanimivejša premiera filma v naravnih barvah. Film je bil docela posnet na otoku Baliju in nam brez krinke pokaže življenje ljudi v tej deželi večne pomladi, lepih žena in žarke ljubezni: Ta film zasluži, da ga sleherni naš človek vidi. Kdor bo film enkrat videl, ga bo pogledal še ponovno. »Plesalka bogov«- zasluži tudi vašo pozornost! u— Še nekaj dni nas loči od velike premiere Zellerjeve operete »Ptičar«. Ta opereta bo prava glasbena senzacija za Ljubljano. Ker se že danes rezervirajo vstopnice in ker se je bati navala na blagajno, prosi uprava kina Matice ljubitelje lepih filmskih operet, da si že danes rezervirajo vstopnice. u— Šentjakobtani otvorijo sezono v soboto 12. t. m. ob 20.15. z Govekarjevo ljudsko igro s petjem »Legijonarjisc. Pri predstavi sodeluje ves ansambel. Režira Miran Petrovčič. Uprava odra je nabavila nove udobne sedeže. V nedeljo se igra ponovi. Ker je za pred>*dvi veliko zanimanje, naj kupi občinstvo vstopnice žs v predprodaji, ki bo od sobote dalje od 10. do 12. in od 15. do 17 ure ter eno uro pred predstavo. u— Večerni trgovski tečaj v središču Ljubljane priredi Trgovski učni zavod. Kongresni trg 2-П. Vpisovanje vsak delavnik Okusen štedljiv а poceni izdelek Osfeibe livarne železa in tovarne strojev d-d- Osifek med uradnimi urami. Začetek pouka 10. t. m., vsa pojasnila brezplačno. Ker poučujejo na tem večernem trgovskem tečaju samo strokovni profesorji, se tečaj najtopleje priporoča. u— Glicielni otvoritveni plesni večer s revijo vseh letošnjih plesnih novosti prirs di v sototo 12. t m. »Jenkova šola< v Kazini. Vabljeni vsi ljubitelji plesa in lanskoletni obiskovalci. Drevi pričetek »četrtkovega nadaljevalnega tečaja< z začetniškim poukom ob 20. uri. Iz Maribora a— Krst treh letal. V nedeljo 23. t m bo na tezenskem letališču s pričetkom ob 14.30 krst treh brezmotornih letaL ki so jih zradili naši vrli brezmotorni jadralci. Po krstu bodo naši jadralci predvajali z novimi letali nekaj letov. Vstopnine k tem prii editvam ne bo. а— V ponedeljek bombe na Maribor! Ne 19. t. m., kakor so nekateri listi poročali, marveč v ponedeljek 14. L m. todo velike vaje v obrambi mesta Maribora pred zračnimi napadi. V to svrho prispe iz Zagreba posebna letalska eskadrila, ki bo metala bombe na Maribor. O potrebnih ukrepih med temi vajami, ki se pričnejo ob 14. uri, bo pripravljalni odbor otčinstvo pravočasno obvestil. a— Mariborski grad gori» у nedeljo 13. t. m. dopoldne bodo velike jesenske gasilske vaje z mariborskim gradom kot požarnim objektom. a— Nova planinska cesta, ki pojde iz Ruš na Činžat in odtod na Klopni vrh, se je pričela v nadaljevanju že zgrajene proge graditi. Po novi planinski cesti bodo vozili lahko tudi avtomobili. Nova cesta bo velike tujskoprometne važnosti. a— Slovenska opereta na Dunaja. Nova slovenska opereta -.Majda«, ki bo v kratkem doživela v Mariboru svojo krstno predstavo in katere avtorja sta gg. Kozina-Knaflič, se bo v bližnjem času uprizorila tudi ne Dunaju v gledališču a. d. Wien. a— 0 geopolitičnem položaju Slovenije predava jutri, v petek ob 20., v Ljudski univerzi arhivar prof. Franjo Baš. Je to otvoritveno predavanje v novi sezoni Ljudske univerze. a— Smrt pri zajtrkn. Posestnik Anton Po-žega iz Cogetine v Slov. gor. je skupno s svojimi dninarji zajtrkoval. Nenadoma so opazili zajtrkujoči, da je Požega popolnoma miren. Preiskali so ga. bil je mrtev, zadela ga je sredi zajtrka kap. e— Kamniške novice, V Kamilici se je 3o-la povečala za dva razreda, električna razsvetljava se je iz Kamnice podaljšala do Lo-vrenčičeve gostilne v Rošpohu. Tudi pokopališče se je primerno preuredilo. a — Smodnik v obraz. 301etnemu Andreju Vitrinu iz Makol je po nesrečnem naključju eksplodirala puška in mu je. söjod-; nüt močno poSkodoval -^ves Obraz in «Ostudi Zvočni kino Ideal Danes ob 4, T. in 9 Vi uri premiera Jenny iz San Frančiška Film is življenja tihotapcev. Vstopnina 4.50, 6.50 in 10 Din. oči v nevarnosti. Prepeljali so ga v mariborsko bolnišnico. a— Krvavo kožuhanje. V Španskih Mako-iah so se po končaniem kožuhanju spoprijeli makolski fantje in Varošani. Poleg pesti je igralo svojo ulogo tudi orožje in je 201etni posestniški sin Galun obležal z ra njeno in prestreljeno nogo. v nogi mu je obtičalo 13 drobcev razstreljiva. Orožniki preiskujejo vzroke krvavega spopada. Iz Celja e Parastoe za tragično umrlim protoni Mano jI om Čudičem je bil včeraj ob 11. v pravoslavni cerkvi Sv. Save. Paraš tos je opravil protojerej g. Nikola Stojanovič iz Zagreba, ki je im d ganljiv nagovor, v katerem je orisal osebnost in zaslužno delo pokojnika. Pri parastosu je moški zbor »Bratstva« pod vodstvom g. Preglja ir-vejail k rasno Milojevičevo apel o. Parastosu so prisostvovali poleg pokojnikove vdove in starejšega sina tudi zastopniki vojaških in civilnih oblastev, oficirji, Sokofi v krojih in mnogo drugega občinstva. e— Starešinska organizacija »Sloge« vabi vse člane, da se zanesljivo udeleže spominske svečanosti za viteškim kraljem, ki jo priredi dijaška organizacija »Sloga« danes ob 14. v gimnaziji Kino Union. Danes ob 16.30 in 20JO velefilm WPeklenska krila«, »Pogrebne čanosti za blagopokojnim kraljem« в zvočni tednik. Iz Ptnfa j— Cerkveni konkurenčni odbor оромф vse davkoplačevalce, ki so prejeli plačane naloge, da plačajo čimprej odmerjene prispevke za popravilo proštijske pristave. Izvršila se bodo le najnujnejša dela in je bil celotni proračun preračunan na 300.000 Din, katerega pa je odbor, upoštevajoč najnujnejše dela, znižal na 130.000 Din. Da ne bo nepotrebnih stroškov z upravno ebeekn-eijo, se davkoplačevalci opozarjajo v lastnem interesu, da zadostijo svojim dolžnostim in se ne pustijo begati od nepoklicanih. j— Z noiem v vrat. Kočerski sin Grego-rec Franc iz Rucmane je bil v nedeljo r čji družbi fantov v gostilnL Ko se je proti večeru napotil domov, эе mu je med potjo pridružil neznan fant, ki je od njega zahteval, da mu pelje kolo. Gregore« je njegovi zahtevi ugodil, neznanec pa ga je kmalu zatem brez vsakega povoda napadel z nožem in ga dvakrat sunil v vrat in enkrat ▼ desnico. Gregorca so hudo krvavečega prepeljali v bolnišnica Za zločincem poizvedujejo orožniki. Iz Kamnika ka— Premestitev poete aa Sefca. S L novembrom bo premeščena pošta ix Srednje vasi v Tuhinjski dolini sa Sela. Sred-vas Ježi ob banovinski *ee£, po kateri -vozi avtobus. Seia pe so nekoRko vstran. Gospodarski napredek v Beli Krajin! Z malo večjim razumevanjem »o obla-stva pričela pospeševati poljedelstvo v Beli Krajini šele v zadnjih treh letih, ki so v njih dovolila nekaj posebnih kreditov, a podprla posamezne naprednejše kmetovalce tudi z neGcarterimi važnejšimi gospodarskimi pripomočki po znižanih cenah. Leta 1933 začeta akcija za nabavo kmetijskih strojev ln kmetijskega orodja se lani in letos žal ni mogla uspešno nadaljevati, ker so se razmere na kmetih še bolj poslabšale, po Beli Krajini pa so pogosto pustošile tudi različne ujme, ki so zaradi velikega števila uničenih pridelkov onemogočile kmetom tudi najmanjši izkupiček in zaslužek. Izvzemši nekaj nabavljenih novih plugov za boljše obdelovanje zemlje ni bilo v pogledu izboljšanja kmetijskega orodja in strojev v zadjem času v Beli Krajini ničesar storjenega. Po ugodni ceni je kr. banska uprava svoječasno dodelila črnomeljsikemu srezu več gnojničnih эеааИк, ki pa bi jih bilo potrebnih še več, da bi moglo biti zadoščeno vsaj najnujnejšim potrebam prebivalstva. Občinski kmetijski odbori so tedaj po uradnih navodilih sicer doiočdld okoliše, ki morejo sesalke uporabljati, vendar pa so nekateri preveliki, kar dokazujejo tudi 1933. sestavljeni ter lani in letos izpopolnjeni uradni seznami vsega kmetijskega orodja in strojev v črnomaljskem srezu. Ker omenjeni seznam omogoča vsak čas točen pregled, je delo v tem pogledu za bodoče v veliki meri olajšano. Za povzdigo splošnega poljedelstva je zlasti važno gnojenje zemljišč in je bik> v zadnjih letih v Beli Krajini temu vprašanju posvečeno mnogo pozornosti. Izvršenih je bilo precej poizkusov z umetnimi gnojili, ki je zanj tudi kr. banska uprava prispevala večje zneske, vendar pa je bil končni rezultat negativen, ne sicer v pogledu kakovosti in vrednosti umetnih gnojil, pač pa zaradi previsoke cene. Poizkusi na različnih zemljiščih in kulturah so pokazali vsi res odlične uspehe, vendar pa je pri sedanjih neugodnih razmerah koristnejše uporabljati gnojnico g su-perfosfatom. kar je po vsem srezu tudi zelo razširilo s precej dobrimi uspehi. Veliko potrebo in velike uspehe smotrnega pospeševanja našega gospodarstva je pokazala zlasti propaganda za gnojišča in gnojnične jame. saj je v teku zadnjih dveh let bilo v Beli Krajini zgrajenih blizu 50 modernih, betoniranih gnojišč, ki je zanje deloma tudi kr. banska uprava prispevala različne zneske. Z velikim zanimanjem so belokrajinski gospodarji v zadnjih letih zasledovali uspehe izmenjave semen in poizkusnega sajenja v Beli Krajini še neudomačenih kulturnih rastlin. Letos kakor tudi lani je bila zlasti