Uredništvo je v Kopitarjevih ulicah štev. 2. T (vhod čez ivorliEt nad tlakama). Z urednikom je mogoče govoriti le od 10.—13. ure dopoldne. Rokopisi se ne v;aSajo; nefrankirana pisma se ne sprejemajo. Uradniškega telefona iter. 74• ---- V Iijubljani, v torek, 29. novembra 1904. Izhaja vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob polu o. url popoldne. — Velja po pošti prejeman: za celo leto 26 K, »a polovico let*43..K, za četrt leta 6-50 K, za 1 mesec 2K 20h. Vupravništvu prejeman: -ta celo leto 20 K, sa pol leta 10 K, za četrt leta 5 K, za 1 mesec 1 K 70 v. Za pošiljanje v Ljubljani na dom je dostavnine 20 h. — Plačuje se vnaprej. Upravništvo je v Kopitarjevih ulicah štev. 2. Veprejema naročnino, Inserate In reklamacije. — Imiratl se računalo enostopna petitvrsla (dolžina TI milimetrov) za enkrat 13 h, za dvakrat 11 b, »a trikrat 9 b, za vet kat trlkral B b. V reklamnih noticah stane enostapna garmondvrsta M b, — Pri večkratnem objavljeni* primeren popust. Uprarniškega telefona iter. 188. Enketa o „Slov. Ijud. stranki"- Oglasil sa je k besedi zastopnik obrtnega atanu iz Dolenjsko, kateremu so izkazali njegovi sšanovski tovariši svoje aaupanjo s tem, da so ga izvolili za podnačelnika obrtne zadruge v Novem mestu. 7. Matko Malovič. Od Vas sprožena ideja o vseslovenski stranki zasluži, da jo najiskreneje pozdravljajo vBi stanovi in sloji slovenske domovine. VeJepomembca in kcriBtna bi bila taka sprava v narodnem, enako v gospodarskem oairo. Žal pa, da je malo upanja, da bi se ta ideja tudi kmalu uresničila po Vašem cenjenem nasvetu. Obžalovati je, da neki ljudje kažejo že zdaj očitno namen, da zatro vsako delovanje k temu že v kalu. — A kdor ima še kaj sočutja za svoj mili slovenski narod, naj lo niktr r.e ustraši javnega zasratnova-nja cd klike, ksteri je vtisnjen pečat narodnega šiilajstva. Toliko iz narodnega stališča! Zadaje čase se pri ras bije tudi boj na gospodarskem polju 1 — Katoliško - narodna stranka more po svojih načelih marsikaj koristiti kmečkemu in delavskemu ljudstvu. A to delovaje jo predvsem poostrilo boj med strankami. Ž o sedaj se kaže, da si je na ta natiin med preprostih ljudstvom pridobila kafccli&ko - najodua stranka zaupanje, katero se množi kar vidno. Pa tudi drugi stanovi opazujejo z zanimanjem in veseljem, kako si rt.6 preprosti kmet ali delavec na ta način zboljšujc svoj položaj A i rki manjšini proti obrtnikom ! Vse to škoduje obrtnemu stanu, da se ne more tako svobodno razvijati, kakor bi se moral. V opravičenje navajajo stranke vedno puhle izgovore, češ, da ni med obrtniki sposobnih ljudi, ali da se ta, ki bi bil sposoben, ne mara udeležiti itd. Vsi ti izgovori so jalovi. Dokaz temu so zadnje volitve v važno korporacijo za obrtnike, v trgovsko in obrtao zbornico. Dolenjski obrtniki, kateri stanujejo v sedmih dolenjskih mestih, ali 13 sodnih okrajih, nimajo po zsslugi liberalne stranke sedaj niti enega zastopnika. Ali je to pravično ? Ali to odgovarja liberalci svobodi ? Zato si želimo ttke politične sprave, pri kateri bi prišel obrtni Btan do prave veljavo, kajti krivice se na gode le v narodnem, ampak tudi v gospodarskem oziru. Take sprave si želimo, katera donosi pravičnost za vse sloje prebivalstva, ker eden stan jo drugega vreden. Zi nas obrtnike je najbolj ugoden program katoliško narodne Btranke. Demokratična načela, iz katerih izvaja s»oje delovanje, nam kažejo pot, po katerem moremo doeeči svoj namen. Naše delo pa bodi, da po teh načelih ustanovimo pravo slovensko ljudsko stranko. Nasprot nike pustimo! Ne podajmo se v nikako spravo, ker je škeda izgubljati dragega ča«. Pogum in marljivost nas dovedeta do cilja. Da bi se pa dalo doseči v političnem kakor v gospodarskem oziru, da bi bila sna sama stranka za vse sloje, tega nnj pač nikdo ne pričakuje, ker boj med uboštvomin kapitalom je neizogiben; še ostrejši bode postajal, ko se ljudstvo poprime demokratičnih načel, vsled katerih pride do pristo-ječih mu pravic. Kadar se vpelje splošno in enako volivno pravo, potem bo bolj ugoden čas za združevanje. Ssdaj pa ostanimo vsak pri Bvojom in delajmo, ker le delo more politični položaj polagoma izpremeniti, kar upamo v svojo korist I Matko Malovič, mizarski mojster. politiki in diplomati. Dunaj, 27. nov. Vsak diplomat je politik, a vsak politik ni diplomat. V nemških strankah je bil te dni boj med politiki in diplomati. Pričet-kom zasedanja so imeli prvo in glaBno besedo politiki. Dne 16. t. m. bo naznanili v odprtem pismu vladi in svojim volivcem, da je »situacija nejasna in nevarna", da je „saupanjo do vlade omajano", da .mora vlada opravičiti" svoje odredbe glede Sle-zije, Zagreba in Inomosta. Dr. Erler, De-mel, Erh, Kaiser in tovariši so nastavili naj' težje topove preti vladi ter pretili, da raz-rušjo vladno trdnjavo, ako ne razobesi bele zastave. Govorili so politiki, dočim so diplo mat,o dr. Derechatta, dr. Baernreither, dr. Gross in dr. Lueger snovali načrte za premirje z vlado. Ii polegli so se valovi, pomirili duhovi v nemškem taboru. Dr. pl. Kurber je ubral svoje resno lice v prijamejše gube, in takoj je izšlo nad vrhovi levega taborišča solnoe zaupanja. Diplcmitje so pomirili politike ter objavili novo pismo, v katerem zatrjujejo vladi nadnljno podporo, ker se je javno spodila. Ako pa pazljiveje zasledujemo zadnje dogodke, res ne vemo, čemu toliko krika na levici. Mnogi gotovo ne vedo, zakaj so bo ježili ter vihteli svoja kopja. Slikali so si navidezne nevarnosti ali p« iskali cenene po pularnojti. Dogodki v Inomostu pač niso vzrok, marveč le pretveza za alarm. Eae straši nosi šolski zakon na Niže-Avstrijskem, druga zopet nova dva ministra grof Buquoy in dr. Randa; tretje pa nsgcdba i Ogrsko, katero naj bi vlada uveljavila s § 14 Zato bo levičarji za teden dni pretrgali zvezo z vlado, ne da bi ji napovedali vojake. Torej sama komedija in pa užaljena megalomanija ! Ali pa j® situacija v zbornici boljša in ugodnejša? Viada in diploroatje sa trudijo, da zbornica prične delati, da resi začasni proračun in dovoli novo državno posojilo. A v istem trenotku se ogibajo politiki, ki rušijo načite diplom*tov. Viada potrebuje denarja za armado, pol milijarda novega državnega posojila, ki ga ne more dobiti s § 14. Pislanci nuj so poroki, ljudstvo pa plačnik. To je strašilo, ki v prvi vrsti ovira 'dalo v