5. ste v.
\ Ljubljani v torek 13. januarja 1880.
Letnik VIII.
llNeratl «e «prejemajo in vel j k t'intopna vrata:
H !rr., če ne tiska lkrat.
Lu ii n n i» 4 n I® II u n n «> n Pri večkratnem tiskanji st> '«ua primerno «manjka.
R ok o pl si
se ue vračajo, nufrankovann
pisma se ne sprejemajo. N roonino prejema opravniitvo [nI'" nistracija) in «kspedioiia n» Dunajski cest» St. 15 v Medija-tovi hiši, II. nadstropji.
Političen list za slovenski itroiL
Po pošti prejtmir velja :
Za celo loto . . 10 ji. — kr. ta poiieta . . 5 ,, — „ »a četrt leta . . 3 „ SO „
V administraciji velja:
Z» eeio leto , . 8 gl. 40 kr i« pol leta	1 ., 20 „
m četrt leta	"i „ 10 „
V Ljubljani na dom pošilj veljA 150 kr. več na leto.
VredniStvo je v Medijatovi h štev. 15.
Izhaja po trikrat na teden sicer v torek, četrtek in aoouti
Ljudem se oči odpirajo.
Kam so prišli tisti m lioni, ki lih je ^denarni polom" ali ki ah požrl? M> rda se nam bo cčitalo, da sejemo verBko sovraštvo. Pa za svoje pošteno in krvavo zaslužene groše se menda veudar vsak lahko potegne; zato pra šamo še enkrat: kam so prišli tisti miljoni ? časnik .,Polit Fragmi ute" na Dunaji piše o tem: „die giüuiiungsperiode wur eme k uns t lieh erzeugte riesige v e r m öge u s • v e r Bchiebuug. Tau-ende von kleinen kap ta lien hat sie in wenige biinde gebracht, tau sende von kleinen kapitalisten zu gründe ge richtet. Und man kennt diese Wenigen hiltide welche die kap ta it n an s ch — .,gründeten", und dem soliden verkehre entzegeu." če že na Dunaji tako pišejo, je pač d< kaz, da se jim oči odpirajo. Omenjeni članek je tako zanimiv, da bomo z dovoljenjem naših čast. bralcev nekaj stavkov prestavili:
,,Vzem mo. da se vname kaka vojaku, recimo med Avstrijo in med Francozi. Dunajski Koth schild posodi dunajski vladi denarja, parižk Rothschild pa franco-ki vladi, se ve ria proti visok m obrest.m. A*str'janci in Fruucozi se en čas pretepavajo, potem >-kienejo mir s strnšno pomnoženim državnim dolgom; dob ček od ce lega pretepa ima pa le r dovma Roischild, ker posojeni denar jej nese lene obresti, ki se po j birajo pri davkh. tako da jud ne more nič zgubiti.
Interesantno je tudi to, da mora na3 eden za domovino kri prelivati in tudi ž.vijenje pu-
stiti če je treba ; bogati kapitalist p«, ki bi mel največ uzr< ka, našo državo ljubiti, ker se mu dobro godi, — njemu ni treba nobene žrtve za domovino prinašati, on iz vojske še velik dobiček vleče, bodisi da prevzame kako ,11 ferungo", nli pa da na vsoke obresti denar posodi, če mora revež življenje dati za domovino, zakaj bi bogati jud ne posodil denarja brez obresti? Zdaj imamo že toliko dolga, da za obresti več plačujemo, nego za vse vojake vkup, o tem pa judovsko-libe-ralm listi kar molčč.
Ali ne bi bilo zadosti, da bi Hotšildom, K<jnigswartoni itd. povrnili denar, kar so ga posodili, pa brez obresti? Saj lakote š^ ne bodo poginil', če jim vsako leto nekaj miijo-nov naštejemo, pa ne kot obresti, ampak kot povrnjeni kapitul. Zdaj plačujemo menda 140 miljonov samih obresti, še te komaj ,'moremo in gospodje bankirji živš v sladki zavesti, da jim kapitala nikdar ne bomo mogli povrniti, da bodo tedaj lahko na vse ČR«e od naš h obresti živeli, saj velik»gn kapitala nikjer ne morejo bolj varno in bolj d ibro naložiti, ka kor če ga dižavum posodijo.
Smešno je tudi to, da imenujejo svoje pre. moženje „nationaireichium", kakor bi narod kaj od tega imel, če ima dunajski Rotšild dosti denarja I Oni pravijo: „Nič se ne bojte, saj je še dosti denarja v deželi.'1 V deželi je že, pa le en par j h je, da ga imajo, vsi drugi so pa bosi, in tistega „narodnega premoženja" nikoli| ue vidijo!
Takozvane „liberalne" postave so bile tako
vstrojeue, da so judom uajvečo svobodo daja'e, in da so brez vsakih ovir lahko premoženje vkup grabili. Saj nevošljivost je greh, in če bi se mi jezili čez jude zato, ker so bogati, to bi ne b'lo prav, pa čez to se lahko in po pravci jezimo, da je šla postavodaja židovskemu življu tako na roke, da je bil kristjan osleparjen. Judje vladajo skoraj celo Evropo in strahujejo kralje, ministre in narode s svojimi časniki.
Mi nič ne dolžimo in nič ne pravimo, da kaj vemo, pa recimo, ali bi ne bil to dober „gšeft", če bi se za ruske nihiliste potrosilo kakih 10 miljonov! N hilisti bi zmagali, ruski cesar bi moral ustavo dati, tam bi se izrekla popolna enakopravnost za jude, kupčije bi bile izvrstne, državni zbor bi šel judovskemu ka-kapitalu na roke, bi mu pota ogladil do vseh kupčij; če se je iz Avstrije izmolzlo vsled ,.kraha'i kakih 1000 miljonov, zakaj bi se jih iz Rusije ne dobilo dvakrat več? Tistih 10 m Ijonov bi se kaj dobro izplačalo, in neumni n hilisti bi šli v smrt za judovsko „svobodo", kakor so šli že drugodi. Kristjan se za ideje bori in vmira, potem pa pride Abrahamov sin in vživa sad, rekši: „jaz sem pravi liberalec, tedaj je svoboda moja;" na stotine judovskih časnikov pa vpije enoglasno: istina! istinal Kdor pa v njihov rog ne trobi, je precej „reakcijonar. mračnjak, srednjeveški vitez, puhla glava, hinavec" itd.