živahna propaganda za izmenjavo semenskega krompirja, ki je povsod dosegla najlepše uspehe. Kr. banska uprava, ki je to akcijo izdatno podprla, je črnomaljskemu gozdu dodelila tudi pol vagona beltinske semenske 7>šenice, ki je pokazala prav takšne uspeoe kakor krompir. Zamenjava je bila. nujro potrebna, ker domača pšenica, rodi zelo slabo. Z naravnost odličnim uspe- hom se morejo pohvaliti kmetovalci, ki so gojili originalni pernavski lan, ki se od domačega odlikuje zlasti po bujnejši rasti, večjem pridelku in boljšem vlaknu. Slednje je posebno važno, ker je znana velika razširjenost domače obrti med BelokranjcL Dobre uspehe so pokazale tudi sončnice, ki so mestoma zrasle do 3 in pol metra visoko e pol metna široko glavo. Veliko prednost te bilke, ki je do nedavnega bila v naših krajih skoraj neznana so kmetovalci takoj spoznaü jn jo sedaj goje v velikem številu. Seme zanje je kr. banska uprava dodelila brezplačno skupaj s semenom soje za kisanje krme in soje za hrano, ki pa jima tukajšnje zemljiščne razmere ne Ugajajo in zato niso bili doseženi posebni uspehi. Poizkusi, ki so bili prvič izvršeni lani, niso niti letos dafi boljših rezultatov. Treba je omenit« pomanjkanje strokovne literature za nekatere kmetijske panoge, ki bi si jo naši kmetovalci kaj redi nabavih- Zlasti pomanjkljiva je literatura o gojitvi m predelavi lanu. O travnikih in pašnikih je >Jutro< v izčrpnih člankih že nekajkrat poročalo. V zadnjih letih je opaziti precej napredka. Železno travniško brano, ki je bila v nekaterih krajih Bele Krajine do nedavnega še skoraj neznana, so pričeli naprednejši gospodarji uporabljati z velikim pridom. Za smotrno obdelovanje je seveda potrebna stalna pobuda. Razveseljivo je, da temu važnemu vprašanju gospodarji posvečajo vedno več pozornosti in zaradi tega v prihodnjih letih moremo pričakovati Se mnogo lepših uspehov. Lani in letos je pokazala lepe uspehe tudi propaganda za nabiranje zdravilnih zelišč, ki jih je v naših krajih mnogo res odlične kakovosti. V enem samem letu je bilo nabranih in prodanih za nad 100.000 Din. Vzporedno s propagando za nabiranje je sreski kmetijski referent poučeval zlasti mladino o pravilnem sušenju in spoznavanju za prodajo in izvoz najvažnejših bilk. Bilo bi potrebno napraviti več kolekcij zdravilnih zelišč, ki bi v posameznih občinah bile stalno razstavljene, a prav tako je potrebna res dobra in poučna slovenska strokovna knjiga o zdravilnih zeliščih. Pozornost je treba v Beli Krajini posvečati pašnikom in steljnikom, ki jih je le v črnomaljskem srezu nekaj nad 2.000 ha. V nekaterih krajih so po obsežni propagandi posamezni gospodarji neizčrpane zemljišča obdelali in dosegli zlasti s krompirjem prav lepe uspehe. Krivda za razočaranja, ki jih vsako jeeen doživlja zaradi slabega pridelka belokrajinski kmet, ne zadene njega samega, marveč jo je pripisati ujmam in predvsem pomanjkanju denarja, dočim je ljubezni in razumevanja za umno gospodarstvo v naših krajih dovolj. Акл bodo oblastva s še večjimi dotacijami rešila tudi io najtežje vprašanje, bo v nekaj letih doseženo v Beli Krajini precej lepih uspehov, ki bodo v marsikaterem pogledu olajšali sedanje težko, iz leta v leto se ponavljajoče stanje. Postani in ostani član Vodnikove dražbe! Sokolstvo v zvestobi mrtvemu Voditelju Zvečer se Je ljubljansko Sokolstvo s Številnimi pripadniki zbralo h krasni žalni svečanosti na Taboru _ . Ljubljena, 9. oktobra. Žalni dan je bil zaključen z veliko svečanostjo na Taboru, ki jo je skrbno pripravila sokolska župa Ljubljana. Poleg najuglednejših predstavnikov so se številni pripad niki Sokolstva, vključno naraščaj, udeležili svečanosti v slavnostnih krojih s črnim По rom na rokavu, ostali člani so prišli v tem- nih oblekah, sokolski znak ovit v črn flor in v črno so tili odeti tudi društveni in na-raščajski prapori. Ko so izzvenele žalne fanfare sokolske godbe, je podstarosta Saveza Sokole kraljevine Jugoslavije br. Engelbert L. Gangl izpregovoril naslednjo uvodno be sedo, elegijo o mrtvem kralju: Govor podstaroste SKJ br. Gangla 1. Na Opiemcu — v hramu božjem —• ki mu kupole obsevajo solnčni valovi in ki ob njem pošumevajo kraljevski nasadi, leži in počiva in sanja svoj večni sen naš Mrtvi Kralj. Koliko veličastne lepote je nagromademe v tej hiši Gospoda nebes in zemlje! Tukaj je izražen spoj dveh svetov: sveta, ki odmira, in sveta, ki večno živi. Iz tega sveta, ki večno živi, priajajo sončni valovi, iz onega, ki se kruši, se oglaša pošume-vanje nasadov: kakor bi se pesem nevidnih duš in vzdihi ranjenih src dvigali od tal do nedoglednih m nepremerjenih solnčnih višav. In v tem hramu božjem vise ob mramor-natih stebrih stare in slavne srbske vojne zastave, ki so Aleksandrovo vojsko vodile do končne zmage. V osvobojeni in uedi-njeni domovini jih je zmagovalec in vrhovni poveljnik zamenjal z novimi jugosloven-skimi trobojnicami, ki poslej ponosno vihrajo na čelu naših polkov, čakajoč, kam jih povede usoda. One stare m slavne zastave na Oplencu nad grobom zmagovalca in vrhovnega poveljnika pa nemo ponavljajo in razglašajo božjo besedo: »Od roda do roda bodo povpraševali po njihovem imenu!« 2. Po imenu teh, ki tukaj počivajo: po ime-mj junakov minulosti in graditeljev bodočnosti velike domovine in svobodnega naroda! Iz svetišča drž. navzdol stopnice v pol-mračno kripto. Na desni, kjer migija večna luč, je položena kamenita plošča. Samo ta nas loči od Njega, ki je pred letom dni omahnil v objem nasilne smrti. Samo mrzli kamen trga plamene vroče ljubezni, ki spajajo dva svetova: živo življenje in mrtvo življenje! Samo kamen trga in utrinja plamene vroče ljubezni, a jih ne more ne pretrgati in ne utrniti, ker je ljubezen jačia od smrti in sije in žari tudi skozi kamen. In ta kamen — kakor bi bila v njem ponazorjena vsa peza življenja, kakor bi Ьй izrezan iz grebenov Albanskih gori, kakor bi ga prinesli od Soluna nekje ali ga utrgali iz pobočja Kajmakčalana, da nam sedaj tukaj zastira poglede iz oči v oči. In da nam tukaj govori. Mrzli kamen govori o živem in mrtvem življenju! Toda naša ljubezen je tako silna, da prodira kam en i to ploščo in objema Mrtvega Kralja z vso svojo močjo. Ko so ga pred letom dni zadeli smrtonosni streli, je Njegovo srce zastalo v poslednjem utripu in se je Njegova duša izlila v poslednjo zapoved. In zdaj strmimo nad ogromnostjo strašne nesreče in čakamo, kdaj se izproži ta poslednji zastali utrip Njegovega srca in kdaj nas zdrami iz omotice grom poslednje zapovedi, tako veliko in apostolsko je bilo Njegovo poslanstvo — kvišku moči in zmagovitih uspehov stremeče — da še ni odjeknil poslednji utrip mrtvega srca in da ee še ni v poslednji krik izlila živa duša. drhteča na onemelih ustnih. Ne govori samo kamen, govori temveč tudi srce, govori duša! 3l Brod, ki je po viharnem in razburkanem morju pripeljal Mrtvega Kralja v domovino nazaj, je pristal v Splitu. Ne, ni pristal v luki, ni pristal v penečem se morju — odplaval je dalje: od duše do duše, od srca do srca! Samo rakev so izložrti tam in v tej rakvi truplo Mrtvega Kralja. A od duše do duše in od srca do srca je šel kakor blisk in grom zastali poslednji utrip Njegovega srca in poslednji krik Njegove žive duše, drhteče na onemelih ustih. Zgodilo se je čudo. ki mu enakega ne vem: Mrtvi KraJj doslej prvi in edini, se je preobličil v vse-občo bolečino in v strašno zavest narodove nesreče. In to vem z vso gotovostjo, da je brod smrti zarezal krvavo brazdo v vsako sokolsko dušo in v vsako sokolsko srce! Rane so odprte, nezaceljene, nezaoeljive. In kamen kriči, in utrip srca in krik duše vprašuje: Kdaj pride zadoščenje ponižani pravici, kdaj izide dam, ki napolni in pre-greje našo zemljo z novim leskom? bi moja duša išče poti k Tebi, a Tebe ni več! Da, Ti si. ker se je duša pogreznila sama v sebe m Te je našla v sebi! 4. Ne. nismo Te pozabili, vojvoda, kralj in oče domovine! Sokoli Te nismo pozabili! Gledamo Te pred seboj: odet »i v sijaj kraljevskega veličanstva, smehljaj Ti igra okrog usten, visoko čelo Ti preprezajo gube, dokazujoč nam, da Tvoj duh neprestano snuje in išče pogojev trajnega miru med vsemi narodi sveta, da bi se v tem miru tudi naša domovina pognala v ponosen in smel zalet moči, napredka, veličine in slave! Tvoj duh snuje naprej. Sokoli prevzemamo to snovanje nase. Sokoli nismo pozabili svojega sokoleke-ga Kralja! Iz groba, skozi temo in kamen, prihaja Njegov glas: Vsakdo naj ve, da sta bila samo ljubezen do domovine in zapoved pravice ona nevidna moč, ki mi je ukazala, naj primem za meč. Ta moč ni bila sovraštvo, ki bi ga gojil do kogarkoli! Zakaj samo ljubezen zmaguje, a sovraštvo in zlo uničuje samo sebe. — Gledamo Te pred seboj, kako počivaš od naporov in borb pod isto streho božjega hrama s svojim velikim ded'>m in s svojim junaškim očetom in ob strani svoje ljubljene matere. In vrline in kreposti Tvojih prednikov in Tvojega slavnega rodu so dobile v Tebi najvišji izraz dostojanstva, plemenitosti, viteštva in junaštva. Velik si, naš si. Kralj si! In ko si bil v največjem vzponu svojega orjaškega prizadevanja, si s svojo srčno krvjo poškropil semena svoje blag »tvornosti in svojih očetovskih skrbi, odšel si od nas Mučenik, da ostaneš med nami Zmagovalec! S Tvojo smrtjo je spojen ©den in drugi svet. Slava Tebi, ki si pod morilčevimi rokami padel v senco smrti, da se preseliš večno živ v zgodovino naroda, ki rmi naša sokolska delavnost in zvestoba po Tvoji volji krči pota v novo, deloljubno in svobodno življenje. Slava! Sokolski pevski zbor je zaoel »Slava tebi, kralju Mučeniku!