PRIMORSKI DNEVNIK
Poštnina plačana » gotovini ji	-i /-kri i»
Abb. postale I gruppo	" Votili čl X UU lil’
Leto XXX. Št. 30 (8736)
TRST, torek, 5. februarja 1974
PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni «Doberdob» v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
V OZRSČJU ŠKANDALOV IN STALNEGA NARAŠČANJA CEN BLAGA ŠIROKE POTROŠNJE
Danes sestanek na vrhu strank levosredinske vladne koalicije
Zanimiv razplet okrog podkupovanja in prikrivanja naftnih zalog - Sporočilo predsedstva poslanske zbornice in parlamentarna interpelacija KPI
RIM, 4. —' Uradno so sporočili, da bo jutri ob 17. uri v palači Chigi pri predsedniku vlade Rumorju sestanek na vrhu strank leve sredine z udeležbo tajnikov Fanfanija (KD), De Martina (PSI), Orlan-dija (PSDI) in La Malfe (PRI). Sestanka se bosta udeležila tudi ministra za proračun Giolitti in za finance Colombo. Na njem bodo razpravljali o najvažnejših vprašanjih v državi zlasti pa še o hudi gospodarski krizi, ki vedno bolj pritiska, o vladni politiki na gospodarskem področju, o cenah in o energetski krizi. Gotovo bo na sestanku tudi govor o srečanju med vlado in sindikati, ki bo v petek.
Sestanek strank leve sredine na vrhu ne bo služil samo za prever-
janje dosedanje vladne politike, temveč predvsem da proučijo, kako se bo vlada lotila sedanjih gospodarskih težav in vedno večje draginje, ki pritiska na delavske plače. Obenem pa je v zadnjih dneh prišla na dan velika afera okrog petrolejskih družb v Italiji In njihovega delovanja v zvezi z energetsko krizo.
V Genovi in v Rimu je v teku sodna preiskava, v katero so zapletene nekatere petrolejske družbe, ki naj bi prikrile velike zaloge Petroleja in petrolejskih proizvodov. Sodniki, ki imajo preiskavo v rokah, imajo na razpolago tudi magnetofonske posnetke telefonskih Pogovorov ter ogromno gradivo, ki so ga zaplenili na sedežih nekaterih petrolejskih družb v Genovi1, Rimu in drugod ter v nekaterih bančnih zavodih. Govori se o milijardnih podkupninah.
«Corriere della Sera» je v nedeljo napisal, da so «dobile podkupnino vse politične stranke — vladne in opozicijske». Ta obtožba je zelo huda in doslej, vsaj po Vesteh, ki smo jih dobili, so na obtožbo odgovorili samo komunisti v današnjem uvodniku «L’Unità», v kate-fem je med drugim rečeno, da «KPI nima s to afero nobenega o-pravka, da pa je bila edina stranka, ki je sprožila oster boj proti sedmim sestram in vsem, ki jih •Podpirajo».
Časnik navaja tudi, kako je komunistična partija, že oktobra na plenarni seji v poslanski zbornici navedla imena petrolejskih družb, ki sq dale lažnjive podatke o zalogah nafte. KPI je v decembru ponovila svoje obtožbe, obenem pa je tajništvo stranke objavilo ostro sporočilo o prikrivanju in o špekulacijah s petrolejskimi proizvodi. KPI, pravi članek, je zahtevala preiskovalno parlamentarno komisijo o petrolejski politiki.
Zelo zanimivo je sporočilo predsedstva poslanske zbornice, ki pravi: «V zvezi z vestmi objavljenimi v časnikih glede škandala o dobavljanju nafte, predsedstvo poslanske zbornice zahteva, da se čimprej ugotovijo odgovornosti, da se odstranijo sumničenja, ki so bila izrečena na račun vseh italijanskih PoliUčnih sil».
Komunistični parlamentarci pa so vložili v parlamentu na vlado in ministra za industrijo vprašanje, v katerem želijo vedeti, kakšne pobude je dala ali namerava dati vlada, da se zagotovi javnost, da bo vlada z vsemi svojimi sredstvi podprla sod-
no preiskavo v zvezi z obtožbami o goljufijah, podkupninah in prikrivanjem nafte v zadnjih časih.