Ker se ljudem tudi na Nemškem že oči odpirajo, zato govore o „reakciji, o despotizmu!"
Kako sem se jaz likal.
Črtice za poduk in kratek Čas.
XLV1.
Zunaj šole sem obrajtai gledifče, pa tudi kavarno. Prvo nam je bilo dovoljeno, druga pa ne, vendar prepovedan sad še bolj diši. Kadar sem zvečer prišel domfi, ko so bila hišna vrata že zaprta — kar se je zgodilo vselej, kedar sem bil v gledišči — je gospodinja bila vselej prizanesljiva in mi vrgla ključ z druzega nad stropja, ko sem dosti peska ali ledu zmetal v okno. Pri nji in pri hčeri sem bil že „Herr Jakob", Žale besede nisem skoro slišal, saj se pa tudi nihče ni dosti zmenil za moje početje, še manj pa kdo prašal, kako gre v šoli. Čemu li? Doma me niso nič pogrešali, večkrut jim je bilo celo ljubše, Če me ni bilo duma , po sebno takrat, kedar so imeli družbo ali goste. Takrat so še večkrat prašali, če nocoj „Herr Jakob" ne bo šel v gledišče, in mu ključ po nujali ali pa obljubili, da mu bodo hišna vratu odprta pustili, ako bodo šli prej spat.
Kje sem jemal deuar za gledišče, kavarno? — bo morda kdo prašal. Nikjer I — bodi kratek odgovor. Seznanil sem se bil namreč z igralcem, ki je stanoval pri rodovini mojega sošolca , temu sem včas h kaj prepisal ali ž
n]im kaj nesel v gledišče, pa sem not ostal na galeriji ali pa pri tleh. Za kavarno je pa že dosti groš, k večemu šestica, ta pa že le enkrat na teden; da le nikomur nadležen nisi, pa ta ne pode ven.
Nekteri mojih sošolcev , posebno pa više-šolci, so hodili v kavarno že tarokirat za denar in večkrat sem videl kterega dobiti šestice •n ce o goldinarje. To je bila skušnja za-me ! Če ti dobi toliko denarja, zakaj bi ga jaz ne mogel! Saj še bolje znam, ko ti vsi, in kedar smo dijaki med sabo igrali po krajcarji ali še ceneje, sem jaz večidel dobival, zakaj bi ne dob val, če igram više? Še več moram dobiti, ker bom igral previdneje. Samo b čem začeti? Ena, dve šestici, kolikor bi morda še skup s|iravil, ni dosti, mora biti že goldinar, da je kaj zaloge. Spravi toraj goldinar skup in potem poskusi svojo srečo; če dobiš, imaš zalogo za naprej in si lahko kaj kupiš, če pa zgubiš — ej pa boš potem pustil karte pri miru.
Posreči se mi spraviti goldinar skup; po lovico ga zaslužim, drugo polovico pa mi po->odi sošolec, da se pobotova pri nalogah, če mu denarja ne vrnem. S tem goldinaijem sedem za mizo in pričnem igrati, s konca s trepetom, a ker imam srečo, čedalje pogumneje. Z gol liuarja postaneta dva, trije in sošolec, ki
mi „komari", me drega, naj neham in grem. Res ga ubogam, vstanem in nesem onemu, ki mi je denar posodil, brž 5 šestič nazaj, potem gremo v Šiško .,k raci" na jeterne klobase in goldinar je zopet manj; veudar mi ostane Se zaloga in komaj čakam nedelje, da bi zopet poskusil svojo srečo. Ta pot nisem dobil ne zgubil, zato pa sem dobil zopet drugi pot in bil sem zapisan igralnemu vragu, ki me ni več izpustil.
Čemu bi to življenje dalje popisoval? Saj vsak ve, da na korist mi ni bilo, kakor nikomur ni. Akoravno sem po večem srečo imel, pridobljeni denar ni nič zalegel, ker sem ga lahkomiselno potratil celo za nepotrebne reči. In kar je bilo najhuje: vest. mi je vedno očitala, da to ni prav, če dijak, kteremu z usmiljenja po hišah hrano dajo , svoje šestice na karte stavi kakor kdo, ki popolnem ob svojem živi, Vedno sem se bal, da bom kje spokan z opravičenim očitanjem : „če imaš denar za karte, si pa še kosilo sam kupuj I" Tako nisem bil vsega tega nič vesel, kaj bi pa še le bilo, če bi me kdo v šoli zatožil , da javno v kavarni igram! ,,Še danes, potem nikdar več!" — sem tolažil kričečo vest, ali vendar sem zmiraj vkrenil v kavarno in če sem le nekaj šestič v žepu čutil, sem se Bpravil igrat, ni bilo

Moj Bog, kdo ja veči revež na svetu, kakor so dandauašnji ministri ?
Kako se mora priklanjati zdaj vladarju, zdaj poslancem, da mu preveč zaprek ne delajo, zdaj bankirjem, da deuarja dobi. Za najmanjšo napako zgrabi ga bojaželjna opozicija iu jame ga bombardirati z interpelacijami- In to pravite, da je despot?!
Od same „svobode" bomo prišli kmalo ob vse ; nazadnje je pa grajščak in meščan in kmet veudar le tudi človek , in pri sklepanji postav bi se moralo tudi na te uekoliko ozir jemati, ne samo na borzo in na kupčijo. Ni treba judov preganjati, toda judovski sistem pri vladanji in v postavodaji se mora odpraviti."