« Strniševo pesem »Nai kralj je umrl« je recitiral br. Markič. Godba Sokola I. je zaigrala žalno koračnico, nato pa je dramski odsek viškega Sokola podal kratko sceno »Na Oplencu«. Sokolski pevski zbor je- potem zapel »Jugoslovenski zavet«. Sledila je recitacija s. Dane Klavorove »Viteškemu kralju«. Prosvetar sokolske župe ljubljanske br. Janez Poharc je imel naposled daljši govor, v katerem je obširno opisal odnošaje pokojnega Viteškega kralja do Sokolstva. Govor bomo še priobčili. Z državno himno, ki jo je zaigrala godba Sokola I. in io je ves ztor posluSal stoje, je bila kresna žalna svečanost zaključena. Gospodarstvo Oboroževalna konjunktura na svetovnem trgu sirovin Že pred meseci, ko se je zaostril spor zaradi Abesinije in so se razne države pričele v podvojeni meri oboroževati, je svetovni trg sirovim vidno reagiral na politične dogodke. Že več mesecev opažamo na svetovnem trgu najvožnejših sirovin skoro stalno tendenco počasnega dviganja navzgor. Zadnje tedne pa se je to gibanje še podvojilo. Oboroževalna konjunktura se opaža pn številnih sirovinah, tudi pri takih, ki z oboroževanjem niso v neposredni zvezi, saj smo nedavno v Evropi doživeli celo podražitev citron, ker je Italija pokupila znatne količine tega blaga za oskrbo bolnic in lazaretov v Eritreji. Tudi cene sirovemu maslu so na evropskih tržiščih precej narasle (zaradi večjih italijanskih nakupov) in tudi jajca so se podražila. Najznačilnejše pa je gibanje na trgu industrijskih sirovin. Tako se je samo v zadnjih štirih tednih na svetovnem trgu podražil svinec za 21%, kositer za 11% in baker za 1%. V primeri z lanskim letom je danes svinec za 907o dražji, cink za 42%, baker pa za 407c. Cene bombaža, ki so le. tos v prvem polletju popuščale, so se v zadnjih tednih dvignile za okrog 10%. Konoplja se je v teku enega meseca podražila za 30% in je sedanja cena za 135% višja nego lani ob istem času. Juta pa notira danes za 60% višje nego lani. Tudi cena sirove svile je že nekaj mesecev v stalnem dviganju. Od začetka junija do začetka oktobra se je sirova svila podražila že za 37%. Čvrsto tendenco beležimo zadnje tedne zlasti prav tako na svetovnem žitnem trgu, kjer znaša dvig cene pšenici in koruzi 10 odnosno 23%. V Rotterdamu notira danes pšenica 55% višje nego lani v tem času. Pri oljnatih semenih in plodovih beležimo v poslednjih tednih podražitev za 15%, pri sladkorju za 16% in celo kava se je podražila za 10%. Med važnejšimi siro-vinami ki beležijo nazadovanje cen v zadnjem času, je zabeležiti svinjsko mast, vendar notira danes svinjska mast v Chi-cagu navz4ic temu za skoro 60% višje nego lani. Državni svet k vprašanju velikih trgovinskih magacinov Kakor poročajo iz Beograda je državni svet te dni razveljavil dva nadaljnja odloka trgovinskega ministrstva v pogledu prepovedi otvarjanja trgovinskih obratov delniške družbe з-Та-Та«. Kakor znano, je bila že lani v Beogradu ustanovljena delniška družba oTa-Ta« z namenom, da v Beogradu in v vseb večjih mestih Jugoslavije otvori velike trgovinske ma.gacine za nadrobno prodajo raznovrstnega blaga. Namera te družbe je izzvala velik odpor v vseh trgovskih krogih. Stanovske organizacije trgovcev so na invojib zborovanjih odločno protestirale p robi temu, da bi se ustanavljale kake veleblagovnice in po po vzorcu drugih držav zahtevale, la se prepove vsako ustanavljanje^ velikih trgovskih magacinov odnosno povečanje že obsioiečih. Enako 6tališče eo zavzele tudd naše gospodarske zbornice. Tako je leni v oktobru izšla uredba o prepovedi ustanavljanja trgovinskih obratov velikega obsega, ki jo je ministrski svet na predlog trgovinskega ministra izdal na osnovi pooblastila v §63 finančnega zakona za leto 1934-35. Ta uredba pravu, da je prepovedano ustanavljati trgovinske obrate velikega obsega (velike magacine) po paragrafu 140, odstavek 3 zakona o obrtib (za obrate velikega obsega se smatrajo trgovinski obrati, ki trgujejo v večjem obsegu z blagom raznih strok, pri čemer je blago razdeljeno po wrsti v oddelkih in v prostorih, ki obsegajo praviloma več nego eno nadstropje). S to UTedbo je tudii prepovedano razširjati obstoječe obrate velikega obsega, bodi» z uvedbo novih strok ali z razširjenjem prodajnih prtoslorov. Delniška družba >Ta-Ta< je že leni za pro- OD 1755.—1935. LETA Skoro 200 let stara izkušnja, združena z najnovejšimi odkritji v znanosti, je ustvarila novo belo penečo se pasto za zobe, v modro-belih progastih tubah. Je izrednega okusa in napravi zobe že po kratkem času snežno bele. Poskusite tudi Vi Se danes! Tuba po Din 8.— Tuba po Din 12,— ШОПШЖ sala pri upravi mesta Beograda, kot prvostopni obrtni oblasti, da se ji v zmislu obrtnega zakona odobri voditi trgovinski obraTuje dete« je izvrstna äkvarkinova ve" selofera. Cela mreža dogodkov, polnih mr dosti in bolečin in vseh mogočih čuvetm od zdrave mlade ljubezni do trdega «ep-izma. Pri premieri je imelo to rueko delo izredno velik uspeh. Ponovi ee dane« za red četrtek. Dijaška predstava v drami bo jutri v petek ob 16. uri. Vpriaori ee tridejaneka Frankova komedija »Vihar v kozarcu« v režiji g. Lipaba. Veljajo cene od 5. do M. «fmarjev. OPERA OtvoTi*v«na predstava v operi. Storni italijanski skladatelj Rossini je napiead 40 oper, med katerimi sta najbolj znani »Seviljeki brivec« in »Viljem Tel«. Pred kakimi štirimi leti so izkopali njegovo >Pepelko Angelino«. jo predelali m jo vprizarjaijo danes kot eno najbolj uepelBi repertoarniih del po vsej srednji in zapadni Evropi. Delp ima po&no uspelih arij, ter je v vsakem pogledu izredno učinkovito. Naslovno vtogo poje gdč. župevče. v». v ostalih vlogah nastopijo ge. Ribiče, va, Kogejeva, gg. Go«tič, Janko, ravnatelj Betetto, ki ima izredno važno m pomembno, ki pa mu bo dala vso priliko, da pokaže vso svbjo pevsko in igralsko umetnost. Premiera je za red A ★ Mariborsko gtedališžče četrtek, 10. pfctoibra ob 20. uri: »Indaje pri Novarit. Premiera Red A. Petek, 1L oktobra: Zaprto. Sobota, 12. oktobra ob 20. uri: »Bratje Karamazovi«. Red B. Nedelja, 13. oktob. ob 20. uri: >Tanbuffe<. Strelske tekme se v nedeljo nadaljujejo Ljubljana, 9. oktobra. Združene strelske tekme Ljubljanskega strelskega okrožja in Slovenskega lovskega društva, ppdr. Ljubljana, ki so ee vršile б. in 6. tm, so bile radi deževnega vremena toliko skrčene, da se je vodstvo tekmovanja na zahtevo strelcev aflločilo. jih podaljšati še na nedeljo 13. tm. V nedeljo 13. tm. ee nadaljuje tekmovanje z programom od 6. tm. Ekipe strelskih družin, ki tetamovaime. ga streljanja niep končale, se opozarjajo, da Pošljejo svoje strelce v svrho nadaljevanja tekmovanja, že takoj zjutraj. Vse črtale družine, ki se tekmovanja radi deževnega vremena niso udeležile, se naprošajo. da pošljejo svoje strelce pz. prijavijo svoje ekipe čim prej, ker bodo iste tepmovale po vrstnem red« prijave. V programu navedeno št»vito dragocenih daril se je zvišalo na dvojno število taiko, da bo vsak strelec lahko dosegel dragoceno darilo. Enako бе naprošajo streJci-lovci, de se po možnosti udeleže tekmovanja že dp-ppldne, ker se na podlagi došlih prijav pričakuje velika udeležba. Razglasitev uspehov in razdelitev daril in diplom b» 13. tm ob 21. pri .Siamiču UKCrjI PdKornv AH ste že poskusili nai BRAMOV MCOlCUMt» »JUTRO« št. 235 6 Četrtek, 10. dktdbm 1535. Abebe Ogenj na vrtu italijanskega poslaništva inštruktorji — Boj za čapljina peresa — Belgijski, švedski, ruski in švicarski — Kupčija s tolarji Marije Terezije Posebni poročevalec Georg M. Wendel piše iz abesinske prestolnice: Dne 29. septembra ob štirih popoldne sem še govoril z nekim pribočnikom vojnega ministra rasa Mulugeta. Menil je: »Vojna?___Vojne ne bo. Naše vesti itd.« Prve dni oktobra pa je šlo v Abesiniji od ust do ust oznanilo: »Cesar je odredil splošno mobilizacijo. Najpozneje v dveh dneh se bomo spopadli...