r n Naj t • £ j i akmrnki dnevnik v Združenih državah Velja za vse leto • - - $6.00 n Za pol leta.....$3.00 55 Za Ne« York celo leto - $7.00 Za inozemstvo celo leto S7.00 List slovenskih delavcev v Ameriki. i i Tha largest Slovenian Daiy to ^^^ Umtod 3tftt0s« and legal Holidays. 75,000 TELEFON: CHeJsea 3—3873 Entered as Second Class Matter September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y., under Act of Congress of March 3, 1S70 TELEFON: CHelsea 3—3878 NO. 49. — STEV. 49. NEW YORK, FRIDAY, MAR CH 1, 1935. — PETEK, 1. M ARCA 1935 volume xi.rrr. — letnik xi.m. MEZDE PRI JAVNIH GRADNJAH NAJ DOLOa VLADA Vlada stopa vojnim dobičkarjem na prste GENERALNI PRAVDNIK BO VLOŽIL PRIZIV PROTI ODLOČITVI ZVEZNEGA SODNIKA NIELDSA Sporno točko 7-A v NRA zakonodaji bo treba natančneje pojasniti. — Senator Wagner se je dolgo posvetoval s predsednikom. — Reliefni administrator si je izposodil osemdeset milijonov dolarjev. — Stališče republikanske stranke. — William Green je govoril. WASHINGTON, D. C., 28. februarja. — Generalni pravdnik Cummings je rekel, da bo takoj vložil priziv proti razsodbi zveznega sodnika Nieldsa v Wilmington. Kakor znano, je Nields odločil, da ima Weirton Steel Company popolnoma prav, ker daje kompa-nijski uniji prednost pred strokovno delavsko organizacijo. Nadalje bo Cummings apeliral proti razsodbi zveznega sodnika v Kentucky, da nima kongres pravice določati cen in mezd v industriji mehkega premoga. Ti dve razsodbi predstavljata najhujši udarec, kar jih je doživela Rooseveltova administracija. Organizirano delavstvo je silno ogorčila izjava sodnika Nieldsa, da je točka 7-A, ki je vključena v NRA zakonodajo, protiustavna, kar se tiče Weirton Steel Company. Senator Wagner je izjavil, da je besedilo točke 7-A, precej nejasno ter da ga bo treba tako spremeniti, da bo slehernemu umljivo in da bo vsako nesoglasje nemogoče. WASHINGTON, D. C., 28. februarja. — Pred-sednik Roosevelt je danes stopil h krmilu, da srečno povede svojo predlogo za pomoč in dobavo dela mimo zaprek, ki mu jih stavija senat. Ker vse kaže, da so začeli omahovati oni senatorji, ki se zavzemajo za krajevne mezde, ima vlada dosti upanja, da bo šlo vse po sreči. Predsednik Roosevelt se je danes dolgo čas& posvetoval z demokratskim voditeljem senatorjem Robinsonom. Senator Reynolds iz North Caroline, eden izmed 2 I demokratov, ki so glasovali za krajevne mezde, se je premislil. Izjavil je, da so mnogi napačno tolmačili McCarranov amendment glede krajevnih mezd. Vsledtega predlaga, naj ima predsednik pravico znižati krajevne mezde, če se izkaže, da so "nevarne" privatnim industrijam v dotičnem kra-ju. Senat se je odgodil do ponedeljka, vsled česar pred prihodnjem tednom ne bo padla odločitev. Med'i: em, ko se je vršila v senatu vroča debata, se je newyorskemu senatorju Wagner ju posrečilo dobiti izhod iz zagate. Zvedelo se je, da je Wagner sestavil novo besedilo McCarranovega amendmenta. Soglasno z novim besedilom bo končna odločitev glede mezd prepuščena predsedniku. V poslanski zbornici je predlagal republikanski voditelj Sneli, naj se dovoli 880 milijonov za relief. Po njegovem mnenju je to sedaj potrebno, ker je s£iska zelo velika. Za razpravo o štirih milijardah je pozneje dovolj časa. Speaker Byrns je Snellov predlog gladko zavrnil. Da bo mogoče z reliefom nadaljevati, je bil načelnik reliefne administracije Harry Hopkins prisiljen izposoditi si od tajnika Ickesa, načelnika Public Woiks Administration osemdeset milijonov dolarjev. Republikanec Hastings pravi, da bi uvedla krajevnih mezd pri javnih gradnjah ne veljala vlade niti centa več. Delavci naj delajo toliko ur na mesec, da bodo zaslužili po petdeset dolarjev. Nocoj je govoril po radio William Green, pred- 2000 DOLARJEV SO NABRALI ZA HAUPTMANNA V Yorkville Casino je bilo 3000 ljudi. — 2000 jih ni moglo v dvorano. Nabrali so $2000. Hauptmaiinov glavni zagovornik Edward J. Reilly je pričel veliko kampanjo za obrambni sklad za na smrt obsojenega Ilauptmanna. Xa občinstvo in ■ zlasti na ne\vyorške Nemce je izdal oklic, da pridejo v sredo zvečer v Yorkville Casino v New Yorku. V veliki dvorani se je zbralo okoli 3000 ljudi, 2000 ljudi pa je stalo na ulici, ker v dvorani ni bilo več prostora. Reillv je povdarjal da je Hauptmann nedolžen in deležen je bil glasnega odobravanja, ko je rekel: 41 Nekje v Zdr. državah se pravi od***»jalec smeje oblastim". Za Reillvjem je govorila Hauptmannova žena Ana, ki prebrala naslednji govor v nemškem jeziku: "Pred vas prihajam kot žena, ki je mnogo pretrpela. Take preizkušnje ne bi privoščila nikomur izmed vas. Vem, da je moj mož nedolžen in to prepričanje trpljenje še povečuje. Vem, da bo enkrat prišla resnica na dan in bo krivec najden. Moj mož in jaz sočustvujeva z Lindbergliovimi, ker imava sama otroka. Popolnoma sem prepričana, da moj mož (ničesar ne ve o zločinu — ni zmožen tako nizkotnega čina". Za obrambni sklad svojega moža je Mrs. Hauptmann nabrala okoli $2000. DEMONSTRACIJE LAČNIH St. John, Newfoundland, 27. februarja. — Dva tisoč, razcapanih mož in žena je navzlic mrzlemu viharju prikorakalo pred zdravstveni urad ter so zahtevali hrano, obleko in delo. Po ulicah so nosili zastave z napi si: " Zahtevamo hrano, kuriyo, obleko, delo in angleško pravico". Do manjših spopadov je prišlo, ko je policija zabranila delegaciji vstop v uradno poslopje. Slednjič, pa se je delegaciji posrečilo priti do zdravstvenega komisarja, ki jim je obljubil pomoč, ako jo bo vladni svet dovolil. Delegacija se je zadovoljila s komisarjevo obljubo, toda je zagrozila, da pridejo v petek v mnogo večjem številu, ako vladni svet ne bo dovolil podpore. ALABAMA JE OSTALA SUHA Alabamci imajo v prsih dve duši. — Glasovali so proti prohibiciji, sedaj hočejo imeti prohi-bicijo. Birmingham, .Ala., 28. febr. Alabama, ki je pred dvema letoma glasovala za odpravo prohibicije, se je sedaj z ljudskim glasovanjem izrekla za proliibicijo in sklenila, da se obdrže stroge proliibicijske postave države. Tekom dneva je izgledalo, da bodo te postave odpravljene, toda proti večeru so pričela prihajati z volišč poročila, katerih so mogli biti suhači veseli. Glasovanje sicer nima nikake postavne vrednost