Tem vrsticam še dostavimo, da se poce'i Nemčiji širi velika agitacija zoper jude. Nemci so naenkrat zapazili, da so jim judje premoženje pobrali, na vrh tega pa še vse moralične nazore pokvarili, ker so skor ves idealizem iz nemškega značaja izgnali in nadomestili ga s svojimi materjalističnimi nazori. Na čelu te protijudovske agitacije stoji profesor Treitschke v Berlinu.
Mi judom nč slabega ne želimo, pa toliko rečemo: v krščanskih državah naj vlada krščanski, ne pa judovski duh, postave naj se delajo v krščanskem duhu ; če jude med sabo trpimo, je dosti lepo ; da bi pa zavo'jo nj b zatajili Krista, iu vganjali znane burke, kakor brezverske šole, civilni zakon, razne judom ugodne svoboščine itd., tega ne smemo trpeti. Svet se naj povrne k svojim starim, krščau skirn nazorom, pa bo spet srečen postal.
Politični pregled.
Avstrijske deielc
V Ljubljani 12. januarju. Z Dunaja se telegrafira, da imajo listi nova razkritja o shodu v Emersdorfu Tačas so ustavoverci več obljubili, nego zdaj Čehi zahtevajo. Ilerbst je obljubil, da bo za spravo s Čehi govoril, pa je to pozneje iz ničevih vzrokov opustil. Nova „Presse" poroča da je poslanec Siiss češkim terjatvam prijazen Pražka „Politik" prigovarja tistim 45 11 bcralceni, ki so za vojno postavo glaso vali, naj se tudi uadalje ne puste strabovati cd ustavovernih listov in naj tudi v cotrajn
zadevah državno korist više stavijo od strankarske, ter naj glasujejo za ravnopravnost narodov. Kmalo se mora pokazati;, ali bo našel ta klic kaj odmeva, ali ne.
S:cer pa je malo upanja, da bi ustavoverci popustili svojo centralistiško trmo. Tako piše „Deutsche Zeitung", da državna korist zahteva en sam državni uradni jezik. Česar še do zdaj v teoriji sami niso trdili, zahtevajo zdaj, namreč nemško uradovanje v celi državi.
Ob enem pa cetralisti vse pomočke upo-trebujejo , da bi razdvojili avtouomiste in ne-nemške narode. Enkrat ščujejo Ruame na Poljake, ter jim svetujejo, naj stavijo enake terjatve, kakor Čehi; drugokrat zopet Poljake na Čehe ščujejo in jih strašijo s češkim rusoljub jem. Čehi, Poljaki, Slovenci in Dalmatinci pa dobro vedo, da le v slogi kaj doseči zamorejo. in da je hegemonija centralistov v tistem hipu zopet dovršeua stvar, ko se en del avtonomi-stov iz zveze loči. Za druge se ni bati, pa upati je, da bodo tudi Poljaki sprevideli, da so zgubljen:, ako se z ustavoverci združijo, in da še uas druge za sabo v prepad potegnejo.
Čeli I zahtevajo, naj se č' ški deželn> zbor brž ko mogoče suide, in naj nemudoma prenaredi volilni red. Kaj enactga bi bilo tudi za našo Krajino potrebno.
V nanje države. Črnogorski knez je evropej-,kim vla dam poslal okrožnico, v kteri Turčijo dolži uezvestobe, iu zahteva da porta pokliče svojo vojna in urade iz Guzinja in Plave. Črnagora zubieva 2 miljona frankov odškodnine, za stroške, ki jih ima, ker more vojno vzdrževati vedno pripravljeno, ker Turčija ne spolne ber linske pogodbe. Ni verjetno, da bi Turčija kedaj to odškodnino plačala.
10.000 Albancev je b lo napal) Črno gorce pri Veliki, a so bili tepeni. Črnogorcev je bilo okolo 3000 mož.
Iluzija je 120 000 pušek naročila v amerikanskili fabr-kah. Druge naročila je naredila tudi na Nemškem in domačih ruskih fabrikah. Te puške morajo biti do l. aprila gotove.
Ruski general Skobelev je nedavno poročal o stauji nemške vojne. Pri poslednj h manevrih na Nemškem je ta general posebno pazljivo opazoval uernško vojsko. Na nekem
obeda je pa ta general baje izrekel, da je ruska vojska naredila velike skušnje v poslednji vojni, ktere bo znala dobro porabiti v vojski z Nemci. „Daily News" poroča, da se govori r vseh kavarnah v Kievu in dragih ukrajinskih mestih med vojaškimi krogi o vojni e Nemci.
Rusija pripravlja novo ekspedicijo proti Tekincem. Glavni poveljnik ekspediciji bo sloveči ruski general Kaufman, znan iz raznih vojnih povzetij v sreduji Aziji. Angleži se ž« boté, da bo Rusija dobila kmalo vso srednjo Azijo pod svojo oblast. Nekteri časopisi mislijo, da ekspedicija proti Tekincem bo začetek an gleško-ruske vojne.
„Daly News" poročajo, da Rusija ne misli vpeljati nikakih reform, a vpelje ministerstva predsedništvo v smislu zapada. Ministerski predsednik bo smel prosto izbirati ministre. Miljutin bo prvi ministerski predsednik. Šu-valov postane minister notranjega in policije.
Moskovska policija je zasačila vet revolucionarnih proklamacij v raznih jezikih in zaprla neko sumljivo osobo, ki je imela 10000 rubljev v strgani delavski srajci zavitih.
Vraiicowke republikance jezi, da so razni evropejski diplomati se vdeležili nekega banketa pri princu Jerome. Republikanski organi zahtevajo , da se princ izžene iz Francoskega, ker je državi nevaren.