« Na vrtu italijanskega poslaništva gori velikanski ogenj. Sežigajo listine. To je slabo znamenje. Italijanski poslanik je odsoten. Pravijo, da je odšel z angleškim poslanikom na lov. Takšni lovski izleti v kritičnih časih so znani že izza usodnega leta 1914. Največja pozornost velja zdaj vojski. Armade v evropskem pomenu besede Abesinija nima. Disciplinirana je prav za prav валю cesarjeva garda- ki sestoji iz šestih pehotnih polkov, diveh baterij, dveh letal in dveh eskadronov. Poveljnik te garde je ras Desta iz Sidama. Med njim in rasom Mulugato je prišlo večkrat do spora. Mu. higata je bil namreč prijatelj belgijskih oficirjev, ki so delovali kot inštruktorji v abesinski vojski. Poveljevali so francoski-V zadnjem času pa je švedski primarij iz bolnišnice »Beeaida« prepričal abesinskega cesarja, da bi bilo boljše, če bi vzel za inštruktorje švedske oficirje. Tako so prišli v deželo Švedi. ki so poveljevali švedski. In da bo nesreča in zmeda v ne-gusovi vojski še večja se je nekdo spomnil tudi na Ruse in Švicarje. Tudi ti so prišli v Abesinijo. Zdaj pa si predstavljajte to vojsko, ki ji poveljujejo naenkrat v štirih jezikih. Dese'_ povelj je švedskih, deset ruskih, deset nemških in deset francoskih ! Četam rasa Seyuma se je primerila nedavno smešna reč. Belgijski inštruktor je imel prvič pred seboj novaike in tega ni vedel. Rekruti so stali v ravni vrsti. Za-donelo je francosko povelje: »A gauche!« (Na levo). Falanga je zadovoljno zamr-mrala, aiplavdirala poveljniku in _ se razkropila na vse strani. V amharščmi pomeni namreč beseda »goš« dobro Novaki so mislili, da jih je poveljnik pohvalil in so hoteli oditi domov. Ko pa je enega izmed beguncev prijel, so se rekruti vrgli nanj in bog ve, kaj bi bilo sledilo, da se niso pojavili domači gardni častniki, ki so uredili vso stvar- Pred nekaj dnevi je imelo čapljino perje v Abesiniji zelo visoko ceno. Neki domači knez je namreS mobiliz- rod divjih Somalijcev- ki živijo v pragozdu. Ti ljudje so zelo viteški bojevniki. Kadar ubijejo nasprotnika, si zataknejo v lase belo čapljino pero- Ti vojščaki so prisegli svojemu poveljniku, da bodo v borbi proti Italijanom mož proti možu pobili najmanj sto sovražnikov na vojščaka. Zato so se posvetovali, koliko čapljinih peres morajo vzeti s seboi za nagrado. Izračunali so, da jim bo komaj dovolj 35.000 kosov. Nič ni pomagalo prigovarjanje rasa, da se mo. rajo vojščaki najprej izkazati v borbi in da bodo dobili peresa šele potem, ko bodo premagali sovražnike. Ras je moral spraviti skupaj zahtevano število čapljinih peres, ki so tako poskočila v ceni, da je moral plačajti za vsa.k primerek po en tolar Marije Terezije. Ko smo se pred nekaj dnevi vrnili iz Hararja, je vladalo v prestolnici velikan, sko razburjenje. Vojska rasa Nasebe, ki šteje 25.000 mož, je bila izginila, kakor da se je udrla v zemljo. Poslali so za vojaki sle na vse vetrove . •. Brez . uspeha čez tri dni so se vojščaki zopet zbrali. Kaj se je zgodilo? Nič posebnega — črnci iz Francoske Somalije so plačevali tolarje Marije Terezije štirideset odstotkov več kakor trgovci z denarjem v Hararju. In vsa vojska, ki so ji bili pravkar izplačil: mezdo- je šla za tem zaslužkom. Dolgo je bilo razpoloženje v Addis Abebi najboljše- Obrazi so se držali na smeh, ljudje so se igrali in peli. Nenadoma pa so se obličja zresnila- Izšlo je mobilizacijsko povelje, oglasili so se bobni in trobente, na vrhovih gora so zagoreli kresovi. Kakor v pradavnih časih pred dvatisoč leti je abesinski cesar sklical branitelji domovine, kneze in vojake. Kjerkoli se je kakšno pleme podvrglo cesarjevemu ukazu, je zagorel ogenj. Kolikor daleč je seglo oko, povsod so goreli kresovi — znamenje, da so napočili krvavi dnevi. ЯГ'£ К ЛДш > г г----- -----------------------------------------------# • щ , v ebsvaiei abesinske prestolnice čakajo preö џ&ашр јеш ше&ь&м. ministrstva naj no vej s ш vesti z bojišča TegetthoKov spomenik prenesejo v Gradec! Spomemt ssssagovalca pri Visn so Italifani avstrijskemu mestu Skok iz višine 8770 m Nov svetovni rekord slovanskega pilota T pil!ju je stal do prevrata velik spomenik amagovak'-u n&d itauijaiiakim brpr d( Vjtm v bi'-ki pri Viri« \ IS 5S, avstrijskemu admiralu Tegetthoffu. Ко so Ita-liijaini zasedli Ршј, tega spomenika, ki bi jih neprestano spominjal na bridek dogo-diek vl njihove agoidovme, seveda niso mogli pust.i tri. na njegovem mestu. Demontirali «o ga in ga posta,l i v Benetke, kjer So ga «hraniGi v vojnem arzenain. Storili so peč vse, da bi se spomin na staroav-strij&ke čase in >sUv.K< izgubil prebivati, stvu zaseden Љ ozemelj iz glave. V naši sosedi Avstriji pa ta spomin še r poročajo, se v Benetkah že mudrita gra_ ški žirpan in graški mestni gradbeni ravnatelj, dsa bi ukrenila vse potrebno ze prevoz spomenika. Poročajo, da je spomenik še dobro sdavni stari avstrijski c. i. k. vojni mornarici,*, kakor pišejo graški listi. čevlji Bate za Afriko LtaMjanslka vlada je naročila pri italijan Ski podr. tvornice za čevlje Bata 300.000 parov čevljev za svojo vojsko- Sklenila je z Bato pogocftY> za dobavo izdelkov m bo plačala Bati 30 milijonov Kč. Adigrat po italijanski шеШ Bivši letalski poročnik Ludov k Pavlov -skv iz Brna je te dni po dolgih pripravah tvegal nov rekorden skok s padalom, k' se mu je tudi v polni meri posrečil. Dvignil se je v družbi pilota Kovande i na letalu t pa »Š 528«, ki ga je izdelala češkoslovaška državna tovarna letal, z letališča ад Letni pn Pragi. Ko je letalo doseglo višino skoraj 9000 m, je Pavlov-sky skočil z njega in je pristal po 26 minutah pri Strašnovu v bližini M ade Bo-leslave. Takoj so pritekli ljudje, k so ga j našli popolnoma izčrp-anega na tleh. Ena roka mu je bik ozebla, ker je med skokom izgubil rokav со. Ko so pregledali aparate, ki jih je imel s seboj, so ugotovili, da je skoč 1 iz višine okrog Я770 m (zadnji rekord, ki so ga postavil pred I kratkim v Rus-i j, je znašal 7(>23 m), temperatura je znašala v najvišjem delu poleta 37 stopinj pod ničlo. Razume se, d-a so drsnega letaka icmfl-lu po uspelem skoku obiskali -лази kar ji. Povedal jim je sledeče: »Dolgo nameravani po\*t sem lahko izvedel šele 3. oktobra, ker vremenske prilike dodej mso bile rtgodne. S Kovendo sva startala okrog 15. z letaÜÄöa aa Letni. Najin apara-t se je počasi vil v vis no. Po 50 minutah mi je pokazal sta to« kop vi» -no 8770 m,pilot mi je dal znamenje, sto-pi4 sem čez krov — toda za skok sem bil preslaboten. N'zki zračni tlak mi je vzel moči. Tako sem se skota.lil preko kril in pustil, da padem. Deset metrov pod letalom se je padalo odprlo ... Prvih 2000 m je bilo čudov^h. Bäo je kakor prosti padec v brezzračnem prostoru, niti sapica se ni zgan fe. Samo mrzlo je b k». 40 stopinj pod тйск>. Рта tem sem moral sleči rokavico, ck bi mogel vrv bolje odvezlati n držati Desna roka mi je zaradi tega tudi ozebla, a v desetih dneh bo v redu. V višin 6ooo m mi je postalo zavoljo spremenjenega »rečnega tlaka zelo slabo, želodec se je temeljito upiral. A tudi to je kmalu п><пйо. PaJal sem dalje, čedalje bliže zemlji In tedaj sem odkril pod sabo neki goaii Moral sem tedaj rokovati " z vrvico, da ne bi pristal v goz'dtu. Uspelo mri je, m krnela sem imel trdita tk pod seboj. Ljudje so pritekli iz bi žn je vasi k\ kme^u je dospe? tudi zdravnik. Stopil sem ž тгјкв ▼ art». »Svetovni rekord* se je posrečil — Ras Seyum oni imajo > : Mm poveljnik severne abesinske armade, M je proti veliki italijanski številčni in tehnični premoči štiri dni držal Aduo in prehaja zdaj v protiofenzivo Harar, glavno mesto Ogadena Harar je prastaro mohamedansko mesto ta leži 60 km .oddaljeno od abesia-ske železrnice v višini skoro 2000 m na? morjem Jedro mesta se je v teku stoletij jedva spremenilo- Na obeh straneh •tesnih, umazanih ulic stoje hiše brez ,riken, ki eo Po našem okusu bolj hlevi za koze kakor stanovališča za ljudi. V tem kraju životari kakšnih 30.000 lj-sko-kopti6ke cerkve &o novejšega izvpra. Te cerkve obiskujejo pač števiLni duho»v-nlki. med-tem ko je ostala večina prebivalstva islamske vere. V Harargu grade trenMjtry> marvtzoJej гает Makonenu. očebn sedanjega albeB.ijv efkega cesarja, ki je zavoje val to mee^o «a Abesinijo- Pred nekaj leti bi ее a takšna reč i-zizivanje, kajtš muslimani ty> se le z mržnjo podvrgli feristijansiki nadvladi. Odkar pa je cesar Haile Selasei pdredil, da morajo imeti m.uelimam »te verske svoboščine kakor kristjani, se Je mj-inje Hararcev omilila. V zaxtoijih mesecih se niso irtkofljšaM eaano odnosa ji med Harar jem in Adtdis Albebjo marveč tudi verska nasprotetva, med prebivalstvom. Na nekem ziborove-njo, kjer so »e zibrali muslimani poJeg krietjanov, žrldje. Gali m Somalijci, eo Zbor^aici dinižno prisegli cesarju la domovini zvestobo, katero bodo praiv go-tjpivo tudi dTžali. Guverner o^adenske dežele je mlad, toda zelo iaobražen tn izredno ню soben "V4, ki 4opTavlja Poleg upravnih poelo^ ^»d^ vojaško Ле'о. Je патгл" jbenem poveljnik ▼ OgaNaša doba. ее odHikuje posebno Po inteligenci. Ce se ne posreči, da bi zadržali novo svetovno vojno^ ki nam pireti zavoljo nekega kplo-ni^ainega epora tedaj emo živeli v naj_ boÄj bedasti dobi vseh časov*.. -c бе nfo Je vleklo tja Iz Adas Abebe poročajo, da so vVrviii ▼ njeni okolici štorklj^, ki je bila obroč-kana z znamenjem zaane nemške ptičje postaje Roe&itten in e številko o<8.07S. Osa ga je zadušila V BLankeaburgu v Turingi j i je na nenavaden način umrt zdravnik dT. Wtieder-burg, lastnik nekega tamošnjeiga zdravilišča. Pri pitju je požrl živ0 oso. ki ga je pičila v požiralnik. Preden sp ти то-gA poone^ati, se je zadušni. — Hbdna jesen že prihaja — Ko boste izbirali oblačila za jesen, vedite, da boste kupili plašče, suknjiče, površnike, hubertus plašče, dalje obleke in blago za obleke kakor tudi obleke za šolarje najcenejše pri DRAGO SCHWAB LJUBLJANA H"T" —4«------- - m " ur мјиамм ANEKDOTA Ko Jei ЬЙ zna»« češki flgTaxec Werich v 3%iesiji, да je s svojimi nastopi zasiužil precejšnjo vsoto denarja Ker pa. se iz S«eije ne sme niti pošiljati, niti odnašati denarja, je Werich skušal na vse mogoče načine, kako bi se rešil rubljev. Pri tem je „odkril, da se da. denar zapraviti i tq*cii s pošiljanjem brzojavk. Dan za dne-vtoJft je brzojavljal vsem sv<>j:an znancem, i Njegov tovariš Voskovec je nekpč prejel I brzojavko, ki je pomenila gotovko najbolj rafiirran način zapravljati denarja Gla sila se je: A-a^afli jjje žžže kkkdo kkkdaj ророФовШ ja-je-jecljajočo br-biftxnzojav-ko? VSAK DAN ENA jarpdfitrnžffi ва fe^upii т. ¥кмик»лт itwlüMiHha змтке Abesinska vojska ima, čeprav je drugače primitivno opremljena, vendarle векај i »We, moj študij je кавтшо^ • katerimi prevažaj» čete ш municjj» ш Inata * »Kako pa pripravljate to gnjat? AK ste vešči klobaeičaretva?