Edini slovenski dnevnik v Zjedinjenih državah. Ishaja vsak dan izvzecoH nedelj in praznikov. GLAS NARODA Ust slovenskih delavcev v Ameriki. L The only* Slovenic daily* in the United States. Issued every day* except Sundays and Holidays. 4 TELEFON PISARNE: 4687 OORTL ANDT. Entered as Second-Class Matter, September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y., under the Act of Congress of March S, 1879. TELEFON PISARNE: 4687 CORTLANDT. NO. 82. — ŠTEV. 82. NEW YORK, THURSDAY, APRIL 8, 1909. — ČETRTEK, 8. MAL. TRAVNA, 1909. VOL *JME XVU. — LETNIK XVTL Premogarji in njih delodajalci. LASTNIKI PREMOGOVTH ROVOV NEČEJO PRIVOLITI V ZAHTEVE SVOJIH DELAVCEV. Včeraj popolndne se je pričela sknp-aa konferenca premogarjev in lastnikov rovov. PRED ŽTRAJKOM? Philadelphia, Pa., 8. aprila. Včeraj ee je pričela skuipna konferenca lastnikov premogovih rovov in zastopnikov njihovih premogarjev. Po obravnavi in posvetovanju, ki je trajalo kacih 55 minut, so sejo preložili oa danes popoludne. Dosedaj se je Evedelo, da eo se lastniki rovov odločno branili privoliti v kako zahtevo premogarjev. Vsled tega so predložih zastopnikom premogarjev rwolucijo, s ktero zahtevajo, da se stara pogodba obnovi za nadaljno dobo treh let, oziroma do 31. marca 1912. Wilfceabarre, Pa., 8. aprila. Dosedaj h w vsi poskusi poravnati štrajk pri Traders Coal Co., izjalovili. Predsednik imenovane družbe izjavlja, da je pripravljen diference, ki eo nastale med družbo in premogarji izročiti posebnemu razsodišču v poravnavo. Člani tega razsodišča morajo biti tako premogarji, kakor tadi družbeni uradniki. Premogarji so se s tem predlogom zadovoljili in zahtevajo da se pred vsem odstrani delovodja Parry, kteri se je napram delavcem skrajno brutalno vedel. V odslovitev imenovanega delovodje p«, družba ie vedno neče privoliti. AVSTRIJSKI DEFRAVDANT. Fr. Beicher je ušel is Dunaja in oetavil tri milijone dolga Dunaj, 6. aprila. Na Dunaju imajo končno tudi svojo finančno senzacijo, kajti neki Friderik Beicher, ki je izposojeval denar raznim do skrajnosti zadolženim avstrijskim "ari-•tokratom" in "plemičem", je ne-anano kam zginol. Na Dunaju je ostavil dolgove v skupnem znesku fcieh milijonov kron, d očim je njegovo premoženje vredno kacih 1,200,000 kron. Ponaredil je tudi mnogo me-aie na razna dobro znana "aristo-kratična" imena. Gosdni peiar t New Jersey. Atlantic City, N. J., 8. aprila. Vfteraj avečer je nastal blizo tok. mesta velik gozdni požar, ki je dale! naokrog razsvetljeval vso okolica. Požar jo divjal blizo Ooeanville ia Port Republic, kteri mesteci sta oddaljena par milj od Atlantic City. Zgoreli tfta kaki dve žtirijaški milji gosda, kajti veter je bil dokaj močan. Spočetka je bilo tudi nekoliko manjših farm v nevarnosti, toda larmerji ia vse okolice so vspešno nastopili proti požarju, tako, da se jim je kmalo posrečilo plamen pogasiti. Sprevodniki nameravajo štrajkati. Mexico Ciudad, Mexico, 7. aprila. Odbor ameriških sprevodnikov, ki so vslnžbeni na raznih progah National Railway Company of Mexico, so na-znaaili danes vodstvu imenovane zelenice, da bodo vsi odstopili in z delom prenehali, ako železnica, do 1. maja me prekliče odredbe, ki določa, da morajo posebni nadzorniki nadzorovati sprevodnike na vseh progah imenovane železnice. Tudi strojevodje so naznanili železnici, da bodo oetavili delo, ako bi družba oddala sprvvodniška mesta Mehikancem. Nesreča na morju. Parnik potopljen. PARNIK HAVANA JE ZA VOZIL V PARNIK CUB ANA; SLEDNJI SE JE POTOPIL. Nesreča se je pripetila pri Cliftonu, blizo Staten Islanda, N. Y. J MORNARJI REŠENI. -o- Vsled napačnega signala, je včeraj zjutraj, ko je vladala nad newyorsko luko gosta megla, zavozil parnik Havana od Ward Line v parnik Cubana od Munson Line. Nesreča se je pripetila v neposrednej bližini Clifto-na, S. L Ko se je pripetila kolizija, je na obeh parnikih zavladala med potniki in mornarji panika. V parnik Cubana je pričela voda takoj uhajati, vsled česar se je parnik hitro potapljal. Ko so potem pozvali na pomoč, so kmalo prihiteli na lice mesta trije vlačni parniki, kteri so poškodovani parnik Havana vlekli v Clifton, kjer je vrgel sidra. Parnik Cubana se je pa kmalo potopil. Nesreča se je pripetila, kakor rečeno v gosti megli. Cubana je bil na-krcan s sladkorjem in večina blaga je vsled vode poškodovana. Možtvo in potniki parnika Cubana so se rešili. vožnja. Auatro- Americana proge, kteri vo-sijo med New Yorkom, Trstom in Reko. Parnik "ALICE" odpluje 14. aprila Vožnja stane iz New Yorka do: Trato ali Rak« $31.00. da Ljsbljan* $31.60 $32.20. ŠTIRIDESET LET STARE BRKE "FUČ". Ko je nek čifut v brivnici zaspal, so mu porezali brke in brado. Čifutski brivec Samuel Stiegler, ki ima svojo brivnico na Thadford Ave. v East New Yorku, L. I., bode moral tamošnjemu kazenskemu sodniku raztolmaeiti, kako je prišel do tega, da je 66 let staremu svojemu rojaku Moricu Kreutzerju porezal njegovo dolgo brado in brke, s kterimi se je dičil že štirideset let in ktere so bile največji ponos njegovega pohištva. Kreutzer je sodniku s solzami v očeh pripovedoval, kako mu je imenovani brivec porezal vse naobrazno premoženje, ko je sedel na njegovem stolu in pri tem mirno zaspal, ne da bi vedel, da so njegove brke in brada v tolikej nevarnosti. Tako je sodniku povedal, kako je zlezel na brivski stol in naročil brivcu, naj mu štirideset let staro brado lepo poreže, da bode bolj elegantno izgledala. Ko je pričel brivec z delom, je čifut kmalo zaspal. Ko je brivec izvršil svoje delo, je Morica poklical in ta je potem, ko se je pogledal v ogledalo, padel na tla, tako se je samega sebe prestrašil, kajti izgledal je kakor kak Irec, ne pa kot pravoverni pristaš Jehove stranke. Vsi ljudje, ki so bili pri brivcu, so se mu nepopisno smejali, dočim je on same jeze pričel jokati. Vse to mu pa ni naravno ničesar pomagalo in tako je odšel jokaje domov, kjer ga njegova žena Sara in njegov pes nista niti poznala. Vrhu toga se je pričela še njegova žena z njim prepirati, ker se je izneveril "svetim foršriftain" iz starega "testamenta", ktere predpisujejo, da mora nositi vsak pravoverni čifo dolgo brado in naravno tudi brke. Njegova žena je bila neizprosna in tako je Morica zapodila iz hiše. Ker je bil brez domovja in izpostavljen zasmehovanju vse mladine na ulicah, se jc končno zatekel k sodniku, kteri se je pa ravno tako smejal, kakor vsi ostali ljudje, kajii dosedaj v našem kazenskem zakoniku nimamo paragrafa, ki bi se nanašal na žifutske brade. Tornado v Ohio. Obilo škode. V TOLEDO SO IMELI VČERAJ PRVI LETOŠNJI TORNADO, KAKORŠNJIH JE BILO LE MALO. Vihar je divjaj tudi v državi Indi-ani, kjer je bilo več ljudi izdatno poškodovanih. V MICHIGANU. Toledo, O,. 7. aprila. Tukaj in v okolici je danes divjal izreden tornado. kakoršnjih je bilo v zgodovini tuk. mesta le malo. Mnogo ljudi je bilo ranjenih, ker se je v mestu podrlo vsled viharja vse polno dimnikov. Škodo sicer še Biso cenili, vendar je pa velika. Ker je vse polno tovarn poškodovanih, tako, da se z delom ne more nadaljevati, je prišlo na stotine delavcev ob zaslužek. Veter je odnesel tudi streho velike tovarne od Massillon Co. V tej tovarni je delalo 300 delavcev, kteri vsi so za. dalj časa sedaj brez dela. Iz Wabasha. Inli., se poroča, da je tudi tamkaj napravil tornado veliko škodo. Mnogo ljudi je ranjenih. Detroit, Mich., 7. aprila. Včeraj je tukaj ves dan deževalo in končno je pričelo grometi in treskati, kakor sredi poletja. Tekom noči se je nevihta spremenila v pravi orkan, vsled kterega je nastalo več nesreč in kteri je zahteval najmanj jedno človeško žrtev. Pri Joni j i je strela udarila v telefon v hiši farmerja B. Helmerja in ubila njegovega osem let starega sina. Promet na uličnih železnicah tako v mestih, kakor tudi na deželi, je ustavljen. Krvavi izgredi ▼ Italiji. Monteleone, Calabria, 8. aprila — Med tukajšnjim prebivalstvom in orožništvom je prišlo včeraj do krvavega boja, v kterem je bilo več ljudi ubitih in mnogo ranjenih. Oblasti so skušale pobirati nove davke, kteri med ljudstvom niti malo niso priljubljeni. Ljudstvo je protestovalo proti davkom s tem, da je priredilo velike sprevode po mestnih ulicah. Tem povodom je prišlo do demonstracij, pri kterih so morali orožniki posredovati s tem, da eo na brutalen način streljali med množico, ktera se je potem žalostno razšla. RUSIJA IN PERZIJA. Šah je pozval rusko vojaštvo, da za-tre revolucijo v Perziji. Petrograd. 7. aprila. Iz Teherana se brzojavlja. da je perzijski šah naročil ruskemu generalu Goljeu, naj zatre revolucijo v Perziji. General pride v najkrajšem času v Perzijo in prevzame poveljništvo nad vojaštvom. Ako se bode Rusom posrečilo zatreti revolucijo, potem dobi Perzija večje državno posojilo. General Goljc je kot vojaški organizator in vojaški pisatelj na zelo dobrem oglasu. Medtem, ko perzijska vlada in vojaštvo dosedaj ni skoraj ničesar storilo, da zatre revolucijonarno gibanje, so se revolucijonarji v Tabrisu vedno bolj pripravljali na končno obupno vstajo. Pod vodstvom nekega Američana in nekega Irca se sedaj vežbajo revolucijonarni novinci. V mestu vlada velika beda in pomanjkanje, ktero pa vlada vsaki dan večje. Ako se bode mesto Tabris držalo, potem mora na tisoče ljudij vsled lakote umreti. Ako se pa uda, potem jih bode padlo na tisoče pod meči vojaštva. Mnogo ljudi bi rado ostavilo nesrečno mesto, toda tega ne morejo storiti, ker dobro vedo, da pridejo v roke poludivjih rodov, kteri so vedno v bližini mesta. Da pri teh rodovih ni dobiti milosti, je samoumevno. Ako bi se jim pa posre-čilo uiti tudi rodovom, ki so v šaho-vej službi. bi morali končno itak vladu umreti, kajti hrane ni nikjer dobiti. Daleč krog mesta je vse uničeno in opustošeno. Evropa se ne zmeni za osodo mesta Tabris in ta-mošnjih prebivalcev, kteri ne pričujejo nič druzega, nego smrt. Blizo mesta Tabris je nek revolucijonarni vojak z bombo ubil šahove-gn. poveljnika Ain ed Dovleja. V Tabrisu je prišlo te dni do velikega prolivanja krvi. 10,000 šahovih vojakov je baje sklenilo pridružiti se revolucijonarnej stranki in se z njo bojevati proti šahovim četam. Zopet mrzlo vreme. Washington, 8. aprila. Vremenski urad naznanja, da bode sedaj nekaj dni vladal na iztočnem delu Zjedinje-nih držav, zopet zimski mraz. V državah Nove Anglije, kakor tudi v sred-njeatlantskih državah bode tak mraz, da bodo stoječe vode aamranile. Proti delavcem. Novo izkoriščanje. V NEW YORKU SE JE POJAVILA NEKA BRUMNA DUŠA KI PSUJE DELAVSKE UNIJE. Izdaja list v kterem se bavi z nnija-mi in jih skuša za se pridobiti. —o— IZKORIŠČANJE. Sedaj ko živimo v dobi krize, v kterej organizovani in neorga.nizova-ni delavci manj zaslužijo, kakor v dobrih čat?ih, prihajajo k njim v vedno večjem številu neke vrste brum-ne duše, ktere jih hočejo na razne načine osrečevati in jim