Krbuki skupščini je 9. t. m. bila predložena pogodba z belgijskim zastopnikom Er-nestom Boncquear om glede ustanovljenja nove srbske banke. Pogodba bo veljala 25 let. Kapital je določen na 50—100 miljonov frankov, ktere bodo dobili na akcije po 50.000 frankov. Ena tretjino akcj podpiše mesto Belgrad. Banka začne tri mesce po potrjenji bankine postave svoje delovanje. Od banke izdane bankovce bodo vse državne blagajne sprejemale.
Izvirni dopisi.
Ix Ljubljane, 10. jan. (Češki memorandum in centralisti.) Češki poslanci, ko so po šestnajstletni nenavzočnosti zopet ustopili v državni zbor, so svoje želje izjavili v posebnem pismu kroni. Ta izjava čeških poslancev obseza le najbolj skromne in pravične želje češkega naroda, a vendar se centralistični listi
drugače. To je trajalo tako dolgo , da so m. enkrat vse vzeli, kar sem imel, pa sem še enemu par šestič, kavarnarju pa kavo dolžen ostal. Nekterim višešolcem se je bila zgodila enaka, zato nas ni bilo več v kavarno, vzlasti ker so se že začeli med gosti kazati tisti obrazi, kteri so nam bili že od ,,Nikola" znani. Poleti se tudi ne hodi v kavarno, rajši že kam ven in če hočemo igrati, igramo sami med sabo.
Pa idimo h koncu s to šolo. Vse je biio dobro, le profesor Vrečko nam je vsem presedal. On je svoj predmet naravoslovje razlagal po čisto novem načinu, kteremu podlaga je bila geometrija. Meni je bilo to pusteje od žaganja, kar nič se me ni hotelo prijemati in ko sem enkrat z vso močjo in pomočjo v tem dobrega sošolca ponoči študiral za drugi dan, pa vprašau vendar tako odgovarjal, da se mi je profesor na ves glas posmehoval, ter rekel da bo, kar se njega tiče, mojega študiranja s tem letom konec, sem ves pobit šel nazaj v klop in tu zamrmral nekoliko glasneje slovenski:
„Tebe naj pa tudi vrag nese, od koder si prišel!1
„Kaj je rekel?" — praša na to profesor moje sosede s prav gadovim sikom.
„Moji sosedje ue odgovore druzega, ko da uiso razumeli mojih besedi, na to pa on še prav razkačeno zaropota:
„Menite, da jaz ne razumim vašega jezika ? Sem ga prej znal ko vi."
Meni pa še posebej reče: „Veselite se svojega reda v šolskem spričevalu konec leta 1 Bote že morali dobro znati, da vas bom ua-prej pustil. Vam bom že pokazal delati opombe v svojem kranjskem jeziku !'
Tega se nisem vstrašil samo jaz, ampak vsa šola. Ker namreč profesor Vrečko ni nikoli ne ene Blovenske besede spustil s svojih ust, smo mislili, da ne razumi našega jezika, zato je že marsikteri izmed nas podal mu enaka ali še hujša voščila v slovenskem jeziku ; zdaj si je marsikteri razložil do tje neumljivo ostrost profesorja in se jel tresti za svoje spričevalo.
Zvečer se nas je več, kteri so se krive čutili, da so njihova srčna voščila dosegla ušesa profesorja, zbralo v „zvezdi" k posvetovanju, kaj je storiti s profesorjem. Nasvetov je bilo več; nekteri so mislili, naj mu okna pobijemo, drugi, da ga z ropotom s šole spravimo, tretji, da se deputacija pritoži pri gospodu ravnatelji, četrti, da o njegovi uri vsi izostanemo itd.
Aii nobeden teh predlogov ni obveljal iz važnih vzrokov: Prvič je bil konec leta preblizo; drugič vodja ne več blagodušni Nečasek, ampak trdosrčni Mitteis; tretjič se nismo mogli zanašati na pomoč vseh sošolcev, ker so bili nekteri njegovi ljubljenci — vzlasti gosposki, iu četrtič smo zračunili, da bi nam vse to nič ne pomagalo. Profesorja mi ne moremo odstaviti , toraj bo bolje, da se na vse preteze učimo in če bi se komu izmed nas zgodila očitna krivica, gremo pritožit se k šolskemu nadzorniku.
Tako je bil ta shod uaš pri kraji brez pravega vspeha. Meni to ni bilo všeč, ker sem že čutil, da bo strela mene zadela najhuje, in tudi vedel s skušnje, da se sošolci zame ne bodo potegnili toliko, da bi bilo to njim na škcdi.
Konec leta pride in kaj sem imel v spričevalu? Vse drugo dobro, deloma odlično, še celo matematiko in geometrijo sem bil premaga!, le profesor Vrečko, ta ,,Wretschko!" Vreči me je mislil, pa sem dobil vendar dovoljenje, po počitnicah popraviti svoj slabi red z rastlinstva, kar se po nemški pravi ,,Nachprüfung.."
„Nachprüfung! ' Jaz ne vem, dragi bralec,
budo jeze nad to izjavo, čehi t tej spomenici zahtevajo, da se na pražkem vseučilišči vpelje ravnopravnost češkega in nemškega jezika, ter da se ustanovi resp. v državno oskrb vzame toliko občinskih srednjih in obrtnijskih šol, da bo potem število čeških srednjih šol v Mo-raviji in na Češkem v enaki razmeri z mm škimi, v kakoršni je število češkega prebivalstva in od njega plačanih davkov z nemškim. Dalje zahtevajo češki poslanci, da bo pri c. k uradih na Češkem enakopraven z nemšk m Vsak, kdor bo hotel kako državno službi» dobiti med mejami češkega kraljestva bo moral biti zmožen obeh deželnih ježkov. Sedauji češčine nezmožni uraduiki naj se pa porab<jo izključljivo v nemških okrajih, vendar bo moral v vsakem uradu biti vsaj en uradnik zmožen obeh jezikov.
