GLAS
list slovenskih delavcev t Ameriki.
The largest Slovenian Daily in the United States.
Issued every day except Sundays and legal Holidays. 75,000 Readers.
TELEFON: CHelaea 3—3878
NO. 205. — STEV. 205.
Entered as Second Class Matter September 21, 1903, at the Port Office at New York, N. Y., nnder Act of Congress of March 3, 1879.
TELEFON: CHelsea 3—3878
NEW YORK, TUESDAY, SEPTEMBER 3,1935. — TOREK, 3. SEPTEMBRA 1935.
VOLUME XLHL — LETNIK XT.TTT
ABESIN1JA V ROKAH RQCKEFELLERJEVE DRUŽBE
Veliki stavkarski izgredi v South Carolini
ABESINSKI CESAR JE NAPRAVIL NA PREDVEČER PRETEČE VOJNE Z ITALIJO - MO JSTERSKO POTEZO
Standard Oil Co. je je vzela v najem 150,000 kvadratnih milj zemlje. — Pogodba velja za 75 let. Družba bo izkoriščala petrolej in rudo. — Gradila bo ceste in radio postaje. — Hud udarec za , Italijo.
ADDIS ABABA, Abesinija, 2. septembra. — Angleški veleindustrijalec Francis M. Rickett je povedal poročevalcu Associated Press, da je abe-sinski cesar Haile Selassie v namenu, da prepreči italijansko prodiranje v deželo, v četrtek malo pred polnočjo dal angleško - ameriškemu konzorciju v najem nad polovico svoje dežele.
Tozadevna pogodba je bila sestavljena v angleškem in amh&ritskem jeziku in jo je podpisal Hai le Selassie s svojim uradnim naslovom "maziljen kralj vseh kraljev".
S to pomembno listino je cesar izročil konzorciju v uporabo I 50,000 kvadratinh milj zemlje, ki je nekoliko večja kot so države Indiana, Illinois in Iowa, Rockefellerjevi družbi Standard Oil Co. in angleškim industrijskim interesom za dobo 75 let. Pogodba dovoljuje konzorciju, da pridobiva petrolej in razne rude ter industrijsko razvije deželo.
Rickett je rekel, da se cesar tudi pogaja z Lake Tana Conservancy Syndicate, ki namerava ob jezeru Tana kjer izvira Modri Nil, zgradili jezove za električno silo in namakanje zemlje.
Ricket pravi, da je bila pogodba podpisana pod dramatičnimi okolščinami. Ko je cesar uvidel, da pogajanja za poravnavo abesinsko - italijanskega spora niso uspela in je tudi izgubil vse upanje na kaj boljši uspeh v Ženevi, je brzojavno poklical Ricketta iz Egipta v Addis Ababo. Pogajanja so se vršila pet dni in pet noči in tako tajno, da so poga-jatelji prihajali in odhajali iz palače pri zadnjih vratih. Poleg nekaterih abesinskih visokih uradnikov je bil pri pogajanjih tudi navzoč cesarjev a meriški finančni svetovalec Everett Colson.
V četrtek opolnoči je bil cesar pripravljen podpisati listino, ki prva daje koncesije kaki tuji družbi. Črnilo še ni bilo suho, ko je ura bila 1 2, ker cesar ni hotel listine podpisati po polnoči, da ne onečasti petka, ki je posvečen strogemu postu.
Konzorcij namerava izdati za svoja podjetja v Abesiniji okoli $60,000,000. Ta konzorcij bo po znan pc#d imenom African Exploration and Development Company, ki je last Standard Oil Company in katere predsednik bo Amerikanec.
Družba bo gradila ceste in radio postaje po pokrajini, ki je sedaj še divja. Postavila bo naselbine za Evropejce in domačine. Položila bo cevi za petrolej na razdaljo 300 milj od Geludie v bližini Harrarja skozi Džidžigo do morja, ali do pristanišča Zleila ali pa Bulharja, v angleški Somaliji. Naj-brže bo vsporedno s čevjo zgrajena tudi železnica. V Džigdžigi pa bodo čistilnice petroleja.
Abesinija bo po pogodbi od tega podjetja dobivala na leto na davkifr približno $15,000,000. Cesar bo večino tega denarja porabil za ceste, šole, bolnišnice in za splošno izboljšanje dežele.
Na poročevalčevo vprašanje, ako bo družba izrabljala zemljo tudi v slučaju vojne, je Rickett odgovoril:
"Da. Vojna ali ne vojna, delali bomo kolikor mogoče naglo."
Predno se je Rickett odpeljal z aeroplanom, katerega mu je dal na razpolago cesar, je rekel:
"Mussoliniju, ki je moj prijatelj, bi rad povedal, da je tudi za Italijo se dovolj prostora, da se pridru-
ITALIJA BO BLOKIRALA JUŽNI JADRAN
Italijani grade utrdbe na albanski strani. — Grška bo ostala nevtralna. — Balkanska zveza za nevtralnost.
Atene, Grška, 2. septembra. — Italija se pripravlja, da zapre Jadransko morje za slučaj, da bi bilo potrebno kontrolirati promet. Zaupna brzojavka naznanja grškemu notranjemu ministru Rliallisu, da Italijani utrjujejo strategične torke ob albanskem obrežju.
Materijal za utrdbe je bil prepeljan iz italijanskega vojaškega skladišča na otoku Sase-no v Valonskem zalivu visoko v gore po cestah, ki so jih Italijani zgradili. Sedaj postavljajo betonske podstavke za težke topove.
Ko so zastopniki vladnih listov o tem vprašali Rhallisa, ni hotel dati nikakih pojasnil.
Vsled zemljepisne lege in mnogih strategičnih pristanišč bi bila mogoče Grška prisiljena, da stopi v boj za sredozemsko mornariško silo in bo zato zunanji minister Demetrios Maxi-mos šel v Ženevo z naročilom, da pridobi balkansko zvezo za javno izjavo nevtralnosti za slučaj abesinsko - italijanske vojne. Grške miroljubn politike pa ne podpirajo vse balkanske države.
Grška nima mnogo upanja, da bo mogla pridobiti balkansko zvezo za nevtralnost. Jugoslavija in Romunska želite ostati brezbrižni, dokler se ne pokaže kak vpliv italijanske kampanje na Avstrijo in Madžarsko. Ravno tako ne more Turčija stati mimo ob strani, ker so italijanske utrdbe na Dode-kaneških otokih v vidni razdalji od Anatoli je.
Angleška sredozemska mornarica se bo zasidrala v pristaniščih Jonskega morja na otokih Korfu, Argostoli in Pylos v septembru. Poročilo neke angleške časnikarske agenture, da je Anglija zaprosila Grško, da sme zgraditi monariške postojanke na otoku Pylos, je grška vlada zanikala, toda znano je, da so si prejšnji teden angleški inžinirji ogledali pristanišče.
ŠKOFJE PROTI A. HITLERJU
Po celi Nemčiji je bil prebran pastirski list. — Najostrejši napad n a Hitlerjevo vlado.
Berlin, Nemčija, 2. septembra. — Nemški katoliški škofje so v skupnem pastirskem listu pozvali svoje vernike, da se postavijo proti nazijski verski politiki. To je do sedaj najostrejši napad na Hitlerjevo vlado z ozirom na versko zatiranje.
Verniki so bili presenečeni, ko so duhovniki po vseh cerkvah Nemčije prebrali oster pastirski list, katerega so škofje sestavili 20. avgusta na svojem tajnem zborovanju v Ful-di.
—	Ojačite svoje duše proti propagandi novega paganstva, — se glasi med drugim v pastirskem listu.
Škofje opozarjajo Hitlerja, tla naj ne zlorabi svoje moči v namenu, da zatira krščansko vero.
—	Naša cerkev je premagala staro poganstvo, — pravi pastirski list, — m je ne bo premagalo novo poganstvo.
Ker je Hitlerjeva vlada pričela gonjo proti katoličanom, je s tem kršila konkordat z Vatikanom. Škofje pravijo, da je vojna proti "političnemu kato-ličanstvu'* krivična.
Dalje pravi pastirski list: — Četrta božja zapoved nam nalaga dolžnost, da poslušamo oblasti, če pa pridejo državne postave v nasprotje z naravnimi postavami in izpodrinejo božje zapovedi, tedaj veljajo besede sv. Petra: — Boga moramo bolj poslušati kot pa človeka.
Škofje slednjič poživljajo svoje vernike, da se zdrže mirno in ne vračajo hudo s hudim, temveč naj jim odpuste in naj molijo za svoje sovražnike in da naj ne zabavljajo proti državi in njenim voditeljem.
GRŠKO BRODOVJE
PRIPRAVLJENO
ATENE, Grška, 2. sep. — Vse rezervne bojne ladje so bi -le zopet stavljene v aktivno službo. Za vrhovnega poveljnika grške mornarice je bil i-menova-n admiral Sakelariu.
BELGIJCI NE SMEJO
V TUJO ARMADO
Bruselj, Belgija, 30. avgusta. — Belgijsko vojno ministrstvo je objavilo povelje, da nobenemu Belgijcu, ki je služil vojake bodisi kot častnik, ali kot navadni vojak, ne sme stopiti v armado kt'.ke tuje države, ker je kot rezervist še 25 let po do-služeni vojaški službi pod vojaško obveznostjo.
ZANIMIVA OBLETNICA
BERLIN, Nemčija, 2. sep. Včeraj je minilo štirideset let izza časa, ko je dobil grof Zeppelin svoj prvi patent za vodljivi balon.
ži eksploitaciji v tako gostoljubni deželi kot je Abesinija, ne da bi se mu bjlo treba pri tem posluževati vojne."
Delo se bo pričelo v nekaj tednih, ko bodo prišli inžinirji in bodo vrtali ter iskali petrolej.
KONFERENCA MALE ANTANTE
Mala antanta podpira podonavsko pogodbo. -Za ohranitev miru je tudi potrebna vzhodnoevropska pogodba.
Bled, Jugoslavija, 2. septembra. — "Mala antanta bo vso svojo silo in moč porabila za splošni mir. Države Male an-tante bodo ostale lojalne do Lige narodov, pa naj se zgodi karkoli.	»
Tako pravi med drugim uradno poročilo, ki je bilo izdano po končani konferenci. Poročilo tudi zagotavlja, da vlada med tremi državami popoln sporazum glede splošnega političnega položaja.