i* temveč bo kažipot legislature ki se sestane v aprilu. Vsled tega bodo trije najbolj obljudeni okraji Montgomerv Mobile in Jefferson, ki so z veliko večino glasovali za odpravo prohibicije, dobili pravico občinskega glasovanja (local option). Tozadevna predloga v legislating bi jim mogla dati pravico prodajati pivo in vino. Little Rock, Ark., 2S. febr. Z dvetretinsko večino se je poslanska zbornica legislature pridružila sklepu senata, da je 39 let stara državna proliibici-ja odpravljena. — Poslanska zbornica je k svoji predlogi še dostavila nujni predlog, da predloga, kakorliitrq je potrjena v ob'di zbornicah in jo podpiše governer, takoj stopi v veljavo. Governer je naznanil, da bo ustregel želji poslanske zbornice. STROGA POSTAVA PROTI JAPONCEM Washington, D. C., 28. febr. Legislatura države Arizona razpravlja o predlogi, ki prepoveduje Azijatom obdelovati zemljo za pridelke za človeško uporabo. To je najstrožja postava, ki je še bila »kitaj predlagana v kaki državi proti tujcem. Vsled te postave bodo iz Arizone izgnani vsi Japonci m Indijci, ki predelujejo zelenjavo in sadje in vsled tega ne bodo imeli mnogo priložnosti pridelovati pridelkov, ki ne služijo za hrano. Japonski poslanik Hiroši Saito je opozoril državnega tajnika Hulla, da bo ta postava naipravila zelo slab utis na Japonce. PARAGVAJCI SE POSLUŽUJEJO NEMŠKIH PLINOV Nemška vlada zanikuje, d a b i prodala Paragvaju vojni plin. — Po mnenju izvedencev je izvoz mogoč samo s tihotapstvom. Advertise in "Glas Naroda" sednik Ameriške Delavske Federacije ter poudarjal, da vlada ne sme plačati delavcem pri javnih gradnjah manj kot so plačani delavci po privatnih industrijah. Ce bi jim manj plačala, bi bilo ogroženo gospodarsko življenje vse dežele. Berlin, Nemčija, 28. febr. — Vsled obdolžbe bolivijskega vojnega ministrstva, da je paragvajska vlada v Nemčiji kupila vojni plin, da ga uporablja v vojni proti Boliviji, nemška vlada uradno izjavlja, da to .ni mogoče, ker stoji na izvozu strupenih plinov embargo in je mogoče tak plin prodati kaki drugi državi samo s posebnim dovoljenjem vlade. Paragvajski generalni konzul na to vprašanje ni hotel odgovoriti, toda bolivijsko poslaništvo zatrjuje, da se že dalje časa širijo govorice, da namerava paragvajska vlada kupiti večje zaloge plina v Nemčiji, v Franciji in na Švedskem. Po mnenju izvedencev je mogoče izvažati te vrste plina samo v obliki kemičnih izdelkov, ne da bi bilo treba to vladi naznaniti in ni nikake nevarnosti, da bn bilo to odkrito. Da pa bi Nemčija rada prodala v inozemstvo svoie drage kemikalije, jo znano. Asuncion, Paragvaj, 28. februarja. — Obrambno ministrstvo odločno zavrača trditev svojega sovražnika, da se je paragvajska vlada odločila, da bo v G ran Chaco rabila plinske bombe in granate. S tem, da je Paragvaj izstopil iz Lige narodov, še ne misli kršiti mednarodne vojne predpise, temveč jih je vojno poveljstvo še vedno vpoštevalo kot doslej. La Paz, Bolivija, 26. febr. — Bolivijsko uradno poročilo pravo, da so se Paragvajci u-maknili iz utrjenih postojank, ko se jim je napad na Villa Monies izjalovil. Za seboj so pustili mnogo svojih nepoko-panih mrličev, strojne puške in municijo. Iz kakega \yroka so Paragvajci zapustili svoje postojanke, ni znano. "Paragvajci niso samo sovražniki Bolivije, temveč tudi civilizacije", pravi v svojem razglasu bolivijski predsednik Joe Luis Tejada. "Paragvaj je vezam po Ligini pogodbi in ne more izstopiti, dokler ni izpolnil svojih obveznosti. "Kot predsednik naroda moramo še enkrat povdariti, da ne smemo premeniti svoje smeri. Orožje bomo odložili takoj, kadar se napadalec u-kloni mednarodni postavi. Medtem -pa se bomo posluževali svojih virov, da vpadnika odženemo". KITAJSKI JE TREBA TAKOJ POMAGATI BETHLEHEM STEEL COMPANY JE NAPRAVILA 68 MILIJONOV WASHINGTON, D. C., 28. februarja. — Medtem ko je senatni odbor, ki je preiskoval naročila vojnega materjala, dognal, da so izdelovalci muni-cije tekom svetovne vojne napravile mnogo milijonov dobička, je kongresni odbor za dnevni red sklenil, da bo prihodnje tedne stavil na glasovanje McSwainov predlog, ki določa, da vlada takoj naj • višje cene vsemu blagu, kadar stopijo Združene države v kako vojno. Senatni odbor je dognal, da je Bethlehem Shipbuilding Corporation s svojimi podružnicami tekom svetovne vojne napravila $68,000,000 dobička in je od tega plačala na davkih $12,400,000. McSwain, kateremu je odbor dovolil štiri ure za utemeljevanje njegovega predloga, se je skliceval na predesdnika Roosevelta, ki je v svoji poslanici rekel, da mora biti vojnim dobičkom napravljen konec. McSwain je rekel, da je predsednik zagovarjal namen, •katerega zasleduje njegova predloga. Predsednik senatnega niu-nicijskega odbora sea/ntor Nve je povdarjal, da je vlada pri vsaki križarki, ki jo je zgradila v svoji ladjedelnici, prihranila $2,000,000. To pa je podpredsednik Betleliem (Steel Co. S. W. Wakeman zanikal. Rekel je, da nikakor ni mogoče dognati, koliko je stala kaka bojna ladja, ki je bila zgrajena v vladni ladjedelnici. Wake-man je priznal, da je njegova družba pri vsaki križarki zaslužila 25 odstotkov. Tako visok dobiček pa je bil mogoč, ker so bili pri proračunu po-greški. "Precenili smo stroške, posebno, kadar je šlo za kako novo vrsto križarke in smo pozneje spoznali, da moremo cenejše graditi". Anglija se zavzema za finančno pomoč Kitajski. — Za njo je politika "odprtih vrat" najvišjega pomena. AVSTRIJSKI GENERAL UMRL Dunaj, Avstrija, 28. febr. — General Liborij von Frank, ki je vodil avstrijsko vojsko k na padu na Beograd v svetovni vojni, je umri v Gradcu v starosti 87 let. VOHUN OBSOJEN Metz, Francija, 28. febr. — Johann Rupp, star 27 let, je bil obsojen na 2 leti zapora in na globo 500 frankov, ker je za neko tujo državo ogled ovn1 francoske utrdbe, ob nemški meji. EKSPLOZIJA V RUSH TOVARNI Moskva, Rusija, 28. febr. —-Ko je eksplodiral kotel v Kras-sin kemični tovarni, je bilo u-bitih 29 delavcev. If&ročite w na GLAS KAŠO D A „ največji slovenski diwnrik v Združenih drimL, London, Anglija, 28. febr. Četudi je poziv gen. Smutsa, da je potrebno dospeti z ozi-rom na Daljni Iztok do sporazuma med Anglijo in Združenimi državami, zadel na gluha