zbornici. Vlada ja tudi obljubila 15.500,000 nove državna podpore v raznih krajih po uiroah oškodovanim posestnikom. To podporo pa izplača, ako parlament do voli 69 milijonov posojila. Ob tej točki sa zopet voz zaleti ob ^kanton". Kmečki poslanci hočf jo, da vprašanje glede državno podpore nu|no reši brez ozira na politične razmera tt>r loči to podporo od zahtevanega posojila v znesku 69 milijonov. Kako se to posreči dip'omatcm, je danes še ZBgocetka. Rusko - japonska vojska. Jo-li Kuroki res mrtev? Iz Berolina poročajo dne 27. t. mes.: »Tagliche Rundschau« poroča, da se žo nekaj dni vzdržuje v Peterburgu doslej že no preklicana teat, da je general Kuroki, pač najboljši poveljnik »a japonski strani, že dolgo časa bolan, blizu smrti, ali pa celo že mrtev. V Mukden so došle ruskemu stanu gotove vesti, da je Kuroki reB že mrtev. Ki tajci — seveda precej nezanesljiv vir — trdijo, da so Kurokijevo truplo žo prepeljali na Japonsko. Položaj na mandžurijskem bojiiču. Dopisnik „Birž. Vjed " poroča iz Mukdena z dne 27. t. m.: Zadnjo neč bo ob streljevale našo čete, ki imajo zasedon Pu-tilov grič in Novgorno, sovražne pozicije. Sovražni* je slabo odgovarjal ter ni napadal' V Mukden prihajajo vsak dan pojačenja Tudi ranjenci iz prejšojih bojev, ki so sa zdravili v Haibisu, se vračajo ozdravljeni k armadi. — Sem došli Kitajci pripovedujejo, da bo masakrirali Japonci prebivalstvo velikega eela v bližini Kvantjancjana, ker so bili prebivalci baje v zvezi z Rusi. V masakru jo izgubilo življenje nad 200 mol in otrok.. General Kuropatkin poroča z dne 26. t. m.: Japonci so pričali 24. t. m. pri Cin-henčenu z cfenzivo. Proti večeru pa je bil sovražnik potsijen nazaj. Zadnji napad je bil posebno hud ter so ja razvil skoraj v bajonetni boj; a naše tri kompanije bo ga odbile. Sovražnikove izguba bo bile velike, posebno zato. ker so naši sreljali od blizu. V noči iia 25. t. m. so Japonci poizkušali iznova, napasti naš oddelek, a naš ogenj jih je potisnil nazaj. Dne 25. t. m. je dobil 80-vražnik pomoč. Proti 11. uri dopcldne se je pričel napad najprvo na našo desno krilo, potem na sentrum in levo krito našega, pri Cinhesičanu stoječega oddelka. Opoldne ao pričeli Japonci prodirati, a so bili vrženi nazaj in naša artiljerija je prisilila sovražno artiljerijo k molku. Okolu 4. uro se je dvignil sneženi vihar, ob enam je padla megla, vsled česisr naše topništvo ni moglo več delovati. V vsrstiu megle s d J aponci zopet pričeli z cfanzivo; a naš oddelek je obdržal svoje pozicije. Naposled je boj prenehal. Vsled izvrstnega izkoriščavanja terenskih razmer so naše izgube male. — V noči na 26 t. m. je šlo 12 prostovoljnih lovcev na poizvedovanje sovražnih pozicij. Ngopaženi so se priplazili do japonsko pred-straio, obstoječe iz 30 mož, ter oddali tri salvo, nakar so prijeli za bajonet. 20 Japoncev je padlo pod bajonetom, ostali so zbežali. Lovci so sa vsled ognja iz japonskih utrdb umaknili ter »zeli saboj svoja dta mrtva in enega v bajonetnem boju ranjenega tovariša ter japonske puške. Kurop&tkin poroža z dne 27. t. m.: Po poročilih, došlimi mi po noči je imela japonska ofenziva pri Cinbpnčenu do 4. ure pop. neodločen značaj. Ob tem času jo je uitavil naš ogenj. Akoravno traja boj že tri dni, verdar ao četa dobro razpoložene. V noči ra 27. t. m. niBom dobil poročil o spopadih. Poročilo iz Port Arturja. Iz Peterburga poročajo dne 27. t. m., da je došel iz Port Arturja v Harbiti elektrotehnik Bulgarov, ki pripoveduje, da so notranje utrdba nezuvzotne. Zavarovane so z vrečami peska ter dtrbalo pločevino. Vsled pogostih ncč-»ih napadov spe brambovci nera*pravljeni. Žane dele z možmi vso težave. Gospo Staseljevo je ranil košček granata. Vojaške godbe igrajo šo vaak dan. Prodajalne bo odprte vsak. dan po 4 ure. Crnomorsko brodovje Pari«, 28. nov. »New York Herald« poroča is Peterburga: Crnomorsko brodovje je dobilo povelje, naj vpokliče vse častnike in vse moštvo. HuIIski dogodek Dae 25. t. m. se je sklenila rusko angleška pogodba glede bullskega dogodks. Preiskovalna komisija obsioji iz pet članov, katerih dva naj bi bila višja angleška in ru*ka pomorska častnik«. Francija in Zod. države naj bi poslale od svojih pomorskih čaBtnikov po enega zastopnika. Petega člana izvoli komisija. Ako se pa ta ne zedini, ga imenuje avstrijski cesar. Odločala bo absolutna večina glesov. Komisija se bo sešla v Parizu ter bo rezultate izročila obema vladama. V dobro poučenih krogih se govori, da so imeli ruski čaatniki prav, ko so dejali, da je bil na rusko brodovje naperjen napad ter da eta bili navzoči dve torpedovki. Ze sedaj je gotovo, da bo izrek konvsije izpadel ugodno za Rusijo. Novo rusko brodovja. „Tageblatt" poroča iz New Yorka: Neki tukajšnji lastnik ladjedelnic je dobil od Rusije vabilo, naj pride 1. februarja v Se-bastopol, da naredi za Rusijo 100 ladij od torpedovke do oklopne križarice. Dela bodo trajala 2 leti. Nemške in ameriške tvrdke bodo dale material. Ta ladjedelnica je do-gotovila za Rusijo že 100 torpedovk ter jih odposlala. Kitajski časopis Reuterjev urad poroča iz Lifua od 26 t. mes: Japonci izdajajo tu vsakih Štirinajst dni kitajaki časopis, ki dela propaganda ?a Japonca. Hitrejii transport Memirovič Dančenko poroča baje, da se vozovi, ki bodo prišli iz Evrope, ne bodo vrnili nazaj, da se bo promet hitreje vršil. General baron Kaulbars je odpotoval včeraj popoldne s svojim Štabom v Mukden, kamor bo došel najbrie 14. decembra. Mednarodni shod o delavskem zavarovanju bo meseca septembra 1905 na Dunaju. V proračunu za I. 1905. ]e sa ta shod ie določenih 25 000 K. Nove železnice v Dalmaciji. Te dni je bilo na Dunaju posvetovanje železniškega odseka ia zgradbo nove proge Knin-Novi. Pri posvetovanju je bil navioč tudi zastopnik generalnega štaba in bivši ogrski državni poilanec G y u r k o v i 6. Med posvetovanjem se je naznanilo, da je v Budimpešti konzorcij, ki boče zgraditi ie leznico med Ogulinom in Bihačem. Zastopnik generalnega štaba je rekel, naj bi bila nova proga izpeljana na dalmatinsko mejo po do lini Une. Razžaljen je časti po časopisju. Gosposka zbornica je razpoalala svojim članom predlog Lammascha, Calumeckega in Bilinskeg?, po katerem naj bi o razialje nju Časti po časopisih, iivzemši hudodelstev, sodila okrajna sodišča in ne več po-■otniki. Meščanska straža na Duuaju. Dunajski