« bil medicina.« Ы'оШвква^ Kulturni pregled Po premieri Tujega deteta Igri o generaciji »Med včeraj in jutri« je v drami sledila V. škvarkinova komedija eodobne ruske mladine. Od Begovičeve do äkvarkina ее je v času komaj dobro obrnil list in vendar — kolikšna razlika svetov! Tam človek, miselnost in morala v vozlih brezupa m razpada, tu pa mladi rod, ki ga je Čas postavil na razvaline družbe in mu nadel pretežko nalogo, naj iz starega materiala in iz novih ljudi sezida nov svet. Dandanes prav gotovo ni literature, ki bi bilo v nji nakupičene toliko zaskrbljene in hkra tu uporne vere, da je v mladini vsa usoda naroda in družbe, in zato obenem toliko žive ljubezni do nje, kakor v ruski in Škvar-kin si je v izpovedovanju te vere in ljubezni priboril s »Tujim detetoms brez dvoma eno najsvetlejših mest. Današnja Rusija je za ljudi v Evropi v mnogočem neznan, nerazumljen svet. Površen razgled, ki ima človek priliko zanj, mu odpira komaj medle obrise sistema, ki se s starim redom bori za prevlado sveta. Tako nem pogostokrat uhaja izpred oči dej stvo, da krijejo tudi vojskujoče se družabne oblike pod svojim kalupom prav toliko ali pa še več življenja in tople krvi, kolikor je zemlja vobče lahko deležna radosti in gorja-Ti Skvarkinovi mladi ljudje so kakor otroci, ki ge jim bodo vrata v novo resničnost šele odprla, generacije so- ki jim je čas vse breme tradicije vzel z ramen, a jim nove podo be še ni razodel, generacija, ki ji je Jifi Wolker našel tostran sovjetskih meja najbolj neposrednega izraza v izpovedi, da >eno srce sem pokopal, drugega še ni mame. Da, kakor otroci so, in zato je vse, česar se dotaknejo z dušo ali z rokami, samo vedra, vesela igra, polna romantičnega heroizma. polna zmerom novih razodetij in zmag- Igra jim je v besedi in dejanju, igra je v njihovi obsodbi in odpuščanju a njihova vera je močna, da bi lahko gore prestavljala. V jedru gre za ljubezen iti za otroka, ki se naj rodi iz nje. Ah, ljubezen! Je mar kdaj prišel kdo na misel, da bi jo za zmerom iztrebil s površja zemlje — saj je vendar za celo neskončnost starejša od človeka in prav gotovo še enkrat toliko močnejša od njega. Za ljubezen, za otroka in za gradnjo nove ceste gre. lo kdo bi jim neki zameril, tem izgubljenim, a vendar tako pogumno iščočim se moskovskim študentom, da imajo skorajda več časa za ljubezen, ki jo stari ljudje še zmerom zaklepajo v skrinje in spravljajo za ikone, kakor za delo na cesti. Škvarkin jih Je predstavil tako preproste, lepe in jasne, njih dejanje in nehanje je ogrnil z vedrino tako brez mere dragocenega humorja, da igri brez pridržka verjamemo življenje. Režija ing. arh. Stupice je našla komediji polnega, enakovrednega izraza. Prostor sain, ki je vanj zajel dejanje, diha v svoji smotrni ureditvi čas, ki se v njem vrši. Vsa scene-rija z oglato v grobih oblikah kvišku ki-pečo vilo starega Glasbenika Karaulova v ozadju ponazarja mejo dveh dob. ki si v delu podajata roke. Igra oseb se je zlila v veličastno, harmonično enoto. Sredi vsega Severjeva. nesrečna igralka Manja. ki s s\o jo vlogo nezakonske matere splete in razplete vso štreno o namišljenem detetu Podala jo je z intimnim, vse živahne variacije obvladujočim doživetjem. V trojici mladih ljubimcev je mimo lana, lirično, sentimentalno oklevajočega študnta Kostje. in Stupice v svoji udržani mračnosti 4ifočega. širo-dušnege Kavkazca Jakova, prinesel Sancin ko* zobni tehnik Perčatkin zvrhano mero svežine in radosti. Lipah - Karaulov in Nablocka — njegova žena sta v mehki, starinski formi predočila lepoto in slepoto nekdanjih dni Enako dovršene in pomembne so bile kreacije šaričeve. V. Juvanove. Boltar-jeve. Gregorina in Skrbinška Pisatelj, režiser in igralci so doživeli pri občinstvu velik triumf. L. Mrzel. primitivnih narodov »Ali je za spoznavanje svetovne zgodovine kaj lepšega kakor odkritje kulture, ki je ni še nihče prav gledal, nihče natančneje spoznal in nihče tako visoko ocenil, kakor zasluži?« To je napisal Eckart von Sydow v uvodu svoje knjige o pemitvah pr rodnih narodov. (E. v. Sydow: »Dichtungen der Naturvölker« Phaidon Verlag. Cena Rm 6.50). In res: njegov izbor lirike primitivnih narodov je pravo odkritje novega lepega sveta, kn je bil doslej še neznan. O plastiki pri rodnih narodov vemo že dolgo, da je v soko razvita. Ta razvoj sega ponekod tako daleč, da jo lahko ocenjujemo z današnjimi merili umetnosti. Vendar pa pesniška nadarjenost prirodnih narodov ni nič manjša kakor njihov plastični talent. Kdor pozna pesmi in speve primtivnih divjakov. bo morda njihovo pesniško fantazijo cenil še bolj kakor njihovo kiparsko ustvarjalno moč. Seveda moramo upoštevati nekaj: vso plastiko objamemo lahko z enim pogledom, p es m pa ne moremo uživati in ocenjevati tako neposredno. Vendar pa si je prirodni človek ustvari] s svoj mi lirskimi pesnitvami dela, s katerimi se lahko meri z velikimi liriki. Tu je pokazal svojega produktivnega duha. Preskočil je meje plemena, jezika, dela sveta in izoblikoval občutja, ki so najgloblja in najbolj vsečloveška. Pobožnoet. ljubezen, vojna, žalost ;n bolečim, vse je dobilo v njem izreza. Nekaj loči pesnitve prirodnih narodov od naših in to je njihova povezanost s plesom in glasbo. P г rodni človek svojo pe- • sein največkrat poje, zato dobimo v teh pesmih pogoste ponavljanja in naštevanje, ki se ujemajo z ritmom, plesa ali melodije. Delno je temu vzrok tud magični motiv. Upanje in pričakovanje, de se bo s pesmijo nekaj spremenilo — zlasti pri obredih, — priš li pevca nehote, da pogosto ponovi isto željo, ker je ponavljanje najpripro-«tej še sredstvo za dosego duhovne koncentracije. s katero hoče pevec nekako izsiliti od bogov pričakovani: učinek. Moč primitivne linke ni tam. kjer bi jo pričakova' . v izrazj osebnega ooumeva nje in občutij. Res dobimo pri prirodnih narodih pesmi, к эо izraz bstne bolečine :r. obupa, zlasti »n smrti ljubljenega človeka. Toda subjektivno gledanje sveta ki sebe se pri nj'h še № dovolj močno razvilo Osebnost še ni dobila tiste moči, ki je duševna podlage moderne lirike. В stvo pri-rodne lirke je izrežanje splošno človeških želja. Splošni zakon, da zrase umetniška vrednost toliko v še, kolikor manj se hote pokaže osebna sebičnost, velja tudi tu: umetniško najdragocenejše pesmi so mrliške tožbe ali kakor smo jih nekoč pri nas lepo menoveli »narekovanja« (hrv. nari-cenja). Ta narekovanje dobimo pri vseh prirodnih narodih. Najlepša, ki jih pojo v zboru, sc» narekovanja z otokov Tihega morja. Žel so predolga, da bi mogli nevesti kakšen vzorec, pač pa naj citiramo globoko občuteno tožbo mlade žene iz črnskega plemena Mossi v Sudanu, ki ji je enrrt vzela moža. »Smrt ga j« pobrale m grobar ga bo zakopal. Jo j, oh jo j! Skobec sam, glasnic nesreče, mojega je ljubega pograbil, men« pa pustil živeti. Jo j. oh jo j! Veselja konec je! Smrt me ljubega je vso prevzela, ljubi moj je šel. ne bo ga več nezaj! Grobar pa reže, reže drobni les, zelene veje reže za nosila. Ljubega je men' smrt pobrala, jaz pa zmerom še živim! Jo j. oh joj! Skobec sam. glasnik ne- sreče. mojega je ljubega pograbil in odbe-ža[ z njim. Zdaj pepel na čelu no® m, nebo prosim, naj življenje dolgo kralju da, naj mu moč de m oblast. ToJ, oh joj! Skobec pa. glasnik ne mojega je ljubega pograbil in odbe-žal z njim. Joj, oh joj» Veselja konec je! Zla usoda meni vdovi vzela je može. Joj, oh joj! In to boli. boli, boli!« In prav tako lepo je tud- narekovanje mlade vdove iz indijanskega plemena Sjuzov v Severni Ameriki: »Hrabrejš> kakor najhrabrejši čast si skal ob vratih smrti. Nisi se mogel spomniti nje same, ki joka doma. Ali se nisi mogel je spomn ti? Hrabrejši kakor najhrabrejši čast si iskal vse bolj ko Ljubezen. Ljubi, jokam, pa nisem boječa: Moje srce za tabo se joka, moje srce se joka, če mislim na te.