izposlovati prosperiteto, ako že ne na tem, pa saj na drugem svetu. Tako prosperiteto prodajajo po kvadru, poldolarju in tudi po dolarju, kteri idenar se potem porabi za razdor med delavstvom in med rodbinami. Med drugimi sovrstniki, se je na ta način pojavil sedaj v New Yorku tudi nek Rev. John L. Belford. kteri je pričel ruvati med družtvi in organizacijami delavskega ljud=itva in potem agitirati proti organizacijam, in ljudem, kteri niso njemu po volji. Njegov glavni namen ni Idruzega, kakor delavsko ljudstvo izkoriščati in psovati vse ono, kar ne trobi v njegov rog. To je skušal dosedaj storiti s tem, da je v raznih časnikih objavljal oči zavijajoče članke. Ker pa s tem ni prišl daleč, oziroma do svojega namena, in ker se mu tudi v cerkvi ni posrečilo svojim ovcam "zapopati" možgane s tem da jim je obljuiboval večno prosperiteto na drugem svetu, je sedaj pričel izdajati še neke vrste časopis, kterega razpošilja brezplačno raznim delavskim društvom in tajnikom, da bi ga tako razširili med narodom. V zaidnjej številki tega lističa je objavil daljši članek, kteremu je dal napis "Union*' in v kterem na skrajno grd način napada delavska družtva in organizacije, kakor tudi njihove uradnike in sicer vse to z motivacijo, da unije in družtva, ktera niso njemu po godu, delavskemu razvoju škodujejo. Njemu je pred vsem za narod, da ne pride do spoznanja svojih izkoriščevalcev in do naprednega časopisja, kajti ako se to zgodi, potem tudi zanj ni več obstanka med narodom. Z njim v zvezi so baje še drugi slični elementi, kteri vsi bi radi živeli iz dolarjev, ktere jim prinaša navedeno svetohlin-stvo, in kteri nameravajo take časopise izdajati tudi v neangleških jezikih. samo da se ljudstvo ohrani tako, kakoršno je, oziroma, da še v nadalje verjame takemu bluffanju. Med drugim piše v svojem članku, da je delavca, ki tekom dneva ne izvrši svojega dela. ki pa kljub temu prejema svojo plačo, prispodabljati navadnemu tatu, lenuhu in lopovu. V društva se sicer še ne vtika, toda nikakor ne dopušča, da bi bila napredna in da bi delavce čuvala pred izkoriščanjem. Delavske organizacije v New Yorku izjavljajo, da bodo pri prihodnji seji omenjenemu napadalcu na dostojen način odgovorile, da mu tako dokažejo, da se sedaj ne nahajamo več v časih, v kterih je Se mogoče ljudstvo vzdrževati v praznoverju, na podlagi ktereja je potem mogoče dobivati iz delavskih žepov srebrnja-ke s tem, da se mu obljubuje na drugem svetu večno prosperiteto. Chicago, 111., 7. aprila. Nakladal-ci tovorov na raznih tuk. tovornih kolodvorih, nameravajo v kratkem pričeti s štrajkom, da tako pomagajo štrajkujočim velužbencem velikih srrocerijskih tvrdk, kteri so zaman zahtevali od svojih delodajalcev zvišanja plače. Poseben odbor velikih trgovcev je včeraj obravnaval b na^ kladalci, toda pri tem ni moglo priti do sporazumka. Strajkarjem se bodo sedaj najbrže pridružili poleg nakla-dalcev, tudi vozniki, ki tudi zahtevajo večjo plačo. Ako pride do tega štrajka, bode zelo velik. Položaj je danes zelo resen, vendar je pa še upati, da se ves spor mirnim potom poravna. i o ROJAKI, NAROČAJTE BE NA "GLAS NARODA", NAJVEČJI IN NAJCENEJŠI DNEVNI LIST! Napredek prohibicije v raznih državah. V ALABAMI SO PROHTBICIJO PROGLASILI ZA USTAVNO ODREDBO. SLAB POLOŽAJ V MICHIGANU. Šeststo gostiln in jednajst pivovarn mora prenehati b poslovanjem. LONG ISLAND. Gastro v zavetju Vesti iz Rusije, na otoku Martinique.' Spremenitev politike. ANGLIJA MU JE ZABRANILA IZKRCANJE NA OTOKU TRINIDADU. Vsled tega prekine svojo pot v Fort de Prance na otoku Martinique. ANGLIJA IN Z JED. DRŽAVE. Montgomery, Ala., 7. aprila. Vrhovno sodišče države Alabame je proglasilo državne prohibicijonistič-ne zakone ustavnim. Glede tega vprašanja je vladalo med vsemi sodniki popolno soglasje in tako je pro-hibicija sedaj po vsej državi pravno-veljavno pripoznana. Novi zakon postane pravomočen z 1. januarjem prihodnjega leta. V nekterih okrajih so kneli že sedaj prohibicijo, toda za njo se ni skoraj nihče zmenil, vsled česar je prišla končno vsa stvar pred sodišča in tako dalje po instancah pred najvišje državno sodišče, ktero se je o prohibiciji na zgorajšnji način izmerilo in izreklo. ■Detroit, Mich., 7. aprila. Pri zadnjih volitvah so temperenčniki zmagali v devetnajstih countyjih in posledica temu je ta, da bode moralo nad šeststo gostiln in jednajst pivovarn prenehati s poslovanjem. Kakor se poroča o izidu volitev, se je devetnajst countyjev odločilo za prohibicijo in v teh countyjih se ne bodo več izdajala dovoljenja za izvrševanje gostilniške obrti. V Jackson coTintyju. kjer je le 47.000 prebivalcev, so temperenčniki zmagali z 41 glasovi večine. Njihovi nasprotniki bodo brezdvomno zahtevali, da se glasove še enkrat sešteje. Cincinnati, O., 7. aprila. Najnovejše na polju temperenčnega gibanja je kombinacija pivovarnarjev in temperenčnikov, kterih namen je odstraniti vse slabe gostilničarje iz poslovanja, tako da ostanejo kraj j temperenčnikov le še pošteni gostilničarji v poslu. Lincoln, Neb., 7. aprila. Governer je včeraj podpisal zakon, ki določa, da se smejo v Nebraski prodajati opojne pijače le od 7. ure zjutraj do 8. ure zvečer. Novi zakon postane dne 7. julija pravomoien. Vri trgovci v Omahi, so se protivili temu predlogo. Hempstead, L. L, 7. aprila V Nassau in Suffolk countyjih je včeraj prebivalstvo glasovalo naj se li še v nadalje izdajajo dovoljenja za izvrševanje gostilniške obrti ali ne. Temperenčniki so doživeli hud poraz in sicer v treh krajih, kjer je vladala že tri leta popolna suša. Tudi volilci v druzih krajih so glasovali proti temperenčnikom v veliko veselje liberalnega prebivalstva. V vseh krajih imenovanih countyjev se bodo v nadalje prodajale opojne pijače. V vseh krajih, kjer se je vršilo glasovanje so agitirale ženske in otroci za temperenčnike. San Diego, Cal., 7. aprila. Tukaj so se vršile volitve za oddajo gostilniških licenc. Ženske so zaje dno s temperenčniki po dvanajst ur klečale v raznih cerkvah in prosile boga, da jim pomaga do zmage, toda za nje se ni zmenil, kajti pri včerajšnjem glasovanju se je mesto odločilo za to, da se vzdržujejo še v nadalje gostilne, v kterih se toči dobra-palifomij^ka kapliea. -o- Pariz, 7. apr. Tukajšnjemu Jour-nalu se brzojavlja iz Fort de France na otoku Martinique, da se bode Cipriano Castro. oziroma prejšnji predsednik republike Venezuele izkrcal v tamošujej luki, kajti angleška vlada mu ne dovoli, da bi se izkrcal na otoku Trinidadu, kakor je Castro prvotno nameraval. Port of Spain, Trinidad, 7. aprila. Ker je vlada Zjedinjenih držav naprosila angleško vlado, naj ne dovoli bivšemu predsedniku republike Venezuele izkreati se na otoku Trinidadu, v neposrednjej bližini Venezuele, je angleška vlada ugodila tej prošnji in izjavila, da se Castro v tr.kajšnjej luki ne ix»de smel izkrcati. London, 7. aprila. Spremenitev zadržanja iondon-ske vlade proti njenemu prejšnjemu prijatelju predsedniku Castru je tolmačiti kot uljudnost. ktero je storila Anglija Zjedinjeim državam. Castro bi svoje bivanje v neposrednjej bližini Venezuele brezdvomno porabil v to, da bi prej ko mogoče organizoval revolucijo v Venezueli. Kakor hitro se je washing-tonski vladi posrečilo saj deloma dokazati, da pomenja Castro nevarnost za mirni razvoj svoje domovine, je Anglija Castru prepovedala izkrcati se na otoku Trinidadu. Pointe a Pitre, Guadeloupe, 7. apr. Parnik Guadeloupe, s kterim potuje bivši predsednik republike Venezuele, Castro, je dospel včeraj v tukajšnjo luko. Danes je parnik odplul dalje proti Basse Terre na Guadeloupe. Castro se tukaj ni izkrcal. RUSKA ENO STB, AN A POLITIKA SE V KRATKEM SPREMENI; IZVOLJSKIJ ODSTOPI. Sploh se vsa vlada spremeni in na krmilo pridejo baje reak-cijonarji. STOLYPIN ODSTOPI? Štirideset ljudi utonilo. Berolin, 7. aprila. Na iztočnem moTju vlada danes izreden orkan in pri tem se je deset ribiških ladij potopilo. Štirideset ribičev je vtonilo. Viha* je pričel divjati nepričakovane in valovi so bili izredno veliki, tako, da ladij e ni«e imele časa bežati v varna zavetja. Pomiloičena morilka. Seattle, Wash., 7. aprila. Esther Mitchell, ki je v verski blaznosti umorila svojega lastnega brata, se je morala zagovarjati pred tukajšnjim porotnim sodiščem, ktero jo je po daljšej obravnavi spoznalo za nedolžno. Takoj po dokončanej obravnavi so jo poslali v neko sdraviliiče za nmobolne ▼ državo Oregon. POVEČANJE AVSTRIJSKE VOJNE MORNARICE. V Avstriji bodo gradili oklopnice. tri nove London, 7. aprila. Iz Berolina se bizojavlja tukajšnjemu Standardu, da je uprava avstrijske vojne mornarice sklenila v kratkem pričeti z gradnjo treh velikih oklopnic. To je Avstrija prisiljena storiti, ker se Italija na morju vedno bolj pripravlja in oborožuje in ker gradi sedaj več novih vojnih ladij. Medtem, ko je avstrijski mornarič-ni proračun v minolem letu znašal le $12.6000.000, bode morala Avstrija sedaj izdati za povečanje .vojne mornarice in oskrbo $22,000,000. V Be-rolinu so s povečanjem avstrijske vojne mornarice zelo zadovoljni, kajti Avstrija ravno gleda te točke natančno tako, kakor se jej ukazuje v Berolinu, kjer dobro vedo, da se bo morala avstrijska vojna mornarica bojevati zajedno z nemško, kadar pride do kake večje vojne, ktero Nemčija vedno pričakuje. V Londonu vsakdo dobro ve, da avstrijska vojna mornarica ni nič druzega, nego del nemške mornarice, in v Berolinu piše sedaj nemško časopisje kar odkrito, da se ravna Avstrija natančno tako, kakor angleške kolonije, ktere skušajo Angliji pomagati s tem, da jej podarijo par vojnih ladij. Ker pa Nemčija nima kolonij, mora mesto kolonij zavzeti Avstrija. Anglija bode vsled tega sedaj dala zgraditi več nego 8 največjih oklopnic. Kralj Peter ostane na srbskem prestolu. Rim, 7. aprila. Vesti, vsled kterih namerava kralj Peter ostaviti srbski prestol, niso resnične in so prišle le iz avstrijskega čifutskega in nemškega časopisja tudi v časopisje Srbiji naklonjene Italije. Te vesti so se končno tako pomnožile in zavzele tako obliko, da je bil srbski kralj prisiljen pisati svojemu prijatelju, italijanskemu kralju Viktor Emanu-elu, da ostane toliko časa na srbskem prestolu, dokler tako želi srbsko ljudstva London, S. aprila. Pitn.-gradski dopisniki londonskega časopisja javljajo skoraj jednoglasno, da. ^ v kratkem ruska vlada popolnoma spremeni in da se tirdi ruska inostra-na politika docela predrugaei. Pred vsem odstopi mini-ter inostranlh del Izvoljskij. o kterem se že štirinajst dnij govori, da poda ostavko. Kakor se danes javlja iz Petmgrada, je Iv voljskij že podal ostavko in pričakuje le, da jo car potrdi, kar bode brez,-dvomno storil. Dne 6. t. m. je car sprejel Izvoljskega v daijšo avdijen-co in iem povodom ga je minister naprosil za trotedenski dopust. Vodstvo ministerstva ino.