župan dr. Lueger je na mkem shodu v nedeljo rekel, da bo ustanovil me ščansko stražo. Namen straže bo, da prepreči soeialno - demokratične poulične nastope na Dunaju. Ženske državne uradnice so imele v nedeljo na Dansju shod. GoBpica Fischer je poročala o službenih razmerah manipulantinj in predlagala peticijo o zboljšanju plač, katero so zborovalke soglasno odobrile G )spica Kellersperger je poročala o stanju uslužbenk pri telefonu in brzojavu. Tožila je, da so uilužbenke preobložene z delom in so jiko slabo plačane. — Gospica Wally je rekla, da mnogo uslužbenk nima celo leto druge večerje, kakor koiareo mleka. Zborovalke so sklenile ustanoviti driavno zvezo poštnih in brzojavn h uslužbenk. Z ozirom na draginio so sklenile vloiiti prošnjo, naj vlada da 20% no draginsko doklado. Končno so se še posvetovale o penzijah, do puBtib, nočni službi in o zdravstvenih raz-meiah. Zborovanje je trajalo 5 ur. Trgovinska pogodba z Nemčijo. Včeraj je bilo pod predsedstvom ministra za zunanje stvari, grofa Goluchowskega, ministrsko poavetovanje, pri katerem so bili navzoči avstrijski in ognki ministri ter nemški miniiter grof Posadcw3ky. Posvetovanje je bilo popolnoma brezuspešno. Zlasti glede predpisov o živinski kugi se niso mogli ze-dinitL Boj proti obstrukciji na Ogrskem. \i liberalne stranke je izstopil grof Geza Andrassy, Oposicija je priredila v nedeljo protestni shod v Budimpešti. Na shodu so govorili Polony, Košut in pa grof Appony. Sprejeli bo protest zaradi poostritve poslovnika in pozvali opczisionaloe stranke, naj nastopajo sa ustavo in skrbe, da se rasSiri voliva« pravica na najširše sloje prebival stva. Tudi socialni demokratje so imeli v nedeljo shod. Na shodu je bilo 10.000 udeležencev. Zahtevali so splošno volivno pravico. Liberalci kakor tudi oposicionalne stranke so priredili mnogo shodov tudi na deželi. Zbornica bo sklioaua v zasedanje dne 9. decembra. Zborovala bo le en dan, da reši v dveh sejah začasni proračun, nakar bo razpuščena. Na shodu občinskih svetnikov budimpeštanskega komitata je oposicija predlagala, naj shod ob »odi poostritev poslovnika. A s 159 proti 136 glasovom je bil predlog odklonjen. Ogrska zbornica dobi svojo stražo. Štela bo 40 mož in bo imela lastno uniformo. Straža ne bo oborožena. Troti ogrskemu šolskemu zakonu. Na Dunaju so v soboto sborovali nem ški, slovaški in rumunski dijaki z Ogrskega. Sprejet je bil protest proti novim šolskim zakonom na Ogrskem in sklenili so sklicati na Dunaju velik protestni shod. Izprcmemba vojne službe v Nemčiji. Na Nemškem bo od 1. aprila leta 1905 nadalje v mirnih časib pod orožjem 505.839 mož, izvzemši enoletne prostovoljce. Število vojaških oddelkov se bo «topnjevaje tako pomnožilo, da bo imela Nemčija konaem 1. 1909. 633 pehotnih batalionov, 510 konjeniških eskadronov, pri poljskem topničarstvu 574 baterij in pri pehotnem topničarstvu 40 bataljonov. Pionirjev bo 29, prometnih čet 12 in trenovcev bo 23 batalionov. Aktivna vojaška služba bo trajala pri konjenici in pri topničarjih tri leta, pri ostalih četah pa dve leti. Papež proti lredentl. Papež je odločno obsodil ona katoliška društva, ki sodelujejo za iredentistifika strem Ijenja. Duhovščini v Tridentu, Trstu, Zidru ia na Raki je naročil naj deluje ta pomi-Ijenje narodnostnpga boja Dogodki v Turčiji. Turška viada zamkaje, da Di bila saradi raspora z Angleško poslala v Jemen turške čete. Kakor trde turški vladni krogi, bo razpor v kratkem poravnan. Ekumenski patri-arbat bo izdal natančno listo 356 Grkov, katere so umorili od leta 1900. do 1. 1904. v Makedoniji bolgarski vstaši. Nemški cesar Viljem in Roosevelt. CeBar Viljem je ameriškemu predaed niku Rooseveltu poslal brzojav, v katerem naglaša, da je razmerje med Nemčijo in Zedinjenimi državami trajno prijateljsko. Rooievelt se je cesarju v izbrsnih besedah brsojavno zahvalil. Občinske volitve v Milanu. V nedeljo so bile v Milanu občinske volitve. Zmagale so zedinjene smerne stranke, katerim so pomagali tudi katoličani, s 17.500 glasovi proti 14 500, katere so dobili pristaši radikalnih socialističnih strank. Za ustavo na Ruskem. Kakor poročajo iz Berolina, je car rekel, da ee pred spomladjo 1. 1905. vlada ne bo pečala z željami zemstev. Iz tega sklepajo, da bo car dal ustavo, ko bo imela ruska ar mada uspehe v vojski z Japonci. Izprememba v angleški vojni mornarici. »Daily Telegraph* poroča o važnih iz-premembah v angleški vojni mornarici. Kanalsko brodovje bo dobilo naslov „atlansko brodovje«, domače brodovje se bo pa na-zvalo »kanalsko brodovje*. Ker so razmere Angleška s Francosko in z Italijo prijateljske, bo angleško sredomorsko brodovje zmanjšano. Tudi število ladij brodovja v kitajskih vodah bo znižano. Francoska zbornica je pričela včeraj glavno razpravo o dohod« ninskem davku. Komisija, ki se bavi z vprašanjem o ločitvi cerkve od države, je s 13 proti 1 glasu odklonila tozadevni vladni načrt. Drugo mirovno posvetovanje. »Standard« poroča iz Washingtona, da so vse velevlaeti, izvzemši Rusijo in Japonsko, naznanile ameriški vladi, da se udeleže drugega mirovnega shoda v Haagu. Izpred porotnega sodišča v Ljubljani. Umor in samoumor na Vrhniki. — Pretresljivi priaori v sodni dvorani. Frančiška Zelioh, 24 let stara, aamska, rojena na Dunaju ter pristojna v Hlubako, stoji danes pred porotniki. Po stanu je šivilja. Obtožena je, da je dne 30. avgusta 1. 