« Vsi prirodni nerodi po svoji .duši globoko verni Ker so dosii holj "kakor mi odvisni od prirode, vadijo bogove v njej, k njej se zatekajo s prošnjami, nje se boje. Značilna je hotentotska pesem, k jo pojejo tj divjaku svojemu bogu Guruju: »Sin grmečega oblaka! Hrabri, na glas govoreči Guru! Pomiri svoj glas, kajti jaz nisem kriv. Odpusti mi. kajti ves zmeden sem, o, Guru, sin grmečega oblaka!« Čudovito lepe so nekatere pesmi o smrt; in bolezni. Človek bi ne verjel, da so jih zložla usta ljudi, ki so jim neznani vsi visoki problemi s katerim- se muči civilizirano človeštvo Pesem na smrt bolnega dekleta s tihomorskih otokov — toliko čiste, nespačene prvobitnosti in prisrčnosti je v njej, da strmimo: »O mati, kadar bcm umrla, počeši mi gladko lase in spleti jih. Ko me oblačila boš, nadeni nr mehko, belo obleko, mehko, belo obleko, mati, in platno iz Samaranga. Ko me h grobu boš nesel, oče. sorodn-ki spremijo moje naj truplj. In ko me spuščal boš v oče, spusti me rahlo vanj!« Tretji glavni motiv v pesmih preprostih narodov je ljubezen. Najlepše so spet tiste s t homorskih otokov, med tem ko je pesmi iz Afrike prav malo zapisanih. Zakaj? Velika večina raziskovalcev črnega kontinenta j'h ni zapisala zaradi lega, ker so baje za Evropca preveč nesp odobne. Ali pa ni v njih le neizkaženi glas prvobitne čutnosti? Tudi Joyceu so očitali obscenost! Prav tako je Amerika slabo zastopana z ljubezenskimi pesmimi. In vendar so med indijanskimi pesmimi ргз/i biseri, kakor tista, ki se začne: »Res je. le njega ljubim. Njegovo srce je ko sok, ki kaplja s -s!adk"rp-vcga drevesa. Kakor orat trepetlike je on, ki vsa drgeta in se trese . . .« Boj je popisan pri vseh narodih na podoben način. To je razumljivo: saj je pri vseh narodih namen boja uničenje aovraž nika s surovo silo. Zato skoraj ni razi ke med pesmimi Severne Afrike. Polinezije m Amerke. Za splošno naj navedemo en sam vzorec, bojno pesem Sjuzov \z Severne Amerike: »O stari осе, o stari o?e! Če dobim sovražnika, planem neopazno nadenj! O stari oče, o stari oče! Če dobim sovražn ka, v smrt poženem ga! O stari oče. stari oče! Če dobim sovražnika, dom v bel dim mu spremenim! O stari oče, o stari oče! Če dobm sovražnika, dom v pepel mu spremenim! O stari oče. o s>teri oče! Če dobim sovražnika. bele in raztresene bodo kosti njegove!« Da je mišljen s starim očetom bog, je menda že vsakdo ugair'1. Pravo presenečenje pa so pesmi, ki so posvečene pokrajini in razpoloženju, ki ga pokrajina zbudi Tako opazovati in izraziti svojega vti-ska tudi civiliziran človek ne zna. Samo kratek citat iz nekega zagovora: »Okoli mene se dvigajo rdeči vakrvi, kakor trava, ki gori ponoči: drgetajoč pas luči, ki giblje se kakor kača Ali pe globoke impresija Ind janca iz plemena Pawnee ▼ Severni Ameriki: »Nad prerijo senca ptiča kroži okoli mene, ko potujem. Kvišku pogledam: kavas ozira se name, s krili zamahne, obrne se in odleti v daljavo. Nad drevesom let" orel v širokih krogih: oprezno varuje gnezdo. Glasno vrešči. Daleč .doni to izzivanje. Daleč v deželo se sliši odmev, kakor v zasmeh sovražnikom.« I Knjiga Eckarte v. Sydowa je vzlic svoji obsežnosti (264 strani) komaj kratek pregled, vendar pa nam v glavnem podaja vse, kar je doslej znanega o liriki preprostih narodov. Nedvomno prav tako zanimiva bo tudi zbirka epike primitivnih naro ' ki jo isti avtor že prpravlja B.R. Naročnikom Ljubljanskega Zvona. Zaradi tiskarskega štrajka in tehničnih ovir se je Ljubljanski Zvon zakasnil. Izide krog 15. oktobra in sicer 7., 8. in 9. številka skupaj. Gradivo je bilo razen dveh člankov priprav-ljeno že 3. julija. Trojna številka bo izredno obsežna in pestra. SPORT Lahkoatletski dvoboj Gradec : Ljubljana Zanimiva lahkoatletska V soboto 12 in v nedeljo 13. se vrši na igrišču Primorja tretjič dvoboj med pred s-tavniki Gradca m Ljubljane, za katerega so se tekmovalci obeh mest vprav letos temeljito pripravili. Naša reprezentanca je že določena in bomo prinesli njeno postavo vzporedno z ono iz Gradca, čim bodo urejene še neke sporne točke v posameznih disciplinah, kjer imamo po več popolnoma enakovrednih moči. Graški listi prinašajo te dni obširna poročila o tem dvoboju, obenem z rezultati, ki so jih dosegli graški tekmovalci na nedeljskem izbirnem tekmovanju. Posamezni njihovi uspehi so sicer nad našimi, vendar smo prepričani, da bodo naši reprezentanti kljub temu, da ne morejo v boj kompletni branili prestiž Ljubljane tako častno, kakor upravičeno pričakujemo od njih, ki so letos v državi med najboljšimi. Podrobnih prognoz in napovedovanj se ognemo v to- prireditev na Primorju liko, da poudarimo izravnant^st moči v skoro vseh disciplinah, seveda s pridržkom, če bodo vsi atleti dosegli svoje najvišje uspehe. Žal moramo nastopiti nekoliko oslabljeni, ker manjkata med drugimi Kovačič in Zupančič, ki bi nam v svoji polni formi gotovo zagotovila zmage na 100 in 300 m. ter vsaj še v skoku ob palici. Prireditev bo do podrobnosti odlično organizirana ter zato prireditelj upravičeno ra čuna na številen odziv našega občinstva, ki bo imelo za zaključek sezone prav lepo oriliko, da vidi organizatorno odlično prireditev. Pokroviteljstvo nad tekmovanjem Je prevzel g. predsednik občine dr. Ravnihar. Gostje pridejo v Ljubljano v soboto okoli 11. ure z avtobusom. Tekmovanje prične prvi dan ob 15.30, drugi dan pa ob 15. Vstopnina je propagandno nizka. JNS in Primorje Kakor poročajo iz Beograda, se je naš nogometni savez na svoji zadnji seji bavil s tekmi » Primorje : Gradjanski v Ljubljani, ki se je, kakor znano, končala z neodločenim izidom 2 : 2. Se vsem so v spominu dogodki, ki so se odigrali na tej tekmi, ki jo je docela pokvaril sodnik g. Bilač iz Splita in poleg tega še občutno oškodoval domače moštvo. Nogometni savez je sedaj sklenil, da zaradi teh dogodkov suspendira Primorje, to se pravi, da se odvzame Primorju do nadaljnjega pravica nastopa. Preiskava o tej stvari je poverjena g. Bori Boroviču. Istočasno so suspendirani tudi igralci Slamič in Bertoncelj ter vodja nogometne sekcije Primorja. Prepričani smo, da se Primorje ne boji objektivne preiskavdf-fcer bo pač zelo lahko dokazalo, koga zadene krivda. Sicer pa nam še ni znano, česa se Primorje obtožuje. Lahkoatletski miting у Kostanjevici V nedeljo se je vršil v Kostanjevici re-vanžni lahkoatletski miting med krškim športnim klubom in kostanjeviskimi atleti. Slabo vreme je nekoliko oviralo tekmovanje, vendar pa so bili doseženi prav odlični rezultati, tako da je miting uspel zelo dobro in da je tudi občinstvo, katero je pokazalo za to lepo panogo športa zelo veliko zanimanje, prišlo na svoj račun. Dobra organizacija te prireditve ter nepristranski sodniški zbor sta omogočila čim hitrejši potek mitinga. Rezultait: 31 : 23 za Krško, ne vštevši štafete, katera se je tekla samo za propagando skozi mesto. V posameznih disciplinah so bili doseženi naslednji rezultati: Tek 100 m: 1. Perpar (KSK) 11.4, 2. Jor. dan O. (Kost.) 3. Falkner (KSK). Met diska: 1. Svajger (KSK) 33.06, 2. Gatsch (Kost.) 3Z44, 3. Perpar 28,19 (KSK). Skok v daljino: 1. Perpar (KSK) 6,42. 2. Barbič (Kost.) 5.25, 3. Hodnik (Kost.) 5.23. Met krogle: 1. Perpar (KSK) 12.43, 2. Švaj-ger (KSK) 10.30, 3. Gatsch (Kost.) 932. Tek 1500 m: 1. Hodnik (Kost.) 5.02, 2. Jordan M. (Kost.) 3. Falkner V. (KSK). Skok v višino: 1. Perpar (KSK) 1.60, 2. Kržičnik (Kost.) 1.48, 3. Hodnik (Kost.) 1.38. Zbor Sodnikov J.L.A.S. Na dvomateh Ljubljana : Gradec, ki se vrši v soboto 12. in v nedeljo 13. t. m. na igrišču Fr morja se odreja tale sodniški zbor: vrliovn' sodnik: Slamič, voditelj tekmovanja: (Jrün-feld, starter za teke: Lun, start er za skoke in mete: Bradač, sodniki na cilju in ča-somerilci: Gorjanc, Megušar, Pevalek, Ker-mavner, Polajnar, Grünfeld, 2 zastopnika reprezentance Graza, (namestniki Slamič., Stepišnik), reditelj starta: pom. sodnik Stropnik, zapisnikarja: Сек. Seunig. sodniki za skoke in mete: Vidic, C:mperman, Windisch, Gnidovec, Dr. Alujevič, službeni meritelji proge: Grünfeld, Bradač, Vidic, izvestitelj za tisk: Megušar. Odbor za organizacijo dvomatehe mora določiti službujočega zdravnika, glavnega reditelja. 