Medtem pa je v polnem teku sodna preiskava predvsem v Genovi, kamor se je vrnil pretor Almerighi, ki je bil v Rimu v zvezi s petrolejsko afero. Danes so sporočili, da mu bosta pri preiskavi pomagala še dva sodnika.
Čaka jih veliko delo, saj bodo morali proučiti več zabojev dokumentov, ki jih je sodnijska oblast zaplenila v Rimu in Genovi. Zvedelo se je. da so preiskovalni sod-
niki danes naročili finančnim stražnikom preiskavo v nekaterih denarnih zavodih v Genovi, kjer naj bi hranili dokumente, ki naj bi dokazovali, da so nekatere petrolejske družbe skušale podkupiti razne osebe.
Veliko pozornost bodo morale vladne stranke na jutrišnjem sestanku posvetiti tudi draginji, se pravi stalnemu naraščanju cen blaga široke potrošnje. O tem vprašanju vlada med vladnimi strankami nesoglasje. Socialisti podpirajo predlog sindikatov in komunistov o uvedbi političnih cen najnujnejšega potrošnega blaga, zlasti najnujnejših živil. Temu odločno nasprotujejo republikanci in socialdemokratsko vodstvo. Med socialdemokrati pa so nekateri voditelji, ki se strinjajo s političnimi cenami.
Tajništvo sindikalne federacije pa je danes razpravljalo o bodoči sindikalni politiki, o vprašanjih, ki jih bodo načeli na sestanku z vlado
ter o poročilih, ki jih bodo imeli sindikalisti na tiskovni konferenci v četrtek, na kateri bodo obrazložili svoje stališče do dosedanjih perečih gospodarskih in socialnih vprašanj.
Predstavnik Vatikana odpotoval na Poljsko
VARŠAVA, 4. — Tajnik sveta za javne zadeve cerkve msgr. Agostino Casaroli je prispel danes v Varšavo na tridnevni uradni obisk na povabilo poljskega zunanjega ministra Olszowskega. Pred odhodom je v izjavi za vatikanski radio poudaril, da pomeni njegov obisk v Varšavi obnovitev dialoga med Sveto stolico in poljsko vlado, ki je bil praktično prekinjen od novembra 1971. Predvideva se, da bo vatikanskega zastopnika sprejel tudi poljski ministrski predsednik Jaroszewicz.
Bombni atentat v Vel. Britaniji: 11 mrtvih
.   m,,,im,|||„ni||li,ii„„,ll„,m,................................u,     m,      .....................................................................................................................................................................«n,     
PO OBISKU V INDIJI, BANGLA DEŠU IN NEPALU
POZITIVNI REZULTATI MOROVEGA OBISKA NA BLIŽNJEM VZHODU
SAUDOVA ARABIJA OBLJUBILA ITALIJI DOBA V0 ZADOSTNE K0LIÙNE PETROLEJA
Sporazum naj bi v kratkem podpisali zastopniki ENI in saudske državne petrolejske družbe - Moro o razgovorih z arabskimi voditelji
Zunanji minister Aldo Moro
JIDDAH, 4. — Obisk zunanjega ministra Mora v bližnjevzhodnih državah je dal zadovoljive in konkretne rezultate. To je dejal sam Moro pred odhodom iz Jidde, zadnje etage nje; gove turneje, in podčrtal predvsem važne rezultate pogovorov z voditelji Saudove Arabije, ki so se obvezali, da bodo dobavili Italiji zadostno količino nafte za zadovoljitev njenih energetskih potreb.
Za sedaj gre le za načelni sporazum, ki ga bodo morali konkretizirati predstavniki obeh državnih petrolejskih družb. V obveščenih krogih v tej zvezi napovedujejo, da bo delegacija ENI kmalu odpotovala v Saudovo Arabijo, da bi začela pogajanja, ki naj bi čim prej privedla do formalne sklenitve sporazuma. V istih krogih pravijo, da je Saudova Arabija pripravljena dobavljati Italiji, v naslednjih treh letih, okrog dvajset do trideset milijonov ton nafte, seveda poleg količine, ki jo že sedaj dobavlja in ki znaša okrog 28 milijonov ton letno. Po teh vesteh pa naj bi ENI nameraval skleniti z državno petrolejsko družbo Saudove Arabije še dodatni dolgoročni sporazum za dobavo več kot 500 milijonov ton nafte v prihodnjih petnajstih letih. Možnosti za dosego
.........................n...........«............«......n,,,,,,.,,,,,,,,,.,,,,.«,,.,,,..«,...,,,,,,..
