ji» ^ rasti) néet, prtiiiikov. , izd Holiday«. .teak xx vil PROSVETA ^-^ilo slovenske narodne podporne jednote UrodniAkl in uprsvnlikl proatort: W67 S. LawndaU A v«. Of ft«* of Publication: 8067 South Uwndal* A vs. Tslsphono, Rockwsll 4904 Komentarji *Uve. — N ^ Johnson ie «i 1U 'praznik ustave", ki ni zapovedan praznik jlirali burbonski ¡n demokrat je ST I* vteg* ^ . , _ L.ilahalll kolosalen reza ao hulabalu, ki po burbonskem ti-¡¿odih in radiu. Zlasti ao da zbobnajo čim ve« ¡7iikaAko razstavo, kjer g 17 septembra na pro-£*dtn ustave" in kamor ¡¡jbili reakcionarja Jima fu Missourija, biviega [¿kega senatorja kot ^govornika, ki je imel jjčjti ustavo in zm lati ti sle-p "sovražnika" ustave v 1 p je prišlo čez 350,000 lju-I razstavo in zdaj skušajo karbonska legla prepričat 0t, da so vsi ti ljudje prikovat ustavi in prisegat, i (ustavo) bodo branili do je kapljice svoje krvi. Dej-pa je, da so ljudje izkori-godno priliko, ko so bile ¿ne znižane razne cene in pje vstopnine na razsta-Li0n J« menda računal, 1 "<>)<> obtožbo preprečil "ni Mif za stavkarje. Re-Mministrator Hopkins je « delavci, ki upravičeno j0- *> upravičeni do ' "hnson pravi, da teks-ni upravičena! In ¡■Vl Hopkins? Pravi, da * najvišji sodnik. »<**do o tej stvari ima- * delo in federalni Johnson m mmttrnr Juuit It, IMS. St Um • -..- /u , ... «■■■■■■Bti«-a- « mjrrs: ( ^«go» »I., četrtek, 2«. septembri (Sep. 20), 1931. for nailinc st spacUl ^tTTTZTT ,, . — m........ ■ i. or PO'tayo provide for in »ction 1108, Act of Oct. 8, 1917, authortwd oa Juos 14. lil». ALI PRIDE DO PO SubAcrtpUoo $0.00 Yoarly STKV.—NUMBER 184 N2AVUEMA DUNHHJE? Državni department bi bil "presenečen,^" če bi Roosevelt hotel spremeniti politiko vlade se je Johr H. d* iavr» in v Un* feDratv« is « Ofia Pfa\ iMa k '»n je ponovno *"*raži organizira-'>(»kazal je še ne-^ iluzije onih do-1 "njajo, da je na Ameriki mogoča ITavičjja uprava vlade z deloda-VC| Taka "nevtral-* iprava" je mor-»soko — in glo-"veta med an-Ijudmi iz mesa hodo razredi v Washington. — (F1P) — Razkrinkavanje trgovcev s smrtjo — municijskih kraljev — po senatnem odseku je povzročilo tudi govorice o podržavljenju municijske industrije kot edini izhod, da se napravi konec splet-karijam municijskih bukanirjev, ki logično vodijo le v vojno. Na željo državnega in vojnega departmenta je šla preiskava deloma že za kulise, ker je v posredovanju in podkupovanju kompromitirani preveč "vplivnih" ljudi in državnikov doma in na tujem. Državni tajnik Hull pra vi, da prejema preveč protestov od zunanjih držav radi senzacionalnih razkritij in da naj odsek pridrži preveč z dinamitom nabita odkritja zase. Z ozirom na govorice o možnosti podržavljenja municijske industrije so uradniki državnega departmenta rekli poročevalcu Federal iz i ranega tiska, da bi bili nadvse presenečeni, če bi Roo-svelt skušal podvzeti kako akcijo v tej smeri. Po njih zatrdilu bi bil tak korak v konfliktu s sedanjo vladno politiko, ki gre za mednarodno kontrolo municijske industrije z licenciranjem in ' 'nadzorovanjem". O tej "mednarodni kontroli" se pregovarjajo že več let na ženevskih konferencah, ampak je "politika" tam, kjer je bila. * Državniki se ne morejo sporazumeti, kakšna naj bo ta kontrola. Tudi se ne bodo sporazumeli. In v slučaju, da bi prišlo do kakega konkretnega zaključka, bodo vlade kontrolirali mu-nicijski interesi in ne vlade njih. To so izkušnje vse vladne "kontrole". In v municijskih zadevah, kjer ima vsaka vlada polno vojaških skrivnosti in tajnosti, to drži še bolj kakor glede drugih industrij. Čeprav je senatna preiskava odkrila že toliko materiala, ki zahteva podržavljenje te industrije, bo morala v deželo priti precej večja revolucija kakor so jo prinesli "new dealerji". Na drugi strani je pa tudi vprašanje, kje se m uniči j ska industrija pričenja in kje neha. Eksplozivne snovi se na primer delajo iz bombaža in svile. Jeklarska industrija je obenem tudi v veliki meri municijska industrija. Ze to vprašanje samo odgovarja, da municijske industrije ne bo podržavila nobena kapitalistična vlada, ker bi podržavljenje moralo segati dovolj globoko, da bi res kaj izdalo. Dan municijskih bukanirjev bo tako dolg kakor večine ostalih kapitalistov. _ Naciji ustavili izlete v druge • države Stettin, Nemčija. — Opevani počitniški izleti članov Nemške delavske fronte so bili nepričakovano zaključeni. Pred kratkim je namreč odšla grupa lojalnih nacijev na Dansko, toda izlet je prinesel posledice, kakršne naci-ji niso pričakovali. Svobodna atmosfera na Danskem, v kateri so se naciji gibali, se je izkazala v veliko škodo Hitlerjevemu gibanj«. Naciji so se navzeli kritičnega duha in vsled tega so voditelji Nemške delavske fronte prepovedali izlete v druge države. Glavni kolodvor v Sofiji v ognju Sofija, Bolgarija. 19. sept.— Na centralni železniški postaji je izbruhnil požar, ki ga niso mogli omejiti. Ogenj se je razširil, ko je eksplodiralo 14 vagonov bencina. Skoda maša pol milijona dolarjev. Vsa vojašks gamizija v Sofiji pomaga pri gašenju. Sumi se, da so zaigali macedonski vstaši. Konflikt med Itaii-/o in Jugoslavijo se nadaljuje Italijanski tisk spet bljuje ogenj in žveplo na Jugoslovane sa* radi avstrijskih nacijev Rim, 19. sept. — Zadnje dneve fašistični tisk — vsekakor po navodilu ministra propagande— spet silovito napada Jugoslavijo in opozarja na nevarnost, ki preti Avstriji od 2600 avstrijskih nacijev, ki se nahajajo ob avstrijski meji. Ti nacijski beguni pripravljajo nov puč v Avstriji, Jugoslovija se pa ne zmeni, da bi ga preprečila. Biro fašistične propagande je včeraj priobčil Članek, ki obsega celo stran; poluradnega "II Giornale d'Italia" in podpisan je po Virginiju Gaydi, ki pojasnjuje, zakaj je Mussolini zadnji teden nanagloma zadržal doma italijanske delegate, ki so imeli odpotovati na med parlamentarno konferenco, katera se vrši te dni v Belgradu. Gayda piše, da je bil Mussolini iznenaden, ko so ga opozorili na članek v belgraj-skem listu "Vreme", v katerem je člankar zasmehoval "junaštvo italijanske armade pri Kobaridu". Srbski člankar piše, kako so "Italijani (ko so Nemci predrli soško fronto v jeseni leta 1916) maratonsko drveli domov od reke Taljment do reke Po". Gayda priznava, da je italijanski list v Zadru provociral ta članek, vendar besno pobija izvajanja belgrajskega lista in skuša dokazati, da se je italijanska armada dobro obnašala v svetovni vojni. Ta srdita polemika med italijanskim in jugoslovanskim časopisjem ograža sporazum, ki ga pripravljajo francoski diploma-tje z Mussolinljem. Sodnik ponovno delodajalce Izdal je injunkcljo, ki prepoveduje piketlranje Jersey CUy, N. J.—Organizirano delavstvo se danes nahaja prav tam, kjer je bilo zadnjo pomlad v svoji kampanji za svobodno piketiranje v tem mestu, pravijo voditelji unij. Charles M. Egan, član državnega sodišča v Jersey City ju, je namreč ponovno izdal injunkcljo, ki prepoveduje piketiranje tovarn, v katerih so delavci zastavkali. 