—	Miru v Evropi ni mogoče ohraniti, dokler niste sklenjeni vzhodno-evropska in podonavska pogodba, — pravi dalje poročilo. — Glede vzhodne pogodbe se trije zunanji ministri popolnoma strinjajo s predlogi, ki ste jih nedavno stavili Francija in Anglija. Kar pa se tiče podonavske pogodbe, mora o tem razpravljati Mala antanta z vso pozornostjo.
—	Trije zunanji ministri se strinjajo s predlogi, ki sta jih stavila Pariz in Rim in so prepričani, da bi taka pogodba služila kot podlaga za iskreno in prijateljsko sodelovanje med Malo antanto na eni strani in med Avstrijo in Ogrsko na drugi strani. Ta pogodba bi tudi bila najboljša podlaga za miroljubne in prijateljske odnošaje med Malo antanto in Nemčijo.
—	Dobro znano nasprotje Male antante proti nameravani obnovitvi avstrijske monarhije ostane neizpremenjeno.
Italijansko-francoski predlog glede podonavske pogodbe priporoča posvetovalno in ne-napadalno pogodbo med podonavskimi državami. Mala antanta je pri vel j i k temu pristati samo pod pogojem, da ne bo dvignjeno vprašanje glede premembe mirovne pogodbe.
Bled, Jugoslavija, 2. septembra. — V soboto je bila konferenca ministrov Balkanske antante, ko so se sestali jugoslovanski ministrski predsednik Milan Stojadinovič, turški zu-renci Male antante na Bledu, Aras in romunski zunanji minister Nikolaj Titulescu, da razpravljajo o problemu, ki ga je vstvaril sedanji mednarodni položaj. Grški zunanji minister je na potu na Bled. Konferenca je trajala dolgo dopoldne.
Na konferenci je tudi turški zunanji minister prigovarjal Stojadinoviču, da ne odlaša dolgo s priznanjem sovjetske Rusije, temveč naj sledi zgledu ostalih balkanskih držav. Jugoslovanski krogi razpravljajo o tem, da uradno poročilo o konferenci Male antante ne omenja ruskega priznanja. Navzlic temu pa bo Jugoslavija skoro gotovo v kratkem času priznala Rusijo.
NAD PETSTO STRELOV JE PADLO; PETNAJST OSEB RANJENIH
PELZER. S. C.. 2. septembra. — Pred tvorni-co Pelzer Manufacturing Company je prišlo danes do vročega spopada med stavkarji in stavkokazi. Stavkarji so piketirali poslopje, stavkokazi so pa poskušali prodreti njihove vrste ter se podati na delo. Neka ženska je bila usmrčena, petnajst oseb pa ranjenih.
Dunaj, Avstrija, 2. septembra. — Uradno poročilo, ki je bilo izdano jh> končani konferenci Male antante na Bladu, odločno zatrjuje, da ni mogoče skleniti podonavske pogodbe, dokler je v Avstriji habsburško gibanje.
Poročilo izraža pripravljenost Tehoslovaške, Jugoslavije in Romunske, da pristopijo k podonavski pogodbi za prijateljsko sodelovanje med Malo antanto, Avstrijo in Madžarsko, toda odločno zavračajo vsako gibanje, ki ima za svoj cilj obnovitev avstrijske monarhije poti Habsburžani.
— Vsled obnovitve habsburške monarhije bi bilo nemogoče prijateljsko in miroljubno sodelovanje Male antante s sosedami, — pravi poročilo. — Zato je Mala antanta sovražna habsburški obnovitvi ni je nasprotna vsakemu postopanju, ki bi ugladilo pot taki obnovitvi. Mala antanta bo temu nasprotovala z vsemi svojimi močmi.
PAPEŽ SKUŠA ODVRNITI BOJ
Spopad se je završil pred tovarno štv. 4. Stavka je izbruhnila dne 15. julija, in par dni kasneje je poslal governer Olin I). Johnson vojake narodne garde, ki so imeli v začetku precej posla, dočim je zadnje dni zavladal navidezen mir.
Governer je izjavil, da je konec "vstaje" v mestu Pelzer ter odpoklical vojaštvo.
Izza izbruha stavke je bil danes prvi dan, da tovarna ni bila zastražena. Stavkarji in stavkokazi so se nekaj časa obrne-tovali s kamenjem, pozneje se pa poslužili revolverjev.
Bitka je trajala dobrih petnajst minut. 21 letna Mrs. Bertha Kellv je obležala mrtva, 15 oseb, deloma stavkarjev, deloma stavkokazov, je bilo pa ranjenih.
Vsega skupaj je bilo oddanih nad petsto strelov iz revolverjev in pušk. Pred vhod v tovarno je nekdo vrgel kos dinami-ta, ki je s silnim pokom eksplodiral.
Governer je zopet pozval vojaštvo in proglasil mul okrajem obsedno stanje.
DINAMITNA EKSPLOZIJA
Papež namerava posredovati pri Mussolini ju, da ne gre v vojno. — Papež v važnem posvetovanju.
Rim, Italija, 2. septembra.— Kot pravi neko poročilo, bo papež Pij XI., kot poglavar katoliške cerkve, poskusil odvrniti vojno med Abesinijo in Italijo.
Papež bo liajbrže ponudil svoje posredovanje naravnost Mussoliniju.
Najodlicnejši jezuit P. Tac-chi-Venturi je bil izbran, da bo osebno nesel papeževo pismo Mussoliniju. Papež je povabil Tacchi-Venturija na grad Gan-dolfo na važno posvetovanje, pri katerem bo tudi. državni tajnik, kardinal Pacelli.
Tacclii-Venturi je velik prijatelj Mussolinija, s katerim se mnogokrat posvetuje o važnih zadevah.
Vatikanski krogi ne omenjajo, kako obliko bo zavzelo papeževo posredovanje. Toda nek visok prelat je rekel: — Vsak razgovor Tacchi-Venturija s svetim očetom pomeni mnogo.
Politični poznavalci pa so mnenja, da bo papeževo posredovanje pri Mussoliniju le raa-i lo zaleglo.
SAN LOUIS POTISI, Mehika, 2. septembra. — Danes je bilo usmrčenih tukaj petindvajset oseb, ko je eksplodirala zaloga dinaniita pri Villa De La Paz majni. Eksploziji je sledil požar. Na pozori-šče eksplozije jo bilo poslano vojaštvo.
NA ČAST SRBSKEMU MINISTRSKEMU PREDSEDNIKU
PARIZ, Francija, 2. sep. — Jugoslovanski poslanik i u francoski ministrski predsednik Laval sta priredila srbskemu ministrskemu predsedniku Stojadinoviču velik banket, pri katerem so bili navzoči najvplivnejši francoski politiki in državniki.
Povabljen je bil tudi abesia-ški poslanik Zeki Nebil, pa vabilu ni odzval.
SMRT SLAVNEGA
PISATELJA
MOSKVA, Sovjet. Rusija, 2. septembra. — Tukaj je u-mrl za pljučnico slavni francoski pisatelj Henry Barbus-
Advertise in 'Glas Naroda"

M GLrA 8 VrA RrO DWA19
NEW YQ$K, TUESDAY, SEPTEMBER 3, 1935.
TI1E LARGEST SLOVENE DAILY IN U. S. rA.
U
Glas NajrodLa


.BLOWOC fiyuwwq COMPANY iA Corporation)
Frank Sakatr, President
L. Bengali^ Tr—y •
Plata at baalM 81C W. ItUk Stmt,
at tka eorpoimttoa and
of above oftleeni - -New York City, N. X.
'SLAB NARODA (Voice of ftfce Peepie)
Pay Btxeept Sunday and Holiday*
74. kongres je zaključil svoje prvo zasedanje po osmih mesecih velevažne in zgodovinske pomembne zakonodaje. Dovolil je več kot deset bilijonov dolarjev proračuna za v resničen je obširnega zakonodajnega programa, vštevši največjo poe« 1 i -no apropriacijo v zgodovini — ^$4,880,000,000 za "relief" in "work relief."
1 ' Sledeči so najbolj pomembni zakoni, sprejeti od kongresa v ravnokar zaključenem zasedanju:
fcoi4el bre. podpisa Ui aoebnoad ee ne prioft^o. Denar naj ae Sl*«0Y0ttJ Poljedelstvo: Spremenjen je »oAlljail po Mopej Order. Pri epremesnbl kraje neroČnU^ov. proelino, da ea fdl pnijftnje blTali*6e naaaani. da bltrtije najdemo naaloyalka.
la pol leU la Četrt
velja ea lai^kn In
......... • • • • i
Ea New. York m celo leto Se pol leta
Za Iniaa Mf io aa oalo Mto Za pol lefa ••••••••••••••
fZM 9&JSO ~ $7.00
Hobecrlption Xearlj **00
AdTertleetent oc
"Olae Naroda" labaja Taakl dan
nedelj lp pramlkor.
**OLA8 NAHODA". SI« W. 18th Street. New I«*. N. L
CHelin 1-1871
ABESINUA IN JAPONSKA
KONGRES JE ZAKLJUČIL ZASEDANJE
bil Agricultural Adjustment Act, s tem da je bilo odpravij«*-no ustanovijenje cen za vst* pridelke, izvzemši mleko, ali j<* bila razširjena oblast federalne
uvaja "Coal Code," zagotavlja delavcem pravico do organizacije in kolektivnega pogajanja potoni od njih izbranih zastopnikov.
"Employment Service Act" pooblašča fedelarno vlado, da sme denarno pomagati državam za ustanovitev krajevnih posredovalnic dela.
Socijalna varnost: Social Security Act je morda najbolj pomemben zakon, sprejet v tem zasedanju. Ustanavlja prisilen vsenarodni sistem zavarovanja za starost z namenom, da se po letu 1042 uvedejo pokojnine za vse delavce v industriji, ki so dosegli (i"), leto starosti. Tudi ustvarja podlago za vsenarodni sistem zavarovanja proti ne-
CESAR VUEMII. DANES
Abesinija do 1. 1925 Japonske sploh poznala ni. Še le takrat je abesinski cesar v Strahu gotovo pred bodočnostjo, sklenil prijateljsko pogodbo z japonsko vlado. JVijateljski je sletlila takoj tudi trgovinska.
Po Ibn Saudovi zinagi nad jemenskim Lmaiiom pa je previdni abecdnski cesar Haile Selassie nemudoma poslal v Tokio tudi diplomatičuo odposlanstvo.
Deset iHt torej je komaj poteklo, odkar se je Japonska |»ujavila v Abesiniji, a zadostovala so, da si je priborila postojanke, ki jih danes ne more več nobena konferenca velesil zanikati.