-tranih de! ne bode več sprejel. Njegovim naslednikom bode najbrže imenovan Goremikin. Ako se to zgodi, potem bode z rusko - angleškim prijateljstvom kmalo pri kraju. Novo ministerstvo bode po zatrdilu poročevalcev pred vsem reakcijonar-no in Nemčiji sovražno. Akinov, ki je predsednik državnega zbora in reakcijonar, je izročil carju predlog, vsled kterega naj se ustanovi novo ministerstvo, v kterem naj sprejme Krivošin predsedništvo in sedanji poslanik v Rimu, knez Dolgorukov, ministerstvo inostranih del. Car je odložil rešitev tega vprašanja do tedaj, da se vrne sedanji ministerski predsednik Stolvpin. Car se v kratkem poda na daljše potovanje iz kterega se pa vrne v Petrograd po Dar-danelah. Na potu ga bodo spremljale ruske vojne ladije. S tem se baje razveljavi določba pariškega mini, vsled kterega ne smejo ruske ladije pluti po Dardanelah. Sedaj se je tudi zvedelo, da je Rusija privolila v pripoznanje aneksije Herceg-Bosne Ie radi tega, ker sta jej Avstrija in Nemčija dovolili prevoz vojnega brodovja iz Črnega morja na Sredozemsko morje, ne da bi se bilo treba ozirati na določbe miru sklenjenega v Parizu. Vatikan in Francozi Pariz, 8. aprila. Dne 16. aprila se vrši v Rimu zborovanje francoskega episkopata in tem povodom bodo orleansko devico proglasili za blaženo. Tedaj se bode tudi določilo, kako naj sc zadrže oni francoski katoličani, kterim je vera še vedno pri srcu. Kakor se zatrjuje tukaj, nameravajo r Vatikanu nadškofa Amiette disciplinarno kaznovati, ker je nedavno v svojem pastirskem pismu pozval svoje vernike, naj se ravnajo natančno po zakonih francoske republike. To O se bode zgodilo tndi s škofi Mignot in Fuzet. V Franciji tolmačijo tako postopanje vatikana kot direktno po-zivljanje francoskega prebivalstva na upor proti obstoječim zakonom. Denarje v staro domovino pošiljamo za $ 10.35 ............ 50 kroa, za 20.55 ............ 100 kron, za 41.10 ............ 200 kron, za 102.75 ............ 500 kron. za 205.00 ............ 1000 kron. za 1020.00 ............ 5000 kron. Poštarina je všteta pri teh vsotak. Doma se nakazane vsote popolnoma izplačajo brez vinarja odbitka. Naše denarne pošiljatve izplačuje c. kr. poštni hranilni urad v II. de 12. dneh. Denarje nam poslati je najprilič-nije do $25.00 v gotovini v priporočenem ali registriranem pismo, ve$)e zneske po ~ jmestic Postal Money Crdei all pa New York Bank Draft. FRANK BAK8ER CO. 82 Oortlandt St., New York, H. Y. 6104 S\ CMr in, 9. B. Cleveland, Ohio. "GLAS NARODA" tiOVDOC AMY >R VALJA BKKKDIK, Urnem oi Baaine« of the corporation and lililf^w of above officer«: 82 CortUndt Borough of Manhattan. New York fs Into valj« Hat u Ameriko m .ftuudo.........$3.00 pol leta.........1-50 ,, loto u mwto Nov Tork . . . 4.00 „ pol leta la mwto New York . 2.00 ,, BTTOPO I« vee loto ..... 4.50 . .. pol lota.....2.50 oetrt leta .... 1.76 f Evropo pošiljamo eknpno tri številke. OLA8 NAEOOA" Uboj« rak dan iv ▼Bomii nedelj in praznikov. "QLA8 NARODA" (*' Vele« of the People'') laed ererr dar, except Sundaye and Holidays. ■*aoacnption yeariy $3.00. ^Advertisement on'agreement. Dojiiii bres podpisa in ooobnosti se ne «aiisn«jo. Denar naj m liagovoli pošiljati po Com; Order. Prt ipreMembi kraja naročnikov Keimo. da se cam tudi prejšnje vallAč« naznani, da hitreje naj-lamo naelovrnjka. Dopisom in pošiljat vam naredite naalor: "GLAS NAHODA" 4t Cortlandt Street, New Yoi k City. " ^Teiefon 4687 Cortland t >r t< •lnili Fil Dobrote imperijalizma. Ko so Zjedinjene države pred nekako desetimi leti kupile Filipinsko otočje od Španske za dvajset milijonov dolarjev (po $2 za vsakega prebivalca), niso za to nikjer prosile dovoljenja, najmanj pa filipinsko prebivalstvo, ktero je moralo postati j neka last naše republike. Tedaj je, naša vlada obljubila Filipincem si-1 jajuo bodočnost, seveda samo v slu- { čaju. ako se udajo vsema onemu, i kar bi naš:i republika zahtevala. Obljubljena sijaina bodočnost pa se na Filipinih še vodno ni oglasila, kajti j -tjeiiaj ni prišlo iz Amerike ničesar. Ijudij, kteri so želeli do- ! Iržavnc službe, v kterih li svoje žepe na račun j ?v. kakor se to dogaja v vseh ! ktere pridejo v last osvoji- j Ker se je to dogajalo tudi : nt; Filipinih, so potem Filipinci skušali takemu izkoriščanju ubraniti se . ii. sicer z orožjem v rokah. Toda I to orožje je bilo napram modernemu orožju Američanov tako primitivno, da o zmagi bojevnikov-za neodvisnost sploh ni moglo biti govora. Mogoče je bilo torej le guerilja bojevanje, ktero naj bi trajalo saj toliko časa, da se Filipincem nudi kaka ugodna prilika, ob kterej bi zamogli osvajateljem predložiti svoje predloge. — Toda tudi to so Američani potem s pomočjo trika, kterega so uprizorili s tem, da so vjell vodjo Filipineev, Aguinalda, onemogočili. Ko je bil Aguinaldo vjet, so ostali le še ne-kteri rodovi, kteri so se upirali ameriškemu gospodstvu, toda njihov upor ni bil niti malo nevaren. Po krvavih bojih, ki so bili na strani Američanov polni barbarstva, kakor-šnjega je v zgodovini zaman iskati, je končno na otočju zavladal mir. Potem se je Američanom nudila prilika uvesti na otočju reforme. Za vse te poskusne reforme je moralo ameriško ljudstvo plačevati milijone in milijone. In rezultat tega je tak ■— kakor je te dni nek delegat iz Fi-Upiuov v kongresu dokazal —, da mora krasno in bogato otočje zajed-no z marljivim prebivalstvom propasti, ako se nadaljuje na Filipinih dosedanja politika. Kljub vsemu temu pa Zjedinjene države ne bodo spremenile svoje politike, kajti slednja se mora ravnati vedno tako,-kakor ukažejo koristi naših kapitalistov. Prokletstvo nase politike se pa bode nekega dne — v kolikor pridejo Filipini v poštev — pokazalo tako, da bodo Filipinci Zajedno v zvezi z Japonci nastopili proti Zjedinjenim državam. In kedo bode tedaj zmagal, o tem nam ni treba niti malo dvomiti... Francija na čelo narodov. Kakor znano, prevladuje v Franciji, oziroma v njenem javnem življenju skrajni radikalizem. Tako je Francija pred leti vsemu svetu dokazala, da zamore lepo in mirno napredovati, tudi ako cerkev v javnih vprašanjih nima ničesar opraviti in tako je prišlo do ločitve cerkve in države. Temu vzgledu so potem sledile razne druge države, kterim je pred vsem blagostanje ljudstva pri srcu in šele potem vse ono, kar ljudstvu itak ne prinaša blagostanja. V kolikej meri je v Franciji napredoval radikalizem, nam dokazuje tudi zadnji velikanski štrajk poštnih in brzojavnih uradnikov, in jedva, da št je na ta Štrajk nekoliko pozabilo, že prihaja iz Pariza vest, da se je tamkaj vršilo velikansko ljudsko zborovanje, ktero so priredile največje in najvplivnejše delavske organizacije, ktere so zopet združene v skupno organizacijo, 4'splošno delavsko zvezo", ktera je največja organizacija te vrste na svetu. Zborovanje se je vršilo z namenom, da se omogoči tudi državnim uradnikom in vsem ostalim vslužbencem pristopiti tej organizaciji. Uradnikov je v Franciji nad 800,000 in vsi se bodo pridružili delavstvu, nakar se pripravi velikanski generalni štrajk, ki bode obsezal vso Francijo. S štraj-kom se prične takoj, kakor hitro bo osrednji odbor to smatral potrebnim in potem bode francoska republika v resniei last francoskega ljudstva, tako, da bode pravilna republika, ne pa le imitacija. Pri imenovanem zborovanju je prišlo do značilnih govorov, ktere so pa vsi navzoči iz vsega srca odobravali: "Vlada trdi, da tvorimo nevarnost za republiko — kaj pa nas briga taka republika, kakoršnja je sedaj fl" Proč z obemi modernimi bastili: parlamentom in državo!" "Časopisje je trdfto, da pomenja razdejanje neke tovarne po štrajkujočih delavcih vandalizem — mi pa smatramo to pravičnim činom, kajti osveta ji? bila opravičena'" Tako iu jed-nako se je govorilo na velikanskem shodu. Korupcija, ki je vladala v Franciji še tedaj, ko je bila cesarstvo, je pokazala ljudstvu pota, po kterih mora hoditi, ako hoče kaj doseči. Potem si je radikalno ljudstvo ustanovilo republiko, ktera je pa priša v roke izkoriščevalcev ljudske mase in sedaj mora zopet radikalizem zavladati, ker le na ta način se je mogoče znebiti onih ljudi, kteri le žanjejo, ne da bi sejali. Francija je znala odstraniti izkoriščevalce, ki so na podlagi verskih naukov izkoriščali ljudstvo in nihče ne dvomi, da bode znala odstraniti tudi vse druge ljudi, ki izkoriščajo ljudsko maso narodu v škodo in sebi v korist. Tudi v republiki, kakoršnja je danes, je \ ladala korupcija — glej panamski škandal —; tudi v republiki, kakoršnja je še sedaj, se je maso prebivalstva na vse mogoče načine izkoriščalo z največjo brezobzirnostjo. To izkoriščanje je dovedlo ljudstvo do tako bednega položaja, da je ljudstvo sedaj prepričano, da nima ničesar več izgubiti in da išče rešitve le v pravem in praktičnem socijaliz-mu, kteri se le še po imenu razločuje od pravilnega in pravega komunizma. Taka je socijalna stran današnje Francije in niti malo ne moremo dvomiti, da bode bodoči preobrat blažilno vplival tudi na vse druge države na svetu, ker to pomenja velikanski korak naprej do končne zmage teptanih pravic Človeštva. DOPISI. Tllti nninif, n, Cenjeni gospod urednik:— PittsburSki "fttaparji" se pogovarjamo vedno v tem smisla, da prihajajo boljši časi in da bode dragi mesec obilo dela za nas vse. Toda dosedaj smo se zaman na ta način tolažili, kajti boljših časov še vedno nismo dočakali, dasiravno jih pričakujemo že osemnajst mesecev. Časi se sedaj niso prav nič poboljšali, pač pa poslabšali, kajti število brezposelnih delavcev se vedno bolj množi. Naš rojak Mihael Preskar je 28. sušca prišel semkaj iz Ambridge, Pa., kjer se je mudil po opravkih. Ko se je zvečer krog 7. ure vračal proti domu, so ga na Market St. napadli nepoznani trampje in ga pobili na tla, tako, da je bil nakrat ves v krvi, kajti lopovi so mu na osmih mestih prebili glavo in mu odvzeli vse, kar jo imel pri sebi, namreč $6.50. Napadalci so naravno brez sledu zgi-noli, kajti nadlegoval jih ni nihče, dasiravno so napad izvršili sredi mesta. Šele kasneje so ljudje našli našega rojaka ležati na ulici, nakar so ga prepeljali v bolnico, kjer trdijo zdravniki, da ne bode tako hitro okreval. — Mestna policija je tukaj dokaj slaba, kajti varnost na ulicah postaja vedno manjša, za kar so odgovorni pred vsem mestni očetje, ki znajo sicer polniti svoje žepe, ki se pa ne brigajo mnogo za javno varnost. Pozdrav. Josip Žigon. Thomas, W. Va. Spoštovani gospod urednik:— Prosim, da mi daste malo prostora v našem priljubljenem listu "Glas Naroda". Z delom se ne moremo kaj pohvaliti, ker se le toliko dela, da si za-moremo vsakdanji kruh zaslužiti, tako, da ni svetovati našim rojakom sem hoditi za delom. Delo se tukaj že še dobi, pa zasluži se skoro nič. Dne 26. aprila pride nas obiskati Rev. Josip Tomšič iz Forest City, Pa., tako, da bomo opravili velikonočno dolžnost tu v Thomasu. Oni, kteri