81ično injunkcijo je Egan izdal pred nekaj meseci, katero i>a je ovrgel federalni sodnik R. I). Avis. Avis je takrat opozoril Egana, da I^aGuardia-^Norrisov zakon prepoveduje izdajanje In-junkcij proti mirnemu piketira-nju in da je obvezen za vso deželo. Egan, ki je bil izvoljen v urad s pomočjo koruptne politične mašine, je enostavno ignoriral opozorilo in izdal injunkcijo, ki bo nedvomno sj>et razveljavljena. Injunkcija prepoveduje piketiranje tovarne Restful Slipper Co., newyorške firme, ki je premestila svoje podjetje v Jersey City, v openšaparsko mesto, kjer se ji nudi večje polje za izkoriščanje. Injunkcija celo prepoveduje . govorice o Izbruhu stavke v tovarni omenjene kom-panije. 16,000 raz porok čaka pred člks ' iik i m i sodišči Chicago. — Cikaška sodišča, ki so zadnji pondeljek začela s poslovanjem po počitnicah,, imajo pred seboj nič manj ko !«,000 tožb za ločitev zakona, fte slališe je z vrhovnim sodiščem, pr*d katerim čaka rešitve «¿.000 civilnih tožb^___ Zmaga leonih delavcev Kast Rainelle, W Va. — Prva stavka lesnih delavcev v tej dr-' tavl je bila končana z veliko zmago za orgsnlzirsno dels v-1 stvo. The Meadow lumber Co.,' pri kateri Je stsvks ustavila ob-rst zs štiri tedne, je priznsls u-nijo in pristals na zvišanj«' m«*«-de za 10 odstotkov. RAZREDNI BOJ V CALIFORNIA GRE SVOJO POT Za "minutnike" proti filipinskim delavcem so ne pričeli organizirati tudi lastniki vinogradov Modesto, Cal. — (FP) — Dolina San Joaquin je zadnje čase dobila še eno organizacijo "stoprocentneiev". Za minutnike" so se pričeli organizirati lastniki vinogradov, oziroma bossi in ravnatelji, ker so vinogradi v tej državi v pretežni meri v rokah velekapitala. : Na to idejo so prišli vsled strahu pred možnostjo stavke in vsled organiziranja filipinskih delavcev, katere so v preteklosti navadno rabili za skebe. Zadnje Čase so se pa tudi Filipinci začeli organizirati v vseh krajih države v svoji uniji. "Minutuiki" so že objavili svoj "program", ki sestoji v "nočnem jezdenju" proti Fili-pincem. Par nočnih obiskov so že napravili v Turlocku, kjer so povedali Fillpincem, naj zapu-ste ta kraj predno se prične trgatev. Med Filipinci in belopoltnimi delavci bi tudi radi zanetili rasno vojno. To vsled solidarnosti obeh skupin v zadnji stavki obiralcev solate v Salinas Val-leyju. Proti Filipincom so namreč pričeli ¿čuvati belopoltne delavce. Iz San Franciaca pa prihaja glas o organiziranju neke organizacije pod imenom "Secret 13". Promoterji te organizacije obljubljajo podjetnikom, da bodo izgnali radikalce iz mesta, a» kar pa potrebujejo denarja. Tudi policija je že prišla do mnenja, da je "Secret 13" le "novo raketirstvo". Da antirdečkarska histerija še ni popustila, ampak je vedno v zraku, je nov dokaz to, da je tukajšnja katoliška univerza (University of San Francisco) ustanovila nov tečaj imenovan "The Case Against Communism". V tem tečaju bo ta katoliška univerza trenirala govornike za nastopanje pred organizacijami in za "ustvarjenje intelektualne podlage proti rdeč-karski propagandi, ki skuša iz-l>odkopati ameriške institucije," kakor pravi vodstvo v znanlJu. Rusija formalno sprojtta v ligo narodov Skupščina je dala sovjetom 39 glasov proti trem. I.itvlnov pozdravil Relegate na- Mnttolini oboroži oaom-lotno otroka »Italiji! Moški (»d osmega do 'Kt. leta v vojaški službi. Dečki se morajo navaditi "ljubezni do vojne" , . , Rim, 19. sept. — Mussolini je včeraj odredil obvezno vojaško vežbanj«' za vse moške v I-taliji od osmega do triintridesetega leta starosti. Dečki, stari o-sem let, morajo začeti z vežba-njem v šoli in nadaljevati vež banje, dokler m« stopijo v mino armado, nakar s«' orožne vaje nadaljujejo še deset let. Vojaško vežbanje je razbeljeno v tri kategorije. Preliminarno se začne z osmim letom in traja do 21. leta; nato pride rei-na vojaška služba, ki traja dve leti; sledi povojašku doba, ki xe zaključi s M. letom. Fašistični tisk naznanja to odredbo s histeričnim slavospe-vom, ki naj pomeni, da s tem oživi "duh starih Rimljanov", ki pretvori Italijo v "oboniženo ljudstvo". Dečki <»d osmega leta ne morajo navaditi "Ijuls-zni do vojne", zato je vojaško vežbanje predpisano tudi za nje. Za vsak šolski izpit Je potrebno znanje o tehniki vojne . . , Politika in dola ne grsst^Hkupaj Cleveland. — Itelifne oblasti so brezposelnim pri rellfrwm delu prepovedale politične aktivnosti. Pod notico Je neki delavec zapisal vprašsnje: "Ali tudi volitev pomeni kršenje te odred Ur 7" Ženeva, 19. sept.—Sovjetska Rusija je bila včeraj sprejeta v Ligo narodov pri končnem glasovanju z 39 glasovi proti trem. Štirideset držav je glasovalo za l>ermanentni sedež sovjetov v svetu Lige narodov; deset držav se je vzdržalo glasovanja. Ko je bila formalnost sprejetja končana, je predsednik skupščine Rihard Sandler, Švedski delegat, povabil predstavnika sovjetov, naj pride v dvorano In se predstavi delegatom. Vstopil je komisar Maksim Litvinov in ko se je pojavil na govorniški tribuni, je zagrmel aplavz po dvorani. Litvinov se je zahvalil skupščini za sprejetje in dejal, da Sovjetska unija stopa v Ligo narodov edino z namenom, da bo sodelovala za svetovni mir. Rusija je sama na sebi liga narodov, ki uključuje domala 200 narodnosti in vse te narodnosti žive danes med seboj v miru in kulturni ter jezikovni «vobodi. Litvinov je opozoril delegate, da sovjeti ne odobravajo vsega v Ligi in se dobro zavedajo velike razlike med socialnim sistemom v Sovjetski uniji in sistemom v ostalih deželah, ali če je med članicami Lige resna volja za mir, bodo imele v sovjetih brez ozira na socialne razlike dobrega prijatelja in sodelovalen. Španski delegat Madariaga se je ob sprejetju Rusije tako navdušil, da je na glas izrekel u-panje, da zdaj so Združene države na vrsti. "Kadar bo tudi velika ameriška republika v naši sredi, tedaj bo Liga nanslov vesoljna in bo res to, za kar je bila namenjena ob svojem začetku", je rekel Madariaga. Organizaoija tovarnarjev so pripravlja na bo) flane poziva, naj Ignorirajo de* lavsko sekcijo zakona gospodarske obnove Washington, D. C. — Narodna asociacija tovarnarjev Je te dni odprto pozvala o|>eušaparje, naj revoit i rajo proti točki 7 A zako» na go«podar*ke obnove. V svoji izjavi tudi svetuje članom, naj ignorirajo vludni delavski odbor in njegove odloke, (Htleg tega pa jim Je obljubila |»omoč odvetnikov, ki prejemajo visoke plače. Ta bojni klic je sledil akciji lloude Engineering Corp,, ki Je formalno naznanila, da si- ne ho pokorila odloku vladnega delavskega odl>ora, ki je bil (xidan nekaj dni prej, V tem odloku Je namreč rečeno, da mora korpo-racija voditi kolektivna pogajanja z reprezentanti prave unije, za katero so se delavci z veliko večino izrekli pri tajnih volitvah. V krntk*rn se bo odločilo, ali openšaparji lahko izzivajo fede-ralno vlado, ne da bi bili kaznovani. Uradniki delavskega odbora so izjavili, da objavljeni odlok ostane v veljavi in da se ga lisi dosledno izvajalo. William Green, predsednik A-merišk«- delavska federscl)t, vi-jdi v izjavi organizacij« tovarnarjev protlvladno zaroto (n da 1 Je arogantnost de|esti stavkarjev. Nemiri so bili tudi v Passaicu, N. J., kjer je ftO policajev napadlo tristo stavkujočih svilo-prejnikov in jih razpršilo. V Patersonu so bili aretirani trije unijski odborniki. Atlanta, (¿a., 1H sept.