UREDNIŠTVO ZARJE je v Ljubljani, Frančiškanska ulica St. 8 (tiskarna I. nadstr.). Uradne ure za stranke so od 10. do 11. dopoldne in od 5. do 6. popoldne vsak dan razen nedelj in praznikov. Rokopisi se ne vračajo. Nefrankirana pisma se ne ■ • '■	sprejemajo.	:	: :
NAROČNINA: celoletna po pošti ali s pošiljanjem na dom za Avstro-Ogrsko in Bosno K 18.—, polletna K 9'—, četrtletna K 4'50, mesečna K 1 '50; za Nemčijo celoletno K 21'60; za • :	ostalo inozemstvo in Ameriko celoletno K 30‘—.	: :
I Posamezne številke po 6 vin.
Štev. 236.	V	Ljubljani,	v	ponedeljek	dne	18.	marca	1912.	Leto	II.
Odkritje Južnega tečaja.
Vožnja na saneh s pasjo predprego čez večni led.
Parlament in draginja.
V	državnem zboru je za enkrat zaključena debata o draginji; vlada in njeni oprode misli-
lo,	da bodo zdaj imeli mir s to rečjo, da bodo tožbe v javnosti zaradi draginje utihnile in da se v državnem zboru ne pojavijo kmalu vprašanja, ki so v zvezi s tem predmetom. Prepričani smo, da je to velika zmota, ker prebivalstvo ne more molčati na željo grofa Stiirgkha. Debata je zaključena, ali zato ni konec draginje. In dokler bodo cene tako pritiskale na široke množice, bo moral jezik izrekati, kar čuti želodec. Večina državnega zbora, ki je pokapala najvažnejše predloge, je tudi sama sebi storila prav slabo uslugo, in če misli, da je pospešila mir v državi, se bojimo, da doživi veliko razočaranje. Največjo škodo je vsekakor prizadela parlamentarizmu, kajti klavrni nastop te klavrne večine bo marsikomu vsilil vprašanje, kaj ima ljudstvo sploh pričakovati od parlamenta, ki se z navdušenjem posvečuje bramb-flim zakonom in vdano pripravlja nova bremena za prebivalstvo, za olajšanje njegovega trp-Jje.nja pa ne stori ničesar.
Pri zavednem organiziranem delavstvu seveda ni tega strahu. Socialisti že vedo, da ni dovolj imeti parlament in da tudi najbolj demokratična podlaga ne stori vsega, temveč da mora biti ljudstvo samo politično izobraženo in Pošiljati v državni zbor take poslance, ki se zavedajo svojih dolžnosti in resnično zastopajo interese prebivalstva. Kjer volina pravica splošna ln enaka, tam je parlament precej zvesta slika Političnih razmer; slab parlament je znamenje rjezadostne politične izobrazbe. Zavedni volilci bodo pošiljali vparlament poslance, na katere se jjodo lahko zanesli; zato je treba delati, da pridejo množice do pravega spoznanja in da postanejo sposobne misliti s svojo glavo, politično Soditi in razlikovati tudi v javnem življenju dobro in slabo.
Socialni demokratje se tudi v parlamentu storili vso svojo dolžnost v draginjskem vprašanju. V draginjskem odseku so stali v prvi vr-sti5 njihovi iniciativi so bili zahvaliti skoraj Vsi predlogi, ki jih je sprejel odsek. V plenarni zbornici so se z največjo odločnostjo bojevali za te predloge. Kdorkoli je zasledoval njihovi delovanje, se je moral prepričati, da so storili *se, kar le morejo storiti ljudje v takem polo-aju. In če bi bila zbornica sprejela predloge,
1 Hh je priporočal draginjski odsek, bi se bilo 'arsikaj zboljšalo tako, da bi bilo prebivalstvo Kodno občutilo posledice. Seveda se ne bi bila raginja sploh odpravila s sveta; vsakemu so-list'S*U ie jasno, da je to nemogoče v kapita-in .ni družbi, ki ne more živeti brez profita ” , nihče ne pričakuje od kapitalističnega reda cinkov, ki so mogoči šele v socialističnemu. j111 .če nihče ne zahteva čudežev od parlamenta, mia ljudstvo vendar pravico tirjati od svojih zastopnikov, da mu olajšajo življenje toliko, Kolikor je v njihovi moči. In to bi se zgodilo, fe bi bili sprejeti predlogi socialnih demokratov.
. Ali velik del teh predlogov je bil odklonjen, ?asi je bil v odseku sprejet. Zavedno delavstvo “° iz tega črpalo nauk, da je treba še z večjo Vnemo delati med množicami, animirati, agiti-ati, vzgajati, izobraževati, organizirati. Rezultat glasovanja v parlamentu mu bo nov do-?z.> da je treba spraviti društveno življenje na ^e^stal išče,zl as ti pa, da se mora najvažnejše
eMlLE ZOLA:
Rim.
-	(Dalje.)
liiiH- J'e stvar vse drugačna; bogati ‘dje so pošiljali velike svote iz politične stra-Šk’ f'n I-rec^ vsem so se darila zbirala v rokah zd°	ne*caterih kongregacij, tako da so do-
dohVn°	*n mogočne kongregacije postale
iz rtVOri PaPe^tva 'n neizogibne blagajnice, ^ Katerih je Sveta stolica črpala življenje, linah' 'n PrePr°sti, k’ so s svojimi doneski polnili je bralnike, so bili potisnjeni na stran; papež Postal odvisen od posredovalcev, od visokih ra|SVe/n)h m duhovnih gospodov in je zato rno-onn °. rno ravnati z njimi, poslušati njihove ni ttn*niie’ V^£US* cel° »bogati njihove strasti, če rei v ’ usahnil tek darov. Dasi je bil to-bil res£n ,r|rtve teže posvetne vlade, vendar ni „jvSvoboden; odvisen je bil od svojega duhov-SovV'U 10 u.P°števati je moral premnogo intere-čkr 'n Pože«iiv°sti. Pa ni mogel biti ponosni, Si'- Povsem duševni gospod, ki bi moral re-nm SVet' .Pierre se je spomnil na lurško ja-Dr, J vrt?vih- "a *urSko zastavo, ki jo je bil oiW; videl; vedel je tudi, da odtegujejo sveti 7 Lourdesu od dohodkov svoje Device ki *° let« po dvesto tisoč frankov za darilo, glav - I)rinašai° Svetemu očetu. Ali ni v tem Petni'11-vzrok njihove vsegamogočnosti? Vztre-navd'!f In hiPoma se je zavedel, da bo kljub &er£!;n?stl v Rirnu> kliub PodPori kardinala Vržena prema^an* da bo njegova knjiga za-
]ev j^aP°sIed, ko se je razlila povodenj romarje siiL^topi! na trg pred cerkvijo sv. Petra, isal Narcissevo vprašanje:
k0raU0r5i rn'slite res, da so darila danes presna ta znesek?«
^‘liono PrePri<San sem. Več je bilo kakor tri te odgovoril monsinjor Nani.
iti ie $p se za hip ustavi,i pod kolona-,n so opazovali ogromni, od solnca obse-
sredstvo ljudske izobrazbe, delavski tisk, neumorno širiti, ker se morajoi na ta način vzgajati tiste množice, ki bodo pr ivolitvah odločevale in s svojimi glasovi izpremenile razmere v parlamentu.
Toda te zavednosti še ni povsod. Velikanska protisocialistična večina v parlamentu je najboljši dokaz, da imajo politični sleparji še obširno polje, kjer lahko uspešno delajo. In ravno med nezavednimi masami je nevarnost največja. One se zanašajo na parlament veliko bolj od zrelih delavcev, ki poznajo važnost svojih organizacij in razumejo zvezo med gospodarsko in politično močjo. One pričakujejo od parlamenta še veliko več nego je mogoče; one pričakujejo kratkomalo vse. In zanje je razočaranje največje.
Če zve socialist za glasovanje, ki ima pro-tiljudski učinek, si enostavno pravi, da ni nič čudnega, če pospešujejo zastopniki izkoriščevalcev tudi v parlamentu izkoriščevalce. Zaveden socialist se bo tedaj vprašal, kaj more in mora storiti, da pade še kaj mren z očes. Med nezavednimi množicami pa je nevarnost, da se jih loti obup, ker je bilo vse njih veliko upanje ogoljufano, pa izgube sploh vso vero v parlament.
In v tem je velika nevarnost. Vsa obupna gibanja izvirajo iz takega velikega razočaranja. »Propaganda dejanja« nahaja najboljša tla, kjer izgine vsaka vera v uspešnost legalnega boja.
V	Astriji ni tistega anarhizma, ki operira z bombami, in sindikalizma, ki propagira »direktno akcijo«, ni »saboteže«. To je zahvaliti močni socialni demokraciji, ki je znala velike množice prepričati, da se velki cilji ne dosežejo z obupnimi izbruhi strasti, temveč le s premišljenim, vztrajnim delom. Ali gorje, če zadene nezavedne še več takih bridkih razočaranj!
Državnozborska večina, ki sledi svoji vladi čez drn in strn in hlapčuje protiljudskemu sistemu, je največja sovražnica parlamenta, v katerem sedi in parlamentarizma, ki ji daje veljavo in pomen. Podobna je modrijanu, ki žaga vejo, na kateri sedi. Draginjski problem je bil kamen izkušnje za ta parlament; in parlament je slabo prebil izkušnjo. Težka in velika bo naloga dokazati ljudstvu, da ni kriv parlamentarizem, temveč slaba večina, katero so kratkovidni volilci sami poslali v parlament.
Mezdni boji na voliščih.
Nova faza spora v angleških premogovnikih.
Že tretji teden impozantnega mezdnega boja med delom in kapitalom tia angleških tleh poteka in bojni stranki si stojita še zmerom nespravljivo in nepopustljivo nasproti. Največje občudovanje vsega sveta zbuja jeklena disciplina, vzorna solidarnost angleškega delavstva in nepremagljiva moč strokovnih organizacij. Tretji teden poteka in od mogočne delavske armade se je odkrušilo v tem času komaj nekaj tucatev neorganiziranih rudarjev; slejkoprej stoji milion proletarskih bojevnikov zvesto in neomajno za bojnim geslom svoje organizacije.
Angleška vlada, ki je s priznanja vreclno vztrajnostjo in vnemo gojila pogajanja med o-bema strankama, je navsezadnje uvidela, da je vsaka sprava nemogoča vsled izzivajoče trme rudniških lordov; odločila se je za poslednji korak, da odvrne silno katastrofo od angleške-
vani trg, po katerem se je tritisoč romarjev razširjalo kakor male črne pege. Razburjena množica je bila videti kakor mravljišče v revoluciji.