ušesa, saj, kar se tiče angleškega kabineta, vendar je angleška javnost mnenja, da je treba nekaj storiti in Kitajski finančno pomagati. Angleška vlada se bolj zavzema za gospodarsko rešitev kitajskih težkoč kot pa skupnega političnega nastopa proti Japonski. Vsled tega po Smut-sovem govoru ni bilo ni kak :.h posvetovanj med Anglijo in Združeni mi državami. Znano je, da se nahaja Kitajska v veliki finančni stiski, in ako ne dobi pomoči od drugod, se bo obrnila na Japonsko, za kar pa bo morala dati Japonski politične in gospodarske koncesije. Vsled tega ji» angleška vlada pripravljena sodelovati pri finančni pomoči Kitajski. • • Anglija je celo zadovoljna, ako bi bila pri takem posojilu vključena tudi Japonska, vsled česar bi bil japon. vpliv na Kitajsko zmanjšan, toda Japonska je že namignila, da je pripravljena sama storiti, kar je potrebno v vzhodni Aziji. Angliji pa je največ za trgovino in ne želi, da bi Japonska s svdjim posojilom dobila tudi kitajsko trgovino. PODRAŽENJE ŽIVIL Washington, D. C., 28. febr. Poljedelski tajnik Wallace naznanja, da bo v prvi polovici letošnjega leta cena živilom 11 odstotkov višja, kot pa je bila cena v drugi polovici lanskega leta. V drugi polovici 1935 bodo cene ostale na isti višini. Wallace pa pravi, da navzlic temu cena živilom še ni dosegla višine iz leta 1930. Prihodnje mesece se bo meso podražilo za 22 odstotkov, mlekarski izdelki pa za 0 odstotkov. fijCJti?-,. " NEW YORK, FBIDAY, MARCH 1, 1935 THE LARGEST SLOVENE DAILY in U. S. A. owned and Fabiimed by SLO VEN IC PUBLISHING COMPANY (▲ Corporation) Frank Sakner, President • Biam of m w. nxfa stmt. Tj. Benedik, Treaa. tbe oorporation and a•«•< z> Pay Except Soadayn and Holiday_ Za New York sa celo leto......$7.00 Za pol leta ............... • • • • $8.60 Za inosematro sa celo leto • • • • • «r $7.00 ta ........$6.00 ........$3.00 . $1J0 Za pol leta $3.60 A Subscription Yearly $6.00 Advertisement on Agreement "Olaa Naroda" labaja raid dan lzraemBl nedelj lu praenlkov._ Dopisi brea podpisa In osebnosti se ne prlobCnJeJo. Denar na] Be blagovoli pottljatl po Money Order. Pri spremembi kraja naroCnlkov, prosimo, da st nam tmH prejBnj* blvallMe paanaol. da bltreja najdemo naslovnika. ~ "GLAS NAHODA", 21« W. 18th Street, New Voriu N. X. Teteabeae: CBelsta S—J8M_______ SLIČICA IZ BOLJŠEVIŠKE RUSIJE Boljševiki so precej radikalni, tcVla tudi radikalizeni ima svoje meje. V restavracijo železniške postaje v lsakogorsku, malem inetftu trideset milj južno en t Arluvngela. jo stopil Sergej Šosnin, tajnik knnmnistirne.ua odbora. — Selite in jejte! — je zaklical uslužbencem restavracije. Sedli so, toda jed se jim je ivpitala. Bila j«' namreč juha, v'kateri so bili zakuhani ščurki. Scsnhi je že vee dni oprezal in pokušal hrano, ki so jo stregli gostom v restavraciji ter prišel do zaključka, tla je neužitna. Svojim štirim poniagnčem je naročil, naj skuhajo juho iz ščurkov ter uslužb«nce restavracije z revolverjem v rokah prisilil, da so použili ogabno jed. To je bila radikalna odredba. vše bolj radi kabli kot .tovariš Sosnin so pa voditelji komunistične stranke v mestu Arliangelu. Ko so zvedeli za Seemmovo radJkalino odredbo, so obsodili Sosnina na tri leta. njegove štiri pomočnike pa na n Ive leti ječe- OBLETNICA BALKANSKE ZVEZE Oh prvi dbletmei ustanovitve Balkanske zveze objavlja pariški k4Temps" daljši uvodnik, v katerem obširno opisuje važne uspehe ite najmlajše mednarodne grupacije- Dejstvo, da je v tem letu run umski zunanji minister Nikola Tituleseu istočasno predselnik Male antante in Balkanske zveze, bo še bolj poglobilo sodelovanje med obema državnima skupinama- Zasnovatelji te velikopotezne mednarodne akcije i-majo i lovolj razloga, da ob prvi obletnici Balkanske zveze mirno gledajo v bodočnoHt in da z zadovoljstvom napravijo bilanco dosedanjih uspehov. Pisec nato obširno raizuaga zgodovino Balkanske zveze ter poudarja, da se niso uresničile bojazni onih, ki so s nezaupanjem gledali na ta poizkus, zgodilo pa se je baš nasprotno in dosegli še večji uspehi kakor pa so pričakovali tvorci Balkanskega sporazuma. K temu je mnogo pripomogel zgovorni zgled Male a nt ante, v nemali meri pa tudi izpranem jeni položaj v Vzhodni Evrop, ki je vslod vstopa Rusije v Društvo narodov prišla v krog velesil. Veliko diplomatsko delo Balkanskega -sporazuma bo dovršeno šrfe tt**kj, ko se bo pridružila tudi še Bolgarija To se more pričakovati v doglednem času. Sam razvoj sili Bolgarijo, da se čimprej pridruži Balkanski zvezi, ako noče ostaiti osamljena na Balkanu. Za njo je žvljenjskega interesa, da pristopi k tej državni zajedniei balkanskih držav, ki je edina sposobna, da zagotovi mir in gospodarski razvoj Balkana. Važno za potovanje. Kdor je namenjen potovati v stari kraj alt dobiti koga od tam, je potrebno, da je poučen v vseh stvareh. V sled naie dolgoletne skušnje Vam tamoremo dati najboljša pojasnila in tudi vse potrebno preskrbeti, da je potovanje udobno t« hitro. Zato se eaupno obrnite na nas ta vsa pojasnil*. Mi preskrbimo vse, bodui prošnje ta povratna dovoljenja, potne liste, vieeje in sploh vee, kar je ta potovanje potrebno v najhitrejšem času, in kar je glavno, sa najmanjše stroške. Nedrtavljani naj ne odlašajo do tadnjtgc trenutka, ker predno te dobi it Washing t ona povratno dovoljenjBE-BN-TRY PERMIT, trpi najmanj en mesec. Pišite torej takoj ta bretplačna navodila in tnaotavljamo S am t da batte- poceni in udobno potoval. Ambridge, Pa. (1as poteka hitro, tako je tudi meni potekla naročnina za cenjeni list Glas Naroda. Pošljem vam pa sedaj naročnino za nadaljnega pol leta ter prosim, da mi pošljete "Slovensko-Ameriški Koledar za t. 1. Delavske razmere so nekako polovične, pa vedno se nam o-betajo boljši časi. Kdaj bodo prišli ? Na društvenem polju pa pri-lično dobro napredujemo. Včasih priredimo kako malo domačo veselico za razvedrilo ali kak party za dobrobit društvenih blagajn, da se krijejo tekoči stroški, včasih pa pride še kaka druga posebnost. 