1904. v Verdu pri Vihniki umorila svoje dve leti staro dete. Obtožnica pravi, da je otroku ovila okrog nosu in ust v kloroforum namočeno brisalko, da se je otrok na ta način aadušil. Na Dunaju se je seznanila z Matijo Sternenom iz Verda pri Verhniki. Med obema je nastalo intimno ljubavno razmerje, kato rega posledice ao se pokazale kmalu. Matija Sternen, ki je bil na Dunaju kot akademični slikar, ji je nekaj časa dajal mesečno po 12 do 15 K, a pozneje ni mogel dajati, ker je bil sam v denarnih stiskah. Ko je odpotoval domu, ve je tudi ona napotila kmalu za njim ter prišla v Verd 27. avgusta 1904. Toda tu ni dobila ničesar, ker so pri Ster nenu sami revni. Matija Sternen ji je obljubil, da ji da sa pot na Dunaj nazaj 40 K. Dne 30. avgusta je šla obtoženka še s svojim otrokom na izprehod. Ko Be je vr nila, je takoj šla v svojo sobico, kjer je otroku s silo vlila v usta nokaj kloroforma, v katerem je razmočila tudi nekaj barvene snovi. Potem je namočila v klorcformu brisalko ter jo ovila otroku okrog nosa in ust, vsled česar se je otrok zadušil; sama pa je izpila ostanek one atrupene tekočino. Ko je Btopila kmalu na to v sobo Marij« Sternen, sestra Matije Sternena, je našla otroka mrtvega, mater pa nesavestno. Vendar je še ozdravila. Priznava, da je delala premišljeno. Pi-sala je tudi svoji kruini materi na Dunaj, da bo vzela življenje sebi in otroku. Tako obtoinica. Obtoženka, slabotna osebica, aedi na stolu tik pred predsednikom sod. dvora, g. Kavčnikom, in govori b slabotnim, bolehnim glasom. Priznava vbs ter odkriva iivljenje velikomestne bede. Bila je šivilja pri tvrdki Etlinger na Duoaju z malim zaslužkom, katerega pa tekom dveh mesec a v, ko preneha sezona, niti bilo ni. Po rojstvu otroka je postala bolehna, nervozna vsled slabe hrane in žalosti. Začetkoma ji je po alal Sternen nekaj podpore, potem pa ni imela nikake podpore. Predsednik pravi, da se je dognalo, da je otroka silno ljubila. Obtoženka sa joka. Dalje pripoveduje obtoženka v kratkih, pretrganih stavkih, katere s silo izvija iz prsij, da je pisala Sternenu, naj ji pomaga, naj jo poreči, ali pa skrbi za otroka, če ne pride sama na njegov dom. Rea ae je konino podala na pot ... a trdnim sklepom, če ne bo uslišana, vzeti otroku in sebi iivljenje. V Ljubljani je kupila v raznih tr govinah kloroforma, ker je vedela, da ga skupno ne dobi v veliki množini. Prišla je na Sternenov dom, kjer je niso nič kaj veseli sprejeli. Prišel je Ster-nen. Pravila mu je, da je bolna, da ne more nič več zaslužiti, naj jo poroči, če ne naj p« vsaj za otroka skrbi. Sternen jo je odpefii Ijal proč; dal ji je 40 kron, katere je vzel na posodo. Nagovarjal jo je, naj gre v Ljubljano, ondi naj da otroka tujim ljudem, ona pa naj gre v — tobačno tovarno. Uvidela je, da ae to ne more zgoditi, da tudi v tovarno ne bo takoj sprejeta. Sternen jo je nekoliko tolažil, a ta tolažba je bila taka, da je videla, da ao vsi upi proč. Predno bi Be morala odpeljati, je obup postajal vedno večji, odločno voljo je tedaj imela, umoriti otroka in sebe. Bila je vsa zmedena, tako da ni mogla presojati koraka. Uvidela je, da jo bternen ne bo nikdar poročil Tako je storila Btrašno dejanje. Ko to pripoveduje, obtoienka vedno ihti. Njo so rešili, ctrok je umrl. Na vprašanje zagovornika dr. F e r d. M ii 1 l e r j a pripoveduje obtoženka, da je bila bolna, zdravnik ji je dejal, naj gre v bolnico, a tega ni mogla atoriti, ker bi nič ne zaslužila in ker svojega otruka ni hotela izročiti tujim ljudem. Imela je noči brez ••'upanja, vedno se ji je sanjalo o umoru in samomoru. Zagovornik: »Ali imate kaj sorodnikov na Bvetu?« Obtoženka: »Nobenega!« Zagovornik: »Kam bi šli, če pridete iz te dvorane ?< Obtoženka ihteč: »Jaz bi najraje Sla k svojemu otroku« . . . Priča Marija Sternen pripoveduje že znane stvari, icjavo akad. slikarja Sternena v Monakovem predsednik prečita. Sternen pravi, da je zadnji čas sam bil brez zaslužka in ker ni denarja imel, ga ji ni mogel poslati. Pisal ji je, naj na njegov dom nikat ne pride, naj potrpi, posneje ko kaj zasluži, ji pošlje zaostale zneske. Ona mu je odpi sala, da je bolehna, da nima zaslužka. Ko je prišla na njegov dom, ji je dejal, da jo sedaj ne more poročiti, ker nima sredstev. Ona pa je vedno in vedno silila. Že lani ji je dejal, naj otroka pusti pri njegovih lju deh, a ona se od otroka ni hotela ločiti, ker je imela otroka prerada. slemen pravi, da je bila Fani Zelich gotovo duševno zmotena, vedno je bila nervozna, vedno je imela misli na samoumor, umoriti se je že prej dvakrat hotela, enkrat, ko je za njim prišla v Ljubljano, ae je betela vreči po Btop-nioab. £dravniki«iivedenoi so izjavili, da se z gotovostjo ne more trditi, da je storila dejanje pri popolni duševni jasnosti, dasi je sedaj zdrave pameti. S )dni dvor se vzdigne, da aestavi vprašanja porotnikom. Obtoženko, ki se komaj vsdrži na nogah in ki se na ves glas joka, odpelje stražnik iz dvorane, ko pa jo zopet pripeljejo v dvorano, jo mora poleg straž nika podpirati tudi btemenova sestra. Vsak čas se je bat1, da se obtoienka zgrudi b stola. Vsa slabotna je prava podoba ugašajočega življenja in dolgo menda ne bo trajalo, da se ji ureBniči želja združiti se s svojim otrokom. — Jetika je sedaj njena edina družici, ki jo popelje k ljubljenemu otroku .... Predsednik g. Kavčnik jo je tekom razprave ves čaB ljubeznjivo tolažil. Sodišče je stavilo porotnikom dve vprašanji : 1. Ali je obtoženka ravnala z namenom tako, da je otrokova smrt nastopila? 2. Ali je morda ravnala v zmešanosti duha? Driavnega pravdnika zastopnik g. L u -s c b a n je povdarjal, da obtoženko nikakor ni uvrščati v vrato onih hudodelcev, ki na vadno sede na zatožni klopi. Čudil so je, da je to materino srce, ki je tako ljubilo, bilo zmožno storiti tako dejanje. Govoril je, naj porotniki potrdijo le prvo vprašanje. Zagovornik g. dr. F e r d. M li 11 a r je pričel svoj zagovor z besedami: „Es isteine alte Geschichte, doch ble:bt sio ew;g neu, und wem sie just passierte, dem briohtdas Harz entzwai\ . . Zagovornik je povdarjal, da mora vsako sroa sočustvovati z obtoženko, vendar ne z ah t sva od porotnikov sočutja, ampak pravičnost. Pred dunajskimi porotniki bi bilo stališče loije, ker dunajski porotniki poznajo to bedo, Obtoženka je bila rojena tam, kjer ae pričenja nesreči v porodnišnici. Mater je zgodaj zgubila, potem jo je metala usoda semtertje, vendar ae je Sternenu udala šele, ko ji je pet dolgih mesecev obljuboval, da jo poroči in ko mu je končno obljube verjela. Noč in dan je potem delala za avojega otroka, dokler nI opešala. O tej ienski, ki je Bvojega otroka blazno ljubila, se ne more trditi, da j« otroka umorila pri popolni duševni jasnosti. Obtoienka med govorom težko hrope in le semtertje se ji izvija iz ust vzdih: »O weh', o w:h'l", konftno pa dvigne roke ter kliče po nemški: »Usmiljenje, usmiljenje !" Nakrat omedli. Močijo jo z vodo. Poklicani zdravnik dr. Schuater jo da položiti v svoj naslonjač. Porotniki so prvo vprašanje soglasno potrdili, ker so pa potrdili tudi drugo vprašanje, da je obtoženka svoje dejanje izvršila v zmočenosti duha, je sodišče obtoženko oprostilo. Obtoženka leii pri razsodbi brez zaveati v naslanjaču. Le hropenje priča, da še živi. Predsedniku na vprašanje, ako