Tri milione!! Ta številka je zvenela Pierru v ušesih. Dvignil je glavo in gledal od solnca povsem pozlačena, v neskončno nebeško sinji-vo se vzpenjajoča pročelja Vatikana na drugi strani trga, kakor da hoče slediti Levu XIII. skozi zidovje, ko se vrača skozi galerije in dvorane v svojo sobo, katere okna je opazil tam gori. V duhu ga je videl, kako si naklada tri milione, kako jih nosi, kako jih pritiska s svojimi slabotnimi rokami na prsi: Vse, zlato, srebro,^ bankovce, pa nakit in dragocenosti, ki so jih ženske pometale predenj. In naenkrat je ne-vedoma povsem glasno dejal:
»Kaj počne s tolikimi milioni? Kam pojde z njimi?«
Narcisse in celo monsinjor Nani nista mogla zatajiti, kako sta se poveselila ob tako izraženi radovednosti. Odgovoril pa je le mladi mož:
»Njega svetost jih vzame v svojo sobo, ali pa vsaj jih da pred seboj odnesti. Ali niste videli, kako je dvoje oseb iz spremstva vse pobralo, da sta imela polne vse roke in žepe? In zdaj se je Sveti oče sam zaklenil; odslovil je spremstvo in skrbno zapahnil duri. Če bi ga zdaj mogli videti za temi zidovi, bi opazili, kako skrbno prešteva ves srečen svoj zaklad, kako spravlja zavoje v red. kako vtika enake malekupčke bankovcev v zavitke in kako nazadnje pospravi vse v tajnih predalih, ki so le njemu znani.«
Med tem, ko je Narcisse govoril, je Pierre še enkrat uprl pogled v papeževa okna, kakor da zasleduje prizor. Mladi mož je nadaljeval svoje razlaganje; dejal je, da je v sobi, ob desni steni, poseben kos pohištva, kjer se spravlja zlato. Nekateri pripovedujejo o globokah miz-nicah pisalne mize, drugi trdijo, da leži denar v ozadju zelo prostornega pregradka v velikih
ga narodnega gospodarstva, za zakonito uvedbo minimalne mezde v rudnikih. S postavo hoče diktirati samosvojim lastnikom premogovnikov mirovne pogoje, ki so jih z brezvestno in neodgovorno svojeglavnostjo odklanjali. Jutri predloži parlamentu svojo predlogo, od katere upa, da vrne angleški industriji mir, ki ga za ugoden razvoj potrebuje kakor riba vode.
O	upravičenosti rudarske zahteve, da se z minimalno mezdo zavaruje delavec pred samovoljnostjo prirode, ki je črni svoj zaklad jako neenakomerno poskrila v zememljskih plasteh, ni treba izgubljati nadaljnih besed. Londonski »Board of Trade«, ki odgovarja približno našemu ministrstvu za trgovino, izdaja mesečnik »Labour Gazette«, posvečen statistiki dela; v posebni rubriki objavlja v vsaki številki — ne z žalnimi besedami, ampak s suhimi številkami — strahoten in pretresljiv nekrolog mučenikom dela. Iz teh tihih tablic, iz katerih se razlega globoka tragedija proletarskega življenja, povzemamo, da požre angleška zemlja od meseca do meseca ,od leta do leta vsak dan po štiri premogarska trupla in 500 zdravih in veselih rudarjev se dan za dnem vrača poškodo-vanh in ranjenih iz mračnih rovov — da ne omenjamo nepreglednih trum, ki jim težko delo daleč od božjega solnca kradoma in tihotapsko izmika zdravje in izsesava življenjsko moč. Če terja špekulativni kapital, kakor je rudniški, več ko običajne profite, ali ni opravičena zahteva rudarja, ki visi po osem ur na dan v temi nad požrešnim breznom smrti, da dobi za svoje delo pošteno plačilo, da dobi toliko, da se ohrani življenje za tlako naslednjega dne?
Rudniški kapital je brezsrčno odklonil živ-ljensko zahtevo rudniških tlačanov in zdaj se vlada pripravlja, da z državnim zakonom predpiše promogovniški gospodi boljše spoznanje in lepše »čuvstvovanje«.
Pred državnim zakonom, ki odtegne košček delovne pogodbe podjetniški samolastnosti, ima kapital velik strah in utegne se zgoditi, da pritisnejo vsi angleški podjetnki na lastniki premogovnikov, da se le obvarujejo pred načelom državno normiranih minimalnih mezd, ki se jim zdi od sile nevarna njihovemu absolutnemu gospodstvu. Zakaj če se upeljejo za-
kovčegih s pripetimi ključalnicami. Levo na hodniku, ki drži k arhivom, je pač velika soba, kjer prebiva generalni blagajnik in kjer stoji monumentalna blagajna s tremi deli. Ali to je denar Petrove dedščine, od administrativnih dohodkov iz Rima; denar Petrovega vinarja, splošni darovi krščanstva pa so v rokah Leva XIII. Le on pozna natančni znesek; le on živi s temi milioni, s katerimi razpolaga kot neomejen gospodar, ne da bi moral komu dajati račun. Zato tudi ne zapušča sobe, kadar sluge pospravljajo. Le nerad se je vdal, da stoji na pragu sosedne sobe, da ne diha prahu. Če odhaja na nekoliko ur, če gre na vrt, zaklepa po dvakrat vsa vrata in jemlje ključe, ki jih ni še nikomur poveril, s seboj.
Narcisse je obmolknil, pa se je obrni! k monsinjoru Naniju.
»Kajneda, monsinjor, to so dejstva, ki jih pozna ves Rim.«
Prelat je stresel z glavo, da ni bilo razumeti, če je to pritrjevanje ali graja. Zopet je jel opazovati Pierrov obraz, da bi prečital na njem vtisk teh povesti.
»Gotovo, gotovo, marsikaj pripovedujejo ljudje... Jaz ne vem, ali poveste Vi, gospod Habert...«
»O,« je nadaljeval Narcisse, »jaz ne dolžim njega svetosti, da je tako umazano lakomen, kakor pravi govorica. Raznašajo se pravljice o kovčegih, napoljnjenih z zlatom, pred katerimi je po cele ure, pa vtika vanje svoje roke — pa o zakladih, ki so nakupičeni po kotih, da se more naslajati, neprenehoma jih preštevajoč. Ali vsekakor se lahko prizna, da ljubi Sveti oče kljub vsemu denar nekoliko samega ob sebi, in da mu je zabava, kadar je sam, da se ga dotika in ga ureja. Za strca, ki nima druzega razvedrila, je to pač opravičljiva strast. Že dostavljam, da ljubi denar veliko bolj zaradi socialne sile, ki je v njem, zaradi odločilne opore, ki jo mora dati jutršnjemu papežštvu, če hoče zmagati«	,
konito normirane minimalne mezde za milion premogarjev, je gotovo, da se bodo prav kratkem času uveljavile tudi v ostalih industrijah in da preskočijo preko Rokavskega preliva brž tudi na evropski kontinent, kakor se je začelo romanje zakonov o varstvu ženskega in otroškega dela z Angleškega v ostale dežele civiliziranega sveta.
Verjetno je, da bo angleška vlada, ki je o-rodje angleškega meščanstva, zavila grenko pilulo državno normiranih mezd v debelo cukre-no plast in da jo bo rudniškim baronom osla-stila z vsakovrstnimi dodatki. Ampak angleški rudarji si bodo postavo o minimalnih mezdah dobro ogledali, preden odlože orožje, in bodo z apotekarsko tehtnico natanko pretehtali, če jim zakonodajna rešitev prinese v stvarnem pogledu vse to, kar so določili pred izbruhom vojne.
Tudi v načelnem oziru je proti mezdnim uradom in proti uradno določenim minimalnim mezdam nekaj opozicije v delavskih vrstah. Sindikalisti, ki hočejo z neprestanimi strokovnimi boj upehati kapital in z večno vojno omajati meščansko družbo, in da z neprijaznim očesom gledajo politično akcijo in jo žele nadomestiti s t. zv. direktno akcijo, pobijajo vsako poseganje državne oblasti v razmerje med delom in kapitalom, ker menijo, da pomenja izročitev najizdatnejšega delavskega orožja v boju za družabno oblast, pravice do stavke.
Zmotna je misel, da uspavajo mezdni ura-nih uradov in uradno normiranih mezd. Enkrat za to ne, ker sindikalistični nazori pri vsej svoji zapeljivosti niso mogli si osvojiti mnogo tal v delavskem gibanju, drugič pa za to ne, ker je podlaga sidikalističnih strahov in bojazni velika zmota.
Zmotna je misel, da uspevajo mezdni uradi bojevitost proletariata in da ga sprijaznijo z obstoječim družabnim redom. Narobe! Izredno revolucionarna misel in moč je skrita v načelu zakonito urejenih minimalnih mezd. Mezdni boj kapitala in dela postane volilen boj med obema razredoma, mezdno gibanje se prenese iz rudnikov in tovarn na volišča. Nič ne zmanjša bojne energije delavstva, zakaj nepremostljivo razredno nasprotje leži v naturi
Tedaj je vstala pred Pierrom visoka postava tega previdnega in modrega papeža, ki se zaveda modernih potreb, pa je pripravljen porabiti sile stoletja, da ga ostvoji, ki kupčuje in je malone izgubil od Pija IX. podedovani zaklad, da ga zapustiti čvrstega in povečanega svojemu nasledniku. Da, varčen je, ali le zaradi cerkvenih potreb, o katerih čuti, da so o-gromne, da rastejo od dne do dne in da je v. njih življensko vprašanje cerkve, če hoče premagati ateizem v šolah, v institucijah in v vsakovrstnih družbah. Brez denarja ne bi bila nič kakor vazalka, odvisna od milosti meščanskih sil, italijanskega kraljestva in ostalih katoliških narodov. Zaraditega se kljub svoji dobrodelnosti, kljub temu, da radodarno podpira koristna dela, ki pomagajo veri do zmage, zaničljivo ogiba nepotrebnih izdatkov in da kaže napram sebi in napram drugim ošabno trdost. Osebnih potreb nima. Takoj v prvi dobi svojega panti-fikata je popolnoma ločil svoje malo zasebno premoženje od bogatega imetja Svete stolice in ni nikakor hotel kaj vzeti od tega, da bi pomagal svojcem. Še nikdar ni bil noben papež tako malo vdan nepotizmu; njegovi trije nečaki in dvoje nečakinj je siromašnih in v velikih denarnih stiskah. Oziral se ni ne na klepetanje, ne na tožbe in dolžitve, ostal je nedostopen in trd, in osorno jc branil milione papežštva zoper vse pohlepne poželjivosti, zoper svojo okolico in obitelj. V ponos si je štel, da zapusti bodočemu papežu nepremagljivo orožje, denar, ki daje življenje.
»Ali kakšni so pravzaprav dohodki in kakšni izdatki Svete stolice?« je vprašal Pierre
Monsinjor Nani je naglo ponovil svojo ljubeznivo kretnjo izogibanja.
5>.9’ v re^eh sem tako neveden...,. Obrnite se do gospoda Haberta, saj je kaj dobro poučen.«
ZARJA izhaja vsak dan razen nedelje in praznikol .* .* .*	ob pol 11. dopoldne.	\	*.
UPRAVN1ŠTVO se nahaja v Šelenburgovi ulici štev. 6, II., in uraduje za stranke od 8. do 12. dopoldne in od 3. do 7. zvečer. Inserati: enostopna petitvrstica 20 vin., pogojen prostor 25 vin., poslana in razglasi 30 vin. — Inserate sprejema upravnistvo.
Nefrankirana ali premalo frankirana pisma se ne sprejemajo.
............. Reklamacije	lista	so	poštnine	proste.	.........
sedanjega družabnega reda in ni nežen cvet, ali pa recimo rahel plevel, ki ga z dvemi, tremi paragrafi zatreš. Tako parlamentariziranje mezdnih bojev obrne pogled proletarskih boj-nikov od poedine tovarne, od poedinega rudnika na vse družabno bogastvo, zdrami in mobilizira množice, ki so doslej stale v boju za človeško družbo ob strani. Političnemu boju, boju za državno oblast razgrne njegov značaj in pokaže vsemu ljudstvu, da je v resnici: boj razredov za razdelitev družabnega bogastva.