10. t. m so meni in moji soprogi naše hčere, zet je iti naši prijatelji priredili BR. KERNOVEGA BERILA JE ZNI2ANA Angleško-slovenskc Berilo RNGLTSH SLOVENE READER STANE SAMO $2 Naročite go prt — KNJIGARNI GLAS NARODA 216 WEST 18th STREE T Iz Slovenije* plo priporočam. Nazaj smo se podali z 'Berengarijo' in smo bili že jr». oktobra v New Yor-ku. Aquitauiaje izboren partiik, čez JMM) čev. dol«; in 1*7 širok. Vse je gori, tudi cerkev. 4 4 surprise Nikdar ne hom pozabil, ko sem SLOVENIC PUBLISHING CO. TRAVEL BUREAU 216 West 18th Street New York. N. Y. party" k štirideset letnici najinega zakonskega življenja na domu naše hčere Mrs. Martin llabieh. Prišli so tudi moja hči in zet Mr. .John Pet rich, gospice Karolina in Mary (Sorsek iz Warren, Ohio. Mr. Jesenko iz Girard, O., Mr Josip Jaklich s soprogo iz Aliiquippa, Pa., Mr. Martin Spec s soprogo s farme, Mr. Mart. Spec, ml., predsednik mladinskega oddelka "Reveliers'\ št. , SNP.I., Mr. Frank Rosenberger in soproga, Mr. Alojzij Uhemik s soprogo ter Mr. Gašperšič in soproga nama čestitat k tej slavnosti. Vsem se prav srčno zahvaljujeva za čestitke, darila in ljubeznivost, katero so nama skazali. Spomin na ta dan bo nepozabno ostal v najinih srcih. Pa za veseljem ponavadi pride žalost. 17. t. m. je bila pri Mr. Prank Rosenborger, 24. t. m. pa pri Mr. Alojzij Uher-niku sedmina za našimi četve-ronogatimi prijatelji, ki se jim pravi prašiči. Seveda smo se poslavljali od njih s krvavicami, mesenkami in želodčki in sploh z vsemi dobrotami pokojnikov, vse smo pa porko-pili z izboruim newyorčanom. Oh. Peter, kako so bile dobre, žal, «la ni bilo tebe poleg. K sklepu želim obilno uspeha 1 'Glas Narodu", Zgagi pa mnogo dobrih podatkov za njegovo kolono.. Vas pozdravljava Anna in Fred Ogulin. Joliet, M. Oprostite, ker skoraj do zadnjega ne pošljem naročnine za-naprej. Tukaj pošljem (i dolarjev -za eno leto. Ta list berem že 40 let, ko je bil še v manjši obliki ter ga je moj brat pošiljal v staro domovino. Zdaj ga pa berem že tukaj v Ameriki čez 30 let. V teh 30 letih sem bil štirikrat v stari domovini, tako da sem bil že 9-krat na parnikih. Zadnjič sem bil tam 1929, meseca oktobra. Ja, takrat smo imeli prav dobro vožnjo. 9. septembra 1929 smo šli iz Waukegana jaz in moja žena in sin in 11. septembra smo se vkrcali na parnik "Aquita-nia". Imeli smo dobro postrežbo, tako da vsakemu, kateri želi v stari kraj, ta parnik to- videl zapisano, da bo ob pol-enjasti nri maša. Z nami je bila neka ženska nad 70 let sta ra, katero sem povabil, naj irre z nami. Silno se je začudila in roke sklenila: Kaj takega pa še ne, da bi videla cerkev ua parnikn in da bi ljudje tako notri hodili kakor na suhem. Tukaj na Rockdale se sedaj en mesec dela malo bolje, ljudi je v tej naselbini 17 sto, salonov je pa tudi 17, tako da ni treba biti nikomur žejen. Pozdrav! Kari Možina. Slučaj Šušteršič — velika za-g-onetka. Slučaja, kakor je zagonetna smrt dveh bitij v Gregorčičevi ulici v Mariboru, zastrupljenih s svetilnim plinom. Maribor gotovo še ui imel. lTmcvm> je zaradi te.i^a zanimanje, s katerim spremlja javnost potek preiskave, ki se suče v *rlavnem samo kro«£ osumljenega kroja- J škeira mojstra Ivana Šušter-šiča. Dasi je prevzelo vodstvo preiskav«' v svoje roke s«>di-ščc. vrši policija od svoje strani še nadaljne noizvedhe. I)o-čini so me11 ki se je na svoji prvi i Za Velikonoc | DENARNE POSILJATVE | Denarna nakazila izvršujemo točno in zanesljivo po dnevnem kurzu. V ITALIJO Za V JUGOSLAVIJO $ 2.75 .......... Din. 1. aprila 1912 zadela te«lanjo največjo Titanic', preko- morski vožnji potopila vsled trka oh leiletio <;orn in je z njo vreil utonilo 15(;:; (od 2224» ljudi. Med onimi. Ui so takrat potovali v Ameriko. >o hili tudi 4 Slovenci, od katerih se rešila samo zgoraj imenovana 1 oče in hči. i Pri ti-ti strašni nesreči so reševali povečini le ženske iti otroke. Fran Kanin je potoval v Ameriko s svojo hčerko Malico, ki je hila takrat stara H let. Ko se je ladja začela potapljati. so mornarji spravljali v rešilne čolne predvsem o-troke. Franc Kanin je heiral s svojo hčerko v naročju po ladji sem in tja, ko je naenkrat prihitel mornar, mu je iztrural otroka in ues«*l v rešilni čoln. Oče je opasal rešilni pas, skočil v morje in plaval za čolnom dolgi dve uri, dokler ni prišel čisto blizu čolna. Omahoval je že in neki mornar se i^a j«' usmilil in ira potegnil v čoln. Tako je bil rešen, redki moški, rešila pa ura je takore-koč njejyova hči. Med utopljenimi j«* 1 >i 1 tudi svnk Franca Karuna, ki je skupaj z njim potoval v Ameriko in našel fj;rob v mrzlih valovih morja. Pokojni Franc Kanin je bil v Ameriki ob začetku svetovne vojne. Vsepovsod so j»a poznali, v Ameriki so mu kar nadeli ime ."arospod Titanic". Velikokrat je pripovedoval o tej liTozni katastrofi "Titani-ca" in vselej pripomnil, da mu je hčerka rešila življenje. Lansko poletje je umrl. Ker so njegovi sinovi v Ameriki, je prevzela domače posestvo hčerka Manca, ki se je sedaj poročila. Od potopa Titanica" je minilo že blizu 23 let in je nova gospodinja Karu novo domačije na Miljah stara sedaj 29 let. Žrtev mraza in podgan. Novak Ivan iz Lendave si je zgradil ob cesti v Mursko Središče blizu Mure na agrarni zemlji leseno bajto, v kateri je bival že nekaj nad eno leto sam, ker njegova mlada žena ni hotela živeti ž njim. Novak je štel okrog 70 let in so njegove moči začele z nastopom zime vidio pešati. Bolezen ga je naposled priklenila na njegovo trdo ležišče, kjer je ležal v mrzlem prostoru, prepuščen sam sebi. Ostra zima ga je te dni pobrala. Novak je ležal v svoji bajti mrtev že več dni in so truplo napadle podgane, ki so mu oglodale obraz in ušesa.' — Zdravniki pravijo, da zadostuje človeku na dan eno jajce in kozarec vina. .Jaz sem pa popil 20 kozarcev vina in ]»> jedel 10 jajc. pa se komaj držim na no«rah. — je modroval i jekne <>tisnil roko ter mi pogledal v oči, si* je na -nielmil: 44 K j, izgledaš lili ne •iiirimi. Hog ne daj, da bi >,. ti Npet mudilo. Ostani, s teboj rad govorim," Prikimal >i-m. Molče sva ob st da zunaj. Audrej ji- gledal \ urili pri'd >i>Im»J, p<» katerem vije resta, bela in. gladka. \'ad nama l«»ži ovrnek. Vča-ili >!' dvigne na n i ličarjev naprej. — Nekateri na ovinku obstanejo ter pomahajo z roko: "MoJa, Andrej! Dobro gre, dobro!" To je pozdrav Andreju. On dvigne roko in se smehlja. Saj skoraj vsakega pozna in kdo ne pozna njega, kateri ne prezre niti žile v smučeh, če izgleda sumljivo. To je Andrej. Se nekoliko trenotkov je zrl za njimi, potem pa se jo oklenil k mean. "Ti naši fantje! Kar vesel sem jih." je rekel ter me prijel pod pazduho. "Pojili, pokazal ti bom neka,j novega.'