NA SEJI GORIŠKEGA OBČINSKEGA SVETA
Odobren statut konzulte za Slovence v občini Gorica
Za njegovo odobritev so se zmenili med zadnjim preverjanjem
Goriški občinski svet je na vče-raJSnji popoldanski seji odobril sta-tut «konzulte za vprašanja mestne ®tnične manjšine» — tako se namreč novo telo uradno imenuje _ — ki so si ga demokratične politične sile zamislile 1969 leta. Za statut, s katerim se konzulta ustanavlja, glasovali vsi svetovalci strank leve sredine in komunisti, vzdržala se liberalca, proti pa sta glasovala fašista. S sklepom občinske-8a sveta je bila konzulta uradno Ustanovljena, vendar pa je bila posebno v razdobju zadnjih nekaj mesecev njena usoda dokaj nejasna, ker je oslabela tista dobra volja, ki je botrovala zamisli strank o nje-ni ustanovitvi. Po dveh prekinitvah razprave na občinski seji (spor v levi sredini je nastal okoli predloga KD o izključitvi italijanskih strokovnjakov, predvidenih v členu 3 statu-ls) so se stranke leve sredine, med preverjanjem dogovorile za ustano-Vitev konzulte v prvotni obliki. Po sprejemu zahteve na včerajšnji seji, ’ls ima razprava v konzulti prednost pred prelevmani proste cone, ie obstajalo mnenje, da bo po doseženem soglasju na politični rav: ni razprava in sklepanje o konzul-ii formalnega značaja in da bo izčrpana v nekaj minutah. Pa ni bilo Jsko. Konzulta je zaposlila vse politične skupine ter je razprava okoli nje trajala cele tri ure in nudila lepo priložnost za ocenjevanje sta-
lišč posameznih strank do tega vprašanja. Tpda tudi ne glede na bolj ali manj prikrito nasprotovanje in nezaupanje v takšno demokratično upravno - politično telo za obravnavo splošnih slovenskih narodnostnih vprašanj, kot je manjšinska konzulta, je že samo dejstvo, da je velika večina svetovalcev spoznala koristnost potrebe, da naša skupnost preučuje svoja vprašanja, nad-
vse pozitivno, saj dokazuje odpira-njj političnih dejavnikov do nas. Upamo, da po zagotovilih, ki smo jih mogli slišati, čas z nami poslej ne bo več tako mačehovski, kot je bil doslej.
Razpravo o slovenski konzulti je odprl načelnik demokristjanske svetovalske skupine Pagura, ki je na
[Nadaljevanje na 3. strani)

...	f. ;	.	.'	■.
-w-v j im t -arv
DA NFS
>
§
takšnega sporazuma naj bi bile zelo realne.
Vsekakor pa gre za sedaj le za neuradne vesti, vsaj kar se tiče količine nafte, toda sam Moro je dal objaviti vsebino pisma, ki mu ga je poslal saudski minister Al Sakaf in v katerem je dobesedno rečeno, da je Saudova A-rabija «pripravljena prispevati k zajamčenju zadostitve energetskih potreb italijanske republike, s sporazumi med specializiranimi vladnimi ustanovami obeh držav».
Pred povratkom v domovino je dal Moro kratek obračun svojega potovanja in predvsem poudaril, da je šel na Bližnji vzhod «kot dober Evropejec». Italijanski zunanji minister je namreč zanikal, da se namerava Italija z iskanjem dvostranskih sporazumov izolirati od Evrope ali s komerkoli tekmovati. «Sporazume o gospodarskem sodelovanju — je poudaril — bo treba vključiti v okvir skupnosti, kot se je že zgodilo za trgovinske sporazume».
Moro je povsem pozitivno o-cenil tudi razgovore v Egiptu, Kuvajtu in arabskih emiratih ter poudaril velike možnosti razširitve sodelovanja z Iranom. Omenil je tudi, da je z arabskimi voditelji govoril tudi o nameravani washingtonski konferenci držav potrošnic nafte ter podčrtal, da konferenca nima nobenega polemičnega pomena v odnosih s proizvajalkami.