Revolucionarni značaj mezdnih uradov, ki kakor strup razjedajo kapitalistično družbo, se najlepše kaže na avstralskem zgledu. L. 1896 je na avstralskem kontinentu to seme prvič kalilo; tedaj je bil izdan zakon, ki je urejal s pomočjo mezdnih uradov minimalne mezde v domači industriji. Uvedeno načelo si je kaj hitro osvojilo tla tudi v ostalih industrijah in danes velja zakonito urejena mezda za vse avstralske delavce. Nemalo pa so pripomogli ravno ti mezdni uradi, da so vzbudili delavstvo iz političnega spanja n vrgli dotlej indiferentne množice v boj za državno oblast in pred dvema letoma si je socialistična stranka osvojila večino v obeh zbornicah avstralskega parlamenta.
Angleškim rudarjem je pripadla vloga, da niso le izpodgrebli valeških gričev in škotskih gora. temveč da izpodkopavajo tudi kapitalistično državno oblast v Evropi!
Brambna reforma v parlamentu.
V debati o brambni reformi je napravil so-rdrug Leuthner imeniten naskok na vladni načrt in na tajne namene militarizma. V govoru, ki je trajal tri ure, a ni niti za trenotek prenehal biti zanimiv, je razkril zahrbtne intrige, ki se pletejo okrog brambne reforme, razcefral vse mile tožbe militarizma, in podal kritiko vojaških strokovnjakov. Obljubili smo, da po-'damo svojim čitateljem ta zanimivi govor, pa objavljamo v naslednjem prvi del.
O ministrskem predsedniku se gotovo ne more reči, da bi bil tekom štirih mesecev svoje vlade preveč motil duševni mir poslanske zbornice. Zdi se celo, da ministrski predsednik ne vidi svoje naloge toliko o tem, da bi zbornico vodil, kakor o tem, da jo malomarno opazuje. Grof Stiirgkh je podal o brambni reformi že dve izjavi: na eni strani je hotel kazati nekakšno pozo junaštva, preračunjeno za tiste, pred katerimi je treba varovati kronske pravice, istočasno pa naj bi njegova izjava varovala nekako mirnost in treznost, da se Ogrski ne bi dajala prilika pri sklepanju miru zahtevati
skalp ministrskega predsednika.
Iz današnjega Stiirgkhovega govora pobere človek lahko vse, kar hoče. Opažati je zlasti odločna izpremetnba tendence, da se postavi odlična vloga ministrskega predsednika o varovanju kronskih pravic v pravo luč. Iz stavka: »Vlada je zavzela precizno stališče,« je nastalo zelo veliko mehko batiranih fraz. Samo bolna domišljavost pa je mogla ministrskega predsednika zavesti, da pripisuje odstop ogrskega ministrstva notranje zmešnjave ogrske poslanske zbornice svojemu, kakor pravi, odločnemu nastopu; kajti čula so se splošno pač še druga imena, n. pr. ime Auf-fenberga, čitalo se je tudi še o drugih dogodkih in vplivih, pri katerih so se imena zamolčala ali pa samo ali pa samo narahlo spominjala. in ki prihajajo za Ogre brezdvomno bolj v poštev nego pa še tako energični nastopi avstrijskega ministrskega predsednika. Nepojmljivo je, zakaj je ministrski predsednik kar prešel preko onih stvari v krizi, ki so javnost najbolj vznemirjale.
Sicer smo pri avstrijskih ministrih navajeni in se zadovoljujemo s prav skromno hrano, toda takrat bi bili pač upravičeni zahtevati, da bi se avstrijski ministrski predsednik jasno izrazil, zakaj pravzaprav gre. Zakaj danes niti ne vemo, ali predmet razprave sploh še eksistira. Ministrski predsednik nam ni pojasnil, se-li misli resno s predlogo brambne reforme ali stojimo pred načrti provizorija. Dogodki zadnjih časov so porodili celo vprašanje, če je ta vlada še
cesarska vlada.
Mi si moramo torej sami ustvariti jasnost o teh stvareh in tedaj pridemo do spoznanja, da je postala dveletna služba najvišjim vojnim bogovom očvidno predmet moledovanja, da jim je daleč pod mero njihovih zahtev. Ze štiri mesece se odigrava
podzemeljski boj,
ki se vodi prav od zgoraj proti vladni predlogi. To je znano že izza padca vojnega ministra Schonaicha, ki je na brambni reformi urnrl samo zategadelj, ker je bil ustvaritelj brambne reforme. In splošno je zbodlo v oči čudno dejstvo, da se umrljivim ostankom vojnega ministra ni izkazalo niti toliko časti, da bi se bili prenesi v časti grob gosposke zbornice. Zadnji motiv ostremu boju proti brambni reformi, v katerem je grof Khuen izgubil svoje ministrsko predsedstvo, je antipatija, ki vlada v najvišjih krogih proti dveletni vojaški službi. Sicer se govori zmerom o kronskih pravicah. Toda kdo je najpoklicanejši in najopraviče-nejši
sodnik o kronskih pravicah?
Tudi največji patriot mi pritrdi: nosilec krone. V resnici je boj za kronske pravice istočasno boj proti nosilcu krone. Ta boj sta vodila vojni minister iri avstrijski ministrski predsednik. Torej nekaka
lojalna revolta
proti slabo poučenem vladarju. — Toda priznati moramo tudi, da zadnjega vira tega postopanja ministrov ne smemo iskati v njunih dušah. Tako daleč ministrskega predsednika poznamo, da ne bo produciral več junaštva, nego ga je sistemiziranega za prvi plačilni razred. (Veselost.) Primeček je moral torej pri-
ti od druge strani in sicer iz krajev nad prvim plačilnim razredom. Tudi zadržanje časopisja, ki stoji ministrskemu predsedniku blizu, ki je tekom kratkega časa svoje nazore o ogrski krizi popolnoma izpremenil, dalje sklepati na neko višje razsvetljenje ... Kronske pravice so bile samo pretveza za pokop dveletne službene dobe, četudi na drugi strani, na Ogrskem boj za narodno samostojnost in pravice parlamenta ni nič druzega nego pretveza, ki ima prikriti brezsramne manevre proti splošni in enaki volilni pravici. Razmere bi bile danes na Ogrskem čisto drugačne, če bi se bile obljube, dane leta 1905. v pogledu volilne reforme tudi izpolnile. (Glasno odobravanje pri socialnih demokratih.) To pa ni nobeno izpolnjevanje te obljube, ako nastopa zmerom samo o družbi zahtevajočega vojnega ministra. Če bi se bila na Ogrskem na mesto brezplodnih državno-pravnih prepirov s pomočjo volilne reforme utrla pot zdravi socialni politiki, če se skrb za gospodarsko blaginjo ne bi bila zmerom smešila s tem, da je bil
prvi korak na poti socialne politike vsakokrat višji rekrutni kontingent,
potem bi bila danes zmaga na vse strani gotova. Toda pravice ljudskih mas na Ogrskem bodo prišle do svoje veljave kljub vsem spletkam. — Ni ga večjega sovražnika volilne reforme na Ogrskem, kakor je špekulacija avstrijskega patriotizma s to reformo. Ta prepir za volilno pravico se tudi zmerom izkorišča, da da se obrača pozornost Avstrijcev od dejanskih razmer. Vkljub hrupu o kronskih pravicah in o nevarnosti, ki baje Avstriji grozi, leži danes bistvo situacije v nevarnosti za dve-etno službovanje in pa v obliki, v kateri se ta dveletna službena doba ljudstvu nudi.
Vojaški krogi upravičujejo svoje zmerom večej zahteve s trditvijo, da avstrijska vojska že 40 let ni nič napredovala. Pri tem se pa zmirorn pridno zamolčuje veliki razvoj deželnih bramb. Proračunske številke dokazujejo, kaj se je za militarizem v 15 letih vse storilo. Seveda se te številke ne smejo namenoma tako izpremešati, da se vara parlament in ljudstvo. Vojaškim krogom ne gre za dveletno službo, ampak za
pomnožitev moštva.
Zmerom se toži, da imamo premalo moštva. To mogledovanje je neopravičeno. Pač pa pa imamo izmed vseh militarističnih držav v Evropi
največ častnikov.
Pri stoječi vojski 366.000 mož nimamo nič manj nego 32.700 častnikov, dočirn se Nemčija pri vojski 596.000 mož zadovoljuje s 30.000 častniki. Vedno se govori tako, kakor da bi bila dveletna služba eksperiment, ki se da uresničiti samo z največjo previdnostjo. Toda v vseh naprednih državah se je dveletna služba že upeljala in tudi najbolj militaristična Nemčija jo ima od leta 1893. — in kar je glavno upeljala se je iz vojiških ozirov, ne pa iz ozirov do ljudstva, kakor bi se stvar namenoma rada predstavljala. Kjerkoli se je triletna služba še obdržala, se je to zgodilo zmerom iz političnih ozirov ali pa vsled
nazadnjaške taktične in strategične izobrazbe častništva.
Kaj bi nastalo iz tega, ako se po brambni predlogi za najpridnejše vojake ustanovi še ne-ako tretje kazensko leto. To bo v dušah vojakov naravnost uničujoče učinkovalo. Čuditi se mora človek, kako drzno se upajo v Avstriji eksperimentirati s človeškim materialom. To mora med vsem prebivalstvom zbuditi sovražen odpor proti vojski. Avstrijsko ljudstvo prenese mnogo. Toda nekaj tudi najpotrpežlji-vejši narod ne perenese: očito izrečeno v zakonu izraženo krivico! (Glasno odobravanje pri ■socaalnih demokratih.) — Vsak oče. ki bo moral dati sina k vojakom, mu bo zaklical svarilne besede: Pazi mi, da ne dobiš zvezde! Kajti ta zvezda ga ima obsoditi na
tretje hlapčevsko in kazensko leto.
Ni ga boljšega sredstva, da se tudi masam, ki jih še ni dosegla socialno-demokratična agitacija, zamrzi cesarska suknja, nego je tu vsakršnemu ljudskemu čuvstvovanju v obraz bijoča krivica. Vstanite gospod domobranski minister, in imenujte mi le eno državo, ki bi se bila upala kaj takega upeljati v svoji armadi. Kje ste? Jaz poslušni! (Veselost.) Torej tudi Vi ne veste z državo, ki bi se upala tretje leto brez odškodnine naložiti svojim ljudem.
Povsod so o tem pogledu na boljšem, nego pri nas. Tudi za triletno službovanje pri konjenici in jahajoči artileriji lahko navajamo samo nemški in japonski zgled. (Konec prih.)
Delavska tiskovna družba.
V nedeljo 24. marca bo občni zbor „Del. tisk. družbe", na katerem naj se sklene likvidacija družbe v zmislu sklepa, ki se je izvršil pri ustanovitvi založbe »Zarje". Pred štirimi leti se je .Delavska tiskovna družba” ustanovila. Njen namen, da bi se v nji osredotočil ves delavski soc. dem. tisk, se ni izvršil. Vzrokov je mnogo. Vodstvo je pač storilo svojo dolžnost, ali razmere in taktični momenti so včasih silnejši nego namen sam in dobra volja! Po daljših etapah smo prišli do ustanovitve svojega dnevnika; pri posvetovanjih, kako naj se ga financira — se je j večina izrekla za založbo „Zarje, ki naj izda obveznice po 10 K in 25 K, v znesku 50 000 K-Založba .Zarje" je s tem prevzela nalogo, da nabere te obveznice ter skrbi za red v tem oziru. Dvoje založb — druga ob drugi — bi bilo ne-zmiselno. Zadruga se zato umakne strankarski instituciji.