* Sledil sem. Vstopila sva v svetlo, prostorno delavnico. Začudil sem se. Krog in krog same smuči vseh velinkosti. Tu vzdolž dolge -stene so na mizah ležale po ene. Nad vsako se j<- SKRIVNOST SMUČI sklanjal delavce ter z resnim obrazom gladil, meril ali rezal. Ko sem jih nekoliko časa opazoval, se mi je zazdela njih zatopljeuost v delo tako velika in skrbna, kakor materina, kadar se sklaaija nad svojim o t rokom. Andrej .se je sklonil k meni. "Vidiš, vsak ima svoje delo in vsak je zanj strokovnjak. Pojdi z menoj!" Glušeče ropotanje strojev je glasilo stopinje in glas. Varno me je peljal do zadnjega dela strojarne in obstala sva pred pravo zbirko izbranega lesa. Vsak kos je bil pripravljen za smuči v obliki grobo očiščenih desak. 'Poglej," jo zakričal meni na uho, a ga je bilo koiuaj čuti. "To je les, ki so si ga izbrali naročniki; vse zdravo in močno. Brez krhkih žii je in brez grč. To je važno. Vsak smučar, najsibo začetnik ali "kavelj", lahko izbere kvaliteto že v lesu." V zel je eno izmed de-ak, jo položil na model spodnje obliki* smuči ter vse skupaj potihnil skozi stroj. "Tako. Sedaj ji je zgornja linija že »lana. a zdaj..." 'A neverjetno naglico pri u porabi drugega stroja je imel \ grobem smučko že izoblikovano. Pritegnil me je do stene in odprl velika vrata. T ruši* >t rojev je nekoliko o-label. — Razgledni -»-ju se. Med stropom in tlom prostranega, ka-menitega izseka je visel ogromen kotel. Andrej se je na->nielniil moji začudenosti: — "To je pralnica, kjer se kuhajo smuči." Odprl ji- inajhn-. vrata v kotlu. Val vrele pare je bušil ven, da >em plašno od skočil. "Sedaj je dobro, pridi b]i-žt," je rekel ter zavrtel velik vijak. Šele sedaj sem opazil skozi vrtinec pare velik valjar - prečkami in mnogimi oddelki. Vsi so bili potni še revnih smuči. Ko sem iz radovednosti hotel šteti, so se vratica s treskom zaprla. "Si videl?" se je smejal. "Tu noti'i se dodobra prekuhajo v sami pari, da postanejo popolnoma mehke. Potem jih privijemo v modele in že morajo s sušilnico. To je najbolj važno opravilo pri izdelavi smučk, ker mora biti par popolnoma enak v krivini in plo- V es nisem Z vabi jen jem na pogrebe je »leparil ljude. in rekel tiho: Američan in tudi njihove re- j klame sovražim. Zato mi ne za-' meri, če o svoji zmesi molčim." S tem odgovorom mi je dal Mladoletni sin posestnika mnogo slutiti. Čutil sem, da uii I Aladar iz Ova novcev je zgodaj je marsikaj prikril, in sicer najpomembnejše točke svoje metode. Zato sem sklenil z zvijačo izvedeti kaj več. zašel na kriva pota. Zaradi raznih deliktov je imel opravka že z okrožnim smliščein v Mariboru, ki mu je prisodilo ščiiLski obliki..." "Nekateri izdelovalci jih pa krivijo nad ognjem ali pa v vreli vodi. Kaj misliš, o teni.f" sem mu segel v besedo. "Ta metoda je stara," je zamahnil z roko, odpirajoč vrata v sušilnico. "(V se smučka krivi nad ognjeni, se vsekakor potrgajo nekatere žile, čeprav nevidno, katerih poVvara se opazi šele pozneje v cepljenju prednjih krivin. Krivljenje v vreli vodi pa ima to slabo lastnost, da se vse staničje lesa prepoji z vodo, kar pa povzroča -neenakomerno krivljenje, ker izcejajoča se. voda ovira upogiba j oče se žile tako, da ostanejo v dani obliki v preveč napetem stanju. Pri tem trpi les. Pri udarjanju, vode se trgajo tudi vse nežne žile, kakršnih je zdrav les ves poln. Pri moji metodi pa vse te nepravilnosti odpadejo. Staniče lesa, kuhanega v pari, ostanejo vode popolnoma prazne. Bistvo lesa ostane tako rekoč nedotaknjeno in poleg tega se pod vplivom vlažne vročine tako zmehča, da mu lahko damo poljubno obliko, ne da bi se pri tem kaj poškodoval." Pokazal je z roko po sušilnici, kjer so stali modeli z že privitimi smučmi. 'Tu o-stanejo toliko časa, da se v že blikovanem stanju posušijo. Potem jih sprejme v delo drug oddelek, kjer se izgotovijo zadnje potankosti." "Kaj pa v primeru, da je >neg zelo moker.' Smuči se vsekakor napojijo z vodo, in če v takem stanju pomrztiejo, postanejo krhke ter se lomijo.'" sem ga vprašal malce i-lonično, ko sva stopila v do-vrševalni odlelek. Ko se je ozrl vame, sem o-pazil v njegovih očeh razigran lesk. Popeljal me je k mizi, odkoder je zaudarjal neprijeten, dušeč smrad. Oba sva začela pokašljevati. Delavec j-1 pomakal čopič v kadečo se, .sluznato zmes ter jo prenašal na smuči. - "Vidiš," je mahal Andrej, "to je pa zdravilo proti zmrzovanju smuči. Ko se enkrat tu zmes vpije v les, ni za vodo nič več prostora. Ej, mi se ne »lamo ugnati!" "Kakšna zmes neki je?" sem postal radoveden. Med glasnim smehom me je potegnil proč v kraj. Spočetka se je preživljal še s prihranki od sezonskega dela. Ko mu pa je denar začel pohajati, si je izmislil nov vir dohodkov Kupil je nekaj sveč in lepega dne s potrtim obrazom stopil k posestniku Cohuku v Mačikovcih VIHARJI OB PACIFICNI OBALI Ob pacifični obali so divjali de dni strahoviti viharji. Na sliki vidite* del obale pri mestu Venice v Califomiji. Vihar je uničil razne naprave v kopališču ter porušil več hiš. "Kako sodiš o amerikan- j štiri: mesece zapora. Preden pa škili in norveških smučehf" > nastopil pot spokoritve, je sem vprašal. "Zelo so eenje jlu»tel še izrabiti prostost. 