delajo tu v bližini Thomasa, naj te prilike ne zamude. Posebno opominjam na to naše sobrate od društva sv. Petra št. 69 J. S. K. J., da se udeležijo spovedi in tako društveno dolžnost dopolnijo. (Pesem smo izpustili. IJred.) Velikonočni pozdrav od tukajšnjih Slovencev in Vam želim dosti uspeha v prid slovenskemu narodu. S spoštovanjem Ivan Lohajner, tajnik društva sv. Petra št. 69. Alix, Ark. Slavno uredništvo Glas Naroda:— Pri nas je le malo Slovencev in še ti, ki smo tukaj, delamo le po dva do tri dni na teden, tako, da se le težavno preživljamo in da na pivo niti misliti ne smemo. Vsled tega ni rojakom svetovati hoditi semkaj za delom. Naznanjam Vam, da mi je nekdo zapretil, da me namerava objaviti v časopisih. Ker pa ne vem, čemu, poživljam dotienika, naj se osobno pri meni javi, da bodeva tako lepo vse imnjki in bodemo skrbeli, da se potem odpošlje svojcem v stari kraj, če je imel kaj gotovine. Z delom gre tnkaj bolj počasi; dela se sicer vsaki dan, toda vozov se ja-ko malo dobi, tako da se jedva toliko zasluži, da se človek pošteno preživi. Delo dobiti je pa tukaj zelo težko in je tudi mnogo Ijndi brez dela. Rov štev. 1 bode dražba zaprla v kakih štirih ali petih mesecih, zatorej rojakom ne svetujem semkaj hoditi delo iskat. K sklepu mojega dopisa pozdravljam vse rojake širom Amerike in Tebi Glas Naroda pa želim obilo uspeha. Vesele praznike! Frank Fortuna, L tajnik. Box 294, Rock Springs, Wyo. Belgrad. Potopisne slike iz leta 1905 in 1906. Napisal Anton Trstenjak. (Nadaljevanje.) GRADJANSKA KASINA. Za društvene sestanke, za zabavo in razvedrilo imajo meščani "Gra-djansko kasino". To je meščanska beseda, ali to, kar je pri nas "Narodni dom". To čudno besedo "ka-sina" sem našel po vsem jugu. V ka-sini imaš krasno čitalnico, raznovrstne časopise, in kar je glavno, tu se redno prirejajo v prostorni dvorani predstave, predavanja, deklama-cije in plesne zabave. Tu se razvija živo družabno življenje. ŽIVLJENJE V KAVARNAH. curkoma del lije, raznašalec nwit dežnika, ker ta bi ga le oviral. Kar beži in beži, ne oziraje Be ne na desno ne na levo, kar gleda pred-se in vendar vidi tudi na desno in na levo. Pozna svoje odjemalce in ve, kje so. Zato pa le beži dalje in dalje in kliče: Novice, novine! To traja le malo časa. Ker vsi listi ne izhajajo ob isti uri, zato imaš raznašalce več časa pred očmi. Umeje se ob sebi, da smo se shajali v kavarni. Seznanil sem se tu s srbskimi učenjaki in pisatelji. Dva iojaka, ki zdaj živita v Belgradu, to sta Jovan Vukasovie in inženir Roš, bila sta mi zvesta tovariša in informatorja. Ni čudo, da sem se v taki slovenski družbi čutil kot doma. V spominu mi ostane stari dr. Java n Turoman. Bil mi je najzvestejši spremljevalec. Točno je prihajal v kavarno ali pa me je čakal na ulici. Imel je posebno ljubezen do Slovencev. Njegov najboljši prijatelj je bil Luka Zima, čigar spir: "Figure u našem narodnem pjesništvu" je izdala Jugoslovanska akademija. Luka Zima je bil naš rojak. Porodil se je leta 1830 v Jurji vasi pri Ptuju. Na prigovarjanje pesnika Zmaja prišel je Zima leta 1856 v Karlovce in je naposled bil profesor leta 1893— 1897 na veliki školi v Belgradu. Dr. Jovan Turoman se je porodil v Ušti-ci pri Jasenovcu na Hrvatskem. Služboval je v Novem Sadu in naposled je bil profesor na veliki školi v Belgradu do leta 1896. Tu sta bila glavna prijatelja. Dr. Turoman jo živel v pokoju in se je v pogovoru vedno spominjal prijatelja Zime. Pripovedoval mi je, kako je Zimi bilo dobro znano narodno pesništvo. Znal je namreč malone vse ^arodne pesmi na pamet. Slovensko l^tollgko Nekdaj so ljudje pili kavo za zdravilo. V Perziji je baje bila znana kava že leta 875 po Kristusovem rojstvu, toda to je zajamčeno le za Abesinijo. V Carigrad je prišla kava leta 1517. Prva kavarna je bila , sko ,Trašanje ne reši mirnim potom v Benetkah (1645), potem v Oxfordu } ia ako Srbi in Bolgari ne bodo imeli ŽENE V ORGANIZACIJI. Maeedonija je preporna točka, ki dela mnogo skrbi. Ako se macedon- (1650), v Marselju (1659), od koder se je kava razširila v Nemčijo. Na Dunaju je otvoril kavarno neki Po-' i>r„ ljak. Nekdanje kavarne niso nič podobne današnjim. Danes so kavarne družabna shajališča. Ljudje ne zahajajo danes v kavarne, da srebajo kavo za zdravilo. Kava je le postranska stvar. Kavarne so danes prave čitalnice. V njih imaš raznovrstne časopise in revije, iz kterih črpajo obiskovalci kavaren splošno znanje, splošno naobraženost. Za prosveto občinstva so torej to kulturno naprave. Za malo odškodnino, ki jo plačamo za Čašico kave, imamo na razpolago časopise, kteri nas poučujejo o vsem, kar se dogaja in vrši po svetu, bodisi na političnem, znanstvenem, kulturnem, gospodarskem ali socijalnem polju vseh narodov sveta. Kavarne so danes učili-šča ne samo za šolanega, nego tudi za vsakega navadnega človeka. Naravno je, da imajo tudi kavarne svoje slabe strani, toda samo za tistega, kdor jih išče. Kavarne "so se razširile po vsej Evropi, kakor tudi po ostalih delih sveta, kamor je prodrla civilizacija. Tudi Belgrad ima svoje kavarne, ki pa se nekoliko razlikujejo od naših. Lepe so in vse polno ljudi je v njih. Tujcu se zdi nekako čudno, da so poravnala to tem ložje, ker nikomur malone brez časopisov. Oziral sem Cela vas z županom vred ušla. Iz Bistrice na Sedmograškem javljajo da so iz sosednje vasi Simotel-nik vsi vaščanje s svojim županom na čelu zapustili vas in ušli v Ameriko. Občina je namreč v svrho par-celiranja kupila veliko državno posestvo in vsak izmed kmetov bi moral odplačati za to tisoč kron. Ker denarja ni bilo moč skupaj spraviti, so vsi pobegnili. Umor vsled prošnje. Mehanik Vauban v Parizu se je prijavil sodišču, da je ustrelil ženo. Ta je bila jako bolna in je trpela oele ure, ker jo je hotelo zadušiti. S povzdignjenimi rokami ga je pro-naj jo ustreli Končno se je je ipan usmilil in je napravil \onec ijenim bolečinam Revolucij onarni Georgijanci. Baku, Rusija, 5. aprila. Le malo jo manjkalo, da se tolpi upornih Ge-orgijancev včeraj ni posrečilo prilastiti si $600,000 in z denarjem zgi-noti v nepristopne kraje na Kavkazu. Denar je bil na parniku Carevič, ki je ost a vil luko Krasnovodsk na Ka-spiškem morju. Georgijanci so prišli na parnik kot potniki. Policija je o tem zvedela in je Georgijance prijela, predno je parnik estavil luko. Roparski plen. V hotelu "National" je našel sluga v peči neke sobe 48 komadov 4-odstotne ruske državne rente po tisoč rubljev. Sluga je vrednostne papirje izročil policiji, ki je dognala, da so bili ti papirji uplenjeni pri nekem roparskem napadu na ruskem Poljskem. Roparji si svojega plena niso upali prodati, ker je oblast javno razglasila številke vrednostnih papirjev. Eno leto težke ječe, ker je ukradla za 40 pfenigov drv, da bi skuhala svojemu 3 dni staremu otroku mleko, je dobila neka delavka v Monakovem. Vložila je priziv, državno sodišče pa je obsodbo potrdilo. Tatiče obešajo — tatove spuščajo I ničesar ne dolgujem. Želim Vam, g. urednik, obilo naročnikov in veselo "Alelujo"! J. K. Rock Springs, Wyo. Cenjeno uredništvo:— Prosim Vas, da sprejmete ta moj dopis v predale nam priljubljenega lista "Glas Naroda". Veselega nimam nič poročati, pač pa žalostno novico, da je dne 12. marca v tukajšnji bolnici naš rojak Andrej Mezek v Gospodu zaspal. Ležal je v tukajšnji bolnici bolan za vročinsko boleznijo kakih 6—7 dni. Tukaj nismo vedeli, da on pripada h kakemu diuštvu in šele zadnji večer, ko je on potem umrl, je nek rojak povedal, da pripada k društvu sv. Barbare postaja št. 17 v Broughton, Pa., nakar je potem tukajšnja postaja št. 29 v- Rock Springs storila potrebne korake, v kolikor je bilo mogoče, da smo mu "priredili lep pogreb, ki se je vršil dne 14. marca popeludne ob 3. uri. Tukajšnji člani so se udeležili pogreba polnost evilno. Prosim rojake v Glencoe, Wyo., da bi bil kedo tam tako dober, da bi poizvedel za njegove stvari, ker ranjki je tam delal. Ako je imel kovček in certifikat v kovčeku, ki ga moramo dobiti, kakor to pravila zahtevajo, bi nam bilo zelo ljubo. Prosim tudi rojake, da pošljejo njegove stvari na spodaj podpisanega. Pokojnik je bil na boardu v Company Boardinghouse. Ker je ono mesto od tukajšnjega me-sla oddaljeno kakih 70—75 milj, prosim, da se nam stori ta ^usluga, kajti od tukaj je predaleč hoditi tje in iskati te stvari. Tukaj je nas mnogo, ki smo tam doma, kakor je bil st po srbskih časopisih, a teh ni bilo nikjer. Le tuji časopisi, ki ne izhajajo v Belgradu, so ti na razpolago. Ob mizah sede gostje in srebajo kavo. Da, prav srebajo. Ko sem prvič zahteval kavo, gledal me je marker, spoznal me je tujca in me je vprašal, ali želim "švarcen" ali turško kavo. Tu se pije le dobra turška kava v malih posodicah. Malo je je, ali je okusna in dobra. Gostje se razgovarjajo o vsakdanjih dogodkih. Ločeni so v sorodne skupine. Znanstveniki imajo svoje pogovore, trgovci in politiki tudi svoje. Da bi ti gostje zahajali v kavarne radi kvart, tega nisem zapazil. Kvarte so tu malo znane. V "Balkanu" jih sploh nisem videl. Tu je kavarna res pravo zbirališče meščanov, politikov, znanstvenikov in trgovcev. Po obedu začenjajo se polniti kavarne. Prijatelj priseda k prijatelju in pri vsaki mizici se začenja živa debata. To traja nekaj časa. Ko pa se vsujejo v kavarno raznašalci listov, kupujejo gostje Časopise. Stali radikalec zahteva "Samoupravo", mladi radikalec kupuje "Odjek", nacionalist poseza po "Srpski Zastavi" in tako dalje. Vsakdo kupuje glasilo svoje stranke. Domače liste si torej domačin sam kupuje. Tisti pa, ki ne hodijo v kavarne, kupujejo časopise na ulici. Po ulicah letajo dečki z ogromnim zavojem listov pod pazduho in npijejo: Novine, novine! pred očmi le skupnih koristi, utegne ravno Macedonija razdvojiti rodne ate. Srbe in Bolgare. Jedva je modri srbski kralj Peter utrdil vez med obema državama', tako, da je lepo gledati, kako se oba naroda ljubita, že se poraja v političnih krogih bratska zavist. V Belgradu in Sofiji smo videli in se uverili, da je srbsko-bolgarsko sporazumljenje nekaj resničnega. Čigava bode Macedonija? Srbi se potrgujejo za avtonomijo v Macedoniji, ker upajo, da si tu na ta način rešijo macedonske Srbe. Bolgari se ne ogrevajo za avtonomijo. Srbi so sploh mnenja, da se z Macedonijo utegne to zgoditi, kar se je zgodilo z Iztočno Rumelijo. Mislijo torej, da si bodo Bolgari lepo in mirnim potom prisvojili Macedonijo, kakor so to storili z Rumelijo. Na kongresu jugoslovanskih književnikov in publicistov v Sofiji (leta 1906) se je jasno videlo, da se Srbi boje za Macedonijo. Četudi ni nihče mislil na maeedonsko vprašanje, da bi govoril o njem, vendar so Srbi hoteli to na vsak način preprečiti. Profesor Rista Odavič, urednik "Nove Iskre", stavil je resolucijo, da se kongres ne pečaj s politiko! Kongres naj se torej bavi le z nepolitičnima