Načelstvo zato predlaga, naj se ves deležni kapital v znesku K 5193 00 izpremeni v obveznice »Zarje". Za vsak delež »Del. tisk. družbe" — ena obveznica .Zarje" po 25 K —. Kar ima kdo na obrestih, se mu pripiše na račun nove obveznice.
Z vsprejetjem tega predloga se izvrši vsa potrebna transakcija. Založba .Zarje" prevzame aktiva in pasiva »Del. tisk družbe*.
-# v
HIP
Ul ■***&.& PeT
mm
V isMf
Konijjin Helene v.ftaiien. Jj
K atentatu v Rimu.
Kralj Vittorio Emanuele in kraljica Jelena.
Račun »Del. tisk. družbe" za 1. 1911 (od 1.
	Dohodki:			Izdatki:
Blagajna 1.1. 191	1 K 171-85 Za blago		K 2384-80	
Na deležih	. 19-	Hranilne vloge	■	790-—
Hranilne vloge	. 535 -	Predujem		20'—
Iz hranilnice	„ 25 -	Expr. pošt., upr. str.	m	46098
Za brošure	, 1352-12 Davek			96 06
Za časopis	. 1662 03 Zavarovalnina		m	6 86
	K 3765 -	Gotovina	• K	6-30 3765-—
Proračuni kosmatega dobička				
	Dobiček			Izguba
Zaloga leta 1910 K 5000--		Zaloga leta 1911 K 4399'—		
Dolžniki	, 2000-—	Dolžniki Prejem za blago	•	2000-55 1352 12 1662 03
Za blago	. 1799-80			
Kosmati dobiček	. 61390			
	9413-70			9413-70
Proračun čistega dobička:				
	Dobiček			Izguba
Kosmati dobiček	K 613-90	Upravni stroški	K	460 98
		Davek	*	96-06
		Zavarovaloina	•	686
		10°/o od inven.	n	50-—
	61390			613 90
	Bilanca:			
	Aktiva			Pasiva
Dolžniki	K 2000-55	Deleži	K 4794-82	
Predujem	, 170 —	obresti	■	398 18
V poštni hranil.	. 100-	Hranilne vloge	■	1509 -
Blago v zalogi	. 4399--	z obrestmi	•	
Inventar	. 400'—			
Gotovina	630 7075-85	Rezervni fond	**	373-60 7075 85
Delavska	tiskovna	družba ima v zalogi sle-		
Knjižnica časopisa .Naprej!":
Soda’ -em. I. zvezek; priredil Anton Kristan. Cena 20 h.
II. izdaja.
Socialna demokracija in kmetiško ljudstvo, iz poročila urednika Antona Kristana. II. zvezek. Cena 10 h.
Zaka smo socialisti? Uredil Anton Kristan. III. zvezek. Cena 14 h.
Komunistični manifest. Napisala Karl Marx in Friderik Engels. Cena 40 h. IV. zvezek.
Kdo uničuje proizvajanje v malem? Napisal Karl Kautsky.
Cena 30 h. V. zvezek.
Katoliško svetovno naziranje in svobodna znanost. Napisal L. VVahrmund. VII. zvezek. Cena 70 h.
O konzumnih društvih. Uredil Anton Kristan. VIII. zvezek. Cena 30 h.
Kapitalistični razred. Napisal Karl Kautsky. Cena 30 h. IX. zvezek.
Nevarni socializem. Spisal E. Kristan. Cena 30 h. X. zvez. Narodno vprašanje in Slovenci. Napisal E. Kristan. Cena 30 h. XI. zvezek.
Strahovi. Napisal Etbin Kristan. XII zvezek. Cena 30 h Država bodočnosti. Napisal K. Kautsky. Cena 40 h. XIII zvezek.
Agitacijska izdanja:
Vojna in socialna demokracija. Cena 30 h.
Program socialne demokracije v Avstriji. Cena 6 h.
Vun z enako volilno pravico. Cena 4 h.
Zvišanje duhovniških plač. Cena 10 h Primož Trubar in slovensko ljudstvo. Spisal E. K. Cena 8 h.
V dobi klerikalizma. Spisal Liberatus. Cena 40 h. Razprave VII rednega zbora jugoslovanske soc. dem. stranke v Avstrrji. Cena 60 h.
Socializem in moderna veda. Napisal S. Jerri. Cena 1 K 20 vin.
Znanstveni spisi:
Politično življenje Slovencev. Knjižnica leposlovnih, političnih iz socialnih spisov. 1. zvezek. Napisal dr. D Lončar. Dr. Janez Bleiweis in njegova doba. Knjižnica leposlovnih, političnih in socialnih spisov. II zvezek. Napisal dr. Dragotin Lončar.
Drama Prešernovega duševnega življenja. Spisal dr. Prijatelj Cena 40 h Naši Zapiski. Cel letnik 1909, 1910, 1911. Cena 4 80 K, 5 K -
Občinski socializem. Spisal Abditus. Cena 70 h.
Pripovedni spisi:
Francka In drugi. Spisal Etbin Kristan. Cena 50 h.
Pod spovednim pečatom 1 in II. del. Napisal katoliški kaplan Hans Kirchsteiger, poslovenil Etbin Kristan. Prva knjiga stane 2 60 K, druga knjiga pa 2 K.
Magdalena. Spisal S Machar. Preložil dr. A. Dermota Cena 2 kroni.
Iz nižin življenja. Spisal P. Mihalek. Cena 1 K.
Večina teh je prevzela iz založbe čas. »Naprej" in iz založbe .Naših Zapiskov". Sama je izdala: Kapitalistični razred, Nevarni socializem, Narodno vprašanje in Slovenci, Strahovi, Država bodočnosti, Vojna in socialna demokracija, Primož Trubar in slov. ljudstvo, V dobi klerikalizma, Program socialne demokracije, Razprave in Francka in drugi Socializem in moderna veda — skupaj 13 brošur v nakladi 26.500 iztisov.
V zalogi je še 28.410 zvezkov po odbitku v vrednosti K 4399-—.
Založba .Zarje", ki naj prevzame aktiva in pasiva .Delavske tiskovne družbe", prevzame veliko zalogo, ki jo bo treba razpečati med slovensko delavsko ljudstvo. Delavska tiskovna družba je razpečala vsako leto za 12—1300 kron brošur Največ v Ameriko! Doma zelo malo, ker so so-drugi premalo požrtvovalni. Vendar se da, kakor kažejo izkušnje, vsa zaloga tekom 3 let vnovčiti. Ako bi vsaka organizacija prevzela dolžnost skrbeti za vzgojo svojih članov s tem, da bi jim dajala dobro čtivo v roke — Di cvetela založba naših brošur!
O tem pa prihodnjič 1	A.	K.
NOVICE.
* Proti militarizmu in za milico. V zakonodajnem kongresu ameriških Zedinjenih držav i® zahteval socialistični poslanec sodr. Berger odpravo stalne vojske in uvedbo milice. Stalna vojska — je dejal — je stalna priprava za volno. Zedinjene države izdajajo na leto več ko1 400 milijonov dolarjev za armado in le 200 tn1' lijonov za javno šolstvo. Dokler razsipamo denar za militarizem, je sklicanje po tniru tieznu* selno. Berger pa je tudi izjavil, da je za obram-bo Zedinjenih držav stalna vojska nepotrebni' »Teksas sam,« je dejal, lahko odbije Mehiko, ce bi nas napadla, a Kanado z mirno dušo lahko prepustimo državi New-York. Zraven pa je s® velika nevarnost, da stalna armada postane, a11 pa utegne postati orodje moža, ki ima moč. Cio* veška zgodovina ne pomni republike, ki bi b»a trajno preživela stalno armado. Naša dežela je sicer v sedanji dobi naklonjena stalni armad'-Ampak narodu, ki se stalno pripravlja na volno prejalislej ne odide vojna.« Socialistični P°' slanec je razložil kongresu švicarsko milico, katero je imenoval »armado demokracije«. »Mal° Švicarsko,« je nadaljeval Berger, »je sposobno, da se samo ubrani vseh vnanjih neprijateljev, svojo obrambo opira zgolj na ljudsko vojsko* Milična služba je obvezna in splošna, izimši telesno nesposobnost. Začenja z 20 letom in vsak državljan uživa vojaško vzgojo in izvežbanl® na račun države. Armada švicarske republike šteje 275.000 mož in stane švicarsko ljudstvo }e 8 milijonov dolarjev na leto, taka armada 1® sposobnejša od katerekoli, ali noben poedinec je ne more zlorabljati v svoje osebne namene* lak sistem je potreben tudi Zedinjenim državam. Pa bi lahko zmanjšale stalno armado na 25.000 tisoč mož, kakor je zadoščala po držaV-indianska plemena, a danes bi zadoščala teni' ljanski vojni do 1. 1898. za Apače, Siu in druga bolj, ker so indianske vojske za nami. Zato bom glasoval zoper zakon, ki terja 93 milijonov dolarjev za vojaške svrhe, ne glede na to, kaksn| dodatki bodo k zakonu dodjani, zakaj socialist smo načelni nasprotniki stalnih armad.«
* Volitve v turško zbornico so se pričele; V Tripolisu so bili ponovno izvoljeni dosedanj1 poslanci Ferhad Bei, Nadji Bei in Hairnakatn ^ Adjilatu, Mukdar Bei.
* Za naslednika Čarikova namerava ruska vlada imenovati dosedanjega poslanika v Buk®' reštu, pl, Giersa. Čuje se, da je turška vlada temu imenovanju naklonjena.
* Predsednik Venezuele okraden. Iz Brn poročajo, da je bil predsedniku venecolanske fe publike, ki je potoval proti Hamburgu, na P0^ staji v Bohuminu ukraden kovčeg z važnimi d° kumenti in raznimi dragocenostmi. Tatvine s osumili nekega Kovarja.
* Tri nune pobegnile iz praškega s?*110' stana. Radikalno »Češko Slovo" poroča, da s iz nekega praškega samostana pobegnile tri t)?" niške strežnice zaradi slabega ravnanja. Ena lZ' med njih se je skušala usmrtiti ter je bila Pre' peljana v vinohradsko bolnico.	,
* Državna pomoč za Amundsena. V mes nem svetu v Kristijaniji se bo razpravljalo o tel ’ če se naj Atnundsenu dovoli državna podpo ‘200.000 K-	c
* Nesreča v zraku. Nemški zrakopl°v Schade, ki je imel na krovu svojega zrakoplo kot pasažirja učenca Badovskega. je v višini * kih pet metrov s svopin aparatom trčil ob ap rat zrakoplovnega učenca Rettiagerja. Obad aparata sta razbita. Badovski je bil občutno P škodovan.