1Ui-' j Bilo je v odpoldan-skih urah, Andreju se je obraz čudno | ko ]zlmH[ ]eklirn* v Murski raztegnil. "Takšni smo pac. j bohoti ukradel -moško kolo, na Kar je tujega, nam je ljubše in - katerem je bila košara z raz-boljše." je vzdih nil. "Mogoče | ]j<.nimj predmeti. Z ukradenim sodim napačno. Toda na žalost;; kolesom se je potem potepal iz imam preveč izkustva o tem, da bi ne bil tega mnenja. * 'o je sploh ktavil pred vrati. Smuči so štrlele iz avtomobila v zrak lialik ježevim konicam. "Halo!... H err Meister!" je kričalo več glasov hkrati nad Andrejem, ko jim je stiskal roke. "Wir sinil schon wieder da!" " Willkommen, meine Her-ren!" je hitel Audrej, ves vesel nenadnega obiska. Med občin truščem sem stisnil Andreju roko in odšel. Celo pot sem moral misliti na življenje, ki ga osrečuje s čuv-stvi, kakršnih uesprotnik ne pozna. Vendar sem si kljub njegovi odkrifcsosrčnosti in n-strežljivosti venomer zagotavljal, da mi le ni vsega povedal. Vem, da je za njegovim izrazitim čelom polno misli, ki so se rodile samo za izpopolnitev ■smuči. Le koliko življenja je že položil vanje 1 Kdo bi vedel. . . ZLO PRIKRITEGA GREHA Pred 25 leti se je mlado dekle iz Budimpešte v španskem t kopališču S^m Sebastian spu- j stilo v lahkomiseln doživljaj, i ki je imel za posledico majh-1 nega Zemljana. Otroka je tie-1 kle na skrivaj rodila in ga od-' dala v neko najdenišnico v Lvonu. Vrnila se je nato v Bu- J dimpešto in se čez tri leta poročila z nekim tovarnarjem J Zakon je bil srečen, žena je sčasoma pozabila na dogodek . v San Sebastianu. ki ga je pri krila tudi možu. "GLAS NARODA" zopet pošiljamo v domovino. Kdor ga hoc« naročiti za tvoje sorodnike ali prijatelje, to lahko stori. Naročnina za stari kraj stane $7. V Italijo lista ne pošiljamo. družinski nakit, samo da bi takoj šla v trgovino po sveče, da jih da Aladarju, ki jih j* že nekaj imel s seboj, da jih ponese za mrliča. Seveda je Aladar ostal tudi opoldne pri mizi, kjer so ga dobro pogostili. Ko se je Aladar odpeljal s kolesom, so začele ženske plesti Venice in drugi dan so se vsi domači napotili v Križevee na pogreb. A kakšno je bilo začudenje: Otrok, na čigar pogreb so prišli, je bil zdrav in vesel botrovega prihoda. Ker se je Aladarju ta podvig tako imenitno posrečil, je že nekaj dni zatem spet poizkusil srečo. Tokrat -i je izbral za žrtev posestnika Gergarja v And rejcih. Spet ista zgodba: (fergarjevi so prišli na pogreb otroka, ki se je zdrav igral v sobi. Tudi pri posestniku Pan-čiču v Fojvovcih so sedli sleparju na lim. Povsod pa je podjetni Aladar dobil izdatno kosilo in še "kaj za pot. Njegov posel je cvetel in svoje početje je nadaljeval baje tudi še v Berkovcih in Vučji gomili. Slednjič pa je ptiček pr'sel v roke pravice. Neki vojak, ki Pred kakšnim letom pa je prišla bridka pokora za mladostni greh. Nenadoma seje v , . . . • i , , • molčal, toda nje moz ie opa- niem blizmi pojavil mlad, lepi . . i - » • • , ' ... i i i i Izil. da jo nekai gloje in ko mu človek in 10 povsod zasledoval.» i 1 , „ , » i i A i i nekoč m dala lasnega odgovo- Nekega dne, ko je hotela po- * klicati stražnika, da bi jo o- prostil vsiljivca, ji je dejal, naj tega ne stori, saj je vendar nje sin . .. Tako se je zgodilo, da se je ra na vprašanje, kje ima nakit, se je odločil, da poveri stvar | zasebnemu detektivu. Kmalu je zvedel, da se žena sestaja z mladini moškim in ker je bil . . prepričan, da je njen ljubimec, spomnila na mladostni greli in , v,o-u tožbo ya lm-.itov zako_ ker ni prav nič dvomila, da je mladi mož res njen sin. mu je j tudi brez uadaljnega verjela, Nesrečnica tudi sedaj ni po- da je peš prepotoval iz Lvonu v Budimpešto, ko je zvedel za njen naslov, da je brez vseh sredstev in da mora izvršiti samomor, če mu ne pomaga. Po- vedala, kaj tiči za stvarjo, zaupala jo je svojemu odvetniku. Priznala mu je tudi to, da je v manj nego leto o se že širile okrog o Aln-lar/i vi podjetnosti, pozorni in ga znali. Ko je Aladar zas'util. da je njegovaga pustolovskega početja konec, se je odpravil v Maribor, da za varnimi zidovi odsedi prisojeno kazen. Komaj je mladi nepridiprav zavoljo amenstije zapustil jetnišnico. bo moral spet pred sodnike, ki gotovo ne bodo obzirni z njim. gala mu je neprestano, ne gle- nemu pustolovcu. Njen sin je de na to, da so postajale za- bil v resnici že umrl leta 1927 hteve "sina" čedalje predrz-1 v Lvonu, mladenič, ki se je iz-nejše. Njeno zasebno imetje je j dajal zanj, pa si je preskrbe! usahnilo, začela je prodajati njegove papirje, in je bil navaden slepar in pustolovec! Seveda so ga aretirali. Stvar je prišla v liste, toda brez imen. O njej je čital tudi tovornar in ker se mu je videla nekam znana, je odšel k odvetniku svoje žene. Ta mu je po pravici povedal vse, kar je hotela žena še vedno prikrivali. čeprav za ceno ločitve. To-vauarja pa je muka, ki jo je prebila nesrečnica, tako pretresla, da je takoj umaknil tožbo za ločitev in je samo obžaloval. da mu že prej ni priznala vsega, kar bi izsiljevalcu takoj ustavilo rokodelstvo. Kdo bi ne hotel spoznati " Vinetova' \ iaealnega Indijanca, ki mu je postavil May s svojim romanom najlepši spomenik? Kdo bi ne hotel biti z Mayem v "Padišahovi senci" pri ' Oboževalcih Ognja**, "Ob Vardarju"; kdo bi ne hotel čitati o plemenitem konju "Rihju in njegovi poalednji poti"? TO SO ZANIMIVI IN DO SKRAJNOSTI NAPETI ROMANI! ! ! KRIŽEM PO JUTROVFM 4 knjige, 598 .-rtrmni. m slikami Vsebina : Jezero smrti: M«»j roui.ir>' nit Nilu: K:tko ^eni v Mekko rt>tn:>"!: Pri šnmarih: .Tezl«li CtTJ ........................1.30 PO DIYJfctf SI RDIST.VM* 4 knjige, »94 strani, s slikami Vsebina: Aiuadija: Rt*p iz j^T-r: Krona sreta: M«hI dvema i>jin»j*,Tna Cena ........................ IZ BAGDADA V STA3IBI L 4 knjige, a slikami, 627 si rani Vsebina: Smrt MobamiMl F.mina : Karavana smrti: Na bogu v rnžl»n Kn Nasr Cena .......................1.50 V GORAH BALKANA 4 knjige, s slikami, 576 strani Vsebina : Kovač ŠimtMi: Zaroka z zaprekami; V golob-njakn; Mohamwlanski svertiik ' Cena ........................1.50 PO DEŽELI SKI PET A RJE V 4 knjige, s slikami, 577 strani Vsebina: » lSrata Aladžija: Ket, da bi v. bolečino svojega telesa omamil muko svojega srca. Vse ni nič {»omagalo, ni pomagalo. Nisem mogel pozabiti, nisem mogel upati. < o sem se boril za zveličanje svoje duš«*, 'tedaj se mi je sanjalo o poljubil moje žene. ( o sem iskal nebesa, sem jih našel v očeh isvojih otrok, ki so me gledale iz zraka moje celice, iz vsakega lista svete knjige, iz vsake podobe v cerkvi, iz vsake podobe Od rešen ik a. — In ali nisi našel tolažbe v svojih bratih, med kateri-lid je marsikdo premagal cel svet bolečin, ker se je izročil Rogu? — Moji bratje? Ali pravite to resno, gospod Henrik? Mislim, saj, da poznate svoje patre ? — Ne zavrzi slabih! Majhne duše imajo majhne želje. Poglej to goro: plemenito divjačino žene v višino, zadovoljni zajci gnezdijo tukaj spodaj v nizkem grmovju. Tn oba sta bitja iz roke e n e g a Stvarnika. — Moji bratje? Ko bi med njimi našel le