—Vsi aktivni stavkarji v Georgiji so v nevarnosti aretacije in inter-niranja v stokadah. Okrog MHH) miličnikov z nasajenimi bajoneti Je v ofenzivi proti tekstilnim delavcem; stavkarji imajo na izbero: aii nazaj v tovarne ali v stokado! Včeraj Je bilo aretiranih nadaljnjih IftO piketov, katere so internirali v kempi, o-grajeni z bodečo žico. General Lindlcy Camp, vrhovni poveljnik milice, ki je prišel na idejo internacijsklb taborišč za stavkarje, Je dejal, da stavkarji bodo internirani v stokadah toliko časa, dokler bo trajala stavka. / govorna za Industrijske nemir«, nezadovoljnost in stavk«. "Vse kaže, da se organizacija tovarnarjev prav nič ne obotavlja s pozivi na odjior proti vladi", je dejal Green. "Oni hočejo še nadalje uživati pravico določanja cen produktom In imu- niteti) pred antitrustnimi zakoni, toda delavcem odrekajo pravico organiziranja In kolektivne- ga pogajanja, ki Je zajamčena v zakonu gos|>odarske obnov*. Kadar delodajalci in njihove organizacije nočejo prostovoljno kooperiratl z vlado, je dolžnost | «lednje, da Jih v to prisili". PROSVEJA THE FN LIC iITKN MENT UI.AIMIO IN NABOIiNB lastnina rODI'<»NE SM>VBN«SS JCUNOTK Of|M •f .»i pybl..h«i NalUnal lUi.rill kf Mtffc t im *w»«m Marulnina: »a Zdrui".«- «Irl»»« (IfVM CM-„t.i in lUnad.. I»< 00 r.» UU». M-** u l*»' |*u »HO «a irlrt l*t» . '« CIltoBS» • ■ Citmnt J; te f ralo WU», »3 75 »a t^l UU: U «BO- v m»t»« 6«. , Sukam»««« r«u» J <»>• Uall«4 St*U« («M«pt « Hira««» ai.4 'ana/la H N ('hira*» ar.4 CUrro 17.60 cuuiitriM »V H» »«»'■ furviK» ■ - ——^——. —■ Glasovi iz naselbin Zanimive tiltlkl ta kraj* On« oviaaoir |*i *«»voru.-W»taJo. AdvrrtUln« raUa "" «rripu win b« r»U»r»«4. Buk«p(«l •• a* mm«L lUaii- Na.lv» i« v«», kar ima »tik ■ l»«tu«t PKOrtVETA M67-»» K« Uw»4aU Af- < M««». »»>»•«• >138 Imi .latum«« poUkla l,mvof aatu», aju. ..a primär (Auiruat «I mil. i«»w »«i«» ■■ BM,ovu ^ mam. ui§ Levstik od društva it. 12 in John Centa od društva št. 17, par drugih pa se udeleži pozneje. Zapisnik prejšnje seje sprejet z malimi popravki. Poročilo odbora za plače. Predsednik Terbižan izvaja, da je odbor določil Uo Kushlanu za ureditev provizorlčnfh pravil in sodelovanje $100, ostalim članom odbora pa dolar za vsako uro časa pri zadevnem delu. Sprejeto. Odbor dalje določi 2Se vrhovnemu zdravniku za vsako pregledano listino in podpis. Z večino sprejeto. Odbor za pritožbe poroča, da je imel v svojem področju okrog 22 pritožb, med temi tudi staro afero članice društva št. 22, prej članica društva 23. Zadeva se je rešetala osem mesecev že leta \Vashiuglon. I). C.—Federalna stanovanjska administracija, na katero se predsednik Roose-velt zanaša, dn bo oživila stav binsko industrijo in dala grad benim delavcem priliko do za slutka. ni i/.polnila pričakovanj. To no te dni priznali celo u radniki te vladne institucije, ko mm povedali, da so v zadnjih dveh mesecih nakazali samo 8 zgodilo. Zaradi tega nezadovoljivega iv* t ul tat a Je Moffett modificira regulacije, da l)i bila posojila bolj atraktivna. Dobo, v kater morajo biti posojila vrnjena, Je (Nstaljšal od treh na |>et let in odpra\ il nekatere restrikclje. V to jih jr napotila predvsem delegacij* reprezentantov državne delavske federacije iz IVnnsyl-vanlje in centralnega »veta "tavbnih unij il Philadelphlje, ki ga je urgirala. naj njegova atlministritcija ptidpre Mano-vanjsk* projekte, dn se tako xni/a Atevilo breapo»* Inih grad* benlh delavcev. Sin m» Institucija v Anjrlijl.it-kazujr večje uspehe, k«-r je vlada določila nitko obrentno mero' za posojila ta grmitijo in ix>-pravtjanje hiš. Ako Amerika ne t»n sledila zgledu Anirlije, Ih> program federalne stanovanjske administracij« postal (laško. 932. Sklenjeno, da se potrdi sklep gl. odbora, ki je razveljavil vse sklepe prejšnjih inštanc n jo spoznal krivim prestopkov, katerih je bila dotična odbtožena posebno zato, ker je nepravilnim potom odganjala članice od it 23 k št. 22, pri kateri je ona sedaj Članica. Na dnevni red pride zadeva društva št. 56. Razvije se daljša razprava. Društvo se ne strinja z odlokom gl. odbora, ki mu je dal ukor, ker je sklicalo ne-takšen protestni sestanek proti milemu postopanju gl. odbora napram prejšnjemu gl. tajniku v zadevi poneverbe, mesto da bi gl. odbor odločno nastopil proti njemu sodnijskim potom ali drugače. Po daljši debati se sklene, da se društvu št. 56 da zaupnica. Proti gl. odboru se ni postopalo. Kot sem razvidel, se ;ie /tekaj pomečkalo, kar je sko-ro neumljivo, kajti odbor je tolmačil, da je tudi dotično društvo nekaj zakrivilo, ne samo gl. odbor. Ostale prošnje in pritožbe manjšega pomena se odobrijo kot jih je predložil odbor. Kot sum že zadnjič omenil, se delegacija udeleži skupne večerje v pondeljek večer v mestu Farrell, a., ki je oddaljeno od Girarda 8 milj. Takoj ob pričetku 15. seje dne 8. sept. zjutraj so se slišale sugestije, naj bodo govorniki kratki, da se konvečno delo konča še danes, ako mogoče, kar pa ni mogoče. Problem, kdo bo trpel denarne stroške, ki jih je zveza mela z gotovimi društvi za ases-ment, ker jim je denar zamrznil v bankah, se reši z glasovanjem. Sprejeto z 69 glasovi, da zadevne vsote trpijo prizadeta društva. Delegat Polack od št. 3 predlaga, da zveza plača mladoletnic dedičem posmrtnino takoj, to je njihovim postavnim varuhom, (i naj jo vložijo kamor hočejo, tako da zveza ne bo nosila odgovornosti za take vsote. Delegat Pucelj od it. 27 vprašuje, zakaj se ne upoštevajo naši domači slovenski advokatje v zadevah pri SDZ. Navaja slučaj in predlaga, da se upošteva najprej slovenske advokate, ako so zmožni. Delegat Durn od št. 27 predlaga, da zveia pristopi k National Fraternal kongresu. Sprejeto. Nadalje se tudi sklene, da zveza pristopi oziromn pošlje svojega opatovalca nn konferenco Jugoslovanskih bratskih organizacij. ^ Sledi razprava o poročilih gl. odbornikov. Prvo pride na vrsto poročilo gl. predsednika, kateri odgovarja na vprašanja in pojasnjuje, nakar se poročilo vzame na znanje. Raaprava o poročilu 1. gl. podpredsednika je precej obširna zato, ker je on obenem tudi oskrbnik ivezinih posestev. Na vprašanje, če se posestva, ki jih je sveta prevze la, izplačujejo, odgovarja, da se ne izplačujejo. Zveza Ima 12 takih posestev, ki Jih Je bila pri siljena prevzeti pod svojo oskr bo. Na enajstih posestvih so hiše, eno je prazno, ker so hUo, ki je bila v slabem stanju, po drli. Dostavlja, da Je več slu čajev, ko ljudje vidijo, da ne bo do vft mogli hiše obdrlatl. pa jo popolnoma opuste in tra\en še |wišltodujejo. Samo pri eni taki hiši «o znašali stroški sa popra vila fn&O.OO. (Taki slučaji «m dobe tudi pri drugih aličnih or ganizarijah.) Poročili ostalih dveh podpred- sednikov se brez ugovora meta na znanje, tako tudi poro-čilo sedanjega zvezinega tajnika Gornika, ki je nastopil svojo službo pred petimi meseci, po pronajdbi poneverbe, ki Joje ia-krrvll prej Sh j i tajnik P. Kogoj. Vname se obširna debata k po ročilom nadzornega odbora, posebno o Trikov emu in KaČarje-vemu poročilu. Prvi se Je dobro zagovarjal, TrČek pa frt iftogel pojasniti nekega odstavka v svojem poročilu. Ostra vpraša-nja so bila stavljena tucff pred sedniku finančnega odbora. Končno se vsa poročila vzamejo na znanje. Edino Cecilija Brodnik, sedanja predsednica nadzornega odbora, je dobila direktno zaupnico. Pod točko razno se sHšf poročilo, da je proŠla kampanja za pridobivanje novih člaifov