L. 1JKJ2 je na p<Mlagi trgovinske pogodbe prišla prva jajMUiska t imovinska misija v Abesinijo- Bilo je ravno v trenutku najhujše gospodarske krize.
Trgovska delegacija se je vrgla na delo in je v (> meseci 11 preiskala vso severno Abesinijo. Li. 1933 je v Addis Ababi ustanovljena prva abesinsko-japonsko delniška »družba, ki ni ničesar drugega kot filijalka ogromnega industrijskega trudta Mitsui v Tokiu.
Sredi 1933 dobi ta družba že 680.000 ha ozemlja za "poljedelske poskuse".
Dejansko pa je Mitsui pod "poljedelskimi poskusi mislil na gromne nasade Ibombaiževine, s katerimi bi se bila popolnoma osvobodila od angleškega uvoza.
Navzlic angleškim in italijanskim protestom je Mitsui dobil tudi mouopols-ke pravice za pridelovanje opija po vsej Abesiniji. V bombaževim in v opiju ima Japonska deianski monopol pri proizvodnji in je na tem, da si osvoji monopol tudi v Itrgovini.
Po najnovejših statistikah Japonska »dobavlja Abesiniji 85% vsega njenega uvoza bomabaževili izdelkov iu bo kmalu na prvem mestu kot inozemski dobavitelj za labesinski trg sploh.
Japonsko blago prihaja skozi francosko pristanišče Džibuti in kratkomalo preplavlja vso državo, kjer se na različnih točkah dtvarjajo prodajalne Mitsuijevega tru-sta.
Zanimivo je, da je Italija še nedavno pri poizkusili, da bi bila prodrla na kitajski trg, naletela na odpor japonskega trgovca, ki jo je prehitel, in da je tudi v Abesiniji, kjer je že pol stoletja pripravljala svojo bodočnost, v 'trenutku, ko je mislila, da je čas dozorel za odloč, na Vlejanja, zopet naletela na japonskega trgovca, ki se je v senci svetovnopoliftičnih dogodkov na tihem priplazil v abesinsko gorovje in s svojo skromnostjo in solid-nostjo zasedel vse važne trge.
Obe državi, Italija in Japonska, imata približno islto gospodarsko in socialno strukturo.
Obe potrebujeta za svoj razvoj novih trgov za odlaganje proizvodov svojega pridnega dela in novih ozemelj za odlaganje svojega cfcl^višnega prebivalstva."
vlade, kar se tiče planiranja po- i zaposlenosti, pri čemur pa naj Ijedelske produkcije in njenega i vsaka držav;i ima pravico do-prilagodenja k dejanskim po-Jločati obliko tega zavarovanja, trebam. Vključena v zakon jej Za neposredne potrebe dovolju-bila pooblastitev vlade za na- jejo se primerne | »odpore drža-
kup manj zemlje.
vredne poljedelske
vam, tla uvedejo bol j primerno oskrbo postamih ljudi, odvis-
"Farm Credit Act of lJKlTi" j nili in pohabljenih otrok, slep-tlovoljuje zemljiškim bankam,. eov. boljšo oskrbo za matere in da smejo dovoliti posojila pro
ti prvi in drugi hipoteki na nepremičnine, povračljiva v dobi do 43 let in zniža obrestno mero na tri in pol odstotkov. "Farm Mortgage Act" spreminja zakon o bankrotu s tem, da dovoljuje farmarjem, ki jim preti odpovedanj: hipoteke in ne morejo dobiti nikake od j »omoči, da sinejo proglasiti bankrot. Tak farmar sme zaprositi sodi-
»troke in javno zdravstvo.
Davki: Davčni zakon 1. 1 !)'»."> uvedel je znatne spremembe v obstoječih davčnih zakonih. Povišajo se zapuščinski iavki, začenši od '2 odstotkov za čiste zapuščine od $10,000 in postopoma do najvišjega odstotka od 70 odstotkov na vse zapuščine čez ."jO milijonov. Davek na "darila" znaša tri četrtin«* novih davkov na zapuščine. Povišajo se tudi prikladi (surtaxes) na
šče, da se ustavi vsako postopanje za tri leta, tekom katere j dohodke posameznikov, začen-dobe sme pridržati posest in ši s prikladom od :il odsto na
pridržan } upravo svojih nepremičnin. Po treh letih dolžnik more pridržati posest, ako plača s<>.lišču znesek cenilne vrednosti, vštevši dolgove.
Delavstvo: "Wagner-Ooiniery Labor Relations Act j<- ustanovil narodni odbor za delavske odnošaje, obstoječi od treh članov, ki je pooblaščen čuvati pravico delavcev do kolektivnega pogajanja. Zakon' prepoveduje delodajalcem ovirati ali omejevati delavce v izvrševanju pravice do kolektivnega pogajanja, prigovarjati k vstopu kake delavske organizacije ali Kabraniti tak vstop ali odpustiti oziroma otežkočati delavca, ki je vložil pritožbo ali osvedočil proti delodajalcu.
'Guffv-Snyder Coal Act" določa federalno regulacijo industrije mehkega premoga,
čiste dohodke med $T»0,<MH> in $."><»,000 do 7."> odstotkov na dohodke čez pet milijonov. Xova postopna dohodarina se nalaga korporacijam, dočini se preveliki dohodki (excess profits) kerporaeij tudi podvržejo posebnemu davku. Takozvani "nuisance taxes" — na gazo-lin, vžigalnice, toaletne priprave, brzojave, itd., ostanejo še nadalje v veljavi do leta 1037.
Bankarstvo in javne utilite-te: Uvedena je bila reforma narodnega bančnega sistema, ki prenaša kontrolo kredita od bankirjev na vlado. Javne uti-litete (plin. elektrika) so bile po ostri borbi podvržene federalni regulaciji.
—FL1S.
faročite se na "GLAS AM RODA", največji slovenski dnevnik * Združenih državah.
Poročevalec pariškega "Ex-celsiorja" George-Matin je imel razgovor z neko visoko osebnostjo iz okolice bivšega nemškega vesarja Viljema II. Ta osebnost mu je dala nekatere zanimive podatke o življenju bivšega cesarja.
Predvsem je informator poudaril, da bivšega cesarja neprestano nadzirajo agenti berlinske "Gestapo" in da cesar to prav dobro ve. Sicer ga pa to stalno nadzorstvo sploh ne moti dosti. Viljem II. misli namreč, da je hitlerjevstvo samo nekak poskus, in spremlja z zanimanjem ta poskus. Njegovo stališče do hitlerjevstva, je poudarila ta osebnost, ni prav nič sovražno. To se vidi iz tega, ker so njegovi sinovi stopili v naci-jonalno socijalističuo stranko, tega pa nikoli ne bi bili mogli brez njegovega pristanka. Sicer bivši nemški cesar misli, da je Šel hitlerizeni predaleč. Posebno se je pri bivšem cesarju utrdilo mnenje, da se "nacijo-nalna revolucija" mora po pri-rodnem poteku dogodkov končati z obnovo monarhije, ki bo edina mogla vrniti Nemčiji notranji mir. Viljem TI., nekdanji tip avtokrata. je zdaj takih misli. da je najboljša monarhija nadstrankarska. tako da je monarh vrhovni arbiter v strankarskih sporih.
Ivo je poročevalec "Excelsi-orja v zvezi s tem vprašal svojega sohesednika. ali nemara zaradi tega prihaja toliko Židov v Doom, je ta visoka osebnost odvrnila, da gn* pri teh obiskih samo za finančne zadeve. Nekaj časa Hitlerjeve! sploh niso hoteli pošiljati bivšemu cesarju dohodkov od njegovih velikih posestev, raztresenih po vsej Nemčiji. Takrat se j«' cesar razsrdil in zagrozil:
<V mi ne kodo dali denarja, poj-dem in se predam prvemu obmejnemu stražniku v Nemčiji in boni zahteval podporo za nezaposlene.
Ta grožnja, pripominja omenjena visoka osebnost, je zalegla in bivši cesar dobiva od takrat v redu svoje dohodke. Toda poročevalec "Kxeelsiorja" doznava, da je ta anekdota malce polepšala dejansko stanje; bivši cesar je takrat le zagrozil, da bo v listih objavil znamenito Hindenburgovo oporoko, če mu ne bodo poslali denarja — opo-
roko, katere edini pisani izvod se nahaja v rokah soproge bivšega cesarja princese H ermine in je v varstvu trezorja neke haaške banke.
NA ZADNJEM POTOVANJU
Važno za potovanje*
Kdor je namenjen potovati v tiari kraj alt dobiti kogi od tam, jo potrebno, da p poučen v vseh stvareh. T »led naše dolgoletne skušnjo Vam aamoremo dali najboljša pojatmla mi tudi vm potrebno preskrbeti, da jo potooanjo udobno in hitro. Zato oo eaupno obrnite na ude ea vta »pojaentli**
Mi preekrbimo vse, bodiH prošnje ea povratna dovoljenja, potno liste, virnoja m* sploh mi, kar Je §a . potovanje potrebno v najhitrejšem času, .kar jo alavno. ea najmanjšo otroško.
Nedriavljani naj no 0*Wo*o. do sainjego 4renv*ka, ,ker prfdno to doki io Washington* povratno dovdjonjo, BM-MN-T BY PERMIT, trpi najmanj on nutee.
Pišite torej takoj ea brtoplafoa. *a*ofHo 1n o*q«tMvljO mo Ymm, da boste poooni trn udobno tatova*. ,
SLOvranc pubwswwg co,'
[TRAVEL BUREAU! New Yort N. V.
Will Rogera, znani ameriški humorist in sloviti ameriški letalec Wiley Post se poslavljata od svojih prijateljev v Fairbanks v Alaski pred poletom v Point Barrow. Svojega oilja nista dosegla. Letalo je treščila oh zemljo, in oba sta se smrtno ponesrečila.
Pogovor z ženskami.
Neki rojak, ki ga smatram za precej boječega, mi piše:
— Sam ne vem, kako bi ti povedal, Zgaga, in te že vnaprej prosim, da mi oprostiš, ker take neumnosti vprašujem. Nikar ne misli, da sem kaka šlapa, in da pred vsakim vztr**-petam. Nikakor ne. Saj sem bil vendar pri vojakih, v vojni sem bil, toda navzlic temu začutim nekakšno tesnobo, ako je preveč žensk okoli mene. Sicer sem precej zgovorn in žensk v splošnem ne branim in se z eno samo prav lahko pomenim, če sem pa v ženski dru->.bi, ne vem, kaj bi govoril in kam bi pogledal. Kaj naj ste-rim, Z.i<a.i<a *
To je nerodna bolezen, dragi rojak, katero je pa mogoče ozdraviti.