Uradni jezik v vseh okrajih z večino češkim prebivalstvom bi bil češki, v okrajih z večino nemškim prebivalstvom, pa nemšk*. V vseh višjih uradih bi pa bila oba jezika popolnoma euakopravna. Uradi s češkim uradnim jezikom bodo morali med sabo občevati v uradnem jeziku, ravno tako nemški, višji uradi j)a zaradi prve instance v uradnem jeziku poslednjih. Nadalje bo vsacemu prosto ua vsak urad na češkem vkladati vloge, v katerem deželnem jeziku, v kterem so pisane.
Te terjatve so gotovo pravične in že v § l!) osnovnih postav zagotovljene, a vendar jib centralisti hudo napadajo. Oni ue morejo misliti, da bi kak drug narod, kakor nemški bil enakopraven v Avstriji. V teku let so se navadili gospodariti in vse smatrajo za krivične. Zdaj vpijejo na vso moč o pritiskanji Nemcev v Avstriji, dasiravno nobenemu Slovanu ne pride na um izbacniti nemščino iz šol ali ura dov v nemških krajih. Celo v slovanskih čeških šolah na češkem in Moravskem povsod nemščina kot obligatni predmet. Ustavoverci so pa vrinili nemščino v mnoge šole v slovanskih krajih za učni jezik , Blovanščino pa iz-bacnili ali jej odločili neznatno število učnih ur. Itavno tako se je c. kr. uradih na slovanski zemlji uradovalo izključljivo nemški. Slo-vanščine zmožue uradnike je v mnogih krajih ustavoverna vlada zavoljo njih narodnosti prestavila med Nemce in na njih mesto postavila
Nemce, nezmožae narodovega jezika. Če mi Slovani od uradnikov v slovanski deželi zahtevamo zmežnoat slovenščine je krik v centralističnem taboru.	(Konec sledi.)
Iz ■'odhrezjrt na Gorenjskem, 7. januarja. Božične praznike smo dokončali, staro leto je minulo in tudi že nekoliko novega imamo ¿a sabo. Novega se pri nas ni nič zgodilo, ponavljale so se samo stare reči, ktere odpraviti bi bilo pa silno koristno. Škodljivi črv „šnops ki čedalje bolj spodjeda hrabre korenike na šega kmetijstva, se je pri nas silno vkoreninil Pije ga vse, staro in mlado ; od nježnega otroka do sivega starčka za pečjo. S tim si krajšajo življenje, nakladajo težke butare dolgov na svoje hiše, tako da se hiša podere ua krčmar jevo zemljo, posestniku se pa poda beraška palica v roke. Takih dokazov imamo žali Bog veliko, ali strupena špiritova pijača vse premoti. Žejni ga pije, da bi si žejo vgasii, žalostni, da si v borni kupici žganja vtopi svojo skrb; bolnik za zdravje in vsakteri, ki mu diši ta brljuzga, najde gotovo kak vzrok za njo. Še celo ubogo živino trpinčijo sto pijačo. Nedavno je tukjšujemu posestniku zbolela krava in prvo zdravilo je bil „šnops."
Ako prideš v gostilno, vdari ti takoj špi-ritus v nos, in malokdaj se vidi, da bi kdo vino pil, okrog mize sede možje, fantje, žene in dekleta, da celo otroci radi srkajo to pijačo ; en čas dobre volje , a potem pride do prepira in večkrat celo do tepeža. Iu tako se je godilo tudi pretekle božične praznike pri nas.
Želeti bi bilo, da bi vsaj kak krčmar naročil si kak slovenski časnik, da, ko se zbero možje skup, da bi vsaj kaj koristnega slišali, poizvedeli, kako se godi tu in tam, dobili večje veselje do kmetijstva, dospeli na višjo stopinjo omik, česar nam je vsega jako potreba. Da bi judje Bpoznali, da le s pametjo, vednostjo in omike se da v sedanjih za kmeta in rokodelca slabih časih pošteno preživeti ln tudi svojim potomcem zapustiti, če ne druzega. vsaj dober izgled!
Je tudi še v našem kraju dosti pošteuib in varčnih mož , ki so vredni spoštovanja in posneme in ki jim je rodoljubje sveta reč. Kdor je pa že ves vdan pijančevanju in zapravlji-vosti, se ga pa tako nič ne prime. Pijanca k
dobremu opominjevati, se pravi bob v sten® metati. Resničen je pregovor: „Pijanec se spreobrne, kedar se v jamo zvrne."
Domače novice.
V Ljubljani, 13. januarja.
(Dramatična predstava v čitalnici), ki jo privabila zadnjo nedeljo precej občinstva, bila je povsem izborna. Igra „ogenj ni igrača" je ena najlepših iger, kar smo jih na slovenskem odru videli. Za predstavljanje pa so se ponudile najboljše moči, kar jih imamo sedaj v Ljubljani. Gospico Namretovo in gospo Gut-nikovo poznamo kot izvrstni moči še iz gledišča , ujima na pomoč ste prišli gospa V a-lentova, v svoji mimiki popolna igralka, iu gospa Jeločnikova, kakor se vidi na-depolna moč. Iz možkih ulog se je posebno odlikoval slavnoznani komik g. Kajzelj; pa tudi gosp. Škabrne nas je iznenadil s avojo zares lepo in napake prosto igro, in še nismo vedeli, da imamo v njem tako moč za resne možke role. Gosp. Jeločnik je že znana moč, in nam ui treba dostavljati, da je bil svoji nalogi popolnem kos. Vse je šlo gladko in precizno. Edino, kar nam ni ugajalo, je bila previsoka in preumetna slovenščina v predstavi. Čemu tiste posiljene izraze, ki jih občinstvo težko umeje, in ki se dostikrat le en čas ob-držč, in zopet zginejo iz dnevne literature!