stvarmi. Resolucija je bila sprejeta, ker je bilo previdnih publicistov. kteri so se udali radi miru in ker se sploh o politiki ni razpravljalo. ' / „ Srbi se pridno pripravljajo. Skrbe za macedonske delavce, ki prihajajo v Belgrad, imajo večerno šolo. Za isto službo so angažovali Srbi svoje žene in dekleta. V Belgradu je društvo "Kneghija Ljubica". To je žensko društvo, ktero pospešuje cerkev in šolo izven Srbije. Nadalje je "Kolo srpski h sest ara", to je društvo, ktero prinaša raznovrstno pomoč Srbom iz neosvobojenih krajev. To društvo daje obleko in knjige. Poleg tega imajo Srbkinje posebno in splošno "Žensko društvo" in "Materinsko udruženje". To zadnje društvo je jako človekoljubno. Jemlje v varstvo novorojene sirote ir jih vzdržuje tri leta. (Dalje prihodnjič.) podp.društvo G sveteBarbara Za Zjedinjene države Severne Amerike. Sedež: Forest City, Pa. Inkorporiram dne 31. januarja 1902 v državi Pennsylvania. ODBORNIKI: Predsednik: ALOJZIJ ZAVERL, P. O. Box 374, Forest City, Pa. Podpredsednik: MARTIN OBERŽAN, Box 51, West Mineral, L tajnik: IVAN TELBAN, P. O. Box 607, Forest City, Pa. H. tajnik: ANTON OŠTIR, 1143 E. 60fch St., Cleveland, Ohio. Blagajnik: MARTIN MUHIČ, P. O. Box 537, Forest City, Pa. -o—o- NADZORNIKI: MARTIN GERČMAN, predsednik porotnega odbora, Weir, Kana KAROL ZALAR, L nadzornik, P. O. Box 547, Forest City, Pa. FRAN KNAFELJC, n. nadzornik, 909 Braddock Avenue, Brad-dock, Pa. FRAN ŠUNK, HI. nadzornik, 50 Mill St., Luzerne, Pa. POROTNI IN PRIZIVNI ODBOR: PAVEL OBREGAR, predsednik porotnega odbora, Weir, Kaos. JOSIP PETERNEL, L porotnik, P. O. Box 95, Willock, Pa. ^ IVAN TORNIč, H. porotnik, P. O. Box 622, Forest City, Pa. Dopisi naj se pošiljajo I. tajniku: IVAN TELBAN, P. O. BoxM7, Forest City, Pa. -o—o- Društveno glasilo je "GLAS NARODA." LISTNICA UREDNIŠTVA. I. _K., Elmira, N. Y. Najbližja slovenska naselbina za Vas je Salamanca, N. Y. Druge naselbine v državi New York so Little Falls, Go-wanda in Buffalo. J. M., Stoyestown, Pa. Hvala za priposlane smešnice, toda mnogo smo jih že čitali v tržaški "Edinosti" in t«. so bile ravno take, kakor Vaše. Nektere pridejo s časom na vrsto. Peter Omejc, Cronin, Wash Ako \ kc-do na pošti vzame list, ki ni nanj naslovljen in potem dotičnemu piscu odgovori v žaljivi obliki, je po zve-zinih zakonih strogo kaznjivo in se kaznuje s zaporom po šest mesecev. Ako imate tozadevne dokaze v rokah, potem se obrnite do Vašega poštarja, kteri mora zadevo izročiti sodišču, ktero bode vse drugo potem samo uredilo in zločinca naravno prijelo ter kaznovalo. ženitna ponudba. Mladenič, star 25 let, želi se seznaniti pismenim potom s pridno in pošteno Slovenko v starosti od 17 do 23 let. Samo resne ponudbe a sliko pošlite na: A. A., L. Box 158, Stanton, 111. pozdrav. Pred odhodom v staro domovino pozdravljam vse rojake širom Amerike, znance in prijatelje v Blackburn, Pa., posebno mojega brata Jakoba ter se mu zahvalim za spremstvo do kolodvora. New York. 7. mal. travna, 1909. Tomaž Terček. NAZNANILO. Slovencem in bratom Hrvatom v Chisholmu, Minn., in okolici naznanjam, da sem se dne 1. aprila preselil iz mojega dosedanjega prostora v novo Klincevo poslopje. Postregel bodem vedno vsacega s svežim Hamm's pivom in najboljšimi smod-kami. V zvezi sem z g. Frank Sa-kserjem ter sprejemam naročnino za list "Glas Naroda". S spoštovanjem Charles Zgonc, (7-9—4) Chisholm, Minn. Grozen čin blazne matere. Johnstown, Pa., 6. aprila. Trideset let stara Mrs. William Robertsova j« hipno zblaznela in v blaznosti jo vrgla svoje štiri otroke v starosti od 1 mesecev do 6 let skozi okno, nakar je tudi sama za njimi skočila. Otroci niso bili nevarno poškodovani, toda mati je zadobila notranje poškodbe, ktere so tako nevarne, da bode vsled njih najbrže umrla. Vso rodbino ra-zun očeta so odpeljali v bolnico. Tornado v Illinois u. Marion, 111., 7. aprila. Tukaj in v okolici je včeraj divjal tornado, ki jf napravil velikansko škodo. V mestu Pittsburg. 6 milj severno od tukaj, sta bili med tornadom dve osobi ubiti. Vihar je razdejal mnogo koč, v kterih stanujejo premogarji. Podrla se je tudi neka cerkev. V Pitta-burgu je bilo več prodajalnic in dru-zih poslopij razdejanih. Tudi v raz* nih druzih krajih je napravil vihar velikansko škodo, toda poročila so še JOHN KRAKER EUCLID, O. POZOR! Rojaki v La Salle, I1L, in okolici! Podpisani Vam naznanjam, da sem znižal cene delavskih oblek, srajc, kakor tudi zgornjih oblek in finih nedeljskih srajc in sicer od 10 do 50 centov pri kosu. Ravno tako so cene obuval manjše kot pa druge čase. Delavno obuvalo preje $1.50, sedaj $1.30 in ono, ki je bilo $2.25, sedaj $1.90; nedeljski čevlji preje $3.00, sedaj $2.50 in oni, ki so bili po $2.50, po $3.50 in $4.00, sedaj samo $2.10, $3.00 in $3.25. Ta znižana cena velja samo 14 dni. Frank Cherne, 154 3rd St., La Salle, 111. (6-12—4) POZIV. Rojak MIRKO ZABREC, ki je bi-Švigajo kot strela poftlaku in ako si ^al začetkom tega leta v Colliuwood, neroden, ne dobiš nič. Tu moraš roke dvigniti, da te zapazi raznašalec. Denar moraš imeti pripravljen, da raznašalec zopet dalje beži. Mudi sc. mu silno, ako hoče, da prebeži vse ulice in da razpeČa zalogo. Četudi Ohio, 671 Collamer St., izvoli naj nam naznaniti svoje sedanje bivališče radi ne ke važne zadeve. Frank Sakser Co., 82 Cortlandt St., New York, N. Y. (8-10—4) OGLAS. Prosim cenj. rojake, če kdo vjs za kako tvrdko tu v Ameriki, ktera prodaja valčke za Gramophon s slovenskimi komadi, da mi istega pošlje, za kar mu bodem zelo hvaležen. Aloysius Petrič, 759 Coleman Ave., Johnstown, Pa. Za pevce !! V zalogi imamo lepe vezane Pes m a rice Glazben-e Matice za štiri možke glasove. V tej pesmarici so priljubljen* slovenske pesmi s sekiricami (reda-mi) v partituri za vsak pevski sbor. kvartet ali oktet. Veljajo $1.00 s pošto vred. 8LOVENIO PUBLISHING OO., 82 Cortlandt St., New York, K. T. Priporoča, rojakom svoja IzvtsIbju VINA. kter* v kakovosti nadkrilj«-jejv vsa druga ameriška vina. Rodeče vino (Coneord) prodaja* po 50 centov galono. Bito viae (Ca-iawba) po 70 centov »galonr NAJMANJŠE NAROČILO IA VINO JB M &ALOK. bmnjevec, u kterj&a -cm .m-portiral brinje iz Kranjske, veljfc 11 steklenie sedaj $12.00. TROPING-VEC $2.50 galona. DROZNIK Tl.7« g'lona. — Najmanj*"- p-_so-Je -i nje eo 4y2 galone. Naročilom je priložiti deaac. Za obila naročila se pr^orois JOHN KRAKER, EacKd, Okla. sr važno za slovenske farmerje! Vsled zahteve nekterih rojakov naročili smo zopet v Ljubljani večje število pravih domačih bos, ktere imamo sedaj v zalogi, in sicer dolge po 70 in 65 cm. Na razpolago imamo tudi pristne domače brusilne kamne (osle) ter klepalno orodje. Ker je bilo letos vprašanje po tem blagu tako veliko, da nismo zamogli izvršiti vseh naroČil, Bvetujemo vsesa onim, da se že Eedaj preskrbe a tem orodjem za prihodnje poletje. Glede cen pišite na: FRANK SAKSER 00„ 82 Cortlandt St., New York, K. T. «t Katol. Jednota, dne 24. januarja 1901 v državi Minnesota. Sedež v ELY, MINNESOTA. URADNIKI: FRANK MEDOS, predsednik, 9483 Ewing Are., So. Chicago, HL IVAN GERM, podpredsednik, P. O. Box 67, Braddoek, Pa. QE0. L. BROZICH, glavni tajnik, P. O. Box 424, Ely, Minn. MAgfi KERŽlSNIK, pomožni tajnik, L. Box 383, Rock Springs, Wyo. IVAN GOVŽE, blagajnik, Box 105, Ely, Minn. NADZORNIKI: ALOJZIJ VIRANT, predsednik nadzornega odbora, Cor. 10th Ave. 4 Globe St., So. Lorain, 0. IVAN PRIMOŽIČ, drugi nadzornik, P. O. Box 641 Eveleth, Minn. MTTTAFJ. KLOBUČAR, tretji nadzornik, 115 — 7th St., Calnmet, Mieh. POROTNI ODBOR: IVAN KERŽlSNIK, Predsednik porotnega odbora, P. O. Box 138, Bordine, Pa. IVAN N. GOSAR, drugi porotnik, 5312 Butler St., Pittsburg, Pa. IVAN MERBAR, tretji porotnik, Box »5, Ely, Minn. Vrhovni zdravnik, DR. MARTIN J. IVEC, 711. N. Chicago St. Joliet, 111. Krajevna društva naj blagovolijo pošiljati vse dopise, premembe udov Id druge listine na glavnega tajnika : GEORGE L. BROZICH, Box 424, Ely, Minn., po svojem tajniku in nobenem drugem. Denarne pošiljatve naj pošiljajo krajevna društva na blagajnika: JOHN GOTJŽE, P. O. Box 105, Ely, Minn., po svojem zastopniku in nobenem drugem. Zastopniki krajevnih društev naj pošljejo duplikat vsake poiiljatve tudi na glavnega tajnika Jednote. Vse pritožbe od strani krajevnih društev Jednote ali posameznikov naj se pošiljajo na predsednika porotnega odbora: IVAN KERŽlSNIK, Box 138, Burdine, Pa. Pridejani morajo biti natančni podatki vsake pritožbe. Društveno glasilo je " GLAS^AROD A." Drobnosti. KRANJSKE NOVICE. V Ameriko. Dne 23. marca se je z južnega kolodvora v Ljubljani odpeljalo v Ameriko 42 Slovencev in 15 Hrvatov. Dva mlada tiča. Nekega Rudolfa Zerlini in J. Pleničarja iz Ljubljane, je aretovala in sodišču izročila žan-darmerija v Dol. Logatcu. Imenovana postopača sta izvršila ondi neko čedno sleparijo. Noč ima svojo moč. Ko so šli nekega večera uslužbenci električne cestne železnice v Ljubljani iz službe proti domu, jim prideta nasproti dva vinjena delavca, ktera sta 'jih brez vsakega povoda nahrulila z namenom, da bi se mogla z njimi pre-tepavati in takoj zgrabila vsak za svoj nož. Ker ti opravičeno niso hoteli niti prepira,- niti tepeža, so naglo odšli svojo pot. Eden izmed ponočnjakov pa steče za njimi in udari enega uslužbenca po obrazu, kteri je veled udarca zadobil k sreči le lahke poškodbe. Falzifikati po 20 vin. ogrskega kova zopet krožijo po Ljubljani in okolici. Ponarejeni novci so zelo podobni pravemu denarju, samo da so iz mehkejše kovine. Umrl je 24. marca dopoldne Ant. Zupan, gostilničar in posestnik na Starem trgu v Ljubljani. Pokojnik je bil zvest pristaš napredne stranke ter podpornik raznih slovenskih dru-Hev, kakor pevskega društva "Slovana" itd PRIMORSKE NOVICE. Mestni muzej v Gorici. Goriški mestni zastop je sklenil, da se napravi mestni muzej. Parnik "Melpomene" je javil dor šedši v Trst, da je umrl tekom vožnje neki Jurij Sužnjak, ki je potoval iz Santosa v Trst, nedaleč od Rio de Janeiro, kjer so ga izkrcali in pokopali. Parnik je pripeljal 51.985 žak-Ijev kave. Pri porotnem sodišču v Trstu je bila obravnava zoper v Ljubljani rojenega kočijaža I. £alana radi uboja preložena, da se preišče njegovo zdravstveno in duševno stanje, ker je baje vsled padca od 12. leta duševno nepopolno razvit in je cela rodbina več ali manj abnormalna. Izpred sodnije v Gorici. 181etni R. Bertonja v Ogleju je hotel iztrgati iz rok redarjevib svojega brata Avgusta, kterega je bil redar aretiral radi razsajanja. R. Bertonja je dobil za to 3 mesece težke ječe s postom vsak meeec. 