že v teku tajni sirsko-izraelski pogovori o razmiku čet na Golanu, ki baje dobro napredujejo. Prav zaradi
razvoja teh razgovorov naj Kissjnger pripravljal pa pot.
bi se
Danes bo pri predsedniku vlade Rumorju sestanek tajnikov štirih strank leve sredine z u-deležbo proračunskega ministra Giolittija in finančnega ministra Colomba. Na sestanku bodo razpravljali predvsem o gospodar-kih težavah, ki vedno bolj pritiskajo in ki se izražajo predvsem v naraščajoči draginji, stalnemu naraščanju cen najosnovnejših živil in ostalega blaga široke potrošnje, ter o energetski krizi, ki je v zadnjih dneh zadobila nov značaj:	počil je
škandal okrog nekaterih petrolejskih družb, ki jih dolžijo, da so prikrile zaloge nafte in v tej
zvezi izplačale milijarde podkupnin ljudem, ki naj bi jim pomagali pri tej špekulaciji. Zadevo sedaj preiskuje sodišče.
Italijanski zunanji minister Mo ro je zaključil svoj obisk p bližnjevzhodnih državah, ki je dal nekatere konkretne rezultate. Med te sodi v prvi vrsti obveza Saudove Arabije, da dobavi Italiji veliko količino nafte, ki bi zadostila italijanskim energetskim potrebam. Kot pravijo, bodo predstavniki ENI kmalu odšli v Saudovo Arabijo, da bi s tamkajšnjo državno petrolejsko družbo sklenili dokončni spora-
Novi incidenti na sirski fronti
Nadaljuje se umik izraelskih čet z zahodnega brega Sueškega prekopa
TEL AVIV, 4. — Izraelska vojska je zaključila danes drugo fazo umika z ozemelj zahodno od Sueškega prekopa in evakuirala petnajst kilometrov širok pas ozemlja severno od mesta Suez. Pred umikom so Izraelci uničili raketne baze in cementna skrivališča za letala, ki so jih zgradili Egipčani, ter odstranili cevi vodne napeljave. Umik z zahodnega brega kanala bodo morali Izraelci zaključiti do 21. februarja.
Tudi Egipčani so začeli umikati del tretje armade s Sinajskega pok> toka. Armada šteje dvajset tisoč mož, in razpolaga s 400 tanki, veliko količino težkega orožja in številnimi bazami za rakete zemlja-zrak. Sporazum o razmiku čet predvideva, da bo tu smelo ostati le nekaj več kot tri tisoč egiptovskih vojakov in 15 tankov, medtem ko bodo morali odstraniti vse težko orožje.
Na Golanski planoti na sirski fronti pa je tudi danes — že deveti dan zaporedoma — prišlo do vrste oboroženih spopadov, v katere je poseglo tako izraelsko kot sirsko topništvo Vojaški glasnik v Damasku Je t da so sirski topovi uničili šest izraelskih tankov ter poškodovali več izraelskih položajev.
Kljub nenehnim incidentom pa se vedno bolj množijo govorice, da bo ameriški državni sekretar Kissinger kmalu prišel v Damask, da bi »o-sredoval med Sirci in Izraelom. «Los Angeles Times» celo poroča, da je sirska vlada že povabila šefa ameriške diplomacije, ki se bo že konec tedna podal v Sirijo. Po drugi strani pa poročajo, da so v Ženevi
Zasedanje zunanjih ministrov EGS
BRUSELJ, 4. — Zunanji ministri gospodarske skupnosti so danes začeli razpravljati o udeležbi EGS na washingtonski konferenci velikih potrošnikov nafte, ki bo 11. februarja. V krogih gospodarske skupnosti prevladuje mnenje, da bo treba v Washingtonu zagovarjati stališče, da se najdejo možnosti dialoga med porabniki ter državami proizvajalkami nafte. Obenem pa so že začeli razpravljati o krizi, ki je zajela gospodarsko skupnost in vse njene ustanove v zadnjih časih, zlasti pa še na denarnem področju potem ko je Francija uvedla drseči tečaj svoje valute. O tem so danes govorili predstavniki Italije, Zahodne Nemčije in Francije, ki so se v bistvu omejili le na priporočila, da je treba načelno rešiti vsa sporna vprašanja.