je ratumela oprostilno razsodbo ne more dati odgovora. Predsednik naznani, da so porotniki zbrali sanjo 24 K, drž. pravdnik tudi prispeva k zbirki, isto stori del navzočega občinstva. Naposled nese sodnijski sluga opreščenko v — bolnico. Oadi bo čakala prave prostosti. Nivzcča občinstvo je pri tem prizoru jokalo. Zaradi knretnine uboj. Janez W o h 1 g e m u t, dimnikar in delavec je šele 24 let star, a vzlic svoje mladosti do skrajnosti spriden. Bil je že osemkrat zaradi raznih prestopkov in dvakrat zaradi hudodelstva kaznovan. Začetkom avgusta je prestal zadnjo kazen v Gradiški, kjer je presedel zaradi hudodelstva tatvine in bogokletstva dve leti težke ječe. Prišel je na Hrušico in dobil takoj delo; stanoval je v hiši ši. 62. Dne 27. avgusta t. 1. popoldne ' • podil 62 let stari posestnik in sosed prej omenjene hiše, Jakob Peternel, kokoši in piščance s svojega zemljišča, ker so mu brskali po pokošenem sena. Piščanci so zbežali med sosedov plot in drvarnico. Ravno v istem času je obdolženec stopil pred hišo svojega stanovanja ter se jel s Peternelom prepirati zaradi preganjanja ku-retnine. Wohlgemut pravi, da ga je Peternel z grabljami po glavi udaril, ne da bi ga bil poškodoval. Nato je pa obdolženec skočil črez plot, na kojega drugi strani se je nahajale smetišče in razne črepine razbitih steklenic; pri tem kupu je pobral obdolženec kamen ter ga zagnal proti Peternelu, ki se je pa takrat že nahajal na svojem vrtu onkraj plota v bližini drvarnice. Ta kamen je priletel s tako močjo v plot, 4a je desko odbil. Nato je zagnal Wohlgcmut razbito steklenico proti njemu, a tudi ta se je razletela ob plotu. Obdolženec je slednjič pobral še eno ubito steklenico ter jo z veliko silo vrgel proti Peternelu. Ta steklenica je zadela Peternela z robom na sence tako nesrečno, da se je Peternel nezavesten zgrudil na tla in še tisti večer umrl. Zdravniki so našli pri raztelesenju trupla, da je bila leva senčna kost udrta, in da so bili možgani v velikosti jajca raztrgani in zmečkani. Obdolženec v obče mu podtikano hudodelstvo priznava. Sodni dvor ga je obsodil zaradi hudodelstva uboja na pet let težke ječe. Prepirljivo svakinjo ubil. Janez Brejc, po domafie R*nt iz Na-klega, se je poročil z vdovo Marijano Sve-tic iz Podbrezja. Ker ni marala žena izročiti svojemu možu posestva in se tuli ni v zakonu srečnega čutil, odpotoval je mož v Ameriko, ker je približno 10 let OBtal. L°ta 1900. se je vrnil domu; a tudi sedaj mu ni marala žena izročiti posestva, kar ga je zalo jezilo, posebno ča mu je kdo kaj o gospodarstvu omenit. Pri Brejčevih je tudi živela 74 let stara Neža Svetic, sestra njegove žene. Po ljudskem mnjenju je bila ta samica jako trmasta in strupenega jezika, ter je dala dostikrat povod k domačemu prepiru. Dne 17. septembra je šaf obdolženec z vozom h Kajžarjevem kozolcu v katerem Be je sušila otava, da bi jo, ker je bla suha Bpeljal domu. Tam pa je itvedel, daje njegova svakinja Neža otavo drugam obljubila vzlic temu, da so jo doma potrebovali. Moral se je s praznim vozom vrniti domov. Ko je pa prišel B/ejc z vpregi domov, prišla je svakinja is hleva, se začela nad njim kregati in mu očitat', da je letos on gospodar, ne pa njena sestra Ana Brejc razjarjen nad tem očitanjem, pobral je neko v obližji ležečo motiko in jo zagnal s tako močjo proti Neži Svetic, prišli s praznimi želodci v našo lepo deželo, ne samo vzdržali, ampak celo tako napredo vali, da jih v mnogem nadkrillujemo, dasi bo oni imeli vse predpogoje, d» bi nas bili daleč preko lili, ko bi imeli toliko zmožnosti, kakor jih imamo Slovenci. Ali nismo opravičeni, z velikim ponosom zreti na svoj rod in s ponosom trditi, da bi Nemci te davno umrli gladu, ko bi jih Slovenec ne bil nasitil s svojimi žulji. Stebri tiate toliko hvaljena nemške učenosti so bili po večini duševni velikani, po katerih žilah je tekla čvrsta slovenska kri. I a take narodnosti naj bi se sraaaovali? Ne. tega ne smemo nikdar in nikoli storiti. Naš narodni ponos bodi svetla zvezda na poti, ki amo si jo začrtali. Kakor hitro smo Slovenci začeli nekoliko ponoaneje dvigati avoje glave, je nastal v nasprotnem taboru strah m trepet. To nam dokazuje, da ae paš lepo ališi ona bajka o slovanski pohlevnoati in poniinoati, a pohlevnost in ponižnost, ti aicer lepi čed nosti, bi bili našemu narodu v pogin. Nali odpadniki in izdajalci, ki ao prodali svojo mater, nas sicer grde pred svetom na vae načine, kakor bi bili najhujši divjaki, da, celo ljudožrai, a poštenjaki drugih narodov sodijo zelo spoštljivo o naa.« — Teorija dr. Tavčarjeva torej ne vel a niti pri njegovih najožjih pristaših. — Is Litije Be nam poroča: Pretočeni četrtek ao bile obiinske volitve za naš trg. Vrfiile ao se brez vsakega boja. Kmetje, ki ao bili zastopani v III. razredu, se to pot niso volitve udeležili, dasi bi jim tega razreda nikdo ne mogel iztrgati. A kmetje pravijo, saj itak vse obvelja, kar sklene gospoda iz prvih dveh razredov. Ta pa je izključno liberalna. Naj bodo torej liberalci aami med seboj. V I. razredu so skoro vai novi odt omiki, seveda uradniki. Ti pa celo liberalnim tržanom niao všeč, zato so menda vložili ugovor na dež. vlado proti volitvam. — V nedeljo zvečer so se stepli tovarniški delavci v Oblakovi gostilni. Nekateri ao jo v tem boju prav dobro skupili ; eni pojdejo v bolnico, drugi pa v temnico. Želeli bi, da merodajni faktorji enkrat vendarle napravijo red v tej gostilni. — Umrl je v Motniku trgovec gospod Gašper Križnik, vnet nabiratelj narodnih pripovedk. — Pred novomeškimi porotniki ao bili obsojeni: Radi prestopka proti nrav-ncsti 331etni KaroiSokler iz Brezja na Štajerskem na dve leti ieče, 16letni Bogomir Oberman iz Ribnice radi nravstvenega delikta na 18 mesesecev jeSe. — O ostalih obravnavah poročamo jutri. — Konj ubil je 38 let starega posest nika Antona Stra|narja iz Med-vedjeka, občina Velika Loka. — Graščino Hornegg pri Gradcu sta kupila gg. dr. Tavriar in 1 >an Hriaar za 205 000 gld. t j. za 410.000 K, ne pa z* 205000 K, kakor smo včeraj Douotoma po ročali. Provizija znaša torej 20 500 K. — Ante Tomaševič, hrvaški atlet, ki nastopa v cirkusu Beketov v Trstu, je v petek premagal Turka Abdul Aziza, v soboto pa Benečana Josipa Franco. Včeraj zvečer se je vršila v Politeama Rossetti zopet borba med Tomašev oim in Abdul Azizom. Zalagal ie zopet Tomaševič. — Goltanec ai Je prerezal. 