* Smrtni padec francoskega vojaŠke», avlatika. V aerodronu v Pau-u je ponesrečil coski poročnik Levelle. Mladi častnik je z a«■ planom poskušal različne načine poletov. Na . j krat pa se mu aparat prevrne in Levelle je P*j ^ tako nesrečno, da si je razbil glavo ter na mesta obležal mrtev.	-e
* Demonstracija slepcev. V zavodu za s*e£jia „Vatra Luminoasa" v Bukareštu, ki ga je ^ ustanovila kraljica Cartneu Sylva in ki se na ‘ > sedaj v upravi bukareške občine, je vsled s hrane izbruhnila med slepci pravcata re.vrtjSo Hrano, ki so jim zadnje dni nosili, se slepci1 niti dotaknili. Štirideset slepcev je s kosi tr ^ in suhega kruha in mesa v rokah zapustilo	^
vod in hitelo na ulico, kjer so se forrnira	j
sklenjen sprevod, ter so dajali svoji nevolj' otll slabo postrežbo duška. Slepce, ki so pod vods ^ nekega restavratorja hoteli pred kraljevski .jj so naposled z veliko težavo pomirili in spr	^
nazaj v zavod. Par ur nato pa se je pripelja	^
zavod za slepce kraljica Elizabeta, ki se je dila tamkaj eno celo uro.	-
* Tobačni konzuni v Avstriji.
ministrstvo priobčuje ravnokar izkaz o dc j kih tobačne režije. Iz njega se razvidi, da prodaja tobaka državi zmirom večje dom g To izhaja vsaj iz poročila, ki se nanaša ^ samo na polletje januar—junij leta 1911. n s 1. julijem lanskega leta stopilo v veljavo
Sanje cen tobaka in tobačnih izdelkov, manjka za enkrat še natančen izkaz o učinku tega zvišanja. V prvem polletju 1911. je imela tobačna režija v celem 150,938.839 kron dohodkov, za 16,295.010 kron ali za 12.1 odstotkov več nego v isti perijodiprejšnjega leta. 148,206.699 kron je šlo v dim samo v Avstriji za 2,732.140 kron Pa je tobačna režija eksportirala tobačna režija tobaka v tujino. Pri tem je pripomniti, da je tudi eksport narastel za več nego četrt miliona. Izmed posameznih vrst tobačnih izdelkov se je Prodalo v prvem polletju skoraj dve miljardi ali natanko 1,722,361.104 športnih cigaret in pol niiljarde drama cigaret. To so rekordne številke kj jih ne dosega nobena druga vrsta cigar ali cigaret. Izmed cigar se najbolj rentirajo kuba-ugare in portorike. Prodalo se je 118 milionov Potorik in 80 milionov kuba-cigar. Cigarillos, k*s o bile šele pred kratkim upeljani, se je prodalo 19 milionov. V celem je prodala država °kroglih 658 miljonov cigar in 2.9 miljardi cigaret. Zanimivo je špecificrati tobačni konzum P° kronovinah. Najbolje se je odrezala tobačna režija na Češkem. Prodala je tamkaj tobaka za 37 malionov. Češki sledi Nižje Atvstrijsko s 34 milioni kron, izmed kterih gre berzdvomno devet desetink na konto Dunaja. Največ se tedaj pokadi na Dunaju, ki v prodaji tobačnih izdelkov prd ajači osem deželam. Dunaju sledi v tem oziru Češka z 1.9 milionom, Galicija z 1.6 frulionom kron.
Občni zbor društva tiskarjev na Kranj skem.
Včeraj dopoldne je bil "v veliki dvorani ljubljanskega »Mestnega doma« redni občni zpor društva tiskarjev na Kranjskem. Z zad-poslovno dobo je društvo zaključilo svoje 44. leto. V naslednjem podajamo kratek posnetek iz društvenega poročila.
. V minulem letu je imelo društvo redni obč-zbor in eno člansko zaupno zborovanje; odbor je imel 19 sej. Na zadnjem rednem občnem 2boru se je povišal društveni prispevek za 10 ker so se centralitirane podpore zvišale bi sicer nastal v društveni blagajni primanj-^Jaj. Od julija dalje znaša torej društveni prispevek tedensko K 1.50.
Umrla sta v prošlem letu dva člana in si-^er tovariša invalid Majer (na Dunaju) in Ivan Lužar v Kamniku.
Članov je imelo društvo konec leta 1911:
5	častnih in 196 (13 več nego lani) rednih.
} Člansko gibanje je bilo naslednje: Na novo je pristopilo (oproščeni) 13, na novo je pristopil (pozneje) 1, pripotovalo jih je 48, od vojakov se jih je vrnilo 12, odpotovalo jih je 45, Vstopil je 1, izključen je bil 1, k vojakom jih je odšlo 13.
.. V zmislu normalnega mezdnega cenovnika tariine pogodbe se je z novim letom 1912. pisala najnižja tedenska plača za 1 krono. V tflislu te določbe so menili pomočniki, je tudi Dn zvišai° mezde vobče. Zaraditega sta se in d^*' dunajski osrednji vodstvi pomočniške delodajalske organizacije o povišanju mezd
-	Pomočnikom, ki imajo več nega najnižjo J** Sklenil se je končno dogovor, ki je zago-1 Vl‘ splošen povišek mezd deloma za eno, de-nia za dve kroni tedensko, kol ev*3- avgusta je društveni odbor in o-np ^ članov pozdravilo izletnike dunajskega j jSkega društva »Freie Typographia«, ki so _ ,eteli v Primorje in Benetke. Pri tem spreje-
niu
je sodeloval tudi pevski odsek »Vzajem-
«.
Uosti
,, Društveni računski zaključek izkazuje im K 54 vin. prejemkov in 15.555 K 47 vin. •pdatkov, torej konec leta 741 K 7 vin. prebitka. a Prebitek je izredno majhen zaraditega, ker e ie društveni prispevek zvišal šele v drugi °lovici leta, dasi so se bile zvišale nekatere ajatve že z novim letom. Društveno imetje je J^salo dne 31. decembra 1911 43.626 K 56 vin., g,ede na vrednost knjižnice iti inventarja v esku 3400 K.
0r si predočimo nekoliko pomembnost te v ^anizacije v finančnem pogledu, naredimo ski	pdnjem nekaj posameznih postavk: Član-
^292>k'SI)eV^- zn?šajo 13.393 K 40 vin., podpore , K 40 vin., in sicer se razdeljujejo podpore
ijasled dni
«24
dn; i7nj-: 83 bolnikom v ^ 4702; 19 brezposelnim
127 primerih za 2351
,	 ,-----lim v 27 primerih za
nju 7oninK 1560; 260 brezposelnim na potova-
tednZa ^ dni K 1359.40; 2 onemoglima za 61 2 sir°y ^ ^^5; za dva člana pogrebnino K 750; jo o tarna za 24 mesecev K 192; 2 vdovama za j”'Mesecev K 144.
I3<jg JL za izobraževalne namene znašajo ^56 k" -	v'n‘’ za organizacijske namene
vin., izravnalni prisnevek za centrali-Podpore 2387 K 18 vin.
?9 K
„4U j^a denarnih darilih je sprejelo društvo dajalcev	^	v'n’	na Pr'sPev^di delo-
5o (-*.11 društveni posredovalnici se je zglasilo niii Vcev in 10 tiskarjev, dočim je bilo črtasto .se*nanui 11 stavcev in 3 tiskarji. Razen-
1	tisk-., .,)res^rbelo delo 14 došlim stavcem in
l,sKarju.
^ti pnLU ,vena knjižnica je bila otvorjena po-žteie iS VP02;™' dvakrat na teden. Knjižnica Ovniii u)-11 1634^ ku'ilZ' in sicer 182 stro-1^8 r-i’ znanstvenih, 1172 leposlovnih in
ospHeo^b,ine.- ,zP°s°dilo se je med letom 23/4 knjig.
^ svSCdnik Werzak ie zahvalil ob skle-drnJf Poročila vse prijatelje in podporni-vrl Va. 7;H naklonjenost ter člane tovariše Por»v eIov,tuljc v minulem upravnem letu. ^edniifn . °dbora in poročilo računskih pre-Kov ]e sprejel občni zbor na znanje. Credloir ,r /sako leto, se dovolijo tudi letos na ,ter:	preglednikov nagrade in si-
^r°n r-f* 50 K’ zapisnikarjema 20 K in 60 niiž’nitwnov°dji 200 K, blagajniku 100 K, ter nema i0 k in 30 K.
v3ri§i; Volitvah so bili izvoljeni naslednji to-
{Jk; }’ ](«.druStven odbor: L. Werzak, predsed-ernik in AarV prcdsednikov namestnik; I. Na-n A. Strekelj, zapisnikarja; O. Planinc,
računovodja; I. Komar, blagajnik; Fr. Jereb, blagajnikov namestnik; K. Brozovič in A. Ro-pič, knjižničarja; V. Pelz in A. Slanovec, prised-nika.
2. za računske preglednike V. Cerer, A. Grapar in Fr. Krašovic.
3. za upravitelje potne blagajne O. Planinc za Ljubljano in M. Petrič za Rudolfovo.
4. v tarifno razsodišče: J. Jandejsek, I. Mlinar in F. Ojstriš, namestnika O. Planinc in K. Turk.
Izvolitev so sprejeli vsi tovariši tako kakor so jih predlagali zaupniki.
Med nasveti so člani sprožili nekatere misli o posredovalnici služb in pa o pripadanju nekaterih članov takim organizacijam, ki imajo našim strokovnim društvom nasprotno tendenco. Naglašalo se je, da poštenost in značajnost tiskarskih pomočnikov zahteva, da se tudi posamezniki ne prodajajo ne iz politiških ne iz dobičkarskih razlogov, saj vse, kar se snuje v ta namen, da bi napravilo razkol v naših vrstah, ali pa v vrstah delavskih organizacij sploh, h katerim spadamo tudi mi, je škodljivo tudi naši organizaciji. Temu mnenju je zbor pritrjeval burno. Slednjič je priporočal občni zbor, da naj se knjižnica otvarja od 6. do 7. zvečer namesto od 8. do 9. Občni zbor je bil jako dobro obiskan in se je vršil v lepem redu. Končno se je zahvalil predsednik tov. Werzak tovarišem v imenu izvoljenega odbora za častno izvolitev ter obljubil, da bo tudi v bodoče deloval v interesu tovarišev. To sprejema kot sveto nalogo, ki mu jo je poveril današnji občni zbor, tudi on sam._________
Ljubljana in Kranjsko.