6 pomožnih rediteljev in 3 razglašalce. Dalje se odbor naproša de priskrbi kroneme-trirenje ur. Sestanek zbora je na igri|ču v soboto ob 15., v nedeljo ob 14.30 SK. Slavija: Danes ob 20. članski sestanek I. in juniorskega moštva. Opremo dvignete v petek. Pivmer s gurno! Ob 20. obnovna seja v posebni sobi restavracije Slon. Iz OO v Trbovljah. Za tekmo Dask : j Amater se določi za službujočega odbornika g. Kokalj. Pozivata se Retje in Trbovlje, da imenujeta po pet starejših rediteljev, ki se morajo javiti z rediteljskim znakom ob 8. službujočemu. Na tekmi Svoboda : Sloga bo vršil funkcije službujočega g. Bostič. Službeno in LNP. Na nocojšnjo sejo kazenskega odbora ob 19.30 v podsavezni pisarni se pozivajo: Sajbitz Franc, Moste, Ceglar Franc, Grafika, Zomada Josip, Primorje, Smerdu Egon, Ilirija, Butara Anton, Zalog. Sadna in vrtna razstava v Sodražici Sodražica, 9. oktobra. Nedavno smo priredili v šolskih prosto rih razstavo: sadja, zelenjadi, cvetlic, čebelarstva in nekaterih poljščin. Razstavljeno sadje je bilo izredno lepo. Predvsem krasne zlate parmene, pisani kardinal, francoski in boskopeki kosmač, landsberška, baumanova, kaselska in šampanjska reneta, carjevič in bojkovo jabolko. Bilo je tudi veliko število domačih sort, kakor: kravajk. špinceljnov. golobarjev in pogacarjev. Tudi namizne hruške: (avran"ke, postrvke, pastorovke itd.) in krasni laški lešniki so bili razstavljeni-Posebno poučni so bili tudi razni pripomočki za varstvo in oskrbovanje drevja. Velike stenske slike in napisi (sadje v pregovorih) so krasili stene razstavnih prostorov- Gospodinje eo se zlasti zanimale za vkuhano in sušeno sadje. Razstavljena zelenjava, razne vrste korenja krasne kojerate. ogromne buče, cvetače. paradižniki, česen itd., predvsem fižol je privabil mnogo občudovalcev, zlasti iz ženskih krogov. V posebnem oddelku so bile razstavljene domače lončnice (rožmarin, aspidistre, pe-largonije, begonije, fuksije, kakteje, aspara-gusi), ki so krasile kraljeve slike, predvsem spominsko grobnico Viteškega kralja. Nešteto slik kraljevskega doma so predočile življenje naše vladarske rodbine Čebelarska razstava je bila dokaj zanimiva Razno orodje in pripomočki, ki jih čebelar potrebuje pri svojem obratu, so tili razstavljeni v najlepšem redu. Tudi izdelki, kakor: med vosek, domače medeno pecivo je ta del razstave zaokrožil v zanimivo celoto. K tolikšnemu uspehu čebelarske razstave je^ pripomogel šolski upravitelj v pokoju g. VrhiJ. Za nabiralce gob so bili razstavljeni razni modeli, predstavljajoči v živih barvah raz ne vrste jedilnih io strupenih gob. Za šolsko mladino je bilo razstavljenih tudi več poučnih pripomočkov, osobito iz kmetijstva Vso to prekrasno razstavo je priredilo domače učiteljstvo pod vodstvom upravitelja g. Vodo pivca Stanka, ki je pritegnilo k sodelovanju zlasti šolsko mladino in člane kmetijske podružnice. Po otvoritvi in po nauku se je vršilo posebno predavanje o domači uporabi sadja za kmečke gospodinje. Razstava je globoko odjeknila med domačini in bo gotovo rodila tisočer sad! Česa nas je poučila sadna razstava na Primskovem Primskovo, 9. oktobra. Litijski srez je izrazit sadni kraj glede podnebja, zemeljske in višinske lege. V glavnem lahko ločimo tri višinske lege: a) nad 400 m, kjer uspevajo priznane litijske črešnje (Janče, štanga, Primskovo), posebno pozne hrustavke. Poleg črešnje uspevajo tu orehi (tankolupinasti, ki so vztrajni in odporni proti pozebi in rodijo v grozdih). Seveda tudi jabolka kakor Aatta par-mena, pisani kardinal, grafenštajne, Bau. mannova reneta, špinceljni in bojkovo jabolko. b) V višini od 100 do 400 m (vinska lega) pa uspevajo: kanadka, zlata p arm en a, carjevič, jonatan, nekatere zimske renete, dolenjska voščenka in landsberška reneta. c) Nižinska lega: t« uspevajo, špinceljni, gdanski robač, parmene, Baumannova reneta štettinc in brun er. Povedano velja le za izrazite sadne lege, ki so zavarovane proti vetrovom a primerno zemljo ta oskrbo. Na sadni razstavi, ki jo je priredila kmetijska podružnica na Primskovem, je bilo poleg navedenih vrst zastopanih Se nekaj drugih vrst, kakor Harbartove renete, blenhajmSke renete, razni kosmači in pogačarji, zeleni knežak, moštno sadje, med njimi domača tepka. Za trgovino bi prihajale v poštev od zgodnjih vrst: pisani kardinal, grafenštajne, zlata parmena, kanadke. Bauman. nova reneta in carjevič. V manjši meri tu- di voščenka in krivopecelj ter še nekatere renete. V višjih legah naj bi se torej gojili pred. vsem črešnje, orehi in pozna zimska jabolka, zlasti naše najboljše priznane zimske renete po sadnem izboru. Gojitev moštnega sadja, predvsem tepk, kifrovka, črnivkef naj se omejijo na slabejše lege; odnosno okoli gospodarskih poslopij, even-tuelno ob cestah in poteh. Razstava sadja (delo le nekaternikov; Kastelic Franc iz Otečiga vrha, Vidgajevi iz Poljan, učiteljstvo iz Primskovega, ter še nekateri fantje iz primskovške fare, vseh imen ne morem navajati) je nepričakovano dobro uspela. Razstavljeno sadje se lahko kosa z najboljšimi štajerskimi vrstami. S to razstavo se je postavil temelj za ves sadni okoliš, ki meji na Primskovo. Razstavo sta posetila kmetijski sreski referent in tajnik kmetijske družbe. Obiskalo pa jo tudi učiteljstvo iz Čateža m Sv. Križa, manjkalo ni seveda Ljubljančanov, ki so bili nad uspelo prireditvijo prijetno iz. nenadeni. Posebno se zahvaljujemo g. Lav-riču, ki je dal na razpolago svojo hišo in je tudi gmotno obilno pripomogel k uspeli prireditvi. Znorela ura Velika stolpna ura na londonskem Ba-kerstreetu je povzročila te dni pravo senzacijo. Pop cd d ne f>b 4. ei je izmislila, da je bila to uro namestu s štirimi, kar s 44 udarci. Ljudje na cesti so se ustavili, okna so ее odpirala, vse je majalo z glavo in strmelo v uro. Ur0 pozneje je bilo 26-krat namestu petkrat. Sedaj je pred stolpom nastal pravi javni zbor. In ljudje bi ne bili Angleži, če bi ne pričeli počasi staviti na to. koliko krat bo znorela ura udarila ob naslednji uri. Ob šestih je mn.ogo ljudi izgubilo stavo, ker во bili prepričani, da se bo ura oglasila z manj udarci, udarila je pa 5-1-krat. Seveda se je začela sedaj prava stavna mrzlica, ki je postala proti sedmim naravnost dramatična. Množica se je bila razdelila v dva tabora, eni so stavili na to, da bo ura bila več neg-p 50-krat, drugi pa manj kot 50 krat. pesimisti eo imeli prav, vsaj na pol, kajti o*> sedmih je ura lepo obmolknila. Moči So ji pošle. . . RADIO Izvleček iz program ол- četrt«k 10. oktobra. Ljubljana 12: Verdijev Requiem na ploščah, — 12.45: Vreme, poročila. — 13: Cas, obvestila. — 13.15; Nadaljevanje Re- quiema. _ 14: Vreme, porpčila. — 13: roške pesmi poje zbor k£>r0ških Slovencev. — 18.40: Kulturna pomoč našim na. rodnim manjšinam (dr. Arnejc). — 10: Cas, vreme, poročila, spored, obvestila.— 19.30: nacionalna iwa„ 20: Na smrt obsojeni! (Ustoličenje) — slušna igra. — 211 Gosposvetski sen: Pr0log; Michl: človeka nikar — poje g. Julij Betetto s sprem-ljevanjem Radio orkestra. — 21.30: Radio orkester. — 22: čas, poročila, spored. — 22.15: Radio orkester. Beograd 17: Narodne pesmi. —20: Saint-Saensov koncert. 22.20: Koncert orkestra Zagreb 12: Slov. glasba na ploščah. — 20: Prenos iz Beograda. — Praga 19.30: Vojaška godfoa. — 20.25: Zaba ven program — 21.15: Orkester. — 22.15: Plesna muzika — Varšava 20: Lahka glasba. — 21: Zvpčna igTa--21.35: Poljske pesmi. _ 22.30: Ples. — Dunaj 12: plošče. — 14: Poljska glasba. _ 16.05: Violina, čelo in klavir. — 17.40: Koncertna ura. — 19.20: Orkester m solisti. — 21: Koroški več.er. — 22.10: IVunajska glasba — 23.20: Ples. — BeHin 19.30: Klavirski koncert. — 20.10: Plesni večer. — 22.30: Vesele melodije. — München 19: Koncert orkestra. —19.30: Prenos Puocmijeve opere . — 21.45: Plošče. — 23: Simfonični orkester. —Stuttgart 19: Pester program. — 21: K,on-cert Sohumannove glasbe. _ 22.30: Prenos koncerta iz Buenos-Airesa. — 24: Schuibertove in Brahmsove skladbe. — Rim 17.06: Vokalen in instrumentalen kpncert _ 20.40: Schulbertova opera »Kavalir z rožo«. Petek 11. oktobra Ljubljana 11: šolska ura: Koroški Slovenci (Uršič France). — 12: Resna glasba na ploščah — 12.45: Vreme poročila. _ 13: čas, obvestila. — 13.15: Narodne pesmi s spremijevanjem Radio orkestra pojo ga Neratova, gdč. Mišičeva, gg- Go-stič in Janko. — 14: Vreme, borza. —18: O ženski izobrazbi (Dora Vodnikova) — 18.20: Plošče — 18.40: Delavska ura: Problemi zasebnih nameščencev (češno. var Slavko). — 19: čas, vreme, poročila, spored, obvestila. — 19 30: Nac. ura. _ 20: Prenos iz Zagreba. — 22: čas, vreme, poročila, spored — 22.15: Citre solo igra g. Mezgolits. Beograd 16: Koncert na čelo — 18: Plesna glasba — 20: Prenos iz Zagreba. _ 21.20: Koncert orkestra — 22.20: Plošče- — Zagreb 12.10: Jugoslovenska glasba na ploščah — 17.15: Godalni kvartet. _ 20: Gregorijanske pesmi poje frančiškanski zbor — 22.15: Bosanske pesmi — Praga 19.10: Koncert solistov _ 20.05: Violinske skladbe — 20 30: Zvočna igra. _ 22.15: Plošče- — Varšava 20.10: Eksotična glasba. — 21.15: Simfoničen koncert — 23: Plesna muzika. — Dunaj 12: Orkester. — 15 30: Komorna glasba. — 16.15: Orkester in solisti. — 17 30: Koncertna ura. — 19.30: Prenos Lortzingove opere »Car ta tesar« iz gledališča. — 22.34: Jazz — 23.15: Plesna glasba — 0.10: Plošče — Berlin 19: Lahka godba. _ 20-15: Simfoničen koncert. — 23: Prenos iz Stuttgarts. — München 20.15: Prenos iz Berlina — 20.55: Zabaven program _ 22.30: Hayctaova glasba — 23.30: Prenos tz Stuttgarts. — Stuttgart 20.15: Simfoničen koncert — 22.30: Lahka godba orkestra. — 24: Simfonične skladbe na ploščah. — Rim 17.06: Vokalen in instrumentalen koncert _ 20.40: Mešan glasbeni program. Kopnite domače blago! EVROPA ST PRED VAŽNIMI 0 J I DOGODKI! OBVEŠČAJTE SE NARAVNOST VSAK DAN! IPBIIJPS RADI VAM DAJE PRILIKO ZA TO 14 RAZNIH NAJNOVEJŠIH TIPOV SPREJEMNIKOV VAM JE NA RAZPOLAGO APARATI OD DIN I995.