V ženski družbi moraš biti zabaven. ('e ne zmiš biti zabaven, pa lepo molči in kimaj, da bodo mislile tvoje drnžabniee, da si strašno pameten.
S pametnimi ljudmi pa no-čejo imeti ženske do-ti opravka in te bodo pustile lepo pri miru.
Ako sediš med dvma ženskama, gospodinja ti pa sedi nasproti, moraš z izbranimi besedami gospo« lin jo pohvaliti, kako je izvrstna kuharica iu tako dalje.
Med to hvalo po moraš svojo desno in levo -osedo na-lahko z nogo suniti. Gospodinja bo tvoje hvale nadvse vest la, zadovoljni bosta pa tudi obe tvoji sosedi, ker bosta trdno prepričani, da si jima hotel s sunkom povedati, da ri" misliš tako kot govoriš.
Poglavitno pravilo za moškega, ki se nahaja v ženski družbi je, da nikdar ne govo-li o starosti oziroma o letih.
Ženske, ki ni že stara mati, ne smeš nikdar vprašati: — Ali se spominjate, gospa, dogodka, ki se je završil pred petnajstimi leti *.
Tako vprašanje bi ne bilo d i > k ret no. Spomin žensk seže kvčejemu pet ali šest let nazaj.
Ce jo torej vprašaš, če ve, kaj se je preti petnajstimi leti zgodilo, ji s tem nehote namig-i eš, da si ji prisodil nad dvajset let. To bi pa marsikateri tie bilo povšeči, kajti tiste, ki lezejo v trideseto leto, nočejo biti nikdar nad dvajset let
Iz Slovenije.
, y
: ---i'
Pol vasi pogorelo.
Ni še pozabljena nesreča, ki je zadela prijazno vasico Haj-dino iu Z u pečjo vas, kjer sta izdihnili v plamenih tudi dve človeški žrtvi, ki sta v potu svojega obraza služila kruh kot mlatiča. Že je spet bolestno odjeknil klic po pomoči, ko je nastal požar v Spodn jih Jablanah pri Cirkovcih.
Zvečer, ko so bili £c vsi va-ščani pri nočnem počitku, je nenadoma nastal ogenj na gospodarskem poslopju posestnika Ivana Pečnika, ogenj se je bliskovito razširil 710 vsem poslopju. Zaradi vetra pa je zajel tudi sosednja poslopja, katerih lastniki so: Pišek Agata, I)o-beršek Stefan, Bra ndšt eter Ivan, Draškovič Franc in Fran-gež Janez.
Tragičen konec bivšega imovitega gospodarja.
Dne 17. avirnsta ponoči je na svojem domu v Dolu S pri Borovnici obupal posestnik Ivan Borštnik, ki je bil svoječasno zelo imovit gospodar. Imel je veliko posestvo, a se je poslednja leta pričel vedno bolj uda-jati alkoholu. Pričel je zanemarjati tlom in od prodaja t i zlasti les s ]x>scstva, tlasi to ostalim domačim ni bilo ljubo, izkupiček pa je lahkomiselno potrošil. Ker je prihajal Borštnik v vedno večje dolgove, si njegova soproga ni mogla pomagati drugače, kakor da je pri vrhniškem sodišču predlagala preklic moža zaradi zapravlji-vosti. Ni tlolgo tga, ko je okrožno sodišče v Ljubljani po daljši razpravi na Vrhniki res preklicalo Borštnika. To dejstvo je oči vidno še bolj omotilo že itak razburjenega moža, ki se je pogosto izražal nasproti domačim, <la si bo vzel življenje, a je tudi ponovno pretil, tla ho domače pobil. V zadnjem času so se kopičila pisma raznih upnikov, ki so zahtevali od Borštnika plačilo dolgov. Tudi 19. avgusta opoldne je našel po vr-! stare, nitvi z Vrhnike Borštnik doma j Ako po dvajsetih ali tride- | več takih pozivov, ki so najbrž( sotili letih srečaš v družbi ka-spravili moža docela iz ravno- svojo sošolko, ji nikdar ne težja. Takorj po prihodu domov [ sme5 reči: — t), tebe pa pose je nesrečna žrtev alkohola j zl)am, saj sva skupaj v šolo zaprl v svojo sobo, iz katere se ],0tbia. — S takimi besedami
ni več prikazal.
Obup nesrečnega posestnika.
Prijazno vas Brezovico je 18. avgusta vznemirila vest o samomoru 441etnega posestnika 111 bivšega trgovca Ivana Plev-nika na Brezovici št. 10. Že dalje časa je bil živčno bolan. To bolezen je podedoval in poslabšala se mu je med vojno. Posebno hudo pa je vplival nanj požar, ki mu je meseca junija uničil gospodarsko poslopje, v katerem je bilo mnogo sena in gospodarskega orodja.
Zgodaj ■zjutraj je IGletnemu sinu še napregal konja, da se je podal v Notranje Gorice po1 mleko. Ko je žeua vstala, ga ni bilo nikjer in zbudila je otroke, da so ga pomagali iskati. Naposled so'ga našli obešenega v kleti. Na tleh je ležal klobuk, na njem pa listek z besedami; Skrbite za male.
CHKACO OKUSA 1ESEH
Chicago,. HU 30. avgusta. — Prelbivalcem Chicaga se je predstavil vzorec jesenskega vremena z 49. stopinjami toplote. Toplota je Čez noe< padla za 16 stopinj.
hi ga polomil, da bi bilo joj. .Ampak takole ji moraš reči:
— Gospodična, zdi se mi, da sva bila z vašo materjo sošolca.
S tem ji boš strašno ustregel. Vsa žareča se bo nasmehnila in^ rekla : — Ne, z mojo materjo, ampak z menoj si hodil v šolo.
Hliniti moraš začudenje in se dostojno pridušiti, da to ni mogoče. Boš le videl, kako ji bo to povšeči. Tako ji bo, kakor bi staro mačko pod brado čehljal.
V	splošnem ti pa priporočam, dragi rojak, da v ženski družbi čimmanje moreš govoriš o letih in starosti. Take besede ženskam niso povšeči. Ce ne vsekaš ene, pa vsekaš drugo, in ne veljaš za pravega gentleman a.
V	vinogradnifcovi kleti menda ne boš o vodi razpravlja?, in v hiši, v kateri so imeli obe-šenca, menda ne bos govoril o , vrvi.
V	ženski družbi zatorej molči o starosti.
Sploh je jpa najbolje, da V /enski družbi molčiš. Ce je pet ali več žensk okolu tebe, itak nimaš dosti prilike za govorjenje.- . _ .. -
fliii *ii8i ~ ii
aGL'AS NARODA"
NEW YOM^TTJBSBAY, SEPTEMBER S, 193&.
THE LARGEST SLOVENE DAILY IN U. S. 7t.
PEARL S RUCK:
Šli smo skozi novo prestolnico, tujci iz daljne dežele, <la, čeprav je bila njihova zemlja remara samo nekaj sto milj od-daljena od prav te ulice, po kateri so zdaj lio«lili. Zanje je bila zelo daleč. Njihove oči so gledale kakor oči tistih, ki jih je nenadna in nedoumljiva sila iztrgala iz sveta, ki so ga od nekdaj poznali in ga doslej vedno smatrali za varnega. Oni, ki so bili vajeni le podeželskih potov in polj, so zdaj hodili po ponosni cesti nova prestolnice, njihove noge so stopale po betonskem tlaku, in čeprav je bila ulica polna <tva-ri, ki jih niso nikoli prej videli, celo avtomobilov in drugih -tvari, o katerih niso nikoli niti slišali, niso vendar ničesar opazili, temveč hodili kakor v 4 sanjah, ne da bi kaj videli.
Nekaj stotin jih je šlo mimo v tistem trenutku. Kakor niso oni gledali ničesar in nikogar, takti ni nihče gledal njih. Me->to je bilo polno beguncev, mnogih tisoče v beguncev, ki so jih nekako prehranjevali, nekako oblačili, jim dali zavetja \ barakah v velikih taboriščih zunaj mestnega obzidja. Ob vsakem dnevnem času j** bilo videti vrste razcapanih moških in žensk in nekaj nia-iega otrok, ki so šli proti taborišču, in če jih je sploh kak meščan pogledal, je le pomislil 7 naraščajočo grenkobo:
44Še več beguncev — ali jih i»e bo nikoli konec? Saj bomo vsi gledovali, če jih poskusimo samo tnalo nahraniti!"
Zaradi te grenkobe, ki je bila grenkoba strahu, so mali trgovci surovo uahrulili mnogoštevilne berače, ki so priliajali v>ako uro prosjačit, in no l judje brezobzirno plačevali ne-znante mezde rikšavskim voznikom, katerih je bilo desetkrat več kakor jih je bilo treba, ker so begunci skužali kaj zaslužiti na ta način. Tudi običajni rikšavski vozniki, ki je bil to njihov poklic, so preklinjali begunce, ker so umirajoči od gladu vozili za vsako ceno, in tako so bile voznine nizke za vse irrvsi so trjieli. In ker je bilo mesto polno beguncev, ki so pro spa čili na vseh vratih, napolnjevali vse težaške poklice in službe, vsako mrzlo jutro ležali mrtvi j>o ulicah — zakaj naj bi kdo gledal to no-
BEGUNCI -
. p-
vo čefco, ki je prihajala zdaj v mraku zimskega dne?
Vendar to niso bili navadni možje in žene, niso bili begunci iz kake vedno siromašne občine, ki bi ob vsaki poplavi kmalu trpela od lakote. Ne, to so bili možje in žene, na kate re bi bil vsak narod lahko ponosen, Videti je bilo, da so vsi v/. istega kraja, kajti njihove obleke so bile stkane iz enako modre hoinhaževine, preproste in prikrajne na star način. z dolgimi rokavi in dolgimi, Širokimi suknjami.