enega, ki bi bil, kot ste vi! Moji bratje? Veseli so bili gozdov in polja, ki sem jih prinesel samostanu in so imeli za mene samo besede: Bog je dal, Bog je vzel. Bog! Bog! Bog! — Kaj govoriš to besedo! Dietwadl! — Gospod Henrik vstane. — Ali ne veruješ v Boga? Duhovnik! Z resnimi očmi ga pogleda Desertus. — Verujem v Boga. Kdo bi bil ustvaril ta le kamen pred mojimi nogami, ako ne on? Kdo bi bil sezidal te le večne skale in razlil čez te neizmerno globoke kotline to lepo jezero, ako ne on? Kdo je obljudil zrak, vodo in gozd, ako ne on? Kdo je dal temu drevesu hranečo korenino, kalečo moč mozga in razum, s katerim razširja svoje veje proti solncu, ako ne on? Iz čegavili rok bi plaval čar, ki je obdajal mojo ženo? Sladka nedolžnost v očeh mojili otrok? Ako ne iz njegove roke? Kdo bi mene ustvaril in moje srce napolnil z vriska jočim veseljem in blaženo srečo? Ako on ne bi tega storil? Toda, kdo je uničil mojo srečo? Kdo mi je iztrgal veselje iz srca in je napolnil mo.je prsi z muko in trpljenjem? Kdo je dopustil, da je moja žena zgorela in da je ljubko življenje mojih otrok ugasnilo v žerjavici in dimu? Kdo pošlje strelo nad to drevo, kdo gnilobo v njegov mozeg? Kdo udarja z bolečino in smrtjo, kar dilia v vodi, zraku in gozdu? Kdo sipi je nničujeoče skale čez polja in hiše in kdo razdražl jezero, da preplavi bregove in uniči vse okoli, kar je vendar delo Bogu lastnih rok? Kdo? Kdo? Kdo? In zakaj? V očeh gospoda Henrika se zasveti prisrčen pogled. — Kdo bi vse to storil, ako ne on? Tn zakaj? Da, moj sin, tu me vprašaš preveč! — Smeje položi roko na Desertusovo ramo. — Poglej, Dietwald, mogel bi reči: Kar pride slabega, je kazen ali pa preizkušnja. Toda itega ne rečem, ne tebi! Bog ne preizkuša. Saj ve, kako slab je človek. In kdor je, kot Bog, velik v ljubezni, v jezi ni tako majhen. Tako malenkosten, kot f! ti, s tvojim neumnim 11 zakajM! Da, Dietwald! — Sede po- SHIPPING NEWS 6. marca: Albert ItaJlfci v Hamburg i'resident Harding v Havre 8. marca: H«r«-ngaria v Cherbourg Bremen v Bremen Wenterland v Havre 9. marca: Paris v tli-nut v Havre 13. marca: I >.•»!tsi-hland Washing!-<». letu starosti je nena-1 doma preminul ugledni in za-; služni ljubljanski -vutetrgovec' z železnino Fran Stupica.^Hmrt ga je iztrgala iz življenja ha en dan poprej, ko je bi inu kakšno leto po devet mesecev. Ta močerad je žival, ki preživi pri zavesti najmanjši del svojega življenja. 15. marca: Olynipi«- V ('herbourg marca: Champlain v Havre Conte di Savoia v Genoa 20. marca: Hamburg v Hamburg Veednam v Boulogne IVes. Koosevelt v Havre 22. marca: Pt-nnland Majeslir Ilavre Cherbourg 23. marca: 11.- de France v Havre Springas, kjer je po 4 tednih prvič zvedel, da je možakar, podoben Smithu, kupil orožje v neki trgovini in se obrnil nato proti severu, baje zato, da bi se tam lotil lova na kožu-harje. Tako se je začelo fantastično zasledovanje skozi "Deželo severnih vetrov", ki je Malloryja po slučajnih informacijah privedla celo do meje Alaske. Težave so bile strašne, i toda Mallorv jih je premago-{val z železno voljo. Včasih je Lahko si mislimo, kakšno začudenje je zbudilo to kratko sporočilo med vsemi navzočimi. Toda šele naslednji dan je bil toliko popravljen, da je lahko povedal vso zgodbo obširneje. V začetku januarja leta 1933 je naseljenec Smith v Athabaski umoril svojega soseda Dawsona in so Mallorv ju, ki se je pokazal že ob raznih prilikah poverili nalogo, da be- j ho s gunca vjame in izroči pravici. Pre leg patra in prime njegovo roko. - Ti, otrok s svojimi dvain-1 Mallor>' Sf! ^.s.?.anmi ™ ^ " ' . . , ... TT v. . „ v .. , i |0 vprego in živili za vee mese- stiridesetimi leti! \ bolečim mores vprašati: zakaj? r' * ,. , ... , j 1 ' cev tako,) lotil zasledovanja. — Gspod Henrik! — jeclja Desertus. j Sled je šla proti vzhodu do — Ali pa si tudi vprašal v veselju, v sreči ? Kaj ne, tedaj m vzel in užival? Tedaj ti ni bilo mar za vzrok, zakaj ti je bi-lo dano. Dobro»to razumeš, tedaj verjameš v Boga. Samo v bolečini ga nočeš zapopasti in razumeti in najti Boga. To, seveda, je težko in še nikdo, ki je kdaj živel, tega ni dosegel. <'elo Kristus, Gospod, je vprašal na križu: Moj Bog, moj Bog, t zakaj si me zapustil? Tedaj je iz njega govoril človek. Povej mi, Dietwald: ali bi bil človek, ako bi ga mi ljudje tako lahko razumeli? In ako vprašaš: zakaj? Ali pa tudi veš, da ti mogoče odgovarja? Mogoče govori s teboj v šumenju te pomladanske sape, v šumenju valov. Samo tvoje uho je premajhno za velikost njegovega glasu. — Ne, ne, saj ga slišim! — reče tiho Desertus. — Ti, kaj ne, slišiš grmenje gorskega plaza, ko spomladi bil ko™aj Aucat mi,-j mori11" gre« cez gore, veš, zakaj morajo padati. In tiho občudujoč cem> dru*lc m zvedel 1)0 col° stojiš pred krasnim prizorom božje narave, dvignjen v svojem srcu. Ali pa sliši to grmenje tudi muha,, ki tiči v razpoki skalnate stene? Ne. Njeni čuti so prekratiki. Tam tiči in bo zakopana in se bo zadušila. Ali bo tudi vprašala: zakaj? Ali maj večni sneg pokriva planine in ne bo dovolil cvetlicam kli-ti, samo da muha ne bi bila žaljena? Kaj ne, to ne gre. Ljubiš cvetlice, praviš s svojim razumom: sneg mora pasti. Muha tega ne razume. Od muhe do tebe je dolga, dolga pot, pa vzemi jo milijonkrat in ne najdeš razidalje do Njega! V vrtinča-#stih višavah gre svojo pot, en korak, in je čez vse gore, en korak, in morja leže za njim in vsak korak prinese vsftvarje-nje in pokončanje. Pozna globino vseh stvari, vidi cilj pred očmi, misli na večnost cvetlic. Toda mi, globoko pod njim, mi, Dietwald, smo muhe pod plazom. Desertus oklene roke okoli vratu gospoda Henrika in pritisne svoj obraz na njegove prsi. — Da, odpočij se! Življenje te je utrudilo. In ko se ti zopet vrnejo moči, tedaj znova prični pot in poglej k Njemu! Na vsaki skali vidiš potezo njegovega obraza, odsev njegovih oči te gleda iz vsakega lesketajočega vala na jezeru, in dih . , . .,. , . . i-v-v v -1T1 i / v, , moči, da bi kljuboval težavam, njegose sape slisis v šumenju gozda. In ker ga, kot človek, ^ __ „ ne moreš zapopasti v njegovi velikosti, tedaj ga trdno drži v njegovi ljubezni. Upam saj, da si jo občutil. In kar si imel? Ali si v resnci izgubil? Samo, ker nisi mog^l