53 etni Karol Roba si je včeraj v jutro v Trstu samomorilnim namenom prerezal goltanac. Njegova soproga je takoj, ko je prišla na sled blaznemu početju pozvala zdravnika ee zdravniške postaje, kateremn pa ni preoata-jalo drago, nego da je konstatiral smrt nesrečneža. Vzrok samoumoru je iskati v slabih borznih špekulacijah. — Svetovna rasstava V Litihu v Belgiji bo prihodnje leto svetovna tfaastiva, ki bo traiala od aprila do novembra. — Nova vrata kave bo prišla na prodaj. To vrsto kave jo iznašel neki Alvaro JoEcjaitn de Oliviera, ki je bil prej profosor na politehnični šoli v Rio de Janeiro. Ta kava je že gotova v obliki prahu ah tablic, kakor kdo hoče z mlekom ali sladkorjem, ali brez tega. Ta preparat se deno v skle- dico vroče vode, kjer se razstopi in nastane dobra kava. To je uspeh mnogoletnih poizkusov. Oliviera je atopil v zvezo z nekim mladim Braziijancem in oba boata v Londonu pričela trgovati s tako kavo. — Zbirka avstrijskih narodnih peamij. Dne 26 t. m. je bilo v naudnem ministrstvu na Dunaju prvotno posvetovanje 0 zbirki avalrijskih narodnih pesmij. Poive tovanja ao ae med drugimi tudi udeležili: koncertni vedja g. H n b a d ia Ljubljane in pa vseačiliška profesorja gg. dr. Ive in dr. S t r e k e i j iz Gradca. N»u5ni minister je naznanil, da bodo morali po poaameznih detelah posebni odbori prevzeti delo in izrazil upanje, da bosta ljubezen in navdu šenje za skupno atvar oreprečili narod costna nesporazumljenja. Udeleženci ao sve tovali naj bi posebni narodno: .ni odbori zbirali in izdajali narodne pesmi, osredni odbor niti bi pa vodil skupna dela. — Umrla je v J tličnjem vrhu pri 1 Iriji v 67. letu svoje dobe goapa Ivana Gruden, rojena Leskovec, mati velepoBe«tnikova. — Poaredovalnina v poštno Sasni-Škem prometu s inozemstvom Soglasno z nedavno priobčeno naredbo, po kateri je plačati pri naročbi tozemsk h časopisov potom pošte posredovalnino 10 st, terjalo s? bode v prihodnje tuli pri naročbi inozemskih ča sopisov posredovalnino 10 at. za vsaki na ročen iztis. Posredovalnino plačajo naročniki v gotovini ter se zaračuna ista a porto-znamkami. Ta naredba velja že za naročbe, ki ee imajo v prihodnjem letu izvršiti. Ljubljanske novice. Klerikalna lumparija! Tako je včeraj zastokal .Narod* radi znane afere neke Dlesne šole. Lumparija je torej na naši atrani! Lumparija je, če časopisje protestira proti nesramnim »Spisom« z deklicami. To je sodba »Nirodova« — poštenih ljudij pa ne. O kaki ovadbi nam ai nič znanega, želeli bi pa, da se takemu postopanju napravi konec, ne radi kake oaebe, ampak radi stvari. Pri driavnem pravdništvu se pri znanih ljubljanskih razmerah sploh ne vrši nobena preiskava, zato naj bo »Narod« o „izreku zdravnikov" kar tiho, saj še ni dolgo tega, ko neki zdravniki ob škandaloznih zdravstvenih razmerah v sramotni hiši niso storili tega, kar bi bila njihova dolžnost. Capito? f Ivan Turk. Danes ponoči je umrl obče priljuDljeui hišni posestnik g.Ivan Turk v starosti 70 let, oče obč. svetnika g. Jos. Turka. Pokojnik je bil do par mesecev pred svojo amrtjo kljub visoki starrsti mladeniško čil ter živahen družabnik, eden najbolj po znanih Ljubljančanov. — Kupčijo s konji je inel razvito daleč na okolu. Njegovo ime ie bilo apoštovano v vseh sosednih deželah. Omeniti moramo pri tej priliki tudi letošnje 40 letnice odkar je bila vLjub-ljani uvedena 1 i j a k e r i i a. Pokojnik je bil prvi, ki je vpeljal fijakerijo v Ljubljani, Celovcu in Mariboru. Opravljal je 50 let vestno svoj po-ael, vedno požrtvovalen in skrben oče svoji rodbini, prijateljem zveBt tovariš. N. v m. p.! — Pogreb bo v sredo ob pol 4 uri popoldne. Zavratni napad na paznika. Danes je v prisilni delavnici prisiljenec Leopold Jereb zavratno napadel paznika Slugo ter ga dvakrat z nožem sunil v hrbet. Pazniku so v bolnici rane zašili. Ogenj, Danes dopoldne je gorelo v Klei novi tuši, bivšemu samostanu frančiškank, v Frančiškanski ulici. Varok ognja je bil, ker ao se v neki peči sušila drva. Ognjegasno društvo s svojim načelnikom g. Stricljem je bilo hitro na mestu in ogenj pogasilo. Pobegel prisiljenec iz deželne bolnišnice. Djtuos po ooinoči je pobegnil iz da-želue bolnišnica 29 etni prisiljenec IvanVa t o vae iz Trsta. Skočil je s prvega nadstropja na vrt. Ob pol 6. zjutraj ga je pa prijel stražnik na pol zmrznjenega na cesarja Jožefi treu. C kr davčni urad za mesto Ljubljano bo pričel p.Blovali 1. jan. 1905. Izvrševal bo vse posle davčnih uradov v okrožju mesta Ljubliane. Le sodnijskih depozitov ne bo sprejemal in se bodo morali prej ko slej vlagati pri o kr, glavnem davčnem in depozitom uradu v L ubljani. Zidarska dela. Neugodno zimsko vreme je naBtopilo prej nigo bi bil kdo mislil. Zunmji delavci in zidarji, ki ne prenašajo ostrog* mraza, so odšli večinoma že vsi iz Liubl|ane, in le nekaj so jih tri tvrdke šj obdržale za nujna zunanja dela. Seveda se izvrševanje zidarskih del sedaj vrši v na glem tempu, kajti pred zimo hoče vsak gospodar poulupje na varnem imeti. Vseh novih stavb je letos bilo v Ljubljani zgrajenih 32, mnogo pa tudi zun»j p omenja. Pod streho so zlaj že vse. Zadnja dva tedna so namreč dogradili in pokrili zadajo stavbe : Če rokspituliramo stavbno gibanje v vseh dtlih mest«, se da o Ictišnii stavbni peri odi na kratko povedati: Latos se je kon centriralo to gibanje pred sodno palačo ozir. v Sidoijukih in Dalmatinovih ulicah, pred Koltzijo, na škelovem svetu in na od kupljenem Del Cottovem svetu. Prihodnjo pomlad ae bo gradilo na škofovih parcelah še okolu 20 hiš, na Gorupovem svetu oh Dunajski cesti pa 7 h š »Kmeteke poeojil-nice« in par drugih privatnih hiš. Vkljub mnogim stavbam pa se neigod na stav-biščh ni več pripetilo celo leto kot sedmero in dvoje celo valed lastne krivda. Književnost in umetnost. * Slovensko gledališče V soboto se je vprizorila prvia na slovenskem odru Karol Mil o ikerjeva opereta »Dijak pio-a j a k «. Basedilo sta poslovenila Cr. Golar in Fr. Kuster. Dejanje cele operete ae vrii v poljskem glavnem mestu Krakovu 1.1704. za vladanja Friderika Avgueta II. (Silnega) kralja poljakega in kneaa Baksonskega. Glavno zahvalo vsekakor lasluži g. režišer Jaroslav T i š n o v za apretno vprizoritev. Tudi ka-pelniku g. Hilari ju B e n i š k u gre velika zasluga, kajti on je, akoravno