Možje so imeli predpasnike okajene v čudnih, lepih zapletenih vzorcih. Ženske so nosile trakove iz iste preproste modre tkanine kakor rute ovite
okrog jflave. Možje in žene s » bili visoki in krepke postavi-, čeprav so bile noge žen-k povezane. Nekaj fantov je bilo v množici in nekaj otrok je sedelo v košarah, privezanih na palice preko ramen njihovih1 > četov, toda ni hih^ uiti mladih deklet niti majhnih otročič kov. Vsak mož in vsak fant je nosil breme na ramah. To breme je bilo povsod isto — podložene odeje iz modre bomba-ževine. Obleka in posteljnina je bila čista in trpežna. Na vrhu vsake zložene odeje je stal na koščku pletenice železen kote!. Te kotle so pač pobrali iz glinastih vaških peči, ko so videli, da je prišle čas, ko se morajo seliti. Toda v nobeni košari *ii bilo mrvice hrane, niti ni bi'o v kotlih sledu, da bi bili v 7adnjem času v njih kuhali hrano.
To pomanjkanje hrane se je poznalo tudi če je človek biiže pogledal obraze ljudi. Na prvi pogled v mraku so bili videti dovolj zdravi, toda ko človek natančno pogledal, je videl, <la so to obrazi gladujo-čili, ki obupani gredo za zadnjim upom. Ničesar niso videli od tujih stvari v novem mestu, ker so bili preblizu smrti, da bi sploh še kaj videli. Nobena stvar ni mogla zbuditi njihovega zanimanja. Ti možje iu žene so vztrajali na svoji zemlji, dokler jih ni pregaul g!acL Zdaj so hodili, ne da bi kaj videli, nemi, tuji, kakor so umirajoči tuji živini.
Zadnji te dolge povorke nemili mož in žena je bila majhen zgrbljen starec. CVIo on je
BMWtl	llUitUBii!:; itU^inHGUlBgffllglitBBari
DENARNE POŠ1LJATVE I
Denarna nakazila izvršujemo točno in zaneslji- g vo po dnevnem kurzu.
f J CO OBLATIJO
I 2.75_________Dia.	155
t 5.23________Din.	255
f 1M__________ Din.	3M
$11.75____________ Din.	555
mM ............Din.	1555
547.55____________Din.
IN 25*
▼ ITALIJO
5 9.35 .......... Ur
515L2S ___________Ur
34145________________Ur 505
588JM .......... Lir 1555
1175.— .......... Lir 2555
••• • • **••*••■ Uf MM
KER SE CB1TB 8BDAJ HITRO MENJAJO 80 NAVEDENE CENE PODVRŽENE SPREMEMBI POBI ALI DOLI
■a fspt*6lio reftjlb sneakor kot sroraj navedeno, bodin v dinarjih . ali Urah dovolj ujfmo ia boljo pocoja.
UFLAClLA T AHBBltKlH DOLABJM
•
Slfc—
lllr-
.........t E.75I
......... 515J5I
... 115.—I .... .... 321.—-I
.........Mta1
•55.— - " ..........55L55
PnJeouUk dobi t tUreat krajo IsplnOlo t doUrjlb. Nalrta Mhaafia tevrBaJtaaa pa CafetoLeHcr aa prtatoJMaa fl*—. .
SLOVENIQ PUBLISHING COMPXNY
"GUs Naroda"
Dimm mttr	NI« TORK, i.
-----L—— -
nosil breme, dve košari, privezani na palici preko njegovih ramen in v njih zložene odeje in kotel. Toda kotel je bil le v eni košari. V drugi je bila videti odeja, silno raztrgana 'n zakrpana, toda Še vedno čista. Čeprav je bilo breme lahko, je bilo za starca pretežko. Jasno je bilo, da bi bil v običajnih easih prestar za delo in da naj-brže v zadnjih letih ni bil vajen takega napora. Dihal je piska joče, opotekal se je in napenjal oči za tistimi, ki so bili pred njim, da bi ga ne pustili za seboj, in njegov stari zgr-bančeui obraz je okamenel v mučni zasoplosti.
Nenadno ni mogel nič več hoditi. Z veliko pazljivostjo je odložil svoje breme in zdrsnil na tla, glava mu je padla med kolena, oči so se zaprle, obupno je lovil sapo. Kakor je bil sestradan, mu je vendar nekaj krvi stopilo v temnih lisah v lica. Razcapan prodajalec vročih rezancev je v bližini postavil svojo stojnico in klical svoj vabeči klic, in svetloba iz stojnice je padla na sklonjeno sta-čevo postavo. Mož, ki je šel mimo, se je ustavil in zamr-mral:
"Prisežem, da ne morem danes ničesar več dati, cetii'fi i.očem jesti same rezance — tu pa je tale starec. No, dal mu bom srbrn novec, ki sem ga danes zaslužil za jutrišnji dan, :n bom spet zaupal v prihodnost. (V bi še živel moj stari oče, bi ga bil dal njemu."
Brskal je po obleki, privlekel iz raztrganega pasu srebrn novec in po trenutnem obotavljanju in mrmranju je dodal še bakren novčič.
"Xa, oče,** je rekel z nekakšno grenko prisrčnostjo, 4'naj U' vidim jesti rezance."
Starec je počasi dvignil gl«-vo. Ko je videl srebro, ni liotei iztegniti roke. Rekel je:
*4Gosj»od, nisem te prosil. Gospod, dobro zemljo imamo in nikdar še nismo trpeli takšne lakote, ko imamo tako dobro zemljo. Toda letos je narasla reka, in v takem času stradajo ljudje celo na dobri zemlji. Gospod, ostalo nam ni niti za seme. Pojedli smo seme. Rekel sem jim, da ne smemo pojesti semena. Toda bili so inladi in lačni, in pojedli so ga."
*4 Vzemi," je rekel mož, spustil je denar v starčev okajeni predpasnik, vzdihnil in šel svojo pot.
Prodajalec je pripravljal -kledo rezancev in zaklical:
44Koliko boš jedel, starec!"
Tedaj se je starec zganil. Z vnemo je tipal po predpasniku, in ko je videl oba novca, enega bakrenega in enega srebrnega, je rekel:
4 4 Ena mala skleda bo dovolj."
44Ali ne moreš pojesti vec ko eno malo skledo?" je začudeno vprašal prodajalec.
"Ni zame," je odgovoril starec.
Prodajalec je zaeuden ostr-mel, toda ker je bil priprost mož, ni rekel ničesar več, temveč pripravil skledo, in ko je bila pripravljena, je vzkliknil: 44Tu jel" In čakal je, da bi videl, kdo bo jedel.
Tedaj je starec z velikim trudom vstal, vzel skledo v svoje trepetajoče roke in stopil k. dragi košari. Prodajalec ga je opazoval, -ko je dvignil odeja dokler se ni pokazal zgrbljeni obraz majhnega dečka, ki je le-
(Nadaljevanje na 4. strani)
UMOR PREUZITKARJA
Dne 8. avgusta je našel pes posestnika Jožeta Bikovška z Gradišča pri Skofji vasi v jarku na travniku na meji vasi Straže in Gabrovca pri Vojniku truplo SOletnega prevžitkarja Jožeta Goriška od Sv. Miklavža pri Skofji vasi. Pri ogledu trupla so banovinski zdravnik dr. Svetina iz St. Ju rja in šentjurski orožniki ugotovili, tla je postal Gorišek žrtev umora. Lobanjsko kost je imel razbito in manjkal je del kosti. Sodna komisija iz Celja je ugotovila, da je zločinec udaril Goriška s topim predmetom po glavi z levi' proti desni strani.

MILANSKA ZGODB/ i Z 17. oTOLETJA Spisal: ALESSANDRO MANZONI
37
SESTNAJSTO POGLAVJE
\
V A 2 N O ZA \ NAROČNIKE
Poleg naslova je razvidne de kdaj imate plačano naročnina Prva številka pomeni mesec, druga dan m tretja pa leto. Zadnje opomine *« račune smo' razpo slali ea Novo leto «i» ker bi žele li, da nam prihranite toliko nepotrebnega dela in stroškov, vato Vas prosimo, da skušate naročnino pravočasno poravnati Pošljite jo naravnost nam ali ja pa plačajte našemu zastopnika v Vašem kraju ali pa kateremu izmed zastopnikov, ko jih imena so tiskana z debelimi črkami, | ker so opravičeni obiskati tudi druge naselbine, kjer je kaj na-; ših rojakov našeljtnik.
CALIFORNIA:
San Francisco. Juab LawMfc
COLORADO:
Pueblo, Peter Call«. A. Saft)5 Walaenburg. M. J. Bvnk
INDIANA: Indianapolis, Louii Banlcb
ILLINOIS: Chicago, J. BevCK. J. Lukante* Cicero. J. Fabian (Chicago. Clear* in Illinois) JoUet. Mary Bambk*. Joseph ▼at
La Salle. J. Spellcb llsacoatab, Frank Angnstln North Chicago.
KANSAS: Girard, Agnes £ansas City, Frank ft agar
MARYLAND:
Kttzmlller, Ft. Vodoplrec Steyer, J. Černe (sa Penna. W. Va. in Md.)
MICHIGAN: Detroit,
MIIVNESOTA:
Cbiabolm, .Vnnk Goals Ely. Joe. j. Peabel Eveleth, Loo Is Gou5e Gilbert, Lonls Vessel Hibbinfi. John PotIc Virginia, Frank Hrotlcfc
MONTANA: Roundup. M. M. Panlaa Washoe, L. Champs NEBRASKA: Omaha, P. Brodeiick
NOW YORK: Gowanda. Karl Little Falls.
OHIO: Barberton. Frank Tnfc^ Cleveland, Anton Bobek, Chat, linger. Jacob Besulk.. John sispnik Girard, Anton Nagode .. .. Lorain, Lonls Balant, John VVI' Sa
Warren, Mrs. I. Baeluu Youngstown. Anton Klkalj OREGON: Oregon GUy, Ore, I. KoMar
PENNSYLVANIA: Brenghton, Anton IpacSna Clarldga, .Anton Jerlaa Conemaugh, J.
Farrpf, Jerry Okorn Foteat Qlty, Mi||ijl. Qreenshuxg. Frank Norak Mto****. J^Poiaatn
Lnaerne. Frank BaUoch
i '-if".....-T' ■ ■ 1 L v
Manor, Frank Demshar IkUway. John Plttaburgh, J. PogaQar Pifinto, F. B. Steelton, A. Hrea
W^at Newton, Joisob Jo««
wisooNmrt 1 r :
n f irrrrniiii Timb nini
Sheboygan,
WYOMING: . Rock Springy htato ▼Ula, Joa
UPRAVA UGLA8 NAMDDA'
'Zbeži, zbeži, poštenjak! Tu je samostan, evo tam cerkev; sem, -tjavpijejo na Renza od vseli strani. Kar se bega tiče, si lahko mislite, ali so mu bili nasveti potrebni. Od prvega hipa, ko lini je v duhu zablisnilo upanje, da uide onim krempljem, je začel delati svoje račune iu sklenil, da pojde, če si* mu to posreči, vedno dalje in se ne ustavi, dokler ne bo ne le zunaj mesta, temveč tudi zunaj vojvodine. — Kajti, — je premislil, — moje ime imajo v svojih knji-žurali, naj so ga dobili kakorkoli, in če imajo ime in priimek, pridejo pome, kadar hočejo.