30Ietni V Humar iz Brestja je oevamo pretil Jos. Komavliju in F. Jetetiču. Izpovedal je, da je napravil to v veliki pijanosti. Xa Kcmavlija je bil baje ijobosomen. Humar bo sedel 14 dnij v zaporu in dvakrat ee bo poeti Nevarne pre t nje je bil obtožen 56-letni P. Ziani. ki je, kakor smo poro-Mi svoj čas, pričel v pisarno evoje- ga brata trgovca L. Zianija ter mu grozil z revolverjem, da mu mora dati večji znesek denarja, ki da mu pri-tiče iz dedščine. Sodnija je obsodila Fr. Zianija na 4 mesece težke ječe s postom vsak mesec. Divaška jama. Kakor posnemamo iz poročila tržaške podružnice Slov. planinskega društva z občnega zbora, ki se je nedavno vršil, je napredoval obisk jame v preteklem letu prav lepo. Jamo je posetilo okoli tisoč obiskovalcev, med njimi iz Nemčije, Francoske, Ogrske itd. Vsi so se čudili krasotam tega podzemeljskega doma. V jami se je napravilo tudi razna nova pota, postavile napisne table, pomnožila razsvetljava itd. Jama je dala dohodkov 1416.53 kron; stroškov je bilo 1134.28 kron. Morilec Marije Pavlinove iz Št. Andreža, Anton Nanut, ki je tudi nase streljal iz revolverja, je že toliko okreval, da so ga odpeljali v preiskovalni zapor na sodnijo. ŠTAJERSKE NOVICE. Samomor. Dne 22. marca so našli delavci kamenoloma tvrdke Fraune-der v Brucku ob Muri svojega sodelavca Janeza Gašpariča iz Janžovec pri Ptuju obešenega. Samomorilec je baje bolehal na jetiki že dalj časa in je obupal. Požar v Celju. Dn£ 24. marca ob četrt na 1. je izbruhnil ogenj v podstrešju hiše na Graški cesti v Celju, kjer ima Geska pivovarna svojo zalogo. Ker je bilo pod streho mnogo slame, se je razvil močen ogenj, ki je posfc&l nevaren celo sosednjemu Jkr-merjevemu skladišču lesa. Požarna bramba je ostala do 7. ure zjutraj na pogorišču. Škoda ni posebno velika. Ponočni požar je vzbudil in prestrašil veliko ljudi v mestu in privabil mnogo radovednežev. Kako je nastal ogenj, doslej ni znano. V hiši je -spala ob tistem času le ena oseba, ker je upravitelj nekaj časa poprej odšel. HRVATSKE NOVICE. Hišne preiskave na Hrvaškem. Iz Zagreba poročajo: Nedavno so bile hišne preiskave pri dr. Ivanu Lorko-vicu, dr. Hinkoviču in pri trgovskem pomočniku Dragošiču v Zagrebu. Iskali so zaplenjeno brošuro graške-ga časnikarja Horna "Resnica o balkanski politiki". Pri dr. Hinkoviču .-o baje našli več izvodov. Pri Drago-šiču je preiskava baje v zvezi z znano propagando, a je bila brezvspeš-na. Iz istega vzroka so v Borovi pre-metali stanovanje pravoslavnega popa Veje Lukiča, ne da bi kaj našli. Tudi župni urad in cerkev so preiskali — brez vspeha. Veleizdajalski proces v Zagrebu se nadaljuje. Znani nemški pisatelj Hermann Bahr se je vsedel, ker ni našel prostora v tribini za časnikarje, med zagovornike. Predsednik je to opazil in gm je pozval, da se od tam odstrani. Bahr vstane in zapusti Ivo rano z besedami: "Stvar pojde tudi brez mene. Videl sem dovolj". Vsi ^svetovni listi prinašajo eddaj podrobne opise Škandalov in protiza-konitosti, ki se gode v Zagrebu in kterih žrtve so ne samo obdolženci in njih branitelji, ampak tudi poročevalci vseh velikih evropejskih listov. Škandal od dne do dne raste *— in že danes lahko z veseljem konstatiramo, da sta Raueh in Frank kot pokorna Wekerlova sluge dosegla, da se ves civilizovani svet končno zanima za politična zločinstea, ki se že tako dolgo gode na Hrvatskem. Prišlo je pač vse drugače, kakor so si ti čddni gospodje v poeetku mislili — in na obtožni klopi sede danes oni in njih sistem, ne pa srbski veleizdajniki. Nevihta in toča. Od Sinja do Spljeta v Dalmaciji je bila nedavno grozna nevihta, med ktero je padala delj časa precej gosta jko drobnejši orehi debela toča. Tudi strela je udarila v par objektov, toda brez občutneje poškodbe. BALKANSKE NOVICE. Umor in samomor v gimnaziji. V Eleni na Bolgarskem je učenec četrtega gimnazijskega razreda Konstantinov zaradi slabega reda ustrelil najprej gimn. ravnatelja Kverleva in nato še sebe. genzacijonelna tožba. Pri sodišču v Sarajevu se je vložila zoper igralko Katarino Schratt, znano "prijateljico" avstrijskega cesarja, in zoper dediče budimpeštanskega odvetnika dr. Altmanna tožba na povrnitev 150.000 K. Povod tožbi je bila okupacija Bosne in Hercegovine. Dunajska tvrdka Baruch in sinovi je prevzela dobavo za preskrbovanje vojske v Bosni. Pri tem so odkrili velike zlorabe in zato obsodili imetnika tvrdke Barucha in enega njegovih sinov v dveletno ječo. Nato se je priglasil drugi sin Evgen Baruch ter priznal, da je on izvršil zlorabo. Vtaknili so zato njega v ječo. Bogata rodbina Baruchova ga je pa hotela rešiti in sicer na ta način, da bi ga cesar pomilostil. Po odvetniku dr. i Altmanu je rodbina stopila v zvezo | z igralko Katarino Sehratt, naj ta vpliva na cesarja, da pomilosti Ev-gena Barucha. Za to posredovanje so ji že naprej dali 60.000 goldinarjev in dragocenosti v vrednosti od S000 goldinarjev. Evgen Baruch vendar ni bil pomiloščen, ker se je temu upiral takratni skupni finančni minister Ivallay in obsojenec je moral prestati kazen. Zdaj ko je prost, hoče sodnim potom zahtevati povrnitev denarja, ki se je dal za brezvspešno posredovanje in zato je vložil tožbo na povračilo 1F9.000 K zoper Katarino Schratt in dediče dr. Altmanna. Na izid tega procesa je vse radovedno. RAZNOTEROSTI. Kako ostane ženska res ™iada Gotovo odkar obstoji človeštvo, se je izlasti ženski svet silno bavil s problemom, ni li v moči človeka, da zatre na sebi sledove starosti in jih tako pokrije, da se jih ne opazi. Dra-! crocena pariška mazila in pariške skrivnostne esence, ki jih predpisu-1 jejo lepotilni doktorji, masaže na obrazu, mlečne kopeli in tisoč drugih sredstev ni nikdar zamoglo popolnoma doseči svoj namen. Neki francoski list poroča sedaj o nekem nezmotljivem sredstvu, ki omogoča ženskam da ohranijo mladostno svežost in lepoto do pozne starosti. Seveda zahteva to lečenje precej samozatajeva-nja, ali kaj ne stori ženska radi lepote? Kar zahteva novi lepotični doktor od ženske ni nič drugega, nego da vedno molči. Govorjenje utrudi obraz, koža se utruja in vsled tega nastajajo neprijetne brazde in gube. Ali ženske se ne smejo tudi smejati in smehljati, in tudi ne jokati, kajti vsa ta zrcalenja čustev obrabljajo mišice na obrazu. Izumitelj novega sistema priseza na svojo metodo in jamči vsem ženskam, ki žive po njegovem navodilo, ia ekrani je mlado lice do pozzs Zdt-j Jea je že pričelo s tem lečenjem, toda ustrajati niso mogle dolgo časa, kajti molčanje in pa — ženska 1 Turška poroka na Dunaju. Turški poslanik v Berolinu Osman Nizami paša, se je na Dunaju poročil s pol-turkinjo — hčerjo angleškega indu-strijca Rustona, ki se je pred desetletji priselil v Avstrijo. Izboljšanje orožništvu. Dobro poučen list "R. V." poroča, da je de-želnobrambeni minister Georgi natančno poučen o zahtevah orožništva in da si resno prizadeva jim ugoditi. Stavil je že finančnemu ministru do-tične predloge in dobil zagotovilo, da se uresničijo. Število slepcev v Avstriji. Koncerm leta 1908 so našteli v Avstriji 13.070 slepcev in sicer 7627 mož in 6343 žensk. Od teh se je porodilo slepih 2077, oslepelo pa vsled nesreče 1293 in 10576 vsled raznih bolezni. V zavodih za slepce pa jih je bilo komaj 1003. Vlom v občinsko blagajno. V občinsko blagajno židovske občine Zu-ravno so vlomili neznani storilci in odnesli 30.000 K. Prepir med »aljubljcnrt V Eisenach u na Saškem se je nekaj častnikov zaljubilo v ženo nekega poštenega meščana. Zaradi tega so že imeli med seboj 4 dvoboje in še jih bojda sledi. NAZNANILO. Slovensko katoliško podporno društvo SV. JOŽEFA it. 12 J. S. K J. za Pittsburg, Allegheny, Pa^ in okolico ima svoje redne seje vsako drugo nedeljo ▼ mesecu. Društvenikom se nasnanja, da bi se istih v polnem številu udeleževali ter redno donaiali svoje mesečne- prispevke. Nekteri udje, ki se radi oddaljenosti ali dela ne morejo sej udeležiti, naj svojo mesečnino na nekte-rega izmed izvrŠujočih uradnikov pod spodaj navedenim naslovom do-pošiljajo. Pri redni društveni seji dne 13. dec. 1908 izvoljeni so bili alcdcči uradniki sa leto 1909: Predsednik: Fran Krese, 610« Natrona Alley, Pittsburg. Podpredsednik: Vineene Volk, 28 Tell St., Allegheny. L tajnik: Josip Muika, 106 Spring Garden Ave., Allegheny. H. tajnik: Nik. Povše, 34 Garden St., Troy Hill, Allegheny. Blagajnik: Ivan Arch, 79 High St., Allegheny. Zastopnik: Ferdinand Volk, 122 42nd St., Pittsburg. Zastavonoša: Fran Golob. Odbor: Fran Koncilja, 843 Blossom Alley, Allegheny. Iyan Kašček, 843 Blossom Alley, Allegheny. Ivan Mestnak, 849 Perry St., Allegheny. Fran Strniša, 101 Villa St., Allegheny. Ivan Simončič, 809 Gerst Alley, Allegheny. Alojzij Butkovič, 812 Green St., Allegheny. POZOR, ROJAKINJE I Slovenec, star 29 let, a $1000 ▼ gotovini, želi se seznaniti s Slovenko, bodisi z dekletom ali pa tudi vdovo z enim otrokom. Starost ne sme biti čez 30 let. Samo na resne ponudbe je gotovo odgovor. Naslov dobite pri uredništvu "Glas Naroda", 82 Cortlandt St., New York, N. Y. (6-8—4) POSESTVO NA PRODAJ. Posestvo, obstoječe iz njiv, koše-nic, stelnikov in šume, na kterem se lahko redi 4 goved in 3 prašiče, se takoj proda. Hiša stoji v bližini farne cerkve in je pripravna za kako obrt ali trgovino. Cena se poizve pri lastniku: Janez Štefane, Stari trg št. 20 pri Kočevju. (6-8—4) K rain, Austria. MARKO KOFALT, 844 St 846S So. 2nd Stra*.! 8TEELTON, PENNA, Priporoča se Slovencem in Hrvatom v Steeltonu in okolici sa izdelovanje kup* nih pogodb, pooblastil ali polnomoH (Vollmacbn in drugih v sstarsld posel ipadajočih stvari, ktere točno in poceni izvriujem. Dalje prodajem parohrsdse D«tke u v stari kraj za vse boljic parnike in paro-bradne proge ter poiiljam teamrft v staro domovino po najniiji ceni. SLUŽBO IŠČE! Slovenec, najbolje izurjen mlinar, kteri razume vsakovrstno delo v mlinu, bodisi na paro ali vodo. Če kdo izmed rojakov ve za tako delo, se ga prosi, da naznani uredništvu "Glas Naroda", 82 Cortlandt St., New York, N. Y. (6-8-4) Mr. MARKO KOFALT je nai zastopnik za vse posle in ga rojakom toplo priporočamo. "GLAS NARODA". GompagniB Generale Iiansaiiannp (Francoska parobrodna družba« NAŠI ZASTOPNIKI kteri so pooblaščeni pobirati naročnino za "Glas Naroda" in knjig«, kakor tudi za vse druge v našo stro ko spadajoče posle. San Francisco, Cal.: Ivan Stariha. Za Denver, Colo, in okolico: R. B. Dergance, Stockyard, Denver. Pueblo, Colo.: Petar Culig. Indianapolis, Ind.: Alojzij Rud mft-i Chicago, 111.: Mohor Mladič. Depue, HI.: Dan. Badovinac. La Sale, HI.: Mat. Komp. South Chicago, 111.: Josip Kom-pare". Waukegan, 111.: Frank Fetkoviek. Calumet, Mich, in okolica: Ivan Šutej. Iron Mountain, Mich, in okolieo: Marko Badovinac. South Range, Mich.: John Baho- rič. Chisholm, Minn.: K. Zgonc. Ely, Minn.: Ivan Gouže. Eveleth, Minn.: Jurij Kotze. Hibbing, Minn.: Ivan Povše. Tower, Minn.: John Majerle. Kansas City, Mo.: Ivan Kovačič in Ivan Rahija. St. Louis, Mo. in okolieo: Frank Skok. Aldridge, Mont.: Gregor Zobec. Brooklyn, N. Y.: Aluzij Cešarek. Little Falls, N. Y.: Frank Gre-gorka. Wes Seneca, N. Y.: Jovan Miliš. Cleveland, 0.: Frank