je prejelo dramatično društvo prevod libreta šele pred nekaj dnevi, vse svoje moči napel, da so pevci — akoro vsi Čehi — v tako kratkem času, brez vaake glavne izkušnje z godbo, Bvoje vloge kraano peli. S tako odličnimi močmi Be v Ljubljani opereta še ni pela. Izmed sodelujočih je omeniti v prvi vrsti g. Orželskega, koji je igral vlogo Sj-mona Symonovicza s pravim poljskim zanosom. Da je bil v petju siguren, Bkoro ni treba povdarjati. Žel je največje pohvale in priznanja posebno za pesem »Slovenkam«. Tudi g. L e b e d a kot Jan Jinicki je bil avoje vloge ponolnoma gotov. Gosp. Ve-r o v š e k kot E iterich, je izvajal svojo vlogo zelo sigurno in dobro. Vzbujal je v svojih nastopih občno pozornost in napravil veliko smeha. Tudi pel je, akoravno ni pevec. Omeniti je tudi gospo S k a 1 o v o , koja je pela Lauro nad vse izborno. Posebno ljubko je pela v družbi g. Orželskega v drugem dejanji; duet, v kojem sta eden drngemu razkrila svoje žalostno stališče. Gdč. b t o 1 -z o v a, koia je letOB prvič šele na odra, pela je grofioo Kovalsko izborno. Vidi se, da je gdč. Stolsova izvrstno izšolana. Izvajala je svojo vlogo tudi z izborno aaimiko. Njen glas je krasen ia ljubeznjiv. Nad vse jo pa j« pohvaliti za krasno izgovarjanje proze. Žalimo le, da bi tudi v nadalje bila toli marljiva, kajti a tako marljivostjo dosegla bode avoje cilje. Gosp. P e r š 1, koji je pel polkovnika Ollendoria, je igral in pel dobro in je toraj žel obilo pohvale. Med drugimi bo tudi dobro igrali gdč. K 1 e -mentova in g. Dragutinovič. Pri glč. B e r g a n t o v i bi bilo omeniti, naj bi v prihodnje bolje igrala bonvivana. Zelo slabo je pa igral in pel g. Ambrož, koji je igral grofa Malahovskega. Sploh bi mu svetovali, da bi v prihodnje bolj natančno izgovarjal besede in ne govoril tako zelo skozi nos. Zboru bi pa Bvetoval*, da bi pazil na g. kapelnika ne pa koketiral po gledališču. Gledališče je bilo dobro obiskano. Dijaška stavka v Lvovu. Gojenci gozdarske šole v Lvovu stavkajo. D.jaki protestirajo, ker jih iaprašajejo za red, kakor v srednjih šolah. Ravnatelj ni hotel sprejeti spomenice atavkaiočih gojencev, v kat-Ti zahtevajo, naj v 24. urah razveljavijo odlok, ki določuje izkušnje za red na način, ki je običajen v arednjih šolah. Ravnatelj grozi atavkujočim slušateljem, da bodo izgubili vae ustanove. Stavkujoči so poslali deputacijo tudi k dež. maršalu, ki je pa ni sprejel. Telefonska In brzojavni poročila. Novi naskok Japoncev na Fort Artur sijajno odbit. London, 29 nov. Novi splošni naakok na Port Artur se je pričel s hudim atrelja« njem, ki je trajal v soboto cel dan. Ta naskok, ki še traja, je najkrvavejši in najstrašnejši od vaeh dosedanjih naskekov na Port Artur. Novi moment v borbi je nastal z uporabljanjem čete Stmurajev, ki so oboroženi s težkimi meči, v obliki d/oreznega noža. To orožje je, kdor ga zna dobro uporabljati, jako uspešno v boji prsi ob prai. Naskoka sta se udeležila dva oddelka takih Samurajev. Peterburg, 29. nov. Ruski brzojavni urad poroča iz Mukdena: Japonoi so vzeli svoje čete iz Antuna, Digašana, Inkiva ter deloma iz Ljaojana ter jih nadomestili g čatami, manj sposobnimi za boj. G.avni japonski napori so sedaj naperjeni proti Port Arturju, a so brezuspešni. Predainoč-njim ro zopet poizkušali napad, a broz uspeha. Peterburg. 29. novembra. Naskok Japoncev n« Port Artur je bil ■ i j a j n o odbit. Kljub velikim izgubam ai Japonci niso piihciili nobenih ugodnosti. Posebno bud je bil nsakok na utidbi Sun-iu£an in NikvtnSar, a tudi tu te je Japoncem nauke k ponesreči?. Japonske irgube pri teh naskokih 2n»tajo 7000 mrtvih in ranjenih. Čuje se, da J3pcnci sedaj aploh ne bodo več poizkušali novih napadov, ampak da bodo poizkušali trdnjavo izatra-dati. Dunaj, 29. novtmbrs. Držatni zbor nadaljuje rtzpravo o Kfirbcrjevi izjavi. Prvi je govoril Ceh Hruby, k) je govoril o slovanskih vzporednicah v Tešinu in Opavi. Dejal je, da so Cehi za spravo na podlegi enakopravnosti, če se jim bo pa boj še nadalje usiljevs!, bedo za boj našli primerna aredatva, s katerimi bedo zmagali. Govorili ■o že Menger, Gessmann in slo-vecfiki liberalec F e r j a n i i č. Jutri govori imenom »Slovarske zveze« diorni svetnik S u k ! j e. Dunaj, 29. novembra. Jutri dopoldne se ibero za&tcpmki agrarcev, da se dego-voič, kej bo z zadevo o predlegi za pomeč po uimeh oškodovanim. En del fgrarcev je proti temu, da bi se ta predloga združila v posojilno zadevo. »Slovanska zveza" je preti celi jredlrgi ter svoje stališče pojasnjuje e Uro, da KrsDjela td takih picdhg dtslej n ■koie nič dobiia, ker je vlada s Kranjsko ravnal« kot s pastorko. Dunaj, 29. nov. Jutri se snidejo načelniki paihmettamih strerk. Ako se ne doseže spcrazuDujeejr, bo zasedanje drž. zbora v par dneh odgodeco. Dunaj, 29. novembra. Sem je došel cesarski namestnik Hohenlche iz Trsta. Tudi tirolski ces. namestnik je tu. Dunaj, 29. nov. Jutri pripeljejo morilca Kiem ca Dunaj. Pariz 29. nov. Kardinal R i c h a r d , nacškef p&rički, je nevarno c bele!. Pariš, 29. nov. Tereza Hcurbert je v zapciu zblazneli. Prepevali so jo v blaz nico. Rim, 29. rov. V Spezzi bo včeraj zaradi veUizdtjsk h klicov zaprli več lesser v iste v. V M lar.u ce smejo vojašnice zapu stiti rezervisti, o katerih se ve, da so sccia-isiiikigB m,Žl;erjr. Berolin, 28. novembra. O nemškem lesar u Viljemu II. je i»š!» na Angleškem knjiga o njegovem privatnem življenju in o življenju njegovega dvcrc. Iztcdi, ki so prišli na Nemšfer, so kcnfiscirani. Tokio, 29. novembra. Japonski parlament je pričel svoje zasedanje. Danes je bil prečita n prestolni govor. Zagreb, 29. novembra. Upravitelj Albrechtove tiskarne "VVittasek si je prerezal vrat. Smrtnonevarno ranjenega so prepeljali v bolnico. Curih, 29. nov. Nfielnik tukajšnje policije dr. Rsppcld je radi nspeljavanja h kiivcmu pr:čan;u suspendiran. Dunajska borza dni 28. novembra. Skupna konv. renta, maj—november . . 100- Skupna konv. renta, jan.—julij .... 99'<)0 Skopni; državni dolg v notah.....II 6 25 Skupni; državni dolg v srebra.....100 25 Avstrijska zlata renta 4#......119-90 Avstrijska kronska renta .....100-20 Avstrijska iuv. renta 3'Z, %......9136 Ogrska zlata renta 4%.......118 85 Ogrska kronska renta 4% .... . 