— V kako zavetišče pa bi se bil zatekel samo, če bi mu bili biriči za petami. — Kajti če sem lahko gozdni ptiček, je še premislil, — ne maram biti ptiček v kletki. — Za svoje pribežališče je torej določil tisti kraj na Bergamaškem, kamor se je bil oženil njegov bratranec Bor-tolo, ki ga je bil že večkrat povabil naj pride tja.
Toda najti cesto, to je bila zdaj težava. Izpuščen tako-le v neznanem delu tako rekoč neznanega mesta ni vedel "Renzo nil i, skozi katera vrata je vodila pot iz mesta v Bergamo; in če bi bil to tudi vedel, pa ni poznal poti do vrat.
Že se je hotel poučiti o poti pri katerem izmed svojih osvoboditeljev, toda ker so mu v kratkem času, odkar ji' lahko razmišljal o svojih usodah, švigale po glavi razne misli o u služnem mečarju, očetu štirih otrok, ni hotel iz previdnosti razkriti svojih načrtov številni družbi, v kateri bi lahkr. bil še kateri človek takega -kova, in je brž sklenil, da se naglo umakne odtod, za pot pa popraša pozneje, kjer ne bo nihče vedel, kdo je in zakaj vprašuje.
Rekel je svojim osvoboditeljem: 4'Hvala lepa, tovariši; Bog vas blagoslovi," odšel skozi gaz, ki so mu jo nemudoma odprli, se spustil v tek in zbežal dalje skozi ozko ulico, nato dol po tesni poti; dirjal je nekaj časa. ne da bi vedel kam. Ko se mu je zdelo, da se je zadosti oddaljil, je opočasnil korak, da ne bi vzbudil sumnje, ter začel gledati sem in tja, da si izbere osebo, ki bi ji lahko stavil vprašanje, kak obraz, ki bi ga navdal z zaupanjem.
Ko je končno videl nekoga, ki je prihajal hitro, je pomislil, da mu ta, ki ima najbrž kak nujen posel, odgovori takoj brez drugega klepetanja,. in ker je slišal, da se pogovarja sam s seboj, je presodil, da mora biti to odkritosrčen človek. Približal se mu je in rekel: "Dovolite, gospod, v katero stran se gre proti Bergamu?**
"Proti Bergamuf Skozi vzhodna vrata.**
"Hvala lepa. In proti vzhodnim vratom?
"Pojdite po tej cesti na levo; po njej pridete na stolni trg; potem... **
"Dovolj, gospod; drugo vem. Bog vam poplačaj.** In napotil se je naravnost v smeri, k-mu je bila naznačena. Oni je gledal trenutek za njim in združivši v mislih način Renzove hoje z njegovim vprašanjem, je rekel sam pri sebi: — Ali je kakšno naredil, ali pa jo hoče kdo njemu narediti. —
Renzo dospe na stolni trg, ga premeri, gro mimo kupa pepela in ugaslega oglja in spozna ostanke kresa, ki ga je včeraj gledal; gre ob stolniČnih stopnicah, vidi spet pekarno bergel j, ki je napol porušena in zastražena z vojaštvom. Ubere jo naravnost po cesti, koder je včeraj prišel z množico, dospe do kapucinskega samostana, pogled trg in cerkvena vrata, vzdih-ne in pravi sam pri sebi: — Tisti redovnik mi je dal včeraj dober svet, naj počakam v cerkvi ter storim medtem kaj dobrega.
Okrenil se je, da vidi, ali morda prihajajo od one strani, a ni videl nobenega, ki bi se zdelo, da se brigajo zanj. Gre dalje, zadržuje te preljube noge, ki bi bile najraje vedno tekle, dočim je bilo zdaj primerno >samo korakati, in počasi, počasi je polglasno žvižgajoč dospel do virat.
Prav na cesti je stala gruča carinarjev in v ojačenje tudi nekaj španskih "mihelčkov"; toda vsi bo gledali pazljivo nazven, da zabra-nijo vstop onim, ki jih poročilo o nemirih prižene kakor krokarje nia poljano, kjer se je vršila bitka, tako da je Renzo z brezbrižnim obrazom, s. povešenimi očmi in s hojo, ki je pol spominjala na potnika in "pol na sprehajalca, šel skozi vrata, ne da bi mu bil kdo kaj rekel; toda srce mu je znotraj močno razbijalo. Ko je na desni zagledal stransko pot, je krenil po njej, se ogne veliki cesti, in je prcej dolgo ko-
rakal, preden se je le enkrat obrnil nazaj.
Hodi in hodi; srečuje planšarne, srečuje vasi, hiti dalje, ne da bi vprašal p<> njih imenu; prepričan je, da s»- oddaljuje od Milana, upa, da gre proti Bergamu; to mu zadostuje za sedaj. Zdaj pa zdaj >e j»» ozrl nazaj, v presledkih si je tudi pogledal in ]»odrgniI zdaj eno, zdaj drugo zapestje; obe sta mu bili še malo otrpli in naokrog zaznamovan z rdečkasto liso — sledovi vrvice. Njegove misli so bile, kakor si vsakdo lahko predstavlja, mešaniea kesanja nemira, besnosti in inehkl»>, naporno prizadeva-uje, da bi zbral vse, kar je snoči govoril iu delal, da bi odkril tajni d«*I svoje bolestne zgodbe in zlasti to, kako so mogli izvedeti njegovo ime ?
Toda kmalu je bilo najbolj naporno prizade-vanje to, da najde cesto. Ko korakal dobršno dolgo tako rekoč na slepo, je uvidel, da sam tega ne bo mogel izvesti. Res je občutil nekak odpor, da da bi izgovoril besedo Bergauii, kakor bi imela na >ebi nekaj sumljivega, nesramnega, a ni bilo mogoče drugače. Sklenil ji' torej, da se kakor v Milanu obrne do prvega popotnika, čigar obraz mu bo pogodu; in tako je tudi storil.
"Zašli ste." mu je odgovoril ta in ko je mala pomislil, niti je nekaj z besedami, nekaj s kretnjami označil krog, ki ga mora narediti, da pride sp«*t na glavno cesto.
Renzo se mu je zahvalil, se naredil, kakor da ga hoče ubogati, in je res razvil v tisto smer, toda z namenom, da se sicer približa tej preljubi glavni cesti, da je ne izgubi iz oči in bo hodil kolikor mogoče tik ob njej, vendar ne da bi stopil nan jo.
Načrt je bilo lažje zasnovati nego izvršti. Ker je tako stoj tal križem, zdaj od desne proti levi, zdaj narobe in je pri tem deloma sledil tudi drugim označbam, ki je zanje imel vendar toliko poguma, da ji!« tupatam nabiral, a jih je deloma popravlijal po svoji lastni uvidevnosti ter jih prilagojal svojim namenom, deloma pa se je dajal voditi cestam, po katerih je korakal. j«» bil konec ta. da je naš ubežnik napravil morda dvanajst milj, pa st» od Milana ni oddaljil niti za šest milj. a kar se Bergania tiče, je bil lahko vesel, če ni bil zdaj še dalje proe od njega.
Medtem ko tulita, kako bi vse te podatke nabral, ne da bi vzbujal suma, zagleda vejo, ki je visela na samotni hišici izven vasice. Ze nekaj časa je čutil rastočo potrebo, da se znova okrepi. Pomislil je, da bi tu lahko opravil o-hoje obenem in je vstopil.
Notri je bila samo starka s preslico ob strani in vrcteiiom v roki. Zahteval je kaj za pod zob; ponudila mu je malo svežega sira in dobrega vina. Sprejel je sir, za vino pa se je zahvalil (zamrzil ga je radi tiste jemnaste, ki mu jo je bilo zagodlo prejšnji večer) in je sedel, poprosivši žensko, naj se podviza. Ta je v trenutku postavila na mizo in brž nato začela obsipati gosta z vprašanji o njem samem in o velikih milanskih dogodkih, kajti glas o njih je bil prodrl že do tja. Renzo se ni znal samo z veliko spretnostjo braniti vprašanjem, temveč se je s težkočo samo okoristil ter se za svoje namene poslužil starkine radovednosti, kam je namenjen.
(Dalje prihodnjih.)
Ljubiteljem leposlovja
Cenik knjig vsebuje mnogo le* pih romanov slovenskih in tujih pisateljev. Preglejte' eenilc in v njem boste našli knjigo, ki vas bo zanimala. Cene so selo
zmerne.
Knjigarna "Glas Naroda"
U QL'A 8 V A R'6 D'A J>
NEW YORK, TUESDAY, SEPTEMBER 3, 1935.
THE LARGEST SLOVENE DAILY IN V. '8. 2.
GREHI OČETOV
1 Roman v dveh zvezkih=
Za Glas Naroda priredil I. H.
PRVI ZVEZEK.
30
Vedno bogatejše je tekla skozi njene ustnice pohvala mojega prijatelja, dokler je raskavi glas sestre ne prekine:
—	S svojo hvalo si le preveč zapravljiva. Pa kdo ve, ako gospod doktor ne bo mislil, da je ta hvala samo zato tako velika, tla bi bila predložena na zaželjenem mestu.
—	Joža! — opominja Nesti z omahujočim glasom.
Neprijetnost trenutka sem hotel premostiti.
—	Taka sumnja, gospica Joža, ne more nastati v meni, kajti moja sodba o gospodu Albertu se popolnoma strinja z sodbo va.še sestre.
Iz Nestinih oči mi zažari hvaležen pogled.
—	Moja sestra ne zna več govoriti, menda iz veselja nad enakim mišljenjem med njo in med vami, — se obrne Joža s prisiljenim nasmehom k meni. — Škoda, da tega mišljenja ne morem deliti. Imam navado, da stvari sveta drugače gledam kot moja sestra in moram tedaj priti do drugačne sodbe.