•— Prepovedan shod. Nocoj je imel biti v »Mestnem domu« shod zaradi hrvaških razmer. ki so zavladale pod pandurskim gospodarstvom takozvanega bana Čuvaja. Baron Sclnvarz je prepovedal ta shod, sklicajoč se po stari navadi na javni red in mir, ki bi prišel baje v nevarnost. Malokdaj je bila tako ofici-elna argumentacija tako nezmiselna, kakor topot, in dasi nam je plašljivost ekscelence Scwarza, ki vidi strahove o belem dnevu, že davno znana, se nam vendar zdi, da se pri tem shodu ni toliko zbal za javni mir in red, kateremu ni živ krst nameraval storiti nič hudega, kolikor za dobro mnenje, ki ga uživa pri klerikalcih in ki bi si ga rad ohranil za vse čase. Shod je prepovedala klerikalna stranka, ki si v svoji megalomaniji domišlja, da se ne sme na Slovenskem, zlasti pa na Kranjskem niti kihniti brez njenega dovoljenja. Ali kako prihaja klerikalna stranka do tega. tista stranka, ki se je delala Hrvatom najbolj prijazno, ki je prisegala na hrvaško državno pravo, ki je toliko deklamirala o trializmu? Ej, tako prihaja do tega, kakor igralec do svojega pravega obraza. kadar znnje šminko z lica in odloži brado in lasuljo. Naši klerikalci hočejo biti gospodarji ne le na Slovenskem, ampak na vsem slovenskem jugu, in v Zagreb so izdali ukaz, da naj se tam opuste vse demonstracije, kajti stranka, ki ima v svojih vrstah deželnega glavarja in aspiranta na ministrstvo, se ne navdušuje več za poulične akcije; in pokorni Šušter-šičevim poveljem so hrvaški pravaši res izdali ukaz, da naj bo ljudstvo pridno, češ, zdaj je najprej čakati, dt razpiše Čuvaj volitve. Naši klerikalci so stebri vsakega policajstva, njim je tudi Čuvajev terorizem svet. Stranka, ki se sama drži z najbrezobzirnejšo strahovlado pokonci, simpatizira z vsako strahovlado. Protest zoper Čuvajev režim bi se ji zdel kakor pictest zoper njen lastni režim. In zato je moral biti shod prepovedan. Ali če mislijo klerikalni gospodje, da se zato sploh ne bo moglo povedati, kar se ima reči o hrvaških razmerah, se zelo motijo; in če mislijo, da bodo vedno imeli zadnjo besedo, bodo še doživeli čas, ko sploh ne bodo imeli besede. Vsaka strahovlada se je klaverno končala, pa se bo tudi njihova.
O ipravljeni praznik! — pouka prosti dnevi Kakor smo zvedeli, je c. kr. deželni šolski svet v Ljubljani ukazal, da ostanejo odpravljeni prazniki, v kolikor ne spadajo že tako med zakonite velike, božične, velikonočne in binkoštne počitnice, po vseh srednjih in ljudskih šolah na Kranjskem tudi nadalje pouka prosti dnevi. Na dan sv. Jožefa in Marijinega Omanenja in na Svečnico tedaj tudi poslej na Kranjskem nikjer ne bo šole.
— Moste. Občni zbor podružnice »Vzajemnosti« je danes v ponedeljek 18. t. m. ob 8. zvečer v gostilni pri Dimu v Vodmatu.
— Lloerainl horupromisar. Iz Most ran pišejo: Predsednik Ciril-Metodove podružnice Josip Zupan agitira okrog naših sodrugov za volitve, češ da gredo socialisti in liberalci skupno na volišče. Opozarjamo sodruge, da socialno-de-mokratična stranka ni sklenila nikakega kompromisa z liberalci; povemo pa kar naravnost, da ga tudi ne sklene na podlagi takih pogojev, kakor slišimo o njih pripovedovati. Torej pozor pred temi neresničnimi govoricami, zlasti če jih raznaša človek, ki se je štel nekoč za socialista, nato pa zapustil naše vrste, ko je videl, da se pri nas s protekcijo ne more priti naprej. In tak človek je Josip Zupan. Zato pa, sodrugi, ostanite možje in socialisti!
ObČMii »bor pomočniškega zbora blejske obrtne zadruge bo v nedeljo 24. marca ob 3. popoldne v prostorih hotela »Mangart" na Rečici z običajnim dnevnim redom.
— Škofja Loka. Včerajšnji shod je bil po-voljno obiskan. Tako izvajanjem sodruga Mraka, kakor sodruga Kopača so zborovalci sledili z največjo napetostjo. Splošno se je izražala žella, da bi se prav kmalu zopet kat takega priredilo. Mimogrede bodi omenjeno, da je okrajno glavarstvo v Kranju čutilo potrebo, poslati na shod
—	komisarja ... Oj ti ljuba skrb za te puntarske Škofjeločane I . ..
— Jesenice. Včerajšnji ljudski shod je bil dobro obiskan, tudi nekaj klerikalcev bi se bilo na shodu rado kaj naučilo. Samo pridni naj bodo in naj pridno hodijo na naše shode s časom se bo morda tudi v njihovih buticah kaj zasvetilo. Na shodu, ki mu je predsedoval sodr. Golobič, je govoril sodrug dr. Tomšič v obšir-
nih in v lepih izvajanjih o zavlačevanju starostnega zavarovanja in o delovanju parlamenta sploh. Razkrinkal je hinavsko početje meščanskih strank brez razlike narodnosti in vere, ki se poslužujejo vseh mogočih fint, samo, da bi se izognili uzakonitvi socialnega zavarovanja, te stare delavske zahteve. Kot drugi govornik je poročal sodrug Vek. Mrak o jeseniških šolskih razmerah. Govornik nam je opisal, kakšna bi morala biti ljudska šola, da bi res odgovarjala potrebam delavskega ljudstva. Toda danes moramo računati z razmerami, kakršne so, in paziti le na to, da se itak slaba šola še bolj ne poslabša. Naravnost škandalozne so šolske razmere na Jesenicah. Šola, v kateri se vzgaja naša jeseniška mladina, se nahaja y za-duhlih delavskih stanovanj, en razred tu, en razred zopet tam. To bije v obraz najprimitivnej-šim načelom higijene. Protestirati pa moramo proti tem razmeram tudi s stališča, ker ravno na Jesenicah delav. najbolj trpe na pomanjkanju stanovanj. Klerikalci so nam pred občinskimi volitvami vse mogoče obljuboval, ena glavnih njihovih obljub je bila — oseinrazredna ljudska šola na Jesenicah. Danes imajo vso oblast tako v deželi kakor v občini. Naj pokažejo kaj znajo. Naj izpolnijo sedaj svojo obljubo osemrazredne ljudske šole, ako nočejo, da jih smatramo za čisto navadne politične sleparje! Jeseniško delavstvo jih bo sodilo po njihovih dejanjih. Torej, gospodje klerikalci: beseda naj meso postane! Pojavila se je tudi neka agitacija za štiriraz-redno ljudsko šolo na Savi. Delavstvo na Jesenicah in na Savi pa je ljubša ena poštena ljudska šola nego pa dve pomanjkljivi. — Sprejela se je soglasno resolucija, ki poživlja občinski odbor na ustanovitev osemrazredne ljudske šole. Delavstvo je sito večnih obljub in zahteva dejanja. — Kot tretji govornik je poročal sodrug Zugvvitz o bratovsko-skladničnih razmerah. — Ko je bil še sodrug dr. Tomšič izpre-govoril par zaključnih besed o potrebi ustanovitve »Vzajemnosti« na Jesenicah, je predsednik sodrug Golobič zaključil ta lepo uspeli shod.
— S trebuhom za Kruhom. Dne 15. t. m. se je z južnega kolodvora odpeljalo v Ameriko 10 Slovencev, 180 Hrvatov in 27 Macedoncev, iz Amerike je prišlo pa 95 Macedoncev.
— Ideal. Spored za torek 19., sredo 20. in četrtek 21. marca: 1. Prekoračenje reke. (Krasen naraven posnetek.) 2. Lemke, igralec klavirja. (Velekomično). 3. Gospodična odvetnica. (Ameri-kanska.) 4. Gerhard in baletna plesalka. (Veseloigra.) 5. Romeo in Julija. (Samo zvečer. Dolgost filma 800 metrov.) 6. Maks in njegov ples. (Velekomično, igra Maks Linder.) — Prihodnjo soboto: Fric gre v Tripolis (komična učinkovost) in Vampirska plesalka. (Učinkovost Nordiskfilm
&	Comp.)
—-v Zašel in utonil. Janez Štrukelj, po domače Cednik iz Žerovnice je štl v sredo v g;zd. Zvečer je prišel v Lipsenj, se tam pomudd do
11.	zvečer in odšel v Žerovnico domov. Noč je bila temna in tako je najbrže zašel v Lipšenšco in utonil. Dobili so ga šele v petek zjutraj okoli 7. Zapušča mlado ženo in štiri nepreskrbljene otroke.
— Nesreča pod brano. V petek je vozila Marija ŽLnikova v Vinu pri Grosupljem z brano po polju. Med delom se je pa krava, ki je bila vpre-žena, splašila in podrla Žitnikovo, ki je prišla pod brano. Brana jo je po nogah težko poškodovala in so jo morali prepeljati v deželno bolnico.
Idrija.
— C. kr. rudniMk«* ravnnteljstro je vzelo zopet 20 mladeničev v delo. Vzlic temu pa je pri nas še cela vrsta brezposelnih. Kako pametna bi bila kaka obrtna delavnica v Idriji vsaj za one, katerih erar ne sprejme vsled šibkosti ali pa vsled bolezni.
— R*6un okrajnega cestnega odbora za I. 1911 je razpoložen v mestni pisarni vsakemu na vpogled do 27. t. m.
— Z»r«tdi zgradbe nore mestne klavnice je poslal dne 15. t. m, deželni odbor stavbenega izvedenca v Idrijo, da si ogleda stavbeni prostor. Tudi glede Nikave bi dežela lahko kaj okrenila. Poletje bo zopet kmalu tukaj in uživali bomo zopet smrad te struge.
Štajersko.
— Trbovlje. V soboto dne 23. sušca 1912 ob 2. popoldne bo v posvetovalnici v občinski hiši redna seja občinskega odbora. Na dnevnem redu so sledeče točke::	1.	Čitanje	zapisnika
zadnje seje. 2. Poročilo predsedstva. 3. Poročilo računskih preglednikov. Poročevalec gospod Kicjer. 4. Računski zaključek zakupa občinskega mlina za leto 1911. Poročevalec gospod Kramar. 5. Prošnj Marije Kovač za podelitev gostilničarske obrti v sv. Katarini št. 40. Poročevalec sodrug Malovrh. 6. Prošnja Plaznika Franc za podelitev gostilničarske obrti v sv. Lenartu št. 23. Poročevalec gospod Roš. 7. Prošnja Jurija Marn za podelitev gostilničarske obrti na Planini št. 10. Poročevalec gospod i Cestnik. 8. Prošnja Franca Vidmar za podelitev gostilničarske obrti v Lokah št. 264. Poročevalec gospod Počivavšek. 9. Prošnja Matija Bregar za dovoljenje točenje žganja v svoji gostilni v Knezdolu št. 19. Poročevalec gospod Goropevšek. 10. Odlok deželnega odbora z dne 18. januarja 1912, št. 2465 zaradi pasjega davka. Poročevalec gospod Drčo. 11. Prošnja zadruge rokodelskih obrti v Laškem. 12. Prošnja Ane Rancinger za napravo električne svetilke pred nišo. 13. Prošnja Zofije Miklavčič za povišanje plače. 14. Več prošenj za sprejem v občinsko zvezo. Poročevalec gospod Kramar. 15. Prošnja Ivana Božič za dovoljenje točenja žganja v svoji gostilni v Ojstrem št. L Poročevalec gospod Hcutman. 16. Prošnja Marije Pintar za podelitev gostilniške obrti v sv. Lenartu št. 14. Poročevalec gospod Birtič. 17. Podpora vdovi Elizabeti Homolak. Poročevalec sodrug Sitter.