Sakser Co. William Sitar in Mat. Pečjak. Oregon City, Or.: M. Justin. Braddock, Pa.: Ivan Germ in Ivan Varoga. Conemaugh, Pa.: Ivan Pajk. Canonsburg, Pa:. Geo. M. Schultz. Claridgfj. Pa.: Anton Jeiina. Forest City, Pa.: Karl Zalar. Heilwood, Pa. in okolieo: Alojzij Jako*. Jchxitcjm Pa.; Prank Gabrenja. Pittsburg, Pa.: Ignac Podvasnik. Steelton, Pa.: Marko Kofalt in Josip A. Pribernik. Willock, Pa.: Frm Seme. West Jordan, Utah: Anton Paičiš. Black Diamond, Wash.: Gr. Po-renta. Benwwd, W. Va.: R. Hoffman. Thomas, W. Va.: Josip Rus. Milwaukee, Wis.: Josip Tratnik. Rock Springs, Wyo.: Loins Pire in A. Justin. Vsi naši zastopniki so z is dalje časa v poslovni zveri, vsled česar jih rojakom najtopleje priporočamo. Iščem brata JOSIPA BIČEK, doma iz vasi Dolnja težka voda, fara Stopče pri Novem mestu. Pred 5 j leti sva bila skupaj v Pittsburgu, Pa. Prosim cenj. rojake, če kdo ve za njegov naslov, da mi ga naznani, ali pa naj se sam oglasi. — Mike Biček, 725 Indiana Avenue, Sheboygan, Wis. (6-9—4) Kje sta: moj brat JOSIP JAMNIK, | doma iz Vrha, fara Želimlje, in: AVGUST JEKOVC, doma od Ko-' roškega jezera T Pred 17 meseci j sta šla iz Pueblo, Colo., toda ne vem, kam; zato prosim cenj. rojake, če kdo ve, kje se nahajata, da mi blagovoli naznaniti. Frank Jamnik, Box 247, Sunnyside, Utah. (6-9—4) IfiEKTNA HRTA 00 HAVRE, PARIZA. ŠVICE, INOMDSTA IN LJUBIMil Poštni parniki so:' !L* Pro.ence'* na dva vijaka..................14,200 ton, 30,000 fconisieflv mc& La Savoie" „ „ „ ..................12,000 „ 25,000 La Lorraine" „ „ „ ..................12,000 „ 25,000 '"La Touraine" t „ „ ..................10,000 „ 12,000 Bretaene".............................. . 8,000 „ 9,000 rLa Gasgogne"................................ 8,000 „ 9,000 , » i Glavna Agencija: 19 STATE STREET, NEW YORK corner Pearl Street, Chesebrough. Building. am it i adplnjejo od sedaj naprej vedno ob četrtkih or> i'/CDolndne iz pristanišča št. 42 North River, ob Morton St.* N* H •LA PROVENCE lh. apr. INI *LA SAVOIE 2i maja IBM. *LA SAVOIE M. aprila IBM *LA TOURAINE 27. maja 1M0. *LA TOURAINE M. apr. 18ti *LA LORRAINE 3. junija 1M9. •LA LORRAINE • maja IBM * LA PROVENCE 10. junija 1900. •LA PROVENCE IB. maj« IBM *LA SAVOIE 17. junija 1909, Kje sta JOSIP ŠAJN in FRAN KIRN? Bivala sta pred mesec dni v Pleasant Valley, Pa. Prosim, da se mi takoj zglasita, ker imam nekaj zelo tajnega in važnega govoriti z njima. Prosim vaju, oglasita se na: Mathias Kirn, P. O. Box 52, R. F. D. 2, Irwin, Pa. (8-10—4) Pozor! Slovenci Pozor? ^SA LONW ^modernim kogljiščem Sveže pivo v sodičkih in buteljkah fe druge raznovrstne pij.-ifc ter uni'slc* smodke. Potniki dobe pri meni čedltt prenočišče za nizko ceno. Postrežba točna in izborna. Vsem Slovencem in drugim Slovaaon* Se toplo priporoča Martin Potokar (64 So. Center Ave. Chicago, H* POSEBNA PLOVITBA. ' : Parnik "LA GASCOGNE" na 2 vijaka odpluje dne 10. aprila, 1909, I ?irniUb i '/ jefep*^ 71 Ueaoorn S t-, vht-irri tli Zdravju najprimerne jša pijača je LEI8Y PIVO^«» ktero je varjeno iz najboljšega impertirane^a češkega hmela. Radi tega naj nikdo ns zamudi posi.usiti g^ v sv- jo !r"?tno kc ri-t. knkortud' v korist svoje družine, svojih prijateljev in drugih. L,'jlsy pivo je najbolj priljubljeno ter se dobi v vseh boljših gostilnah. Vsč podrobnosti zveste pri Geo. Travuikai ju jI\>2 St. Clztr Ave VE. kteri Vam drage volje vse pojasni. THE ISAAC LEISY BREWING COMPANY CLEVELAND, O. HARMONIKE bodisi kakorSneaoll vrste izdelujem 11 popravljam po najnižjih cenah, a dci; trpežno in tancsljivo. V popravo sa nesljivo vsakdo poSlje, ker sem Ze ur 16 let tukaj v tem pošla ia sedaj v sv© jem lastnem doma. V popravek vsa mem kranjske kakor vse dnige harm o nike te račanam po dela kakorfa« Vdr zahteva brez aadaliaih amahni. JOHN WENZEL, 1017 t 62nd Str.. Qevetaad, CX. AVSTROAMERIKANSKA ČRTA (preje bratje Cosulich.) Najpripravnejsa in najcenejša parobrodna črta za Slovence tn Hrvate Novi parnik na dva vijaka "Martha "Washington". SBOULARNA VOŽNJA MED NEW YORKOM, TRSTOM BCtu vožolb listku IzlNEW.YOHKAja III. razrodlsi ia: V «i spodaj mavadeni movl par obrodi Bm in vijak* imajo breafiSnl braojav: ALtOl, hAUIu, MARTHA WABHIXaXOfc, ARGENTINA, mMfm ia )aai|a ae Meta _ Idi Mama brodofja prv inffla 1« li kaj boli?" "Seveda me boli! Vse moje telo. se spremeni v bunko." "Tako bunko bode pa težavno ozdraviti." "Da. Toda vseeno mislim, da so švignila kopita memo mene. Jeli T" "Jaz tudi mislim. i!a sem to videl." "Alahu bodi hvala! Ako bi me mula pogodila v prsi, potem bi morala umreti; in ako bi me pojrodiLv v obraz! Potem bi mi lahko izbila kak aob, morda tudi vse. Nikdar več je ne bodem tolkla." "Prav imaš. Saj sem ti dejal, da bi jaz kaj tacega ne storil, toda ti nisi hotela poslušati mojega nasveta." "Toda mula je moja last in kako se potem postopi mene brcati t Tako sem 6« prestrašila, da se na vsem telesu tresem. Ali vidiš kako se tresemT" "Da, to vidim! "Drži ime!" "Jeli to v resnici potrebno? Ti je tako slabo?" "Da, zelo slabo je! Tako slabo je, da se moram eelo vsesti, da se odpočijem." Lepo vzraščena dama bi se na estetično divni način vsedla. Cileka je to sioer tudi poskusila, toda njena teža je bila prevelika; vsled tega jgubi ravnotežje in pride tako hitro na zemljo, da sem imel jedva dovolj časa odstraniti košaro, v ktero bi se inače vsedla. "Hvala ti. Sedaj se moram oddahniti, ker mi primanjkuje zraka." To tudi stori v pravem pomenu besede, kajti ko prične potem zopet pravilno dihati, mi reče: "Sedaj moraš vse, kar je ostalo naložiti tu v košare in potem popravi zopet sedlo in odidesmo proti domu." Njeflfl povelje takoj izvršim in nestrpno pričakujem kako mi bode mogoče žensko spraviti na sedlo. Zelo sem se moral mučiti, ko jej pomagam zopet na noge. Ko se to posreči, pogleda krog sebe nekako obupano. "Kaj pa ižčešt" jo vprašam. ''Stopnice, male stopnice." "Stopnicet Kje naj dobim tu na prostem stopnice?" "Toda jaz jih potrebujem, da zamorem na mulo!" "To je v resnici zelo slabo!" Potem pričnem tudi jaz gledati obupano naokrog. "Evo tam stoji štor", reče končno, "povedi me tjekaj!" Precej se moram mučiti, da jo spravim končno na štor in od tam na mulo. Uboga mula je vsled velikega tovora skoraj padla na zemljo, toda njene moči se podvoje, ko opazi, da jo vodi pot proti domu. Kmalo potem vgledaon nekoliko raztresenih hiš. "Jeli to DžnibašliT" jo vprašam. "Ne, to je šele mali Džnibašli, toda mi bivamo tukaj." Ko prideva v vas, jezdiva Memo par siromašnih koč, dokler ne prideva do nekoliko večje hiše, za ktero zavije moja spremljevalka. Tu je več jam, v kterih leže sodovi, ki so napolnjeni z raznobarvnimi tekočinami. Prišla sva toraj do hiše barv a rja in peka Bošaka. Amazonka glasno zakriči. Potem ee odpro vrata male lesene koče, ki efcoji hlizo večje in med vratmi se pojavi možka postava ptičjega obraza. Obleka tega človeka ni nič druzega, nego navaldne plavalne hla£iee. Vendar se pa še temu toliko ne eudim, kakor barvi njegove kože. Njegovo telo je bilo raznobarvno in se mi predstavi v najtemnejših, kakor tudi v najsvetlejših bojah. Pri vsem tem pa napravi pek tako nedolžno resen obraz, kakor da so barve na njegovem telesu povsem samoumevne. Jaz razjašim in nestrpno pričakujem prihodnjih dogodkov. "Sidžirda, moje stopnice I" ukaže žena možu. Sidžirda je bilo toraj domače ime tega moža. Slednji Odide zelo ponosno za hišo in se kmalo vrne s stopnicami, ktere postavi kraj mule. Ženska pride na zemljo. "Kaj pa dela moj mož?" vpraša ženska. "Ne vem." "Nekaj mora vendar početi!" "Ne." "Ose!! Kje pa je?" "Ne vem." "Morda je v sobi?" "Ne." "V mali sobi?" "Ne." "Kje pa je?" "Ne vem." "Saj je dotma?" "Ne." "Toraj je odšel?" "Da." "Čemu nam pa tega takoj ne poveš? Odženi mulo." Krasno pobarvani človek je krasno odgovarjal in pri tem se je držal *»Vq resno, kakor da bi se Slo za velevažno stvar. Končno prime mulo za aado in hoče oditi. "Najpreje moraš raztovoriti!" zakriči njegova gospodinja. Pobarvani jej pokima in potem prične jemati pecivo iz košar. "Pojdi z menoj v hišo, efendi 1" povabi me ženska prijazno. Privežem konja k bližnjemu kolu in jej sledim. Iz notranjih prostorov prihaja duh po surovem maslu in vročem logu. Na levej opazim neko na-pmvo, o kterej takoj mislim, da mor a biti peč, kajti luknja za jaa&eee vendar ne more biti v hiši. Na desaej je bil vbod v sobe. Ko pridem v sobo, ugledam ravno tako, toda mlajšo žensko, kakor je biLa "jagoda". Niti malo ne dvomim, da je to njena hči. Oblečena je po bolgarskem načinu v lahkem krilu, njene obrazne pose dokaj zanimive in poleg tega ima tudi najlepšo krasoto orijental-hmmMk, a am reč debelost in sioer v skoraj tolikej meri, kakor njena iti. Stala je pred posodo, napolnjeno z mlekom, raz ktero je jemala s prati smetano in jo nosila v usta. "Ikbala, kaj počenjaš?" vpraša jo mati. "Derizini čikarim — posnemam", odvrne hčerka. "Nereje — kam?*' "Agic ičine — naravnost v usta." "Toda smetano bi morala vendar dejati na krožnik ali v lonec, ne pa v usta." m "Smetana je dobra." To je bil vsekako zelo važen razlog, kterega je deklica povedala. Mati jej potem tudi več ne ugovarja, temveč stopi k njej, jo nežno pogladi po lici in reče: "Benim čistlika — sladkosnedenka!" Sladkosnedenka pogleda začudeno name in potem jej mati pojasni: "Ta efendi bi se rad pri nas spočil." "Čemu?" "Ker je truden." (Dalje prihodnjič.) Cenik: knjig, katere se dobe t zalogi SLOVENIC PUBLISHING! COMPANY, 83 CORTLANDT STREET, INEW YORK, IN. Y DUŠNA PAŠA (pisal ikof Fr. Baraga,) platno, rudeča obreza 75*, brožirana 60*. JEZUS IN MARIJA, vezano vlono-kost $1.50, fino vezano v usnje $1.20, vezano v platno 40*. KUUČ NEBEŠKIH VRAT, vezano v slonokost $1.50. MAT.T DUHOVNI Z AKT. A D, »agrin, zlata obreza 90*. NEBEŠKE ISKRICE, vezano v platno 50*. OTROŠKA POBOŽNOST, 254. POBOŽNI KRISTJAN, fino vezano $1. 20. RAJSKI GLASOVI, 40*. SKRBI ZA DUŠO, zlata obreza fino vezana $1.25. SRCE JEZUSOVO, vez. 60*. SV. ROŽNI VENEC, vez. $1.06. SV. URA, zlata obreza, fino vezano $1.20. VRTEC NEBEŠKI, platno 70*. slonokost imit. $1.50. UČNI KNJIGE. ABECEDNIK NEMŠKI, 25*. AHNOV NEMŠKO — ANGLEŠKI TOLMAČ, 50*. ANGLEŠČINA BREZ UČITELJA, 40*. BLEIWEIS KUHARICA, »no vezana $1.80- ČETRTO BERILO, 40*. Dimnik: BESEDNJAK SLOVENSKEGA IN NEMŠKEGA JEZIKA 90*. EVANGELIJ, vezan 50*. GRUNDRISS DER 8LOVENI-SCHEN SPRACHE, vezan $L25. HRVATSKO — ANGLEŠKI RAZGOVORE, veliki 40*, maH SO*. HITRI RAČUNAR, 40*. KATEKIZEM, 15*, veliki 40*. NAVODILO KAKO SE POSTANE DRŽAVLJAN ZJEDIN. DRŽAV, 5*. NAVODILO ZA SPISOV AN JE RAZNIH PISEM, vezano $L00. PODUK SLOVENCEM ki e kočejo naseliti u Ameriki, 30*. RVA NEMŠKA VADNICA, 35*. ROČNI SLOVENSKO — NEMŠKI SLOVAR 40*. ROČNI ANGLEŠKO - SLOVENSKI SLOVAR, 30*. SLOVAR SLOVENSKO — NEMŠKI Janežič-Bartel, fino vezan $3.00. SLOVAR NEMŠKO — SLOVENSKI Janežič-Bartel nova izdaja, fino vezan $3.00. SLOVENSKO-ANGLEŠKI SLOVAR 30*. SLOVARČEK PRIUČITI SE NEMŠČINE BREZ UČITELJA, 40*. SPRETNA KUHARICA, broiirova-no 80*. VOŠČILNI LISTI, 20*. ZGODBE SV. PISMA STARE IN NOVE ZA VERE, 50*. ZBIRKA LJUBAVNTH PISEM, 90*. ZABAVNE DC RAZNE DRUGE KNJIGE. ANDREJ HOVER, 26*. AVSTRIJSKI JUNAKI, «m 90*, nevez. 