—	Toda, Joža! — pravi Nesta v zadregi. — Ali more plemenito, požrtvovalno delo izgledati drugače kot pa pohvale vrednot
—	Požrtvovalno? O, da, kar je v resnici žrtev, to zasluži pohvalo. Toda kjer najdeš žrtve v obilici, jih jaz ne vidim. To je že tvoja navada: vsako delo sodiš po učinku. Jaz pa sodim njegovo vrednost po vzroku. In kaj je v stoterih slučajih stokrat vzrok takoimenovanih žrtev? Zelja, ki se hoče sama pomiriti, občutek, ki hoče sam sebi služiti. In kar človek stori iz ljubezni do samega sebe, ali je to res tako hvale vredno, ker se slučajno za druge pokaže dober učinek? Potem pa želim vsak dan zahvalo, da dam peku zaslužiti, ker jem njegov kruli, ker sem lačna. Da vidiš, lačna moram biti, drugače pek ne zasluži ničesar. Kajti, ako sem se najedla pečenke, njegovih lepih, belih žemelj ne vzamem niti zastonj — in ko bi pokleknil pred mene in me prosil: vzemi vendar, vzemi, moje žemlje hočejo. da jih poješ, da tudi jaz pridem do svojega. Hvala, hvala, dagi pek! Nisem lačna!
Strasten gnjev je govoril iz trpkega smoha, s katerim je dekle vrglo glavo za vrat, pri Čemur je pajčolan s svojimi črnimi gubami tesno ovil beli obraz.
Z naraščajočim začudenjem sem poslušal in sem bil tako razočaran, da nisem mogel reči niti besede.
Nesti se z boječim pogledom ozre v me. Z globokim vzdihom pogleda sestro, zmaje z glavo in pravi tiho:
—	Joža, ne razumem te!
—	iSo nekoliko nenavadni nazori, ki jih zastopate, gospica, — pravim, — toda prilično si morem misliti, kako znate obrniti na stvar, s katero smo pričeli.
—	Obrnila? — pravi Joža brezbrižno in pazno gleda elegantno obleko mimoidoče dame. — <TOvorila sem splošno.
Ne da bi se zmenil za to pripombo, nadaljujem:
—	\ko vas nisem napačno razumel, ste hoteli reči, da je bilo vse, kar je Albert storil za otroka, v njegovi naklonjenosti do Marjete zanj potreba in da vsled tega ne zasluži niti hvale, niti priznanja.
—	Ne, ne, — pravi Nesti. — Tega moja sestra ni mogla misliti! To bi bilo-.
—	Pa vendar! To sem mislila! — nadaljuje Joža trmoglavo. — Kajti brez te čudne ljubezni do uboge stvarice bi mu otrok mogel v vročem hrepenenju iztegniti roke nasproti in umreti pred njegovimi očmi.
Nisem se čudil tem besedam, kajti mislil sem, da poznam izvor, vz. katerega so prihajale.
—	Nimam niti povoda, niti pravice, da bi to nenavadno sodbo popravil s svojo boljšo vero. Toda vi, gospica Nesti, kaj pravite k takemu mišljenju!
—	Kaj naj rečem k takemu mišljenju, ki ga ne razumem? — odgovori Nesti. — Ako po včerajšnjem dnevu ne bi mogla misliti, da moja sestra ne bo šaljivo razpoložena, tedaj bi v njenih besedah videla šalo, ki si. jo dovoljuje pri stvari, ki stoji nad vsako šalo.
Joža se zasmeje.
—	Ali hočeš pokazati, koliko zmožnosti imaš za mesto guvernante, ki ga pričakuješ!
—	Motiš se! — pravi Nesti ter skloni glavo, da prikrije solze, ki so ji padale čez lica. — Hotela sem samo reči, da pri prijateljskih odnošajih gospoda Alberta z naši družino tvoje sodbe ne razumem. — Obrne se k meni. — Že davno predno je Marjeta zbolela, je gospod Albert občeval z našo družino. In že zaradi prijateljstva do očeta mu moramo biti hvaležni. Gospod Albert je med onimi redkimi, ki našega očeta cenijo, kakor je ne pa kakor se kaže. Že celo vrsto let je očetovo življenje ena sama nadloga. Dan za dnem, od jutra do pozne noči se mora ukvarjati, da zasluži za naše skromne razmere. Poleg te ga pa razun veselja s svojimi otroci, ki ga pa vedno spramljajc skrbi, nima nikakega razvedrila, ne zabave. Tako moramo pri srčno prijateljstvo, ki ga je gospod Albert sklenil ž njim, po zdraviti kot dar z neba. V občevanju ž njim se oče oddahne. Za vse, kar nosi v svojem srcu, najde pri gospodu Albertu raz umevanje. Oče je z du£o in telesom glasbenik. In odkrito pri znanje, ki ga glasbena znanost najde pri gospodu Albertu, j< tem večja dobrota, čim manje-.
Tedaj pa jo sestra prekine:
—	Če vse tako naštevaš na prste, kar gospod Albert vse pomeni očetu, potem tudi ne pozabi navesti, da mu da kot nje gov učenec velik zaslužek.
Vroča rdečica se pokaže na Nestinih licih.
—	Mislim, da moramo biti gospodu Albertu samo hvale žni, ako ceni očetovo glasbeno znanje. In kar je gospod Albert storil za Merjeto, je prihajalo iz tako velikodušnega čustva, da ftprej$n njegove pomoči za nas ni bil sramoten. Očetu ne smemo zameriti, da je dovolil, da je bolni otrok dobival od prijatelja tolažbo, čeaar sam v svojih razmerah ni mogel storiti. Marjeto je imel tako neizmerno rad.
—	Da, ta£o neizmerno, da je moralo vse, kar ima pravico do njegove ljubezni, zaostajati za naklonjenostjo do teg<a otroka.
.(Dalje prihodnjič.X ?
OD NEW YORKA DO VSE EVROPE
NORMANDIE - - - 25. septembra ILE DE FRANCE - - 21. septembra CHAMPLAIN - - - 26. septembra LAFAYETTE - - - 5. oktobra
9. oktobra 19. oktobra 9. novembra 2. novembra
ZA NADALJNE ' INFORMACIJE IN KARTE VPRAŠAJTE PRI:
LEO ZAKRAJŠEK
302 EAST 72nd STREET,
GENERAL TRAVEL SERVICE. INC.
NEW YORK CITY
OPERACIJA V LEOPARDOV! KLETKI
Vodstvo londonskega živalskega vrta je bilo že nekaj časa v skrbeh zavoljo priljubljene leopardke "Nancy," ki je postajala od dne do dne bolj divja in razdražena. To očitno zavoljo tega, ker se ji je desna šapa gnojila, vanjo se ji je namreč vraščal predolg krempelj. Ker je žival takoj prešla v napad, čim se ji je kdo skušal približati, niso vedeli, kako bi izvršili potrebno operacijo.
Končno si je živinozdravnik zoološkega vrta dr. Vevers iz-i mislil vojno zvijačo. V kletko z leopardi so postavili manjšo kletko s padalnimi vrati. Leo-pardka si je to kletko takoj osvojila in ni dovolila niti svojemu zvestemu življenjskemu dragu "Billu," da bi zahajal vanjo. Nekega jutra, ko je Nancy v svojem zaboju še spala, so ga zaprli, potem pa so vanj toliko časa vbrizgavali mešanico etra in kloroforma, dokler ni žival pod njunim vplivom očitno zapadla narkozi. Nato so ji izvlekli bolno šapo skozi odprtino v zaboju, ji odrezali predolgi krempelj, gnojno rano operirali in desinficira-li — vse skupaj ni trajalo več nego šest minut.
Ko se je Nancy zbudila iz narkoze, je bila videti nekaj časa še omotena. a že čez nekoliko ur je tekala spet po kletki, kakor da se ni bilo nič zgodilo.
BEGUNCI
Nadaljevanje s 3. strani.
NOVA LUKA V SIBIRSKI ARKT1DI
"Temps" poroča iz Moskve, da namerava Kusija zgraditi na severni obali Sibirije novo lu-ko, ki bo opremljena z najmodernejšimi pripomočki za ladje. Za novo arktično postajo je preti viden otok Dickson, ki leži se vemo vzliod no od Samojed-skega polotoka in na severa Je-nisejevega zaliva. Pristanišče bo dograjeno do 1. 1937 in bo imelo v zalogi 37.(HHI ton premoga, ki bo na razpolago vsem ladjam v teh vodah.
žal s trdno zaprtimi očmi. Clo-' vek bi mislil, da je dete mrtvo,! toda ko je starec dvignil nje-! govo glavo, da so se mogle nje-1 gove ustnice dotakniti roba' sklede, je začelo slabotno požirati, dokler ni bilo vroča zmes pri kraju. Starec pa mu je neprestano mrmral:
"Na, srce moje — na, otrok moj —''
"Tvoj vnuk?" je rekel prodajalec.
"Da," je odvhnil starec. — "Sin mojega edinega sina. — Moj sin nje njegova žena sta utonila, ker sta delala na polju, ko so >e nasipi porušili."
Nežno je pokril otroka in potem čepe na tleh skrbno obli-zal skledico in odstranil vsako sled hrane. Potem je vrnil skledo prodajalcu, kakor da se je najedel.
"Toda saj imaš še srebro!" j ;*e vzkliknil razcapani prodajalec še bolj začuden, da starec lic naroči nič več.
Starec je zmajal z glavo. — "To je za senio," je odvrni'. "Kakor hitro sem videl srebro, sem sklenil, da bom kupil zanj seme. Pojedli so seme in s čim bomo spet posejali zemljo?"
"Ce ne bi bil sam tako reven," je rekel prodajalec, 4 4 bi ti nemara celo podaril skledo. Toda — da bi kaj podaril možu, ki ima srebrn novec —" .
Zmeden je zmajal z glavo.
"Nisem te prosil, brat," je rekel starec. "Dobro vem, da m moreš razumeti. Toda če bi imel zemljo, bi vedel, da mora biti posejana, če ne bo glad se prihodnje leto. Najboljše, kar morem storiti za tega svojega \ nuku, je, da kupim malo semena za zemljo — da, čeprav bi jaz sam umrl in bi ga drugi sejali, mora biti zemlja posejana."
Znova je pobral svoje breme; stare noge so se mu tre->le in napenjajoč oči po dolgi, lavni cesti, se je opotekal da-
Ije.
VODITELJA SKAVTOV
Sir Percy Everett (na levi), voditelj skavtov, pozdravlja Wal-terja Heada, voditelja skavtov v Združenih državah. Slika je bila posneta na Švedskem, kjer se je vršila konvencija skavtov.