18.	Nasveti in želje.
— Šoštanj. V nedeljo, 3. marca smo imeli dobro obiskan shod usnjarskih delavcev. Namesto zadržanega sodruga Tokana je na shodu poročal sodr. Drobnič iz Ptuja. V svojih izvajanjih je naglašal važnost organizacije za usnjarske delavce v Šoštanju, ki imajo vzlic neznosni draginji tako nizke mezde, da je ve-
lika uganka, kako izhajajo z njimi. V Wosch-naggovi tovarni je zaposlenih okolo 250 delavcev; delavci dobivajo po 14 K 40 vinarjev na teden, strojarji po 18 K, o oddelkih, kjer velja akord po 18 do 20 K. G. Woschnagg prodaja očividno svoje usnje za isto ceno kakor ostali tovarnarji ali pa še dražje, vzlic temu pa plačuje svoje delavce slabše od drugih podjetnikov. Kaj se briga za delavsko bedo in pomanjkanje. Glavna stvar mu je profit, in če mu delavci s svojim delom nakopičijo profit, se tovarnar ne meni več, če delavci stradajo ali ne. Če bi bili delavci njegove tovarne trdno organiziran. bi se tudi tovarnarjevi »občutki« do delavstva izpremenili, ugled delavstva bi zrasel tudi v njegovih očeh in mezde bi nedvomno poskočile. Suženjskega jarma ne bo prej konec. dokler se vsi delavci ne združijo; prej pa ni pričakovati izboljšanja razmer, četudi od gladu poginejo. Zlasti škodljivo pa je, če se delavska moč cepi v različnih organizacijah. Zato sejejo prikriti in odkriti sovražniki delavstva razdor v delavske vrste, da ga potem neusmi-Ijenejše izkoriščajo; temu namenu služi tudi u-stanovitev klerikalne »Jugoslovanske strokovne zveze«, ki jo g. Woschnagg na dnu svoje duše gotovo z velikim veseljem pozdravlja. Sodr. Drobnič je v svojem poročilu naglašal velikanske koristi, ki jo imajo delavci v slučaju brezposelnosti; bolezni itd. od svoje organizacije; če se hočejo delavci oprostiti nevrednega hlapčevanja, morajo vsi do zadnjega moža pristopiti k organizaciji. Po govoru sodruga Drcbniča se je priglasilo v organzacijo lepo število novih članov, ki so obljubili, da bodo sestavili vse svoje sile v prospeh in procvit naše organizacije. Zmerom naprej!
Goriško,
— Solkanske volitve. Kdor prorokuje, navadno zgreši; še Krek je zgrešil, ko je blagoslavljal krščanske socialce. Rekli smo, da se je jelo širiti sovraštvo po vasi. Sprva že, pa potem se je stvar popolnoma drugače zasukala. Bolj sumljivi so se spovedali pred gospodom fajmo-štrom in sklenili obljubo večne pokorščine. Nevarnost je bila tako odstranjena in generali in feldcajgmajstri so se zbrali in se postavili za kandidate, od gutmanov in kar je spodaj pa zahtevajo sedaj, da jih brezpogojno volijo. Nekateri novostrujarji se močno kujajo, ker nič ne štejejo; tudi nekateri .naprednjaki* hočejo reči, da so časi, ko je imel Lenasi oberkomando, že prešli. Prav imenitno se odraža demokratičnost naših strank, pa deloma je tudi prav, mogoče vendar enkrat sprevidijo nekaterniki, ki se popolnoma brez potrebe k njim štulijo, da se s tem le sebe hudo varajo. Kakor je slutiti, utegne doseči cel generalštab pri občinskih volitvah vsij v ir tjem razred j precejšnjo blamažo.
— Dva samomora. Dne 15. t. m. so potegnili iz Soče mrtvo truplo 601etnega trgovca s krompirjem v Štandrežu Franceta Devetaka. Govore, da se je sam vrgel v Sočo; kajti dan poprej je rekel svojemu prijatelju, da se ne vidita več. Vzrok samomora je neznan. — Na Dol-Otlici se je, najbrže v blaznosti, ustrelil gozdar Josip Siegel. Bil je takoj mrtev.
Umetnost in književnost
Opereta. Snoči je gospod Križaj nastopil v Millockerjevem »Dijaku prosjaku« kot polkovnik Ollendorf. Ta partija se mu izvrstno prilega, ker daje njegovemu simpatičnemu glasu priliko, da prihaja do popolne veljave. Dosegel je tem večji uspeh, ker je bil jako dobro disponiran. Njegova igra je bila živa, krepka, a vendar prijetno umerjena, ne da bi bila figura bahaškega polkovnika izgubila kaj svoje komike. V celoti je bil njegov nastop simpatičen. Sploh je bila predstava animirana, vsi solisti. zbor in orkester so bili dobro razpoloženi, tempo je bil živahen, in občinstvo, ki je zasedlo vse gledališče, se je izvrstno zabavalo.
Iz pisarne slovenskega gledališča. Jutri, v v torek že ob pol 3. se igra za delavstvo in zrelo mladino L. Kristanova socialna drama »Tovarna« (za lože nepar); zvečer že ob pol 7. se poje Straussova opereta »Netopir«, z gospo Irmo Polakovo (v ulogi Rozalinde) in gdč. baletno plesalko Ando Vojačkovo. Predstava je za 251etnico gospe A. Češarkove. gledališke blagajničarke, ki ima za naše gledališče neopo-rečno velike zasluge.
Vestnik organizacij.
Trnovsko-krakovska podružnica ..Vzajemnosti" ima svoj ustanovni občni zbor danes dne 18. marca v gostilni g. Erbežnikove (prej Breskvar) v Veliki čolnarski ulici z običajnim sporedom.
Naročajte se na Zarjo! ZADNJE VESTI.
OGRSKA KRIZA.
A»dl|eiice.
Dunaj, 17. marca. Včeraj je sprejel cesar na avdienci tri ogrske politike, Kolomana S zel la, grofa Andrassyja in grofa Aladarja Z i -c h y j a. Dasi ti trije politiki niso člani ogrske vladne stranke, vendar stoje na stališču, da se da kriza rešiti samo na podlagi iz leta 1867, kar pa je možno samo potom vladne stranke. Zategadelj je skoro gotovo, da so imenovani politiki monarhu priporočali, naj vodi nadaljne posle grof Khuen, ki si je najbolj svest podpore vladne stranke. Grof Andrassy ni hotel ničesar povedati o avdienci, S zeli pa je povedal samo nebistvene stvari, izrazil pa je upanje, da se bo rešila kriza.
ZASEDANJE DELEGACIJ.
Dunaj, 17. marca. Delegaciji se baje sestaneta dn; 15. aprila. Upajo, da bo do tistega časa ogrska kriza končana in bodo možna posvetovanja o rednem skupnem proračunu.
GIBANJE AVSTRIJSKIH RUDARJEV.
Položaj t ostrovskem okrožja.
Moravska Ostrova, 17. marca. V sredo 20. t m. se snide poravnalni urad rudniške zadruge, da se posvetuje o delavskih zahtevah. Glavna zahteva se tiče povišanja plač. Dne 24. t. m. bo
okrožna konferenca rudarskih zaupnikov, ki se bo posvetovala o uspehu poravnalnega urada. Po rudnikih je bilo razpoloženje že te dni za stavko, vendar so rudarji stavko na nasvet organizacije odgodili, da počakajajo uspeh poravnalnega urada.
Iz okrožja Falfenor Elbogen.
Heb, 17. marca. V Falknovu je bila konferenca rudarskih zaupnikov, ki so zastopali 27. rovov. Soglasno so se sprejele naslednje zahteve: 1. Dvajsetodstotno povišanje plače za režijske delavce in delavke. 2. Minimalna plača po 4 K 20 vinarjev na šiht za premogarje. Odgovor se pričakuje do 18. t. m., na kar se snide drugi dan
19.	t. m. konferenca rudarskih zaupnikov, ki zavzame stališče do odgovora.
BOSANSKI DEŽELNI ZBOR.
Sarajevo, 17. marca. Deželni zbor se je od-godil in se snide najbrž šele koncem maja po obisku skupnega finančnega ministra Biiinskega v Sarajevu. Medtem bodo poskušali ustvariti pogoje za delavnost deželnega zbora.
STAVKA HRVAŠKIH SREDNJEŠOLCEV.
Sarajevo, 17. marca. Stavka hrvaških srednješolcev se je raztegnila tudi na Bosno. Pred dnevi je izbruhnila stavka v Mostarju, včeraj pa v Sarajevu. Bili so hrupni nemiri; stavkalo je okolo 200 študentov in študentk.
PROTI ČUVAJEVEMU NASILSTVU. Velik soclalnodemokratičen shod v Belgradu.
Belgrad, 18. marca. Socialni demokratje so imeli včeraj velik shod, kjer so protestirali proti nasilstvom bana Čuvaja. Po shodu se je razlila ogromna množica na ulice in priredila impozanten demonstracijski obhod, ki so se mu pridružili tudi zborovalci s shoda akademične in srednješolske mladine. Mogočna povorka je hrupno demonstrirala.
ODPRAVA PRAZNIKOV.
Proti papeževi ,reformi".
Brlksen, 17. marca. Briksenski knezoškofij-ski ordinariat je razglasil, da iz tehtnih razlogov obdrži vse dosedanje praznike v škofiji.
generalna premogarska stavka na
ANGLEŠKEM.
Zakon o minimalnih mezdah.
London, 18. marca. Vladna predloga o minimalnih mezdah je v trgovinskem urada izgotovljena in jo vlada predloži poslanski zbornici na jutrišnji seji. Podrobnosti vladne predloge še niso znane; čuje pa se, da bodo po vladnem načrtu z določenjem minimalne mezde poverjeni stalni okrožni odbori, sestavljeni na polovico Iz delodiajalcev in podjetnikov; predsednika si izbiro odbori sami, za slučaj da se delavci in podjetniki ne morejo zediniti, imenuje predsednika vlada. Vladni načrt obsega tudi razne garancije za urno delovanje teh mezdnih odborov.
Delavci počakajo.
London, 18. rnarca. Rudarska zveza počaka, da bo objavljen vladni ndačrt in bo priporočala rudarjem, da se vrnejo na delo še le tedaj, ko bo zakon sprejet — seveda če bo ustrezal delavskim zahtevam. V političnih krogih lačunajo s tem, da parlament pospeši razpravo o vladni predlogi in da bo zakon o minimalnih mezdah v rudnikih sprejel še pred koncem tedna.
Neorganizirani rudarji zahtevajo podporo.
London, 17. marca. 1200 neorganiziranih rudarjev v Lanarkšajru je izjavilo, da se vrnejo na delo, če ne dobe podpore iz strokovne blagajne.
London, 17. marca. Pri izplačevanju strokovnih podpor je došlo do pretepa, ker kakih sto rudarjev ni dobilo podpore iz strokovne blagajne, ker so bilisprispevkivhudem zastan-ku. (S takimi pojavi se tolažijo podjetniki in meščansko časopisje!)
Solidarnost delavcev v pristaniščih.
London, 17. marca. Iz Middleborough poročajo, da so delavci v ondotnem pristanišču odklonili izkladanje nemškega premoga, namenjenega za mestno plinarno.
Posledice stavke.
London, 18. marca. Štiriindvajset največjih angleških podjetij je v preteklem tednu prejelo 500.000 funtov šterlingov (12 miljonov K) mani na tovornini kakor lani ob tem času. Ta
izguba je celo večja, kakor ob zadnji železničarski stavki. — Z današnjim dnem se obrat na glavnih železniških progah znatno skrči.
Kralj ostane doma.