stala zvezo nad Zveza je v prošlih letih nekaj nazadovala v odraslem oddelku; ima p* močan bolniiki sklad fn je nadsol-veritna. Konvehčna dvorani stane $25.00 dftevno, to je s stranskimi sobami, ki sb na razpolago raznim odsekom. Na povabilo Slovanskega doma in njega gospodihjskega odseka se je v pondeljfck večer delegacija udeležila skupne večerje ih prireditve v Farrellu, Pa. Udeležba obila in posttežba imenitna ter razpoloženje itvrstno, dvorana prostorna. Iskrena zahvala za gostoljubnost prirediteljem, kuharicam za okusfto večerjo, strežnicam za točno postrežbo in prijateljem Kramarju, Steblaju, Cirtipermanu, Va-lentinčiču, Yertu, mrs. Gbrenc In vsem ostalim za prijateljski sprejem in domače kramljanje. Anton Jankovitfc, poročevalec. Važnost volitev v CaHfonjiji Fontana, Calif. — Po dolgem molku se zopet oglašam. Ko sem delal v industrijah, sem imel dosti časa za dopisovanje, pred o-smimi leti pa sem se podal na farmo v juano Calif orni jo in od takrat sem z delom preobložen. Na farmi moraš delati, pa če se naredi za Življenje ali ne, kef zemlja se inora obdelati. V industrijah je drugače — ako nič ne zaslužiš, tudi nič ne defal, ker je trg tako urejen oziroma kontroliran, da kar ima farmar prodati, je le malo vredno, v nekaterih slučajih tudi nič, za potrebščine, ki jih mora kupiti, pa je določena visoka cena. Razume se, dobiček pograbijo profitarji. Ni moj namen dalje razpravljati o farmarstvu, ker imam bolj važne stvari pred seboj, namreč volitve. Volitve so pomembna in koristna stvar, pa tucTi lahko Škodljiva, odvisno Je le kako glasujemo. Akd glasujemo za kandidate, kateri so pripravljeni današnje razmere izboljšati, delamo pravilno. Akp glasujemo drugače, potem $ razmere še poslabšamo. Vsakemu je znano, da smo j-meli v državi Calif orni j i primarne volitve 28. avgusta in sicer za govemerja In člane legislaturt. Na demokratski listi je dobil nominacijo socialistični pisatel Upton Sinclair, na republikanpk pa sedanji governer Frank F. Merriam. Bitka med tema kandidatoma se bo nadaljevala do prihodnjih generalnih volitet Ž. novembra. Frank F. Merriam nrma nikikega konstruktivne«« programa za državo, ampak poudarjal je v vsakem govoru, da bo ljudi naprednega mišljenja preganjal, jih zapiral in celo deportiral v kolikor bo v njegovi moči. Kot tak se je izvrstno izkazal pri zadnji generalni stavki v San Francišcu. Oa j* menda največji reakcionar, kar jih je do sedaj Caftfornla imela na governerskem stolu, dočim je Upton Sinclair eden najboljših socialističnih pisateljev v zadnjih 30 letih. Ori je storil zelo veliko za izobrazbo revnega sloja ne samo v Ameriki, ampak njegove knjige so dosegle skoro ves svet. Proučeval je tudi ekonomski položaj in na podlagi tega sestavil program za svojo kampanjo, ki se imenuje Epic (Proč z revščino v Californiji) in istega predložil volilcem. Program sicer ni socialističen, kakor vpijejo nasprotniki, vendar pa bo koristil delavcem in ma-im farmarjem, ako se izvede. Ako bomo glasovali za Sinclairja n vse tiste kandidate, ki se strinjajo z njegovim programom in so dobili večino glasov pri primarnih volitvah in ako bodo izvoljeni, potem se nam ni treba bati, da bi bili preganjani ali celo deportirani zaradi naprednega mišljenja, in tudi fašizem ne bo imel proste roke, da bi se razvijal kakor se razvija danes. Upton Sinclair je znan sovražnik fašizma. Ako bo izvoljen Frank F. Merriam, se bo fašizem svobodno razvijal in ne bo vzelo dolgo časa, da pride na površje, ker že sedaj precej visoko dviga glavo. Cital sem knjigo, v kateri se ppisuje moč fašizma v Združe nih državah, ki se razvija pod imeni različnih organizacij. Lahko rečem, da je veliko močnejši kakor nekateri mislijo, in če pride na površje, potem bo izobrazba v naprednem duhu zatrta. Ako pa bodo Upton Sinclair in člani njegove liste izvoljeni v legislaturo, potem se bomo bolj ŠVpbodno gibali in izobraževali. Prvi dan po primarnih volitvah se je eden od demokratskih voditeljev izrazil, da znak stranke ne pomeni ničesar več. S tem je hotel reči, da od sedaj naprej se ne bo oziralo na stranko, ampak da se bodo vsi reakcio-narji združili, demokratje in republikanci, samo da dosežejo zadostno število glasov za poraz Sinclairja. Pri volitvah v novembru bodo vsi reakcionar j i in zaslepljeni bedaki skupaj na e-nl struni za izvolitev Merriama, na drugi pa inteligentni votilci, ki razumejo današnji resni položaj. Neoziraje se na stranko, bodo oddali glas na dan volitev Up-t6nu Slnclairju in kandidatom njegove liste. Bodimo inteligept-ni in volimo Sinclairja in njegov program Epic. Vsestransko se tudi piše in govori, akoprav bo 8inclair izvoljen, da se ne bo moglo nič narediti in izboljšati sedanjih razmer. Tem odgovarjam, da bi bil že to, če bo Sinclair sam izvoljen, velik protest proti kapitalističnemu razredu, ali mi imamo polno listo kandidatov za legislaturo, ki so bili nominirani od Epic klubov in so tudi dobili večino glasov pri pri —Tenanted Picture«. Cikaška raasstava: Pete Stern iz FHnta, Mich., operira 600,000-voltni Teslov aparat v paviljonu Mihraufeke šole za inženiratvo. marnih volitvah. Skoro je gotovo, da bodo tudi izvoljeni. O-stane nam še eno, referendum, ki se ga bodo volilci v Calif orni j i v polni meri poslužjli, ako bo treba. Ko Čitam liste, vidim, da so že nekatera mesta na robu propada in tudi države. Federalna vlada sama priznava, da bo prihodnjo zimo 23 milijonov brezposelnih in odvisnih od vladne pomoči. To mi da misliti in zdi se mi, da se bo tudi v drugih državah nekaj sličnega pričelo, pa naj se imenuje Epic, tehnokracija, "new deal" ali marksizem. Zadnje je seveda najbolj dvomljivo, ker ljudstvo še ni zrelo za nekaj tako popolnega, ker marksizem za hteva izobrazbo, katere danes še ni in je še ne bo tako hitro. Želeti je, da bi uredništvo Prosvete odločilo nekoliko prostora v listu za agitacijo v prid Sinclairju, ker Prosveta ni direktno političen list. Mislim, da uredništvo lahko stori to uslugo in nam s tem pomaga do boljše ga rezultata pri volitvah v novembru.—Anton Blasich. Četrtek, 20. seppemb šati voznino na uli*ni vanja vredni meščani' »oval, z veliko večino ■ tem dali družbi letno £Pov precej lep.h ™tem pa so se pritolev da je voznina previsoka Tako si lomijo vratovi delavci in farmarji, ker! jejo za kapitalistične kar, k» so njihovi največji ni mki. Kapitalisti imajo i vsega preveč, pa dobijo v roke Se politično silo 8 lahko strašijo in vladaj, stvo, tako da ostanejo del kmetje njihovi popolni Ali ni to ironija, da v« more biti? Ali ne bi del farmarji prav tako lahke vali za svoje delavske kai kot glasujejo za svoje so ke? Kapitalisti naj sami jejo za svoje kandidate, pa za svoje, pa bomo vid bo zmagal. Kapitalisti ne, ker oni štejejo koma 10 do 15 odstotkov ce prebivalstva, potem bo gotovo na naši strani. V navadi je, da bo«8j varnah in pri delu splol varjajo delavce, naj volij. pitalistične kandidate, j lavec pove odprto, da nt često pripeti, da zgubi dt lavec, ki razume svoj bo ostal previden v vse) jih, na volilni dan pa b svoj glas delavskemu k tu. Tak delavec bo zna diti dobro od škodljive« ne bo nasedel kapitali nakanam in se ne bo izpo nevarnostim, da zgubi d on ve, da sme glasovati \ volji, pa naj trobijo | štreberji kar hočejo. V veden delavec ve, kaj j« va dolžnost napram s razredu in se ne bo udii pitalističnim zavajalcem nite, da v volilni celici s in nihče vam ne sme kra vice, da ne bi smeli g< glasovati. Delavci in farmarji, m dan vsi na volišče in glas ko, kakor zahtevajo vai ski interesi! Josepl Tekstilna «tavka: Delavci v s> i lop redi tairah t Patemonu. N stopajo t veliko stavko. * Delavci za delavce Milwaukee, Wis.