98ali Ogrska inv. renta 8' ,% ......8886 A »stro-ogrske bančne delnice.....16 31 Kreditne delnice..................679 25 Lrmdon vista......................299 42'/» Nemški drž. bankovci za 100 m. nem. drž. r. 117-42','a <0 mark........................23 49 30 frankov......................19 06 italijanski bankovci................95 20 C. kr. cekini...........11-82 Najslovitejše medic, avtoritete uporabljajo Rogaški Styria-¥relec pri «_S!^ kron. katarih v grlu in bronhijih! * ' Podpisani izjavljam, (la z afero, opisano v „Slovencu" (lne 23. t. m. pod naslovom »Nadzorstvo v plesnih šolali" nisem v li i kaki zvezi. 19^2 Josip l\('bek, ključarski mojster v Ljubljani. V Cerknici se proda Medenova hiša sama, ali pa tudi vse skupaj, pod jako ugodnimi plačilnimi pogoji. Hiša stoji v sredi trga blizu cerkve na najlepšem prostoru, ter je posebno pripravna za gostilno, mesarijo in prodajalno. Več se izve pri 1 v a 11 M o d i c - u v Novivasi pri Rakeku. 1974 3—d Mlad podjeten [TlCSar dobi gotovo eksistenco. Kje, pove upravništvo tega lista. 1967 3—3 po ugodni ceni -3*2 sukneno blago pri R. Miklauc Ljubljana S Špitalske ulice štev. 5. « Penar vsakemu, v vsakem znezku proti malim obrestim- Kt^ brez poroka in brez intabulacije se ne dobi nikjer, ampak čc hočete dobro in ceno jesti in piti, potrudite se v A. Rasberger-jevo restavracijo v Ljubljani Sv. Petra nasip štev. 37, poleg jubilejnega mostu. Samo pristna naravna vina iz^Dolenjske, Štajerske i ti Hrvatske. Vina v steklenicah. Peneča vina Šampanjec. Fini dunajski pelinovec. 1942 10 — 4 Puntigamsko salonsko marčno pivo. Vsaki dan okusno pripravljeni zajtrk, kosilo in večerja na izber. Mrzla in gorka kuhinja ob vsakem času. Fini zajtrkovalni goveji golaž samo 12 vinarjev. Lepi prijazni prostori. Za družbe oddeljene sobe. TuhnJ»ii]{ in vrtanji easopisi na razpolago. — Ker sem si naklonjenost star. občinstva v svojih prejšnjih prostorih, nazadnje r restavraciji .Turij Auerjevih dedičevpri belem konjičkuS* s trudom pridobil, prosim tembolj za isto, ker mi Je sedaj res jnogoče vse čast. [j'J. gosto postreči le z dobrim pivom, s slastno jedjo in točno postrežbo. Priporočamo se za prireditev skupnih obedov, godovna gostovanja, ženitovanja in druga popivanja. Za preganjanje mačkov ln drugih tacih zverin bodetn imel posebno prostore. Priporočaj« se blUeiim z odi. »iioHoranjem fl. RSSbef^Gr, restavrater. S Rodbina Turkova naznanja vsem sorodnikom, prijateljem in znanet m preialostuo vest, da je nje iskrt no ljubljeni, nepozabni eopreg, oziroma c č?, tast in stari oie, gospod Ivan Turk posestnik in izvošeek danes po noči, previden s svetimi zakramenti za umirajoča v dobi 70. It t, mirno zaspal v G spodu. Pogreh predragega pokojnika bo v sredo, 30. novembra ob pni širi uri popoldne iz hiš« žalosti, Sv. Petra cesti št. 74, na pokopališče k s/. K''ftt(lu. Sv. zadušne mzše se bodo brale v župni cerkvi sv. Petru. Nepozabn« ga rajnega priporočamo v prbožtn spomin. Ljubljana, dce 29. novembra 1904. 1990 1-1 Žalujoči ostali. Venci st na željo rajnega hvaležno odklanjajo. Št. 3476 1988 1-1 Vs'ed naročila deželnega odbora kranjskega z dre 22 novembra 1904, št. 13.655 sa dobava kruha xa prisiljene© v Ljubljani in na Jeaenioah vnovič rasplie in *ioer: 1. za priuiijence v Ljubl,»ni na leto otsroglo 120.000 komadov sorJneg* kruha ;i 56 dg, ra*ejen?ga po na pol iz pšsnične moke š1-. 6 in i i ržene moka št. 2 in okroglo 4000 Kg heleg- ktuha iz Zemeljska moke za cmoke. 2. za prigiljenski oddeiek na Jesenieab na leto okroglo 2600 kemadov sorinega kruha a 56 g in .kroglo 800 kg belega kiuha iste kvalitete kakor v Ljub jani. Ponudbeni p goji so v pisirni pt dpiaanega vodstva na cgled ter se mora vporudbi pristaviti izjava, aa se ponudnik p dvrže tem pogojem. C ne naj se stavijo za vsako vrsto kruha ter za L:ubljano in za Jesenfcs posebej. S penudnikom, kateremu sa odda d.bava kruha, sklene podpisano vodstvo na njegove siroike pismeno pogidbo, katere veljava je odvisna cd polrJila daželnega odbora fer; njskegp. Pott.vno kolekovane pocudbe in en komad k uba kot uzorec vložiti je do v pisarni vodstvs. 12. ure opoldne 8. decembra 1U04 Ucd^tuc deželne prl5ilne delavnice i> Ljabljaoij dne 29. novembra 1904. V flovem mest v P.)l!akovi hi^i št. 45. jo raprodaj več hišne oprave vse še skoro novo in zeio po nizki ceni; tudi posoda i. t. d. i59i 2-1 T. Horvat F. Več kramar-skega šivanja prevzame takoj, v trajno delo neka gospodična. i989 2—1 Naslov se izve pri upr. „Slovenca."' ooooooooooooooooooooooooooooooooo o o ooooooooooooooooo Najcenejša pot za zdaj!! O C §„RED-STAR.UNE"| I BDEČA ZVEZDAl § v Ameriko q O preko Antwerpna vNew-Tork, O O Philadelphia. O § sccsr Gid. 100'- § O za železnico in barko, o O Hitra in varna vožnja na moderno oprav- O © ljenih, novih brzoparnikih te solidne O n /M'fM I-a , t* ^. ^ i« u . _A____ * I _ družbe s pošteno in čisto postrežbo, Natančen, zanesljiv pouk in veljavne vozne liste dobite v Kolodvorskih uiicah št. 41, od južnega kolodvora na desno. ^ Za zastopstvo „Rdeče zvezde": © Ivan Nep. Resman. § V našo pisarno pridite za gotovo vsaj v ^ torek dopoldne, da prestopite pravočasno JT na barko v soboto zjutraj. Naši parniki — O1 Finland Kronland, Vaderland, Zeeland vozijo do New Yorka osem dni. To jepribito. Uljud- X OOOOOOOOOOOOOOOOO nost, snaga in zdrava hrana je na njih Q Q 35 40 (J) P" Das m zadnje. Bed Star. ^ ooooooooooooooooooooooooooooooooo 1953 12- Največja izbera blaga iz brlljantov, kakor uhanov, prstanov, zapestnikov itd., velika zaloga zlatnine, kot zlatih verižic za dame in gospode koljerjev, na-veskov, zaponk, dalje srebrnine, kakor nastavkov, servisov za čaj, kavo, pivo in vino, posode za namizno orodje, tase, doze za sladkor, posode za sir, kompotiere, sklede za solato, dalje popolne opravne kasete za 6 do 12 oseb. l^oračuni o tem brezplačno. Dalje eerkt eni predmeti, kot masni vrčki, ikro-pilniki, kotlički ta blagoslovljeno vodo, svetilnice, križi itd. ADOLF WAGENPFEIL zlatar in juvelir Ljubljana Priporoča svojo veliko zalogo nOVOStl p. n. občinstvu. Edino zastopstvo svetovno-znane Orivit. akcijske družbe. — Blago iz kina-srebra, Bern-dorfske, Cristofle in Wiirtembcrškc kovinske tovarne, priznano najboljše tvrdke za namizno orodje. — Največja izbera ženitovanjskih, krstnih, Miklavževih in božičnih daril, izvršena najnatančnejc. Ceniki zastonj. — Najnižje cene. — Izbere na zunaj ae hitro izvršujejo. —