(Predpustnica.) V nedeljo popoludne so Štirje konji vlekli po Ljubljani navadne kmečke sani, za kterimi je bilo v dolgi vrsti pripetih 12 malih sanic, na kterih so posamezno sedeli mladi ljubljanski labkoživci, ki bo se peljali proti Vevčem. Če poleti naš |kmet dva voza druzega za družim zapreže, kadar gre na polje, so mu brž javni varhi za petami, ki mu včasih dovolj občutno povedo, da to ni pri-puščeno. Radi bi vedeli, če v tem oziru za predpust postava dela kako izjemo V
(Konkurs banke Slovenije). Ljubljanski „Tagblatt" je s svojimi zlobnimi noticami o banki Sloveniji vendar priklical uradno posredovanje, banka je postavljuna v konkurz in dr. Suppan je imenovan za ,,massa - verwal-terja." Ker ima ta pravico, iztirjati vse aktive, med ktere spadajo tudi delnice s svojim polnim zneskom, zna se zgoditi, da bo dr. Sup-
kako bi ti poslovenil to besedo, da bi jo prav umel, če iz lastne skušnje ne veš, kaj je to. Najbolje bi se reklo ..mora za počitnice", ker ti popolnoma pokvari in spridi tista dva meseca, ki sta ti namenjeua za odpočitek, da se razletaš, razvedriš, razhodiš in tako popraviš duha in telo, oba po šolskem letu hudo raz-drapana , da sta zopet sposobua za 10 mesecev šolskih klopi iu profesorjevih sitnosti. Ta mora te povsod preganja, te tlači za mizo h knjigi in tako me moreš biti šolskih praznikov vesel, ker še ne veš prav, kam boš prišel •• naprej ali nazaj. To je na lepi salati smrdljivo olje, preslana jed, črv v lepem jabelku, tesen čevelj, usta brez zob — sploh, karkoli si moreš misliti neprijetnega, vedno ti je, kakor da bi stal učitelj s palico ti za hrDtom.
Predno smo se razšli, smo bili skupaj še veseli, „požeruh" je prevzel vodstvo in ban-duli smo po Ljubljani vso noč ter uganjali neslane burke. Tako n. pr. smo na šentjakobski most znosili vse branjevske štante, kar jih jo okoli stalo, sneli nekaj otvornic pri oknih) premenili šilde itd. Slednjič smo pa še spričevalo zadnjega sošolca, ki je bil „trojko" vjel in zato spričevalo tje vrgel, prilepili visoko na vogel Maličeve hiše, potem šli na Rožnik in
ko smo prišli nazaj, smo videli veliko muo-žico ljudi, ki so ugibali, zakaj neki slavni magistrat nli kdo drugi vsemu mestu naznanja, da je naš sošolec dobil „trojko" in bil v šoli zadnji. Smeh je bil velik, slednjič pa je prišel vendar policaj, ki je s svojo palico to „oznanilo" z zida spraskal.
Potem smo se kmalu razšli, tudi jaz sem šel naprej domu, pa sam, ker ni bilo nikogar po-me. Oče so bili sila kratkih besedi in ko sem povedal, da se bom moral če doma učiti in potem skušnjo delati, so se zakrohotali:
„Lepa je ta ! Zdaj še v desetih mesecih ne moreš zdelati šole. Ivsj si pa počel? Ali res nimaš več glave?"
Mati pa so rekli: „Pusti ga no, saj nisi letos nič skrbel zii-nj! Da le nazaj ni šel, naprej gre lahko zmiraj.1'
„O, se ve da," — se posmehujejo oče — „mu boš ti za inštruktorja, da bo skušnjo naredil. Le imej ga in bahaj se z njim po fari, boš videla, kako te bodo ljudje častili."
To britko posmehovanje mi je strašno hudo delo, ta obupnost očetova nad sinom mi je klala srce; ali poznal sem očeta predobro in vedel, da bo minulo veliko dni, predno bom kako besedo zopet od njih slišal. Zato sem
šel drugi dan na Šmarno goro, pa prišel kla-vern nazaj, ker tudi šmaruogorski gospod ta pot ni imel prijaznih besedi za me in jel govoriti o pridnejih dijakih ter o tem, da, kdor ne more študirati, naj se pa kaj druztga loti. Pri takih okoliščinah ne morem doma biti, zato se pripravim za potovanje, ker to, kar doma, bom že tudi po svetu dobil.
Z obleko nisem bil nič kaj dobro priskrbljen, posebno čevlji so upili po čevljarji. Oče bi brž lahko pomagali, pa jaz si jih ne upam prositi. Zato stopijo mati k nj>m in reko :
„Popravi mu čevlje ali pa mu nove naredi, da bo mogel kam, saj vidiš, da so podplati že skoro preglodani."
„Kaj pa! Če bi bil strgal več hlač, pa manj čevljev, bi bil zdaj že šel v sedmo šolo. Naj si jih popravi sam! če se že druzega nič ni naučil, vsaj tega, kar je doma znal, menda ni še pozabil. Saj si jih bo moral tako zmiraj sam popravljati ali pa bos hoditi, drugi mu jih ne bodo, če se bo tako učil."
To je bilo dosti pelina za kosilo ; molče sedem jaz na drugi trinogati stol ter se lotim svojega obuvala. Zvečer je popravljeno, drugo jutro odrinem z doma, poslovivši se od matere, oče so bili šli že pred mano ven.
pan zahteval d vplačilo do cele avote, na kolikor ae gla*i delnica (200 gld.), kar bi delničarje hudo zadelo. Ako se to zgodi, imeli se bodo za to zahvaliti ,,Tagblattu', ki mu ta banka nikoli ni dala spati, toliko skrbi je imel zanjo. — Najbrže se bo sklical še shod delničarjev iu ti bodo morda v« ndar znali odstraniti dr. Suppaua, če bi ta z delničarji pretrdo postopati mislil.