—Kadar so delavci na stavki, Imajo ugodno priliko, da spoznajo, kako veli ka je politična moč in čigave in terese varuje. Gotovo je, da ne varuje delavskih ne farmarskih, varuje le podjetniške in male skupine bogatinov. Da je to resnica, je razvidno iz delavskih sporov. Kakor hitro gredo na stavko, takoj naženejo prot; njim oboroženo silo. Najprej pride policija, potem pa nalašč za to najeti pretepači. Če pa ni so ti kos svoji nalogi, pridrvi pa še vojaštvo samo zato, da čim prej zlomijo stavko, ker to je v korist podjetnikom in bogatinom. Pa ni le to, da oborožena sila, ki izvira iz politične moči in k škoduje stavkarjem moralno, amjfek jih bije po glavah, stre Ija vanje, vlači v zapore in jih drugače ponedolžnem trpinči. Stavkarji ne narede nobene krivice, ako niso provocirani, kot to, da zastavkajo, da si izboljšajo neznosne delovne razmere in pribore večji kos kruha. Pa se vprašajmo, čigava je policija in vojaštvo? Kdo jih vzdržuje? Ali jih vzdržujejo samo podjetniki in bogatini, da tako zvesto čuvajo njihove interese? Nikakor ne I Vzdržuje jih splošno ljudstvo z davki, katere plačujejo največ delavci in kmetje, ker so v večini. Zato pa bi morala policija in vojaštvo v največji meri čuvati delavske in kmetske interese. Pa jih ne, ker imajo podjetniki in bogatini politično moč v svojih rokah, ker so jim jo dali delavci in kmetje na volilni dan s tem, da so gla-! sovali sa njihove kandidate. Podjetniki in bogatini se zavedajo. da je politična sila najkoristnejša. zato so pa tesno združeni v svojih dveh strankah 1 in s tem tudi zagotovljeni za I svojo zmago. Nekateri glasuje-i jo za demokrate, drugi za republikance, kapitalisti pa zmagajo, če zmaga ta ali ona teh dveh strank. Zbegano ljudstvo se se-1 daj zaleti v eno stranko, potem ; pa v drugo, v obeh pa so njegovi ! nasprotniki. Je baš tako. kot takrat, ko sem ¿Hal nekoč v listu. da je neka družba uHčne železnice dala na glasovanje meščanom, če sme ta 3 cent« tvi- Naši prepiri.—Načrt u West Allis, Wis.—V či čitamo razne pritožbe o onem. Depresija dela I. zadovoljne, ker prevladi manjkanje na vseh konci Ruda pravi, da ne mar ničesar opraviti s socia tudi na delavske taso{ mara biti naročen. Mrs. Kristina Mosly » letarcu pritožuje nad Franceljnom v obrambo imena. Na piko je vzi urednika Proletarca in ? žuje nad njenim "pokva dopisom. Rado Staut se je spri F. Novaka, češ, da mi business pri listu in v Obzoru je napisal dolgo jado, podobno lavantam tanijam. Itd. itd. " Rojaki, tako ne bo sme iti. Volitve se bi prepir, ki se je sedaj z bo koristil napredku. K za napredek in izboljšal mer, dela tudi napake ii napak se tudi uči, kdor zna. Zato apeliram ni razum vseh prizadetih, d trudijo in sledijo mojerr logu, da se zavrže vsa m na polemika ali pa odloži nejši čas, po volitvah. I pa skličimo sestanek pri F. Kralju, katerega naj ležijo vsi, ki mislijo, da godi krivica. Toda na vi bodo le Slovenci in naj i da v obraz kar mislijo, nes grem na agitacijo shod in če se bomo zedin bo absolutna svoboda t na, shod se bo vr*U nep sko In vss «tvar bo osti nami. Cemu se bi sti. kar se tiče naših nih naselbinah' U^u med seboj rešim- na^ zadeve v koriat naajj daj ni čas pr^Urs. dela ako hočemo ^ iriUvah N. ^ svete in Proktares p.^ dft f vsako P^'® v dopisih počakata^ ^ L^Trtku-nje. 4s k*' * O«;o rt*^;1' ¿¿„M t rata dva. trrt» > ** ki n^« in da bo Bspe*«'n * nja Je tr i»1 J,äe Ks^j" - (. n K M BRA. PROSVETA ^ „bili financa^U ki je prišel n^rmii L, ^ na Jernejevo ne- fe U «Ko- ¿7»* strani, obenern i u prišla na Kum dva ? da nadzirata množico t|t3 morebitne pretepe, ^ih romanjih tako ra-pa je prišel flnan-Anton Kovačič, da kuhanje žganja pri kme-prtilnl na Kumu so plji je i? kumljanskih hri-:aj delavcev iz Zagbr-»posleni pri gradnji IgldeNo Litije, fje Kovačič nekaj izzival, U poročilih spet je men-Eotoval nekemu žganje-Z kaj. po polnoči so ga f.ntje zunaj gostilne ter mu zadali okrog iov v telo. Močno kr-je obvezal za silo neki pa je že naslednji dan poškodbam. i sta takoj na Kumu i mekaj fantov, nekaj pa aretirali v Zagorju, a ni j, kdo je storilec, kakor mano, zakaj so Kovačiča železniška nesre- JREZ ČLOVEŠKIH ŽRTEV |wu pred Radovljico sta prevrnili obe lokomotivi |Mfa vlaka.—Gre morda Hntat? | ——-—- »29 avgusta bi bila kmalu (rada nesreča potnike go-potniškega vlaka, ki |rijal iz Ljubljane opoldne, ¡pahal vlak z dvema loko-ina v klanec pred RadoV-* potniki nenadoma začu-b sunek, da je vsa prti j a-fck g polic ter je bilo ne-Knikov od tega poškodova-«einatno. Ko so se v orli skozi okna, so opaši ležita obe lokomotivi feni ob progi in da so ju It. le borovci, da se nista po strmem bregu v Save. Iztirjen je bil tudi i voz, vsi drugi vozovi in P» w ostali nepoškodo- f9*4«« vzrokih nesreče izdala službena agertcija Avala komunike, ki pa do danes še ni ij&el, Čeprav so potekli ie Štirje dnevi od nesreče. Ce bi progo razkopali močni hudourniki v tem deževnem Vltfritenti,'bi to gotovo že sporočili! £ato domneva javnost, da gre mot-da res za zlom osi ali pa -—za zločinski iitentat. Počakati bo trfeba, morda Čez kake dni Vendarle izide uradni komunike 6 Vittkih nesreče. Strojevodja in oba kurjača, ki t^mTpM flnan- Jih «¡tek vrgel iz lokomotiv, ¥*• ? L Vnvačič da !maJ° ,e majhne praske po tele-rn] 1 Sa n i a pri kme- **aj Potnikov pa je dobilo ^hanje žga^pri krn^ ^ ^ ^ ker Jfe ^^ hanje prtljaga. Huda pa bo seveda materialna Škoda. yelik politični proces v Zagrebu V Žagrebu se je začet 3. septembra velik proces proti odvetniku dr. Ivanu Pernarju ter osmim soobtožencem, med katerimi se nahajajo tiskarski delavci, dijaki in celo upokojen podpolkovnik. Obtožerti so, da so sestavili, tiskali in širili dva letaka, prvi je bil naslovljen na iz Zagreba, ki se je baš "Hrvatski seljački narod!", dru-gi Kumu, na to pa so ga g[ na "Hrvatski narod." Dva ji v dolino ter z vlakom j stavca sta obtožena, da sta lepi v ljubljansko bolnisni- take tiskala v 8000 in 50,000 iz-¡jr pa je že naslednji dan VbdiH. Letake je baje sestavil t poškodbam. ter tisk plačal odvetnik dr. Ivan ka sta takoj na Kumu Pemar, znani radičevski nekdanji poslanec. rotirali v Zagorju, a ni 0ba obtožena stavca sta pri-iuio, kdo je storilec, kakor znala> da gta letake res natiHniia [znano, zakaj so Kovačica in da ju je naročii dr> pernar. I______Dobila sta plačanih 2000 in 5000, I ŽELEZNIŠKA NESRE- torej skupno 7000 Din. Storila UBREZ ČLOVEŠKIH ' 8ta Potrebovala de- ^ —" nar. Dr. Pernar je v preiskavi tajil, da bi bil sestavil letaka, kasneje pa je le priznal, da je tekst enega letaka res sestavil on, ne pa drugega. Na razpravi sta oba stavca, brata Horvat priznala, da sta ■ , natisnila en letak, nista pa pri- |hda nesreča potnike go- znala> da w bHa nati8nila tud| *fi potniškega vlaka, ki drugega. Razprava bo trajala več dni ter bomo o izidu še poročali. Našli okostje ponesrečenega turista.