70*. AVSTRIJSKA EKSPEDICIJA, 20*. BARON TRENK, 20*. BELGRAJSKt BISER, 15*. BENEŠKA VEDEŽEVALKA, «0*. BOŽIČNI DAROVI, 15*. BUCEK V STRAHU, 25*. B URŠKA VOJSKA, 30*. BOJTEK V DREVO VPREŽEN VITEZ, 10*. CAR IN TESAR, 20*. ČRNI BRATJE, 20*. ČRNI JURIJ, 82 zveskov skupaj $5.50. CERKVICA NA SKALI, 15*. CESAR FRAN JOSIP, 20*. CESARICA ELIZABETA, 15*. CIGANOVA OSVETA, 20*. CVETINA BOROGRAJSKA, 40*. CVETKE, 20*. ČAS JE ZLATO, 20*. DAMA 8 KAMELAMI, bretiraaa $1.00. DARINKA, MALA ČRNOGORKA, DETELJICA, življenje treh kranjskih bratov, 25*. DOMAČI ZDRAVNIK PO KNEIPU, 50*. DOMA IN NA TUJEM, 20*. DVE ČUDOPOLNI PRAVLJICI, ELIZABETA, 30*. ENO LETO MED INDIJANCI, 20*. ENO URO DOKTOR, šaloigra, 20*. ERAZEM PRED JAMSKI, 15*. ERI, 20*. EVSTAHIJA, 15* FABIOLA, 60*. GENERAL LAUDON, 25* GEORGE STEPHENSON, oee se- leznic, 40*. GOLOBČEK IN KANARČEK, 15*. GOZDOVNTK, 2 zveska skupaj 70* GOČEVSKI KATEKIZEM, 20*. GRIZELDA, 10* GROF RADECKI. 20* GROF MONTE CHRISTO, svetovna knjižica, 2 knjigi fino vezane sku-paj$4.£0. GROFICA BERAČICA, 100 zveskov skupaj $6.50. HILDEGARDA, 20* HEDVTGA, BANDITOVA NEVESTA, 20* HIRLANDA, 20« IVAN RESNICOLJUB, 20* TZANAME, mala Japonka, 20* IZDAJALCA DOMOVINE, 2M IZGUBLJENA SREČA, 20* IZIDOR, pobožni kmet, 20* ILET V CARIGRAD, 40* JAMA NAD DOBRUfiO. 20* J ARO MI L, 20* JURČIČEVI SPISI, 11 zveskov, a- metno vezano, vsak zvesek $1.00. KAKO JE IZGINIL GOZD, 20* KAKO POSTANEMO STARI, 40* KAR BOG STORI JE VSE PRAV, 15* KNEZ ČRNI JURIJ, 20* KOSI ZLATE JAGODE, 50* KRVNA OSVETA, 15* LAŽNIVI KLUKEC, 20* MAKSIMTTJAN I., cesar mehikan-ski, 20* MALA PESMARICA, 30* MALI VITEZ3 zveski skupaj $2.25. MALI SVEZNALEC, 20* MARIJA, HČI POLKOV L, 20* MARJETICA, 50* MATERIJA ŽRTEV, 50* MATI BOŽJA Z BLEDA, 10* MTKLOVA ZALA, 40* MIR BOŽJI, $1.00. MIRKO POŠTENJAKOVTČ, 20* MLADI SAMOTAR, 15* MLINARJEV JANEZ,40* MRTVI GOSTAČ, 20* MUČEN JLKI, A. Aškerc, elegantno vez. $2.00. NA INDIJSKIH OTOCIH, 26* NAJDENČEK, 20* NA PRERIJI, 20* NARODNE PESMI, fcrovnik, S zki, vez. vsak po 60* NARODNE PRIPOVEDKE, • ki, vsak po 20* NASELJENCI, 20* NASELNIKOVA HČI, 20* NAŠ DOM Zbirka povesti. Vsak 20* NA VALOVIH JUŽNEGA MORJA, 15* NEDOLŽNOST PREGAJANA IN POVEUČANA, 20* NEZGODA NA PALAVANU, M* NIKOLAJ ZRINJSK3, 20* OB TIHIH VEČERIH, ftm> veaano. $2.00. OB ZORI, 70* ODKRITJE AMERIKE, 40* PAVLTHA, 20* PARIŠKI ZLATAR, 254. PESMARICA "GLASBENE MATICE" fino vezana $L50. POTOVANJE V LHJPUT, tO* POSLEDNJI MOHTKANRC, 90* PRAVLJICE (Majar,) 20* PRED NEVIHTO, 20* PREGOVORI, PRILIKE, mmn 20* PRI SEVERNIH SLOVANIH, 20* PRINC EVGEN, 20* PRIPOVEDKE, * averfd pe M* PRST BOŽJI, 15* POD TURŠKIM JARMOM, 20* REPOftTEV, 20* 82 Cortlandt Street, New York, N. V. Podružnica 6104 ST. CLrAIR AVE. IN. E2., CLEVELAND, Os Denarje pošiljal na vse kraje sveta najhitreje in najceneje. Vsaki de narna poŠiljatev po nas poslana pride v stari kraj v ic . _ _ do i2 dneh; vse vsote izplačuje za nas c. k. poštna hranilnica. Nikdar se še ni čulo, da bi denarji ne prišli na določeno mesto, kar se dandanes tisočkrat Ču>e od drugih. Posredujemo denarne uloge ter jih nalagamo v zanesi te hranilnice ali posojilnice po 4 in 4^-j odstotkov obresti. Vsak uložnik dobi izvirno hranilno knjižico. Obresti teke <>«i dneva uloge. Izplačujemo uloge na hranilne knjižice in dajemo posojila na nje. Kalno za rojake, H jJ, * -----------t--------r-----— vvm t uam poa nasto- "Kretanje parnikov in naj nam pošlje $5 are, ter objednem naznani ime parnika in dan da, da mu moremo zagotoviti prostor. Vsakteri potnik naj si uredi potovanje tako da pride in nred odhodom narnilca V N«-VP- V»rt Vsat nntnin? rnialr nai no-m „i; 1---' - , . ki nameravajo potovati v staro domovino z dobrimi m brzimi poštnimi parniki- Vsakdo naj si izbere jednega izmed onih parnikov, kteri 50 označeni v listu pod nash Voin >4K --"~----------" ------- v.. a . -t- j .. r odhoda, o ----i-------- -------t-------—1 -- — —- ■ ua pnae ea dan pred odhodom parnika v New Yerk. Vsak potujoč rojak naj nam piše ali brzojavi kdaj pride v New York in na ktero postajo; naš človek ga pride iskat in vse potrebno ukrene za prtljago ter ga odpelje na parnik, zakar nima potnik nobenih stroškov. Če kdo dospe v New York ne da bi nam naznanil svojega prihoda, nam lahko iz postaje telefonira po številki 4687 Cortlandt in takoj po obvestilu pošljemo našega človeka po Vas. Le na ta način se je rojakom, nezmožnim angleščine, mogoče izogniti raznih oderuhov m sleparjev ter nepotrebnih stroškov. Ne uročite nikomur niti centa predno niste v naši hiši, ktero vidite tu naslikano. To je zelo važno za potujoče rojake, ker dandanes preži na vseh postajah in ulicah po New Yorku obilo sleparjev in ljudi dvomljive vrednosti. Ako žrtvujete par centov za telefon, prihranite dolarje, ker zagotovo veste, kam pridete in Vas ne vlove postopači ali vozniki, ki veliko zahtevajo od Vas, a Vas Še pre dajo brezdušnim oderuhom, kteri speliejo ljudi navadno na slabe parnike. To je zelo važoo is koristno. Avstrijski denar kupujemo in prodajamo po dnevnem kurzu. Ako potuješ v staro domovino in imaš večje svote denarja ali draft, isto lahko pri nas zmenjaš in kupiš ček za ljubljansko kreditno banko. Ta ti ček takoj izplača, nemore ti ga nihče vkrasti, ker njemu ne bo plačan. Imašll iz stare domovine kaj denarjev sem dobiti, piši svojcem, ds vplačajo v Ljubljansko kreditno banko in mi potem izplačamo le prezreti! Imateli v staro domovino komu kako pooblastilo poslati, obrnite se na nas, mi vam ceno in brzo postrežemo, in pooblastila bodo pravilno narejena. Ako želi k/teri vojak biti oproščen od orožnih vaj in preglednih zborov, (Kontrolsversammlung) naj se obrne na nas in pošlje svojo vojaško knjižico, mi mu preskrbimo, da ne bo imeJ sitnosti ko se domu vrne. jtto si namenjen ženo, otroke, ali pa »oroo nike, ter prijatelje v Amen ko vzeti, potrebuješ človeka, kteri jim vse zanesljivo preskrbi, zato obrni se zanesljivo na nas, ker bodeš najpošteneje in najbolje postrežen. Mi zaoto* parno vse bolje parobrodne družbe in prodajamo vožnje li^ ke po izvirnih cenah. Dajemo pojasnila brezplačno, podati-mo rojake *a potovanje in oskrbimo vse potrebno tako, da nimajo nobenih zaprek. Na naselniškem uradu (EUi* Itrfand} služimo jim vedno v najboljšo pomoč« RIBIČEV SIN, 10* RINALDO RINALDIM, SO* ROBINSON, broširan, 00* RODBINSKA SREČA, 40* RODBINA POLANEŠKTH, • sveski $2.50. ROKOVNAČI, narodna igra 40* ROARSKO ŽIVLJENJE, 20* RUSKA JAPONSKA VOJ8KA, 5 zvezkov 75* SANJSKE BUKVE, velike, 90*. SEN M,TA, 15* SITA, mala Hindoetanka, 20* SKOZI ŠIRNO INDIJO, 20* SLOVENSKI ŠALJTVEC, 9 sveaka po 20* SPISJE, 15* SPOMINSKI LISTKI IZ AVSTRIJSKE ZGODOVINE, 28* STANLEY V AFRIKI, 20* STEZOSLEDEC, 20* STO PRIPOVEDK, 20* STOLETNA PRATTKA, 704. STRELEC 20* STRIC TOMOVA KOČA, 60* SV. GENOVEFA, 20* SV. MOTBURGA, 20* SREČOLOVEC, 20* SVETA NOČ, 15* ŠALJIVI JAKA, 2 sv., vsak po 20* Šaljivi SLOVENEC, 75* S PRESTOLA NA MORIŠČE, 20*. ŠTIRI POVESTI, 20* TEGETHOF, slavni adnr-.al,. 20* TIMOTEJ IN FTLEMON, 20* TIUNG LING, 20* TISOČ IN ENA NOČ, 51 sveakov $6.50. TRI POVESTI GROFA TOLSTOJA 40* TRIJE MUŠKETIRJI, svetovna knjiiea broširana $2.20, fino vezana $9100. V DELU JE REŠITEV, 20* VENČEK PRIPOVESTI, 20* V GORSKEM ZAKOTJU, 20* VOHUN, 80* VRTOMIROV PR8TAN, 20* V ZARJI MLADOSTI, 20* WINNETOU, rdeči gentleman, tri zvezki, $GL00. ZBIRKA DOMAČIH ZDRAVIL, 50* ZLATA VAS, 25* ZLATOROG, $1.25. ZMAJ IZ BOSNE, 60* Z OGNJEM IN MEČEM, i^-O«. ŽENINOV A SKRIVNOST, 20* ŽALOST IN VESELJE, 45*. R A KGT1EDHIOR Velikonočne, kranjski ljubljanaka la irmtfk 1 Tijskem, ne«yoriks Ia ai^Hif, a cvetifteanl ia rfafettne po 3*, dueat 90*. svete podobe, komad 5*, dueat 33*. ▲ve Marija, 10*. Album mesta New York • krasnimi slikami mesta, 40*. ZEMLJEVIDI: ZEMLJEVID KRANJSKE DEŽE LE, maH 10* ZEMLJEVID AVSTRO - OGRSKE veliki 25*, mali 10* ZEMLJEVID EVROPE, 25*, mal 10* ZEMLJEVID ZJEDIN JENIH DR ŽAV, 25* OPOMBA. Naročilom je priložit denarno vrednost, bodiai v gotovini poštni nakaznici ali poštnih mtm kah. Poštnina je pri vseh teb eenai ie všteta. ROJAKI, NAROČAJTE SB NA "GLAS NARODA", NAJTO&H IN NAJCENEJŠI DNEVNIKI V zalogi imamo sledeče zanimive knjige: GROF MONTE ORISTO, svetovna knjižnica v dveh fino vaae-nih knjigah, cena $450. GROFICA BERAdlOA, 100 Kveakov, eena $6M. MALI VITEZ, 3 zvezki, eena $2 25. RODBINA POLANEŽKER S sveski, eena $2.50. TISOČ IN ENA KOO, 51 svezkov, eena $6.50. TRIJE MUŠKETERJI, svetovna knjižnica, broširana fino vezana $3.00. I OGNJEM DT MEORM, eena $2.50. POZOR SLOVENCI IN BSBVAXl I Podpisani priporočam pote jočim rojakom v Chieagi, HI. ia okolici svoj dobro urejeni SALOON. Na razpolago imam tudi lepo kegljišče. Točim vedno sveže Seip pivo, jako dobro razne likerje ter prodaj- a fine b»6-ke. Postrežba solidna. Prodajam tudi in preskrbujem parobrodne listke za vse pnfcoBMnke črte po izvirnih eenah. Peifljam denarje v staro domoviao mitdjiiin potom po dnevnem kurzu. V ai wl sem z banko Frank Pikarr Ge. v New Yorku. Svoji k svojim! JOSIP KOMPASE, 8908 Greenbaj Av., 80. Okkaca, BL POZOR ROJAKI! Novoisnajdeno garantirano maino ••» pleSaate in celobradoe, od katerega * • tedniblepila*jek brki in brada pepel noma zrastejo f Kevmatncn cM Orgaajt v negah, rekah in krila Vam pe polnsma odstranim. PUjne nege kos. je o£eaa, bradovice in otebllao Vam v S dtteh popolnoma odstranim, da je to resnica se iamCi $500. Upraiaft« m ~'ri JAKOB VABCIC, P. 0. Box 69, CLEVELAND, O. Vse te knjige je dobiti s eeno poštnine proste pri: SLOVENIC PUBLISHING 00„ 82 Cortlandt St., New York, N. Y NARAVNA CALIFORNIJSKA VIM NAZNANILO. Dobili smo še več ducatov pratik; prodajamo jih po 10* komad, dokler nam zaloga ne poide. Objednem pa naznanjamo rojakom da smo SlovanaWw A Ko- ledar že razprodali. SLOVENIC PUBLISHING 00., 82 Cortlandt St., New York, N. Y ZA KADILCE! Prodaj sto cigaretni tobak poštnine pro-Tur- sto po sledečih eenah: Mittelfsiner kincbor 26 h (drajcener) po 13 et. Feiner Hsrssgovina 84 n. (ripcener) po 17ci. Posebne cene sa prodajalce. Zaloga avstnj. boanifi. in here, tobaka. A. Logar, 26 E119. St., New York. NA PRODAJ 38 gales viaa. Dobro Črno in belo vino od || centov galona. Staro belo ali Črno vino 90 galona. Reesling 55 centov galona. Kdor kupi manj kakor mora sam posodo plačati Drožnik po $2.50 galona. Sladki moit 34 stekl. $5.00, Novo vino od leta 1908 ima ni'ko ceno. Pri večjem naročilu dam popeac Z pottovanjem STEPHEN JAKSE, Crockett Coatra CesU Ce., 4e O ■H iiKH ....... -----------........-....... -- inn fiii-.i fž-i.i^iaft^-r-to- - . - .