(„jBrencelj-' št. 23. in 24.) je po novem letu zopet prifrčal na dau. Kakor vselej, ima tudi zda) mnogo izvrstnega, humorističnega gradiva, na zadnji strani pa lepo podobo. Kdor ua ta edini slovenski humorist čni časnik še ni na ročen, lahko to še stori, ker smo še v novoletnem času. C^na (3 gld. na leto) mu je go tovo zadosti ni?ka
(Marijna ustanova v Lincu.) V današnjem listu bodo čast. bralci čitali inserat Marijne ustanove v Lincu. Tistim bralcem, ki o tej ustanovi še nič ne vedo, bo morda vstreženo s par pojasuilnimi vrstcami o njej. Ustanova je b la puč<tkom pribežališče revnim, zapuščen m ali bolihmm krščenicam (deklam), ki drugam niso vedele iti. Pozneje, ko so dohodki za to dobrodelno napravo preskromni postajali, izmislil si je čast. g. Kari Kettl, stolni vikar v Lincu, in ob enem strokovnjak v umetnem izdelovanji mašne obleke in cerkvene oprave sploh (učil se je te stroke n» Nemškem, Fran coskem, Laškem. Švicarskem), ta gospod se je domislil, da bi si znale ženske same svoj kruh služiti, ako bi se jim poduk dal. Pod njegovim nadzorstvom se je koialo osnovala umetna šola, in v kratkem storila tak napredek, da so izdelki te ustanove povsod pohvaljeni in priljubljeni. Tedaj se ta ustanova priporoča tako po svojih izdelkih, kakor po svojem ljudomilem namenu.
Razne reči.
—	Slovstvo. Iiustrovane po*(istnice vsebčne literature, ktero v češkem jeziku spi-suje V. Petrov, in zaklada v Pilznu V. Stem-hauser, prišel je na svetlo 6. sešitek a 45 kr., v kterem se nadaljuie zgodovina, govorništvo ali retorika, fi ozi fi a v prvi in drugi glavni dobi, znameniti možje na pr. Sokrat, Platon itd. kažejo se v slikah in obširnejih životopisih kar more zanimivati vzlasti klasične jeziko elovce in povestničarje.
—	Literatura hrvatska leta 1879. 60. Rat Srbije sa Turskom za oslobodjenje i nezavmnost 1877—78 godine. Sa dve karte Biograd 1879.
61.	Vojna dužaost. U Trstu. Nakladom i tiBkom H> rmanstdiferovim. 1879. Ciena 50 nov
62.	Hmry Durnbar, anglezki roman, na-pisa a g. Mis8 E. Braddon. Hrvatski prevod od Mihajla Mijatuva U Zagrebu. 1879. Knign tiskarski zavod C. Albnchta. Ciena 1 for.
63.	Kapelan Mirodolski. D dnktička novela od Vilhelma Molitora, preveo Gjuro Šimončič. U Zagrtbu. Tiskarski i litrgr. zavod C Al brechta. 1879. 64 Orao, veliki ilustrovani ka-lendar za god. 1880. Ureduje Stevan V. Po-povič. U Novom Sadu. 1879. Ciena 50 nov.
65.	Godišnjak, veliki narodni kalendar za prestupuu godmu 1880. U Novom Sadu. Ciena 33 nov.
66.	Južno - sIcvjenskR narodne popjevke, sakupio, ukaid'0 ludesioF. Ž. Kuhač II. knj ga III. sveika. U Zagrebu. Tinkara C Albrechta. 1879.
Tržne cene v Ljubljani.
Péen c« hektoliter 10 gld. 56 kr.; — rež 6 gld 65 kr.: — «čmen 4 gld. 87 kr.; —
oves 3 gld. 25 kr.; — ajda 5 gl 36 kr.; — proso 4 gl. 87 kr.; — koruza 6 gld. 60 kr.; — krompir 100 kilogramov 3 gld. 5 kr.; --fižol hektoliter 9 gld. — kr.; — masla kilo gram 90 kr.; — mast 70 kr.; — špeh fnšen 57 kr.; špeh povojen 60 kr.; jajce po 4 kr. mleka liter 8 kr.; — govedine kilogram 58 kr.; — teletnine 50 kr.; — svinjsko meso 46 kr. — Sena 100 kilogramov 1 gld. 78 kr. slama 1 gld. 87 kr. 100 kil; drva trde 7 gld., mehke 5 gld.; vino rudeče 20 gld., belo 16 gld hektoliter.
Za stradajoče Iftlrijaiic ho podarili:
G. Ivau Murnik s Kamnika 3 gld., g. G P. v Cerkovcah. (Zrno k zrnu pogača) 2 gld., g. župuik iu faraui Stangarski 6 gld. 24 sold., prečast. p. i. gosp, Andrej Alijančič korar v Celovcu 25 gld. „Egenos, vagotque indue m domum tuam et. carnem tuam ue despexeris.
P. Hugo, frančiškan v Pozuu potrjuje prejem milih darov s A. Ruperta, nabranih 33 gld po prečast. župn. A. Koširju.
Tele^raflČDC denarne cm« 12. janurtja
Papiro« rent» 69.96 - ftreoeriia rent» 71.— — Zlata renta 82.70 — IBBOletnn liriavno posojilo 132 — Bankini akcije 844 — Kmditne akcije 289 26- Lonaus 116.75 — — Cen. kr cekini 6.62. — 2ii-lrankov 9.33.
V Avstro-Ogerski, Nemčiji, Franciji, Angliji Rumuniji, Španiji, Holandiji in Portugalski
varovani
Pränomerations-E nladung
auf die
für die österr. ung. Monarchie.
Dieselben erscheinen im 3 Jahrgange und vertreten die Interessen der christlichen Schule und Erziehung gegenüber den kirchenfeind-lichen Bestrebungen der Gegenwart, sie be-l-uchten die Schulfrage, welche in den meisten Ländern eine brennende genannt werden kann; bringen Nachrichten aus allen Ländern, enthalten alle diessbezüglichen Gesetze, Verordnungen. Eriä^se und Entscheidungen; bieten zahlreiche Recensionen aus dem Gebite der Literatur, aufgearbeitete Katechesen, und in einer Separatbeilage ein sehr grosser und vell-ständiges Verzeichnis» empfehlenswerter Ju gendschrifien.