—V nedeljo je lovski čuvaj na Okrešlju našel okostje ponesrečenega turista, katerega Ifeniatno. Ko so se v ^entiteta še ni ugotovljena. I ozrli skozi okna, 80 opa- Ravnatelj Celjske posojilnice Drago Kralj je šel na lov na Okrešelj. Ustrelil je lepega gamsa. Ko je šel lovski čuvaj Plesnik iskat gamsa, je našel pod skalnato steno okostje neznanega turista. Turist se je ponesrečil najbrže že lani. Ker nobenega domačina ne pogrešajo, gre najbrže za tujca. Okostje so prepeljali v Solčavo. (drugega tiska v Avstriji prav za prav itak ni) piše zadnje čase zelo rad o tem, da Jugoslavija fciti hitlerjevske begunce iz Avstrije in da tudi finančno poma Posojilo za popravo 25,000 denarnih zavodov, raztresenih po vseh krajih te ga taboriščem, v katerih roav- i je l)riPr*vljenih dajati po-strijski begunci. Trdi tudi d»!S°^lla hiAnim PO«€*tnikom za se je center protiavstrijske 'pro-i popravke in Vgradnje. To je pagande prenesel iz Monakovega'e"a 1Wned to*k °&roinn*Sa vlad-V Jugoslavijo. Jugoslovanske Pro»rania. k> j« nedavno oblasti odločno preklicujejo te1 £ v veljavo- in kRt^ega domneve. Res ¡»a je da se »vrha je doprinesti kvečjemu razmerje med hitlerjevsko Nem-I Zap°*,enju in it,to*a"no "««ta-čijo in Jugoslavijo zelo zboljšalo'V,t\ razPadanJe hift »Jlhovo od trgovinske pogodbe med obeJ z,rubo na vredno8tl- Tekom teh ma državama in da postaja to Iet ^^ 80 vrem* in eIe" razmerje čedalje bolj prijatelj-l ™ntlirne Pri,ik* Počasi uničile sko. Saj se baje prav te dni J* man,j. kot 25 m»ionov hiš v mudi v Beogradu Hitlerjev taj-i fT Barva na h**nih nik za zunanje zadeve* Nemči-'hlsah bledi' 8treho P^P^aJ0 ja kakor Jugoslavija sU si edini Vodw' 8tt,ne ,n lidovl razPokajo fa v nesreči je, da se stro-in kurjačem ni pripe-lif budega. Strojevodjo in f P^«4 lokomotive, Fran-gaka in Franca Hrzijala, Jiikem loku vrglo z loko-¡^r sta se oba odtakljala W v dolino. Ko sta se Pavedela, ni «ta nič vedejo je zgodilo. Splazila na progo ter našla * lokomotivo prevrnjeno, ^vrnjeno pa tudi drugo Strojevodja druge P? Rudolf Dovgan in F ^nnc Koprivnik sta P» JTestala le strah, do-f mgti "'kakih poškodb, F* tudi Koprivnika sunek I1 "troja po l,regu, Dov-F^ i* le s težavo izkoba-lokomotive. Lo-m "t;i K(' " tavili prav Strela je treščila v gospodarsko poslopje posestnice Malčke Ermanove v Stari vasi nad Vid-tnom-Krskim. Poslopje, v katerem je bilo mnogo sena in slamo, se je vnelo in je škoda zelo velika, ker je poslopje čisto pogorelo. Pač pa je uspelo gasilcem, da so požar omejili in so ostala sosedna poslopja nepoškodovana. Avstrija ftčuva proti Jugoslaviji—Avstrijski režimski tisk v nasprotovanju italijanskega protektorata nad Avstrijo. Nemčija želi Avstrijo zase ter je zaradi tega proti Italiji, Jugoslavija pa je tudi proti italijanskemu protektoratu nad Avstrijo, ker vidi pač v^tem obkrožanje Jugoslavije s strani Italije in njenih zaveznic, Avstrije in Madžarske. Prijateljstvo med Jugoslavijo in Nemčijo je torej razumljivo, v zunanji politiki imata v marsičem enako nazi-ranje in enake želje." Utonil v narasli Dravi.—V zadnjem deževju je tudi Drava zelo narasla in je na mnogih krajih tudi prestopila bregove ter odnašala debla, deske in drva. V Mariboru so mnogi siromaki lovili iz Drave drva, da bodo imeli vsaj malo kurjava za zimo. Tem je torej povodenj prinesla srečo. Med drugimi je tudi posestnik Anton Križaj, star 30 let, v Kamnici lovil drva iz Drave. Pri tem mu je pomagala žena. Ko sta dne 27. avgusta pri Mariborskem otoku lovila drva, se je Križaj preveč sklonil nad vodo, izgubil je ravnotežje ter padel v Dravo. Valovi so ga takoj pogoltnili in njegovega trupla še niso potegnili na breg. Zapušča poleg vdove tudi tri nedorasle otroke. Velikega morskega psa so ujeli ribiči v Gornjem Jadranuf Morski pes je prišel najbrže Iz oceana ter krenil v Jadransko morje. Tu Se je pri Grabrovem zapletel v ribiško mrežo in ribiči so imeli mpogo dela in težkega truda, da so ga ukrotili in ubili. Prikazen je izredno lep ekserm plar: dolga je 7 metrov 60 cm, tehtala pa je 2,400 kil. Ko so ji otrebili drobovje, je vendar še tehtala 1800 kil. Ker je bik) drobovje prazno, je morskega psa pritiral v Jadran najbrže glad. Je to najbrže tisti, ki je že nekaj časa rogovilil pri Opatiji. Ribiči so sklenili, da odpeljejo morskega psa v Ljubljano ali Zagreb. Naložili so ga na tovorni avto, pri Delnicah pa so imeli defekt ter je transport obstal. Tedaj se je pobrigal za stvar Zagreb, kjer bo nekaj dni zverina razstavljena občinstvu na ogled, potem pa jo pripeljejo tudi v Ljubljano, kjer jo bodo strokovnjaki mumificirali. Ze transportu naproti je iz Ljubljane odhitel univ. profesor dr. Serko, da poskrbi, da bo morski pes dobro ohranjen prispel v Ljubljano. Za mumificiranje bodo porabili kakih 400 litrov raznih kemičnih raztopin. — in konec je hiše. Večinoma lastniki niso mogli zaustvaljati to propadanje, ker nimajo sredstev za popravljanje. Po načrtih najnovejšega vlad^ nega oddelka, Federal Housing Administration (FHA), ima vsak odgovorni hišni posestnik priliko izposoditi si denar na svoje osebno odgovornost ob razmeroma nizkih obreatih pod pogojem, da se izposojeni denar rabi aa popravljanje oziroma dogradnjo nepremičnin. Federalna oblast je s tem rešila vprašanje pomanjkanja kredita, in to na tak način, da je ti-stanovila National Mortgage Asaociations, katerim se stavijo na razpolago potrebne vzote. Nadalje se je dovolilo narodnim bankam dajanje kredita preko dosedanjih omejitev. Posojila ne bodo prihajala direktno od vladnih agencij, marveč potom narodnih in državnih bank, trust kompanij, industrialnih bank ali hranilnic, stavbenih in posojilnih zadrug in sličnih denarnih ustanov. Vsak odgovorni hišni posestnik si more izposoditi od $100 do $2000 na vsako hišo, ki jo poseduje (kvečjemu na pet hiš). Posojilo se more povra-čati v mesečnih obrokih za dobo tr^h let. To posojilo ne zahteva hipotekarnega jamstva (mortgage) ali kakih drugih garancij. Edino se zahteva, da hišni posestnik podpiše svojo lastno «adolžnico. Predno se taka zadolžnica (nota) sprejme, mora iaposoje-vatelj dokazati, da je lastnik nepremičnine, da so davki in obresti na hipotekah plačani in da nima obveznih plačil več kot .20% svojega letnega dohodka. Torej njegov dohodek iz vseh virov mora biti petkrat večji kot so letna plačila, na katera se je obvezal. Ves izposojeni denar treba u-porabiti za popravke in dograd-nje nepremičnine. Drugače ga more upotrebiti kakorkoli mu drago. On more na primer delati sam in uporabiti vse posojilo za plačanje materijala. Na vsakih $100 posojila mora izposojevatelj plačati vnaprej $5 za posojilo. On '¿ato sprejema $95 in, ako želi plačati mesečno, more povračati po $8 na mesec. I>rugih stroškov ni. Trgovske tvrdke in farmarji imajo pravico do posojila ob istih pogojih. Obroke more farmar plačati sezonalno namesto v mesečnih obrokih. Ostanke zgorelega parnika Morro Castle ogledujejo. Vse nadaljnje podatke naj-dejo interesanti v ilustrirani broiurl "How Owners of Homes and Business Property Can Secure the Benefit of the National Housing Act." Ta "booklet" se more dobiti zastonj, ako Be piAe na Federal Housing