- ZA GOTOVINO IN NA MESEČNA ODPLAČILA PO DIN 120.-. POSVETITE PRI NAKUPU PAŽNJO NA PHILIPSOV ZNAK — KER NI VSAK RAD ЮАР AR AT PHILIPS OV SPREJEMNIK! H. E. Werner: 19 mr.Thorsten hoče bol! «Oh — neznaten urez!» Tajnik si je pritiskal rutico na lice. «A poglejte, za Boga, kaj je z Mr. Thorstenom!» Redar se je že sklanjal k negibnemu. «Menda tudi ta rana ne bo nevarna — ali — pač!» Zdajci je zažvižgal skozi zobe in sunkoma vzdignil glavo: «Oho — tn je ustreljen!» «Ustreljen?» je prepadeno ponovil Wessentin. A že se je spomnil rdeče proge na Thorstenovem obrazu. — «Moj bog! To je, to je — » «Prosim, mirujte!» Redar Je bil hitro odpel Američanu plašč in obleko in mu nastavili uho na prsi. «Srce še bije! Neutegoma ga je treba spraviti na najbližjo reševalno postajo! Kje vraga je tu kak telefon — ali — » Obrnil se je h gledalcem: «Morda je kdo izmed gospodov tako ljubezniv, da posodi svoj voz? Vsaka sekunda utegne biti dragocena!» Gospod v usnjem avtomobilski obleki, z zelenimi stekli na očeh, je stopil naprej- «Če ni predaleč,» je dejal in skomignil z rameni. Redar ni odgovoril- Z Wessentmovo pomočjo je vzdignil Thorstena, ki Jima je kakor mrtev obležal na rokah, in ga zanesel v voz, ki ga je gospod pokazal. Potem se je redar vrnil k prodajalni: »Takoj moram telefonirati policijskemu ravnatelju! Podoba je, da se je zgcdil zločin — treba je obvestiti komisijo za umore!» Wessentin je pokimal. Nato je razburjen vprašal: «Ali je moja navzočnost še potrebna! Gospod Thorsten je bil namenjen na konferenco — kot njegov tajnik moram ostalim gospodom seveda sporočiti ta strašni dogodek.» «Če mi poveste, kje vas potem lahko najdemo.» Redar je potegnil iz žepa zapisnico in svinčnik. «Za zdaj bom v hiši Kemičnega trusta na Donhoffovem trgu — pozneje me pa lahko vsak trenutek dobite v hotelu Imperial. Moje ime je Günter Wessentin, ponesrečenčev osebni tajnik!» «Prav, zapisano!» «Torej lahko grem svojo pot?» Wessentin ni čakal odgovora. Brez sape je planil na ulico in poklical taksi. Avtomobili so stali v dolgi vrsti pred upravnim poslopjem Nem-ško-ameriškega kemičnega trusta — elegantni zasebni vozovi in najeti izvoščki. Ura na Donhoffovem trgu je kazala enajst. Še en voz je naglo prihropel in obstal. Vratca so se odprla. Dr. Fabricius, vzlic pomladnemu vremenu, ki je biilo že dokaj toplo, v krznenem plašču z zavihanim ovratnikom, je skočil na tlak. S prijemi vajenega človeka je zavaroval avtomobil, nato pa odhitel mimo vratarja, ki ga Je vljudno pozdravil, skozi visoki stekleni vhod in po širokih stopnicah — preskakoval jih je kar po dve namah — v prvo nadstropje, kjer je bila konferenčna dvorana. Jadmo je vrgel klobuk in plašč služabniku in odprl vrata- Oblak tobačnega dima mu je udaril naproti- Okoli zelene mize, ki je zavzemala sredino velikega prostora, so stali v neprisiljenih skupinah gospodje, M jih je bil Thorsten povabil- Po njihovem kramljanju je doktor videl, da se konferenca še ni bila pričela. Gledal je okoli sebe, kakor da bi nekoga iskal, in pokimal temu in onemu bližnjemu znancu. Nato je opazil Kammlerja, ki je v oknjaku govoril z ravnateljem trgovskega oddelka, in oči 30 se mu stisnile za izbočenimi stekli Hitro se je preril mimo skupin, ki so stale na poti, in pristopil h Kammlerju. Smehljaje se mu je pomolil roko. «Nu, kako je, vi — strupovar. A?» Kammler ga Je šele zdaj opazil. Njegov pozdrav mu menda ni bil prijeten. Očitajoče ga je pogledal in odvrnil: «Hvala za vprašanje! A naslov, ki mi ga dajete, je precej čuden.» «Saj je samo za šalo!» se je smehoma pobranil Fabricius. «Za takšne šale me ni doma.» «Nu, nu.» Doktor ga je potrepljal po ramenu. Naco je vprašal, kakor da Ы rad obrnil razgovor drugam: «Thorstena še ni, spoštovani ?» Kammler je zmajal z glava «Čakamo ga- Dolgo menda ne bo več trajalo-» «Čudim se, da ga ni!» Fabricius je potegnil zlato uro iz žepa in z nagrbančenim čelom pogledal na številnik. «Mr- Thorsten je drugače vtelešena točnost — in zdaj je že deset minut čez enajst! Videti je, da se naš spoštovani šef izneverja svojim načelom.» «Še nekaj časa je minilo ob brezpomembnih razgovorih. Nato je sprožil eden izmed gospodov nepričakovani predlog, da bi telefonirali v hotel «Imperial», ali se je Američan že odpeljal. «Morda se je vobče zmotil in misli, da je konferenca določena za kako drugo uro!» je končal in skomignil z rameni. Fabricius je ogorčeno vzdignil roke: «To je popolnoma izključeno! Gospod doktor Kammler in jaz sva še snoči govorila s Thor-stenom, in beseda je prišla tudi na konferenco. Rečeno je bilo: ob enajstih!» Radovedna vprašanja so se vzdignila z vseh strani «Snoči ste govorih z njim? Ali potem morda veste, za kaj gre?» «Prav za prav nisem pooblaščen», da bi dajal pojasnila, je odvrnil Fabricius. «Mislim pa, da ne izdam nobene skrivnosti, če povem, da pripravlja Mr. Thorsten odločne ukrepe proti naši francoski konkurenci. Nadaljne podrobnosti boste zvedeli od njega samega.» CENE MALIM OGLASOM Po 50 par za besedo, Din 3.— davka za vsak oglas in enkratno pristojbino Din 3.— za šifro ali dajanje naslovov plačajo oni, ki iSčejo služb. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 12.—. Dopisi in ženitve se zaračunajo po Din 2.— za vsako besedo, Din 3.— davka za vsak oglas in enkratno pristojbino Din 5.— za šifro ali dajanje naslovov. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 20.—w Vsi ostali oglasi se zaračunajo po Din 1.— za besedo, Din 3.— davka za vsak oglas in enkratno pristojbino Din 5.— za šifro ali dajanje naslovov. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 17.—ч Ponudbam na šifre ne prilagajte znamk! Le, če zahtevate od Oglasnega oddelka »Jutra« П:и « _ _ odgovor, priložite LIHI J.' ▼ ТПаШКаП Vse pristojbine za male oglase je plačati pri predaji naročila, oziroma jih je vposlati v pismu obenem z naročilom, ali pa po poštni položnici na čekovni račun, Ljubljana štev. 11.842, sicer ae zaračuna k zgoraj navedenim pristojbinam še manipulacij ska pristojbina Din 5.—. Vsa naročila In vprašanja, tičoča se malih oglasov, je naslavljati na: Oglasni oddelek „Jntra", Ljubljana. Vsak- beseda 50 par: davek Din, ta dajanje naslova 5 Din. naimanjši znesek 12 Din. Predilni mojster energičen, samostojen, želi g 1. januarjem ali preje premeniti mesto. Cenj. ponudbe na podružnico Jutra v Celju pod značko »Fi-letir-specialiste«. 32035-2 Službo dobi Beseda 1 Din. davek "Din. tn Шго ali dajanje ^.aslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Pletilje prvovrstne, Iščem га stalno delo. K. Soss. Mestni trg. 22540-1 Odgojiteljico p perfektnlm znanjem francoščine m nemščine za deco 12—15 let, Iščeta dve obiteljl v Beogradu Ponudbe z referencam! fotografijo in p->goji na Propaganda. Beograd pošt. pred. 409 pod »42'<« 22435-1 Penzionist dobi mesto kot vratar. Soba v tovarni. Ponudbe pod »Zaoceljiv 681« na ogl. odd. Jutra.. ЗЭ0Э1-1 JJL Beseda 1 Din. davek 3 Din. ca Sifro aH dajanje naslova 5 Din. NaimaniSI tnesek 17 Dia Hubertus plašče nepremočljive, otroSke 165 Din, za odrasle 250 Din, v vseb barvab prt Presker-in, Sv. Petra oeeta 14. 81-« Beseda 1 Din, davek 3 Din. za šifro aH dajanje naslova 5 Din. NajmanjSI znesek 17 Din. Znamke slovenske la leta 1919 »Junak trga verige« nerabljene ln rabljene kupi A. Jug Maribor, Koroščera 44. 22389-7 G. Th. Rotman: givlf snje Jakca Такса Nazadnje je dodal še dve prazni posodi za какао. V eno je potlej govoril, pri drugi prisluškoval, a slišal je samega sebe. Suhe gobe Ra-zpola.ga.in с importnimi boletami italijanske tvrdke za 30.000 kg gob Ponnd be pod »Suhe gobe« na ogl. odd. Jutra. 23506-83 Pridelki Beseda 1 Din. davek 3 Din, za šifro ali dajanje naslova Din. NaimanjSi znesek 17 Din. Kislo zelje repo, novo, prvovrstno, tn cele glave za earmo v sodčkih dobavlja po brez konkurenčni ceni Sustav Erklavec, Ljubljana. Södel j evo 10, telefon 25-91. 240-33 Živali Beseda 1 Din, davek 3 Din, za šifro ali dajanje na*lova 5 Din. NaimanjSi znesek 17 Din. Dobermana d» tri mesece starega, stokrvnega, kupim. Ponudbe e ceno na ogl odd. Jutra pod značko »Čistokrvni Beseda 1 Din. davek 3 Din. za šifro ali dalanje naslova 5 Din. NaimanjSi znesek 17 Din. Pohištvo od enostavnega d« najfinejšega izdelka po Ustnih ali iaeib načrtib dobavi znano mizarsko podjetje proti hranilnim knjižicam Mestne hranilnice ljubljanske. Dopise pod »Najsolid-nejša postrežba« na ogL odd. Jntra. 346-16 Posojilo 35.000 Din iščem proti dobremu kritje za takoj. Ponudbe pfcd »Oktober 35« oa ogl. odd. Jutra. 22560.16 Hranilne knjižice prodate aH kupite najbolje Cm oo]« pisarne. 8o-o poslovanj«. Priložite znamko. Rudolf Zore, Ljubljana, Gledališka aL 12. Telefon 38-Њ 208-16 Beseda I Din. Javek 3 P'n, za šifro ali dajanje naslova Din. NalmanlSi znesek 17 Din. Enostanovanjsko hišo bli-zu Celja, krasna lega, davka prosta, lep vrt, njiva prodam. Ponudbe na podružnico Jutra v Celju po l »Poceni«. 23632-31 Dija]ike sobe Beseda 1 Din.