Der Kreis der Mitarbeiter und Correspon-denten hat, sich stetig erweitert, und i»t die Redaktion bemüht, fortwährend neue, tücht ge Mitarbeiter zu gew nnen.
Die P. T. hochwürdigsten Bischöfe Österreichs, sowie die katholische Journalistik haben die Blätter sehr günstig rtcensirt und besteus empfohlen.
Die Blätter erscheinen in monatlich zwe Nummern am 5. und 20. einen Bogen gr. 8° stark und enthalten meist i/,1 Bogen Beilage. Der Abonnementspreis beträgt gair/ ährig mit portofreier Zusendung nur 2 fl. ö. W, und ist so gering, dass nur eine sehr grosse Anzahl vou Abonuenreu die Kosten zu decken im Sunde ist Da diese B ät,ter vorzüglich die Interressen der Katecheten vertrettn, so erlauben w/r uns alle Katecheten und Priester zum Abonnement einzuladen.
Man abonnirt am besten und b< quemsten direkt mittelst Postanweisung bei der Redaktion, Wien I. Am Peter Nr. 9
Wilhelmov
čaj za čiščenj« krvi proti pro-t i n u in putiko
je edino pomagalno
zimsko zdravilo.
s * 5sr 11 i i * i m u t i- -a tsr * 11 t -x «
« Poskuieno »«I9'83 P.'\tHm** H ' oaauseuo ^ Nj. veli« ae ^
J< D. voljeno od >j JJ ces hancelije
£ Dunaj	M
H 7. g'udua	»
*< 1858.	>t
jl^ii« eme puna- Hi
za dobro 4 « rejati. Jjj
»-> «Dunaj 12. raaja^S
1858. H M
spoznauo.
BiJSiSIJS:Sta«
Ta čsj sčisti ves život, on preišče celo telo in vse bolezni iz niega prežene.
Za /.mirom ozdravi pro'in, pntiko, trganje-odprte rane in z.starele bolezni v nogah, cpolake bo> lezni. kraste, gobe, lešaje na živutu iu v licu, in sifi-litifno bule.
Posebno dober j" pri b"lnih jetrih, pri hemo-roidah, pri lumonici, okrepča »1 ,be žile, odpravi bolečine v rokah iu migali, v želodcu, zapretje v spodnjem telesu, polucije. tok pri ženskah itd.
Hulczili. kaNnr S u r. feljne bule in enake odpravijo se hitro iu dobro, če se ta <aj skoz več <"a<a pije, ker ima to moč, da vse rezveže, iu na v«do žene.
Pravega izdeluje le
Franc TOillic-it». v Neunkirchen pri Dunaju
Kn 7.nvi|pk, na N Iiohov razdel jen, po zdravniškem ukszu p ¡pravilen z »«vodom v razi.ih jezikih, Velja 1 gl in 10 hr. za zaviij.
Svarilo. Varov«ii se j« ponarejenih reM , in zmirom s« mnrn zahtevati ,.VVilhelmov kričistilni čaj Z' per p otin", ker se izdeluje ve<* t*hih ponarejenih , čejev zoper piotin in putiko, pred kterimi vsacega j svarimo.
Prnvi VVillielinov kričistilni čaj zoper uro
lin in puliko imajo na pro<1»j :	(3)
PHer l.asnik v Ljubljani, Anton Leban, lekar v Postojni, Kari Šavnik, lekar v Kranji, Pr. Wucha, 1 kar v Metliki, Dom-Itizeoli, lekar v Novem mestu.
Olik niotita et prestiyteris!
Ujuduo naznanjam, da ima jflHrijmt Milanova v Uncu (Marienanstalt, Linz, Obero-iterreich) še vedno veliko zalogo prelepe cerkvene oprave in prav po ceni (tako pluvi-tale iz Nviinatega damasta po 35 gld., kazele fio 25 gl., cele órnate po 130 gld. Pohvaln h pisem za dobro blago je dobila ta ustanova samo v preteklem letu čez 400.	(1)
Marijna ustanova dobiva svoje blago iz najslavnejših tovarn, pa ima tudi sama svojo umetno tkalnico za paramente, órnate, sploh cerkveno opravo. Vse je izdelano strogo po cerkenih ukazih in za majhen dobiček. Ves čisti dohodek se porabi za revne , zapuščene in bolne krščence, ki so pomoči potrebue.
Karol Kettl,
stolni vikar in predstojnik Marijne ustanove v Lincu.
protin "> putiko
je dobro zdravilo zelišna voda, ki se imenuje
basorin,
ki je potrjena od cesarja, ¡d jo izdeluje Finnc %li!li.'ni.
lekar v Neunkirchen.
To zdravilo ao zdravniki pregledali in potem je dobilo od cesarja Franca Jožefa I. posebne pravice. 8 to vodo se mora človek od zunaj trdo pomazati (poribati) , ter ima moč, da trganje ustavi, kri pomiri , bolečino utiši, ter je dobro zdravilo zoper slabe živce, zoper slabost in bolečine v udih, zoper protin, trganje, putiko glavobol, omotico, bučenje v ušesih, bolečine v križu, zoper slabe in utrujene noge, {posebno dobro za gojzdarje, vo jake) ; tudi če človeka v straneh bode, čo ga trga v nogah, in enakih bolečinah je ta voda dobra za mazanje.
Flnšica z zdravniškim navodom in z zavitkom vred velja 1 gl. 20 kr.
Na prodaj jo ima	(5)
Peter I.iihsiiIU v Ljubljani.
Izdajatelj in odgovorni urednik Filip Hüdei'lap.
J. Blaznikori nasledniki v Ljubljani.