Administration, Washington, D. C. — FLI8. S stavkovno fronto tekstilnih delavcev f| „ I"'^lUVIIl I MU V P" s kol,si kvišku. Iz I* uh*J*la para in bali so ,, razneslo, kar pa Tračnice so bile rw metrov pred loko- ,.?J«trgane. "" takoj prispeli m' delavci * terja, F WT ' pr^totur fcr Ei k b hn* t » K' i fr k t;; ki L tr ■ iz Maribora dviganje lo-' je promet )' m, ponoči pa ! tako da se je '"J* jutro vršil veda se leŽi-trajalo kake IkkIo dvig-j«*jo v žclez-M ari bor, kjer >n |*»pravili. do ne*n»če? ni zvedela, lokomotive '«'ga priAlo isti nie ju •-vi*. U % 'h fe r*r ¿» V *** imwb __4» m Tekstilna irtarka: Prizor v Cowordu, N. C linija se je obrnila za pomoč na transportne delavce. Nekaj vesti o teroriziranju slavkar-Jev __ Washington. — (FP) — Zavedajoč se, da importiranje tekstilnih izdelkov iz drugih dežel lahko oslabi tekočo generalno stavko, se jo United Tex .tile Workers unija obrnila na I vse transportne delavce za pomoč. Mornarski, pristaniščnl in drugim transportnim unijam je poslala apel, naj ne nakladajo ali razkladajo ter prevažajo takih tekstilnih izdelkov, ki so v normalnih časih izdelani v A-meriki. Kakšno stališč zavzamejo- prizadete unije; so še ne ve. Francis J. Gorman, načelnik stavkovnega odbora, je rekel o novici, da se avtnl in jeklarski baroni pripravljajo na »nižanje mezd, da je to dokaz, da delajo val podjetniki skupaj. "To vam Je organizacija!" Avtnl In jeklarski magnati pripravljajo redukcijo predvsem, da pomagajo potlačiti tekstilne delavce» Je Gormanovo mnenje. "Borimo se proti najmočnejšim Interesom v Združenih drŽavah," jn nadaljeval <»or-man. Nikdar Jih nismo podcenjevali, vemo pa, da imamo delavsko silo na svrtjl strani." Spravil se Je tudi nsd tekstil* nI "delavski" odbor, ki Je kres-tura podjetnikov, "Ce ta odbor dobi še kaj denarja, bo to pomenilo le toliko večjo silo za vr-ženje delavcev še na nitjo točko." Stavko Je v veliki meri zakrivil ta odbor, ker Je bil slej» /.a vse pritožbe unije In lil pod-vzel nobenega koraka za odpravo "natezslnega" sistema pri d«'-lil, po katerem mora delavec storiti dvakrat ali celo štirikrat več ko pred pravilnikom, Gorman j<- ožigosal tudi komuniste radi cepitve delavcev. Smatra jih "za naše večje »o-vražnlke kakor so iHKljetnlkl". Glavni odbor je raz|s>slal krajevnim unijam svarilo, naj »e ne bratijo s komunisti. V glavni sta prihajajo dnevno poročila o nasilju proti stav-karjem. Tipična situacija Je zajeta v tehle telegramih: "Narodna garda podi plkete z nasajenimi bajoneti čez cento, na železniško zemljo In v svoje taborišče," pravi brzojav iz Itur-lingtona, N. C. "Dtputljl i« milica so obrnili na plkHe m«/ne curk«* v<*de, jim groze ■ pu*kaml in bajoneti. Ta sit usnja prevladuje v Green Vtl-u, (.ama«t< rju in v OienterJU." »e g!a*| telegram Iz Ninety Ml*, B.C. "Delavce, ki so hoteli zastav-kuti, so pobojnlki in milica zapodili pri vratih nazaj v tovarne nasajenimi bajoneti", so br-zo ja vili iz Chesterja, S. C. "Governor je okrog Lanetta, Ala., dal namestiti artilerijo," pravi brzojav Iz Granga, Ga. "Nekatere mostove preko reko na meji so porušili, vsi so pa zastraženi in je vsakdo preiskan ter vprašan, če je unionist. Slednje vse zavrnejo (alabamsko oblasti)." "Oboroženi čuvaji so zastra-žill vsa pota k Dixie Mercerizing tovarnam, Iščejo prilik za pro-vokacije, da dobe narodno gardo na pomoč. Pred tovarno so puške, železno palice in rinko za pretepanje", se glasi poročilo iz Lupton t'ityja, Tenn, Čiščenje v Nemški delavski fronti Dresden, Nemčija. — Čiščenje v Nemški delavski fronti, ki Je pod kontrolo nacljev, se nadaljuje. Po resignaclji dr. Ley-Ja, načelnika te organizacije, je postal druga Žrtev "čiščenja" dr. Brueckner, visok uradnik v ministrstvu dela in načelnik delavskega bolniškega in smrtnin-skega sklada. Večje število njemu podrejenih uradnikov je bilo tudi odstavljenih. Volitve pri Kock Island železnici Chicago. — Sent tisoč delavcev pri Rock Island železnici I-majo z glasovanjem odločiti, ali naj jih reprezentiiajo unije, ki so včlunjene v Ameriški delavski federaciji, ali kompanljska. Volitve se vrše pod nadzorstvom vladnega delavskega odbora. zahvala V dolžnost si štejem, neštetokrat imel priliko videti, kako se je shajala s svojim prijateljem. Vem, gospod, da vas Im> ta novica bolestno izne-nadila. Tudi jaz nočuvstvujem z vami, ker je tudi mene spra-, vila ženska n*z\e*toba v nesrečo. Ker ae pa t>ojim, da to pismo nemara ne Is» prišlo v vaš«* roke, ali ga pa ne bi resno vseli, vam za zdaj plAem še brez podpiaa. Toda zanenite se, goopod, da vam bom povedal svoje ime in tudi izdal shajališče vaše žene, če mi sporočite pod šifro 'Avgust' (MiAtno ležeče na glavno pošto, ali hočete poslušati rešitelja svojega zakona. Av«ust.M Philibert» Bra««aru je postalo pri člUnju pisma take čudno pri duši. da se je sbal, ds ga ne zadene kap. "Oh! . . .'Takšna podlost!" je vzkliknil. "Eh, vse skupaj je samo neslana potegavščina!" je rekel nato, da bl ae jiotola-žil. "Ni mogoče, d* bi me Toi-nette varala — moja Toinette!" In raztrgal je pismo na sto koscev. Toda sum se je bil že zbudil in mu ni dal spati. "Avgust! ... Le kdo utegne biti ta •Avgust'?" si je belil Philibert glsvo. "In kdo ve, ali ima ta neznanec res dobre namene z menoj?" Ja potem pomislil. In tedaj se je s|K>mnil, da gre njegova žena dostikrat sama po opravkih in na obiske. Kako lepo priloftnost za iz« nevero! Philibert je torej pisal Avgu Storiti morate, kakor da ni čeaar ne elutlte. Bodite pri jaz nI a svojo ieno in Bog ne daj da bi vohunili za njo. 2enake so zelo previdne, kadar gredo na sestanke. Prežite nanjo tam, kjer se vas bo naj man nadejala. Za aaaedo vam priporočam kavarno Tri treh gavranlh" na vogalu Rimske ceste. Pridite ob treh popoldne, naročite kakšno pijačo In čakajte. Mogoče da bo gospa prišla šele proti štirim ali petim; tudi h izključeno, da je tisti dsn sploh ne bo. Toda to naj vam na vzame poguma; pridite druff dan apet. Naaproti kavarni stoji dvonadstropna hiša: tam ima vaša «tu, poštno ležeče na glavno po- žena navado, da podrob-v*e skup! Ho: "Pričakujem vaših nejAih pojasnil, če ni Pismo je sam odneael na pošto In potem Je neatrpno skoraj mrzlično čakal odgovora se sestaja Navadno prijaznejši kakor drugače, in 10 se je približala usodna ura, se je odpeljal a taksijem proti označeni kavami. Lokal je bil skoraj prazen. Philibert si je izbral prostor pri oknu v kotu, od koder je mel najlepši razgled. "S čim vam smem postreči T' "Prinesite mi turško kavo in kozarček likerja!" Philibertu je bilo okrepčilo za srce reanično potrebno, izpraznil je koaarec na dušek. Toda niti za trenutek ni odvrnil oči od hiše nasproti. Kadarkoli e privozil mimo kak avto, mu ie jelo erce divje razbijati, toda noben voz se ni ustavil pred ono hiš<^ Četrt ca četrtjo je minevala, o pregrešnem paru pa ni kakega sledu, Philibert si je dejal: "Nemara pa le ni res. Neniara me Toinette sploh ne vara? ... A če pride jutri? . . . Natakar, še en kozarček!" Toda zaupanje mu je pregnal nov premislek: Kaj pa, če imata sestanek šale pozneje? Ura je bila štirL Philibert je v svoji nestrpnosti popil ie pe-kozarček likerja in tretjo skodelico črne kave. Ko ae je ogledal po kavarni, e z začudenjem opazil, da je >ila že skoraj polna. -Miza pri oknih ao bile vae zasedene; vsi gostje so se zdeli zelo nestrpni, pridno so praznili likerje, nestrpno kadili in nemo sedeli, kakor da drug drugega ne poznajo. Philibertu je bilo po petem kozarčku že prijetno toplo in domačno. Tudi razdražen ni bil več kakor prej. Zdaj je le še iz navade gledal na hišo nasproti. "Natakar, še en kozarček!" Natakar je bil prijazen mlad mož. Philibert ee je spustil z njim v pogovor, da mu čakanje do petih hitreje mine. 