London, 17. marca. Vsled prernogarske stavke izostanejo za letošnje poletje in jesen napovedani obiski kraljevske dvojice na tujih dvorih. Vsled nemirov, ki utegnejo nastati še po končani stavki, kralj neče zapustiti dežele.
STAVKA NEMŠKIH RUDARJEV.
Krščansko-socialno stavkaštvo.
Berolln, 17. marca. Krščansko socialni voditelji se trudijo na vso moč, da bi očrnili pred svetom stavkujoče ruhrske rudarje in jih imenujejo teroriste. Izdali so tozadevno okrožnico, kjer naj bi se podpisal vsak rudar, ki hoče »delati*', s pristavkom, da pojde takoj na delo, brž ko bo poskrbljeno za zadostno varnost pred »teroristi*.
Policijsko nasllstvo.
Berolln, 17. marca. Policija je zapretila po raznih krajih gostilničarjem, da jim odvzame koncesijo, ako bodo trpeli v svojih prostorih stavkovne pisarne. V Bohumu so zaukazali stavkovnim pisarnam, da morajo biti zaprte že ob 3. popoldne.
ITALIJANSKO TURŠKA VOJNA.
Italijanski mirovni pogoji.
Milan, 17. marca. »Corriere della Sera* objavlja odgovor italijanske vlade velevlastim na njih posredovanje. V predgovoru povdarja italijanska vlada, da je Turčija odgovorna za izbruh vojne vsled svojega trajnega omalovaževanja italijanskih pritožb (?) in priznava trud ve-levlasti, ki hočejo privesti do sporazuma. Turčija pa mora umakniti svoje vojaštvo iz Tripolisa in Cirenajke. Odgovor se razteza z ozirom na turške in italijanske dolžnosti na sedem točk. 1. Italija prizna versko oblast kalifa, v kolikor se ne dotika pravnih, upravnih in političnih vprašanj. Tozadevno naj bi se vzel za vzor člen 4 turško avstro-ogrske pogodbe zaradi Bosne in Hercegovine. 2. Italija jamči mohamedanskemu prebivalstvu versko svobodo in svobodo njih šeg in običajev. 3. Italija se odreče kaznovanju domačinov, ki so nadal|evali sovražnosti po razglasitvi aneksijskega odloka.
4.	Italija jamči turškim upnikom tisti del turškega dolga, ki jim je zajamčen po carinskih dohodkih Tripolisa in Cirenajke. 5. Italija kupi od turške države njeno nepremičnino v Tripolisu in Cire-najki. 6. Turčija postavi italijanske poštne zavode, šole in carinske razmere v tisto stanje, kakor je bilo pred vojno. Italija pa se zaveže da odpravi kapitulacije, ako store to tudi ostale države. 7. Italija izjavi, da je pripravljena udeležiti se posvetovanj z velevlastmi z ozirom na ugotovitev izdatnih sredstev za nedotakljivost Turčije. — Končno izjavlja Italija, čeprav bo nadaljevala vojne operacije z vsemi sredstvi, da prouči tiste predloge, ki bi jih utegnile velevlasti predložiti Italiji v ta namen, da se varujeta čast in dostojanstvo Turčije.
8olqnski zalir.
Solun, 17. marca. Zadnje uradno poročilo pravi, da niso ne ob Aptosu ne v soluskem zalivu opazili italijanskih ladij.
Vožnja skozi Dardanele,
Odjes«, 17. marca. Pristaniške oblasti so dobile obvestilo, da morajo voditi trgovske ladje turški državni pilotje skozi Dardanele, ker so po ožini razstlane mine.
ODSTOP NEMŠKEGA DRŽAVNEGA ZAKLADNIKA.
Bethmann-Holiveg v reakcionarnih sledovih.
Berolln, 17. marca. Nemški državni zakladnik W e r m u t h je odstopil. Na levici njegov odstop obžalujejo in ostro kritizirajo kancelarja Bethmanna-Hollvega, ki je žrtvoval Wermutha reakcionarnim strankam,
RUSKI POSLANIK V CARIGRADU Imenovanje Mihaela pl. Glersa.
Dunaj, 17. marca. Ruski poslanik v Bukare štu, Mihael pl. Giers, je bil imenovan za ruskega poslanika v Carigradu. Giers je sin bivšega že umrlega ruskega vnanjega ministra Nikolaja Kar-loviča pl. Giersa. Star je okolo 50 let Hvalijo ga, da je dober diplomat, prijatelj miru in samostojnega razvoja balkanskih držav.
Odgovorni urednlK Fran B a r 11.
Izdaja in ial*g» galožba Zarje.
Tiska Učiteljska tiskarna v Ljubljani.
Tiskovni sklad: Cink 2 K 20 vin., ker je naziva! so-druge z .gospodom". — Z jeseniškega shoda 5 K.
Izjaya.
Podpisani Štefan Simonič obžalujem žaljive besede, ki sem jih začetkom februarja t. 1. govoril o Antoniji Welletz v Topolavčevi gostilni, jih preklicujem kot neresnične ter se zahvaljujem Antoniji Welletz, da je odstopila od tožbe in mi odpustila.
V	Ljubljani, dne 16. marca 1912.
Simonič Štefan 1. r.
Železnato vino s kino
lekarnarja Picceii-ja v Ljubljani
Dunajska cesta
krepča malokrvne, nervozne, vsled bolezni oslabele osebe, blede, slabotne in bolehave o roke. ena pol-literska steklenica 2 K, tri steklenice K 6 60. Poštnina in zavojnina prosta. Železnato vino lekarnarja Piccoli-ja v Ljubljani vsebuje v resnici in vedno navedeno množino železa, ima neoporečno zdravilno vrednost in prednjači x*-  raditega vsem drugim železnatim izdelkom.
Kavarna „Central“.
Danes in vsak dan
= koncert =
dunajskega dam. elitnega orkestra.
Z velespoštovanjem
Štefan Miholič, kavarnar.
se sprejmeta takoj v trajno delo pri gosp. JOSIP REPOVŽU, krojaškemu mojstru v Zagorju ob Savi. --
6 rudarjev
za dela pri rovih išče premogovnik  	„	Adria"	pri	Divači (Kranjsko).
Na hrano in stanovanje
se sprejmeta takoj dva gospoda. Natančneje se poizve na Elizabetni cesti št. 8, priličje, desno.
Kavarna Unione v Trstu
ulica ( ust rina in Torre Klanca
::	n«	priporočil.	::
Sladni čaj
tovarniška znamka
Sladiti
KV*1 ?	dosežei°> ^obe	ki namesto kave,	čaja, kakava, sladne kave, puro, somatoze,
IVI 11	sanatogen, redilnih	soli, mesnih izvlečkov, zabele za juho, moke za otroke i. t. d.
ll/flVvpf — pijo „SLADIN“, to je dr. pl. Trnkoczyja sladni čaj Prihrani se pri mleku
in sladkorju. Prekosi vse redilne pomočke. Prihrani 50 odstotkov pri denarju I 7v g°sPod'njstvu To resno vest izpričujejo poverjena zahvalna pisma. Ziill dVJt?• Zavitki po četrt kilograma stanejo 50 vinarjev, zahteva naj se tudi pri
Tl * ihTllr Sl	f trSovcu* Sladni	čaj se ne sme zamenjati z manj vredno
|0	p i lili ctllivd	• sladno kavo. —	Glavne zaloge: v Ljubljani lekarna Trn-
lici r*oi|-i»l7'? koczy; na Dunaju v lekarnah Trnkoczy: VIII., Josefsiad-Zidjll.lv« terstrasse 25; III., Radeckyplatz 4; V., Schonbrunner-strasse 109; v Gradcu: Sackstrasse 3.-------------------------------------------------
„Zarja‘ se prodaja v Ljubljani po 6 vin.
tobakarnah:
v naslednjih
Južni kolodvor, na peronu. Pirnat, Kolodvorska cesta. Zupančič, Kolodvorska cesta.
Blaž, Danajska cesta.
Sterkovič, Dunajska cesta.
Fuchs, Marije Terezije cesta Tivoli, na žel. prel. pri Nar. domu. Subie, Miklošičeva cesta.
Sen k, Resljeva cesta.
Kanc, Sv. Petra cesta.
Treo,
Kušar,
Podboj,
Bizjak, Bahoriceva ulica. Remžgar, Zelena jama.
§ vete k, Zaloška cesta.
Sešark, Selenburgova ulica. Suhadolc Anton, Zelena jama 50.
Dolenec, Prešernova ulica. Pichler, Kongresni trg. Ušeničnik, Zidovska ulica. Kleinstein, Jurčičev trg. Wisiak, Gospodska ulica. Stiene, Valvazorjev trg. Košir, Hilšerjeva ulica. Sušnik, Rimska cesta. Klanšek, Tržaška cesta. FlSner, Kopitarjeva ulica, blaznik, Stari trg. Velkavrh, Sv. Jakoba trg. Kuštrin, Breg Sever, Krakovski nasip. Državni kolodvor. Križaj in Kotnik, Šiška Likar, Glince.
Jezeršek, Zaloška cesta.
za Kranjsko
vabi na
. redni letni
In «bje<lnem
ustanovni občni zbor,
ki se vrši
v nedeljo, dne 24. sušca 1912, ob pol 10. uri dopoldne & salonu gostilne »International* v Ljubljani, Resljeva c. 2^
Dnevni red:
1. Volitev komisije za pregledovanje mandatov.
2. Poročila: a) načelnika, b) blagajnika, c) tajnika, d) nadzorstvi
3. Volitev zveznega načelstva in kontrolne komisije.
4. Sklepanje o pripravljenih predlogih.
5. Raznoterosti.
Glas in sedež na občnem zboru imajo v §§ 21 do 25 dolf čene osebe.
Imena in naslove izvoljenih delegatov je vposlati zvezne#*! načelstvu najkasneje do 16. marca, do istega roka je tudi vposlft* načelstvu vse samostojne predloge, ker bi sicer ne prišli na nemu zboru v razpravo.
Ljubljana, 22. februarja 1912.
Za zvezino načelstvo:
Jos. Petrič,
t. č. tajnik.
Dr. Jos. A. Tomšič
t. č. predsednik. >
,SLAVIJA‘
VZAJEMNO ZAVAROVALNA BANKA V PRAGI, priporoča ter vabi p. n. slovensko občinstvo, da sklepa zavarovalo®
pogodbe, posebno za življenje in proti požaru le pri njej. — BANKA .SLAVIJA' ima posebno ugodne pogoje in prikladne načine za zavarovanje življenja. Njeni tarifi *■ prcskrbljenje za starost, za slučaj smrti roditeljev, za doto otrokom, so najcenejši. Ona razdeljuje ves čisti dobiček svojim Članom. Življenskc police banke .Slavije’ so neizpodbitne in nezapadljive. Gmotno podpira banka .Slavija* narodna društva in organizacije, prispeva k narodom dobrodelnim namenom in stremi za izboljšanjem
rjov. jamčijo za popolno varnost. Čistega dobička je do sedaj izplačala svojim elanom življ® " 0.356*861. — Vsa pojasnila daje ter cenike in razkazila razpošilja drage volje in poštnine pf°*
mosvojitvijo narodnega gospodarstva. Ogromni rezervni fondi K 64 milijo;, skega oddelka K 2,405*719. Kapitallj in Škod pa je do sedaj izplačala K 100.
GENERALNI ZASTOP .SLAVIJE' VZAJEMNO ZAVAROVALNE BANKE V LJUBLJANI.