OGLAŠUJTE V "GLAS NARODA
"GLAS NARODA" pošiljamo v staro domovino. Kdor ga hoče naročiti za svoje sorodnike ali prijatelje, to lahko stori. — Naročnina za stari kraj stane $7. — V Italijo lista ne pošiljamo.
SLOVENIC PUBLISHING CO.
TRAVEL BUREAU BI« Will ltth STRUT NSW TOBK. M. X.
nftrn mam za ceni voznih listov, mm-
EKRVACIJO KABIN, IN POJASNILA ZA POTOVANJI
SEPTEMBER: 4. septembra:
Normandie v Havre 5 septembra: Chauiplaiu v Havre
7. septembra:
Aguitania v Cherbourg 10 septembra : Europa v Bremen Con te d i Savoia v Genoa
11.	septembra: Manhattan t Havre
12.	septembra: Majestic v Cherbourg
14. septembra: Lafayette v Havre Coute Crande v Trst 17. septembra:
Bremen v Bremen 19. septembra :
Berengaria v Cherbourg 21. septembra:
lie de France v Havre 24. septembra: Ites v Genoa L'5. septembra :
Washington v Havre 2f?. septembra -
Champlain v Havre Aquitania v Cherbourg 27. septembra: Europa v Bremen
K njigarna "Glas Naroda"
216 West 18th Street
New York, N. Y.
SWOT«.:; na«"»: jmaut ■: be-ct. :. r	12 9 i:, t
m-
.UM!
mani:
.30
GO
Nadaljevanje
SIN MEDVEDJEGA LOVCA, spisal Karl May. 160 strani. Cena ...............................................
L>ejanje te lepe povesti se vrši na ameriškem Zapadli* Pestre slike iz indijanskega in pi-jon irskega življenja. Mayu sicer očitajo, da ni bil nikdar v Ameriki, toda življenje na a-meriškem Zai>a<ln .i« znal dosti natančneje o-pisati kot marsikdo, ki je živel tam,
SKRIVNOST NAJDENKE, povest. Trdo vezano.
93 strani. Cena.................................................... .50
To je j k* naše prikrojena povest, ki bo zanimala slehernega bravca. Hudim duševnim bojem glavnega junaka oziroma junakinje, sledita zaslužena sreča in zadovoljstvo.
SLIKA DOKIANA GRAYA. Spisal Oscar Wilde.
301 strani. Cena ........................1.20
To je eden najbolj značilnih spisov znamenitega angleškega pisatelja. Roman je izredno zanimiv po svojem stilu, po svoji fantastični -sebini. po svoji globoki miselnosti in ua-Iietosti. ki veže bralca z nepremagljivo silo nase.
SPISJE. Male povesti iz kmečkega življenja. —
67 strani. Cena ................................................ -33
SREDOZ1MCI, spisal Peter Bohinjec. 84 strani.
Cena .40; vezano cena
Zbirka kmečkih povesti iz našega življenja. Bohinjec je dober pisatelj, ki v svojih spisih do pičice (M>godi duševnost našega človeka. <>b čitanju njegovih del se zdi človeku. da ima pred očmi prizore iz domovine.
SLIKE, spisal Ksaver Mesko. 189 strani. Cena.....60
Osetu povesti, ki zaslužijo, da jih sleherni prečita.
ŠTUDENT NAJ BO. — NAŠ VSAKDANJI
KRUH, spisal F. K. Fini gar. 80 strani. Cena .50
Naš mojsterski pripovednik nam nudi v teh dveh svojih delih obilo duševnega užitka.
STRAHOTE VOJNE, spisala Bertha pL Suttner.
228 strani. Cena ................................................ .50
To je ena najslavnejših knjig, ki imajo namen vzbuditi v človeku stud do vojne. Pošastni prizori so opisani točno in natančno. Vsaka mati bi morala čltati to knjigo, kajti to je izitoved žene in matere, ki je izgubila na bojišču svoje najdražje.
SVETLOBA IN SENCA, spisal dr. Fr. Betela. 176 strani. Trdo vezan«. Cena________________________ 1.20
Naš znani pisatelj l>etela je s tem svojim delom zojiet I m »segel v naše preprosto življenje ter izborno orisal značaje, ki nastopajo v njem.
TARZAN IN SVET. 308 strani. Cena ........1.—
TARZANOV SIN. Vezano 301 strani, broširana .90 TARZAN, SIN OPICE. 302 strani. broširana .90 Pisatelj Edgar Rice Burroughs je v s\ojih delih o Tarzanu obdelal snov. kakršne ni obdelal pred njim Se noben pisatelj. Njegova dela so prestavljene v vse kulutrne jezike ter ne zanimajo samo mladine, nač pa tudi odrasle.
TATIČ. spisal France Bevk. Trda vez. 86 str.
Cena .70
Naš izboren primorski pisatelj nam daje v tej kujigi dve povesti, ki jih je i>osvetil svoji materi.
TUNEL, spisal Berahard Kellennann. 293 str.
Cena 1.20
Globoko pod zemljo vrtajo orjaški stroji tunel mini Evro]»o in Ameriko. Cele armade de-lavcev se žariva jo vedno globlje v osrčje zemlje. Sredi dela zaloti graditelje strahovita katastrofa, katere irtev je na tisoče ln tisoče delavcev. Toda železna volja inžinirja Albina ne odneha, dokler ne steče med Evro-I»o lu Ameriko globoko pod oceanom prvi vlak.
TRI LEGENDE O RAZPELU, spisal Julias Zey-
er. Trda vez. 83 strani ___________________________ AS
Prevod treh zanimivih ]M>vesti znanega češkega pisatelja.
UGRABLJENI MILIJONI, spisal Seliger Brat. 291 strani. Cena ____________________________________________ UM
Knjižnica "Jutra" nam je s tem delom predstavila skrajno napet roman ameriškega Jugoslovana. Kdor bo prečital to delo. bo nehote vzkliknil: "Da, Ivan Belič je bil pa res
flultovitejšl neto vwi detektivi sveta !**
VEČERNA PISMA, spisala Marija KneUrs. Tria ves. SI strani. Cena___________________________ .13
Knjiga - vsebuje petnajst pisem, M jih preveva iskreno občutje. Pisma goTore o sanjah ženskega srca, o ljubezni, o sorodnih dušah.
VELIKI INK\ IZ1TOR, spisal Michel Zevate«.
124 strani. Trda vez. Cena....l.20........Broš. 1.—
Kdor hoče pozi.ati strahoto šiian^ke inkvizicije, naj prečita to de!o. ki je bilo spisano po resničnih podatkih in mora navdati čl-tatelja z grozo.
VERA, spisala Olga Waldo va. 154 strani. Cena .40
Roman je poln lepih prizorov, opisuje skrbno življenje nekdanjih najvišjih krogov nemške in ruske aristokracije in kaže. da so bili, med njimi poleg manj vrednih tudi srčno-plemeniti ljudje.
VERNE DUŠE V VICAH
Spisal ProsjHT Merimee. SO strani. Cena.. .30 Eden najboljših spisov francoskega mojstra.
V GORSKEM ZAKOTJU, spisal Anton Koder. 130 strani. Cena ..........................................
Zanimiva povest iz prejšnjega stoletja, ;-o-vzeta iz našega kmetskega življenja.
.40
V	KREMPLJI H INKVIZICIJE, spisal Michel
Zevaco. 461 strani. Cena ................................ 1-30
To je mojstersko delo v svetovnimi literaturi z neštetimi zapletljaji in nasičeno vsebino, da bo navezalo vsakega čitatelja, ki ga vzame v roko.
V	METEŽU. Spisala Marija Kmetova. 21» str.
Cena............1.—
Pisateljica je v tem romanu globoko izgledala v žensko dušo. I'sode jietero žensk rnz-nega ti|»a in značaja se križajo v metežu življenja, iz katerega izidejo vsaka na svoj način.
VRTNAR, spisal Itabindranat Tagore. 105 str. Trdo vez..........75	Mehko vez..........60
V knjigi je vsebovana globoka mirna modrost in srčna plemenitost najslavnejšega indijskega pisatelja.
VOJNIMIR, spisal Josip Ogrinec. 78 str. Cena .35
Zanimiva i»ovest iz časov prekrščevanja koroških Slovencev.
V	OKLOPNJAKU OKOLI SVETA, spisal Robert
Kraft. DVA DELA. 482 strani. Cena ............ 1.60
Vseskoz napet roman, ki ga čitatelj ne more odložiti, dokler ga ne prečita do konca. — Poln najneverietnejših dogodivščin ln zaplet Ijajev.
V	ROBSTVU, spisal Ivan Matičič. 253 strani.
Trda vez. Cena ................................................ 1*3
Ivan Matičič je eden tistih redkih naših ljudi, ki ne jtozna samo vojne in njenih grozot ter posledic, ampak zna tudi vse pretresljivo opisati.
ZABAVNA KNJIŽNICA. 122 strani. Cena ........ 73
Zvezek vsebuje |>ovesti Milčinskega. Premka ln Laha. Posebno pretresljiv je spis Milčinskega "Mladih zanikeruežev lastni življenjepisi".
ZADNJA KMEČKA VOJSKA ................ .73
Z OGNJEM IN MEČEM, poljski spisal H. Sien-
kievirz. 683 stranL Cena ______________________________ 3.—
Bogato ilustriran zgodovinski roman iz naj-ln>!j junaške dobe poljskega naroda. To je eno na jltoljšib tlel najslavnejšejra poljskega pisatelja. ČITAJTE TO KNJIGO.
ZLOČIN V ORCIVALU. spisal E. Gaboriau. 24«
strani. Cena ............_.................................... _
"Zločin v Orel valu" je zelo zanimiv detek-ski roman, ki nam predočuje. kam lahko zabrede lahkomiseln človek, ki nima skrbi za vsakdanji kruli. — Seznajte se z francoskim detektivom Le Coquo-om.
ZLATA VAS, spisal Fr. MalovaŠi*. 136 strani.
Cena .(•
Poučna in kralkočasna invest Iz kmetskega življenja.
Naročilom je priložiti denar, bodisi v -gotovini, Money Order ali poštne znamke po 1 ali 2 tenia. Če pošljete gotovino, rekf.-maudirajte pismo.
KNJIGE POŠILJAMO POŠTNINE PROSTO Naslovite ua: —
SLOVENIC PUBLISHING COMPANY
216 WEST 18th STREET _ „ . NEW YORK, N. Y. ' *.