'Dosti dela, kaj? Kakor vidim, vam ne *re slabo," je menil (Phillifcert. Natakar je skomignil z rameni in se diskretno nasmehnil. "Res . . . čudno . . . Lokal je polničeprav je bil drugače ob temTasu zmerom prazen . . . Tu mora biti nekaj vmea." "Mislite? . . . Nekam akriv-nostno se smehljate, prijatelji" je menil Philibert. Natakar je obotavljaje se odgovoril : "Stvar mi je nerazumljiva. Vem le to, da je prišlo pred nekaj dnevi k nam več bohemov: pisatelji, umetniki in podobni, Skratka, ljudje, ki nimajo dosti pod palcem. Ko je bilo treba plačati, ni bilo denarja nikjer. Sef je hotel poklicati redarja, da jih aretira, pa mu je eden od njih obljubil, da ga bo oškodoval. Ne vem, kaj je imel v mislih, rekel je samo, da jamči, da bo lokal dan za dnem poln . . . In izpolnil je besedo!" Philibertu so se zdajci odprle oči. Hlastno je plačal in osramočen zapustil kavarno. "Nezaslišano!" je mrmral venomer, ko je hitel v pisarno. "Da se dam na tak način potegniti! . . . Medpotoma se je pa ustavil še v drugi kaivarnl, da pogleda v adresarju, kje stanuje gospod, ki mu je pisal oni dve pismi. Toda naj je še tako iskal, stotnika takega imena ni našel nikjer. Gospa Brassacova tisti večer ni zapopadla, kaj je z njenim možem. Presenetil jo je s velikim šopkom rož, med njimi je pa tičal v okusnem toku prekrasen, brl-ljanten prstan. Kitajaka četrt v New Yorku slikovito apriíelTl generala Tsa Ting-kaja, ki Je branil Sanghaj pred Jano teklem letu. ' 10,000 LET STARA PEČENKA svojim ljubimcem, pripeljeta v avtu. Mnogo sreče, gospod! Vaš prijatelj, ki vam dobro želi — ------ Avgust Odeason, stotnik v p." Philibert de Braaaac je vztre- 7* drugi dan Je prišlo pismo:' petal, kakor bi Imel mrzlico. "Gospod! Zdaj nI mogel več dvomiti! Saj Na vaš poaiv vam Mam svo» je bil podpisan častnik franco-je ime. Is t>odplaa bost« videli,! ske vojske. Ne. to ne mor« bi-tedo sem. Ponovim, da se ne ti šala — ne! šalim, temveč da vaa ho» « m re-l "Se danes pojdem tja." Siti iz vašr nevednoati. . Poslu- sklenil Philibert. Saj te tedaj: I .....— ~ "V «. 1 Opoldne Je bil a svojo ženo ša izvrstna. V Stockholmu so po povratku neke znanstvene ekspedicije iz severne Sibirije snedli na banketu pečenko, ki je bila stara najmanj 10.000 let Ekspedlcija pod vodstvom prof. Lindbergha je v tajgi odkrila ostanke mamuta, ki so bUi sijajno ohranjeni, aaj so tičali vea ta čaa v ledfni kladi. Del ta-ga meaa, ki ae je ohranilo v naravni ledenici, ao prinesli v Stockholm. Ker je natančna preiskava pokazala, da Je bilo meso užitno, so ga pri banketu v čast ekspe-je dteiji servirali v podobi pečenke. • Baje Je bila ta prehiatorična jed Patlolóiriüaa v Sevilji Napisal W. J. Bilo je v Unionskem klubu v Bostonu. Borzni mešetar Smith, star evropski gost, je pripovedoval svojim tovarišem, sedečim v globokih zelenih naslanjačih in srebajočim Whisky s sodo iz velikih kozarcev, o svojih doživetjih na Španskem. ". . . In tako sem prišel v Seviljo," je prišel Smith k najzanimivejšemu delu svojega pripovedovanja. "Čudovito lepo starinsko in romantično mesto z mogočnimi stavbami, kakor na primer znamenitim mavrskim gradom Alcazarjem. Carlos je bilo ime spretnemu vodniku, ki mi je razkazoval mesto. Do poznega večera je trajalo ogledovanje Sevilje. Potlej sva se pa ustavila v majhni predmestni pivnici. Kakšno vino, gentlemen! Dehteče in iskrpče se ko zlato, Čudovito vino iz Jereza — you know: sherry! Polnoči je bilo, ko sva se odpravljala. "Hočete peljati se z avtom skozi Seviljo nekoliko?" me je vprašal Carlos. "Ne vem ali bi," sem odgovoril obotavljaje se. "Mister," mi je šepnil na uho, "ali veste, kako se da pri nas na Španskem čisto zastonj voziti z avtom? ..." — "Ne," sem odgovoril, "toda vi prav tako gotovo ne veste!" — "Gospod !" je zaškrtal z zobmi, "če vam rečem, potem drži, in ker vidim, da ne verjamete, stavim z vami: sto peset proti.. Stvar me je začela zanimati. Vožnja v avtu popolnoma zastonj — tega še nisem slišal. Nu, pa sem stavil dvajset dolarjev. Počasi sva krenila proti bližnjemu avtomobilskemu stajališču in Carlos si je izbral najlepši voz, eleganten Hispa- no-Suiza. Povedal je, pelje — Plaza Cervar vstopila sva. Avto j. Sevilja ponoči — won< Cez pol ure se je avl Skočila sva na tla in pogledal na taksami je segel v prsni žep. t je zaklel, "moja den ostala v avtu . . . Dv set . . . Brž svetilko! slišiš, počasni šofer?! je voznik to «lteal, jc največjo hitrostjo in i blisk še preden sva ut gledati v avto. "Mister," se je zai los, "vsi naši ¿oferji lopovi. Vsi mi nasa triku. Tako se zmerc vozim v avtu!" Izgubil sem stavo, bilo žal, zakaj ta d< bil eden izmed najza: i doživljajev na tem \ ¡Drugi dan sem se od zaj v Ameriko," j Smith svoje pripoved "V katerem hotelu vali" je vprašal Bro* je si pipo. "V hotelu Spainu." "Tam sem se tudi vil," se je zasmejal B di mene je vodil isti Tak lopov! vil z njim. del, da je brat! . . ." Tudi ja i In potem tisti ¿of< im.ii'.y \\ VtES DEI * office Ure.—1:1« A. M. to » M Tal. HtrrU.» »71 Consistently Low Pi 32 6-ih sta\ti Oppotlt« Da vU glorO L Ali ste naročeni ¿tik "Prosveto"? P svoj list! NAROČITE 81 DNEVNIK PROSVETO Po oklepu 10. rodne konvenciJe oo loliko noro« na \M I *»■ šlo Jo eden, dva, tri, itiri ali pot ¿Ionov ii one drniine k eni as* Proaveto otone >a voo enako, 10 flone ali nečlane $0.00 ia nino. Ker pa «lani ie plačajo pri ooeouientu $120 m itojo k naročnini. Torej oodoj ui ««roka, roii. da Je \M P"™ 8. N. P. J. Liot Proaveto Jo vaio lastnina in fotovo je v v*aki ki bi rad čital liat vsak dan. Cona liotu Prosveto Je: Za Zdrul. državo ia Kanado $«.00 Zo Cifer« in «'Mr«« 1 tednik la................ 4.S0 S tednika in............ S todnike in............ 4 tednike ia...........y 5 tednikov in.......... 1 tednik in... Z tednika ia . S tednike in 4 tednike in.. 5 tednikov in ......19.00 ........ S.00 ........ 2.40 1.20 ........ nU Za Evropo Jo... Iipolnite opodnji kupon, priloiito potrebno vmSo denar). Order v pismu in oi naročite Prooveto, list. ki Je vaia la*«n.n. Pojoonilot—Vselej kakor hitro kateri teh *lan«v J ali če oo presoli proi od drošine in bo «ohUval »•« moral ti»ti član hi dotiine dmtine. ki jo tako »kupno nar Prosveto, to tokoj nosnaniti upravniltvu listo, in obenem . vsoto listu Prosveto. Ako to«a no store, trdaj mora uP datum sa to vaoto naročniku. PR08VETA, 8NPJ, 2057 8o. Lowndale Ave« < Priloženo poiilja« naročnino ia Mst Pr—eto VMte $. n Jme ...........J™"*1 dr«*"« * ................................... V ^ „UKlfc * Ustavite tednik in m pripišite k moji norors.n. dmllaet ¿ ..................fl. dr«**» * Sil*;' \f " 1 X....V..........a *' ~ ■ ...... .............ft. í™*" " §) a * Mesto ................................Dri*'» No« norofnék........................ noro**..