vedno držati z rokami f Poglej vendar v globočino svojega srca! Ali ne leži •tam vse, kar je nekdaj bila tvoja sreča, čisto in sveto zavarovana, dragoceno bogastvo v stanovitnem spominu? Dietwald! Ti boš tožil? Ali pa tudi veš, koliko si bogatejši ko»t sem jaz? VOLKOVI V ČRNI GORI Velik sneg je prignal volkove s planin v dolino in so postale te zveri težka nadloga. Kako predrzni so volkovi, iščoč hrane, nam kaže dogodek, ki se je pripetil v vasi Proiro-noviču v jMKlgoriŠkem okrožju in se ljudje ne spominjajo, da bi se bilo kdaj prej zgodilo kaj takega. Volkovi so ponoči obkolili hišo kmeta Mitra GIo-barieviča. Hiša je nizka ill je. kakor je pač v <*rui gori pri 1 revnih kmetih navada, zlasti ! pozimi skupno prebivališče ljudem in živini. Tako ie bilo tiste noči pri Globarvvičevih privezano za ognjišče tele, ljudje so pa spali na svojih ležiščih. Volkovi so rioskakali na slamnato streho in jo začeli razkopavati, da bi prišli do plena v hiši, in je res kmalu velik volk skozi razkopano streho skočil na teleta ob ognjišču. hudi i pa se je gospodar in užgal luč. Ko je zagledal volka, ki se je že zagrizel v tele, je hitro zbudil ostale ljudi, ki so s sekirami in drugim takim orožjem planili nad volka. Volk je skušal pobegniti skozi luknjo v strehi ali ira je gospodar še vjel za zadnji nogi in ga potegnil v hišo, kjer so ga ubili s sekirami. Volkovi, ki so bili zunaj, so ob hrupu, ki je nastal v hiši, pobegnili. Naslednjega dne so se potem kmeti iz vse vasi dvignili proti volkovom in jih odgnali od vasi. O žabah vemo, da zamrznejo v blatu. Tako ostanejo otrple in negibne, dokler jili ne zbu- . . . . * di pomlad, ki prežene zimo in ko ie bi imel 1 .. ,. v . . T .mraz. \ nasprotiu z žabami,! praznovati s svoio soprogo Ir- . . . . . . . .. , 30 . i ki si izbero za zimsko bivali- liio srebrno poroko. i „v . v .. .. . . ! see luže m ribnike, pa zlezejo ; ! krastače v luknje v tleh ali pa ' MILO IZ LESA I ,;az'";k*' \.skalah, te'«?tam' ; dobesedno žive pokopljejo. Na < ehoslovaškem so v zad- V nasprotju z zimskem spanjem času delali poskuse z od-' njem v naših krajih, pa dobimo pa tik i pri fabrikaciji celuloze ' v vročih delih sveta živali, ki in so iz njih pridobili olje, ki ' .spe poletno spanje. Poleti s-? je zavoljo svoje čistosti poseb- j tam posuše vse vode in strain) primerno za izdelavo mila. j šna suša in vročina nastaneta. Pri tistem procesu so pridobi-j Živali zaspe. V tem spanju koli tudi smole, ki se dado upo-{maj opazno dihajo. Krvni obrabiti v papirni industriji za 17. marca: .W\\ York v Hamburg :?Jiti(rnia v Trst .Manhattan v Havre , 29. marca: i J: rr upa rta v Cherbourg Hi-emeu v Bremen marca: Paris v Havre Siuttgnrt v Hamburg It«-x v »lenon , aprila: Olympic v Cherbourg Enroli:l v Hremc-n lepljenje papirja, in snov, ki se da uporabiti za tiskarsko barvo. mesece nič o njem. V deželi Eskimov je bilo zasledovanje lažje, kajti tu je bel človek bolj bodel v oči. V novembru je Mallorv po nekem Eskimu Z VOJNO JE HOTEL ZASLUŽITI NAJBOLJŠI FAKIRJ1 SO ŽIVALI Ind-ski fakirji, ki se dajo za kratek čas živi pokopati, in u-metniki v stradanju, ki ostane, jo brez hrane mesec dni ali pa še več, se lahko skrijejo pred živalmi. Eden najboljših dokazov za to trditev je gorski močerad, ki otrpne z nastojKim mraza in ostane kakor mrtev 6. aprila: Champlain 10. aprfia: " Washington v Havre v Havre 12. aprila: Majestic v Cherbourg tok in tlelo srca se zmanjšata do najnižje meje. Dokler ne pride čas novega oži vi jen ji!, žive te živali od zaloge mast:, ki so jt> nabrale v "boljših ča isili". Vendar pa niso vse iz-mozgane in slabotne, ko sp,-t ežive. Zato je poskrlwla mati-priroda, ker mora imeti živel še dovolj moči, da začne liov boj z življenjem in da se ohrani. Tudi pri ribah opazimo zimsko ali pa poletno spanje. Zlasti pri krapSi, ki zamrznejo v led, pa jim to nič ne škoduje je. Ko se pomladi led otaja, spet oži ve. 13. aprila: !!«• de Franco v Havre ' Conte di Savoia v Cenoa 19. aprila: 1 terengjLri:t v Cherbourg Kremen v Kr«-men 20. aprila: lloma v Trsi I»iiris v Havre 24. aprila: Manhattan v Ilavre 26. aprila: Kuropu v Bremen A»nte di Savoia v- Oenna 15. maja: Aqultania v Cherbourg 17. maja: Eurnpa v Bremen Saturnia v Trst 18. maja: ile de France v Havre 22. maja: Majestic v Cherbourg Manhattan v Havre 25. maja: Champlain v Havre Rex v (icnoa 523 j 28. maja: Bremeb v Bremen 29. maja: Berongaria v Cherbourg Orožniki so v nekem kraju blizu Olonmca prijeli original-zvedel" da leži v bližnji ledni j P<*ka. Možu so šli posli koči neki beli mož že več tednov j *dabo, a da bi povečal prmla-na smrt bolan. Ne more niti j.i«- si je zgraril radijski oddaj-več. jesti. Nekoliko dni pozneje .^k, s katerim je začel širiti je stopil Mallorv v bedno ko-1 vest, da se pripravlja vojna, čo kjer je po skoraj dveh le- Mobilizacija je že odrejena in tih končno našel zasledovanega Smitha. Mož je že umiral, telo mu je bilo ena sama rana od ozeblin, gladu, je umrl, in Mallory je njegovo truplo na- nujno je potrebno, da se vsakdo pravočasno preskrbi z ži-j vili, posebno z moko. Ta vest, ki jo je širil v imenu čehoslovaškega tiskovnega ložil na svoje sani, da bi ga "rada, je učinkovala v bližnji peljal do najbližje policijske postaje, Churchilla. Medpoto-ma.je moral svoj žalostni tovor ostaviti, ker ni imel več.v kratkih dneh so vse pekarne razprodale svoje zaloge. okolici, kamor so segali bo žični valovi, kakor bomba. Ljudi se je polastila panika in 4.. <* (Dalje prihodnjič.) Ko se je v Churchilu opomo gel, je odšel z dvema tovarišema, da pripelje truplo do postaje. Med tem je bila že odšla v A-thabaško, kjer so Malloryja žedavno smatrali za mrtvega, brezžična vest, da se je pojavil živ in je izvršil svojo nalogo. In ker bo Hudsonov ža- Medtem pa je tudi orožništvo začelo iskati skrivni oddajnik in ga našlo. Pek se bo moral zagovarjati zaradi prestopka o zakonu proti radiju in širjenja neresničnih vesti. iaro&ite m na "&LA8 NARODA", ■ največji slovenski d%*vnik v Združenih državah. SLOV ENSKO-AMERIK ANSKI ZA LETO 1935 160 STRANI ZANIMIVEGA CTIVA, SLIK, POUKA IN NASVETOV JE VREDNO ZA VSAKEGA 50 CENTOV ga danes. v v Slovenk Publishing Company 216 West 18th Street New York. N. Y.