Jugoslovanski predsednik danes uradno v Damasku
KATMANDU, 4. — Predsednik republike maršal Tito, ki zaključuje nocoj svoj uradni obisk v Nepalu, bo ob vrnitvi v domovino od 5. do 7. februarja uradno obiskal Sirijo.
Predsednika Jugoslavije so v Nepalu zelo prisrčno sprejeli. Med bivanjem v Nepalu si je predsednik Tito z ostalimi člani delegacije ogledal staro prestolnico Bak-teplir ' iz " 6. stoletja in mestece Mackapur, nekdanjo prestolnico, eno izmed himalajskih kraljevin, kjer si je ogledal kulturno umetniške znamenitosti iz 9. stoletja. Drugi dan bivanja v Katmanduju je bila predsedniku Titu slovesno izročena listina, v kateri mu meščani glavnega mesta Nepala izražajo zahvalo in priznanje za prispevek Jugoslavije svetovnemu miru in utrditvi sodelovanja med Jugoslavijo in Nepalom.
V zdravici na večerji, ki jo je nepalski kralj priredil prvega dne bivanja predsednika Jugoslavije, je Birenda, poudaril, da ljudstvo Nepala spoštuje predsednika Tita zaradi vztrajne in trdne podpore načelom miroljubne koeksistence in neuvrščenosti ter njegovega osebnega prispevka za uveljavitev in razvoj politike neuvrščenosti.
Tito je v odgovoru na zdravico med drugim poudaril, da prijateljstvo med Jugoslavijo in Nenalom temelji na skupnih načelih politike neuvrščenosti, v borbi za mir in
lllioiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiittutiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiuiiniiufiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiuit
SPOMINSKA SVEČANOST V SVEČAH OB OBLETNICI SMRTI NARODNEGA HEROJA MATIJE VERDNIKA-TOMAŽA
Koroški partizani za izpolnitev čl. 7 avstrijske pogodbe
CELOVEC, 4. — Ob sodelovanju pevskega zbora slovenskega prosvetnega društva Zarja iz Železne Kaplje, pevskih zborov «Blaž Arnič» in «Jeklar» z Jesenic ter gledališkega igralca Mihe Baloha je Zveza koroških partizanov skupaj z občinskim odborom zveze združenj borcev NOB Jesenice v nedeljo počastila 30-letnico smrti narodnega heroja Mitje Verdnika - Tomača. Kljub slabemu vremenu se je na pokopališču v Svečah, kjer so v skupnem grobu pokopani Mitja Verdnik in njegovi soborci Aleš Einspieler, Florjan Križnar in Valentin Schwarz, zbralo mnogo rojakov iz Koroške, številni gostje pa so na slavnost prišli tudi z Jesenic.
Predsednik Zveze koroških partizanov Karel Prušnik - Gašper je v spominskem govoru poudaril, da koroški Slovenci častijo spomin tistih, ki so v drugi svetovni vojni padli na domačih tleh v boju proti fašizmu tudi kot žrtve za osvoboditev in ponovno vzpostavitev nove avstrijske republike. Narodni heroj Mitja Verdnik - Tomaž in njegovi tovariši, ki se jih danes s častjo spominjamo, je dejal Karel Prušnik, so dali svoja življenja za svobodo, ki jo danes lahko uživa vsak, brez razlike narodnosti Mi državljanstva, če je dobre volje in ne krati pravice drugemu. Narod pa, ki zatira
drugega in mu ne da tega, kar mu gre, ne more biti svoboden in nima ugleda v svetu. Zaradi tega s tega mesta glasno terjamo od Avstrije, da izpolni 7. člen državne pogodbe, če želi uživati svobodo in ugled v svetu. Prav tako pa Ludi zahtevamo prepoved vseh organizacij, ki delujejo proti slovenski narodnostni skupnosti na Koroškem, ki so protiustavne in navedene v državni pogodbi.
Današnja spominska svečanost ob obletnici smrti Mitje Verdnika in njegovih borcev je dejansko že nekaj časa trn v peti nemškonaciona-lističnim organizacijam na Koroškem, ker so jo hotele označiti kot protiustavno. Koroški Heimatdienst pa je pri okrajnem glavarstvu celo zahteval prepoved te svečanosti. Pred vhodom na pokopališče v Svečah je Heimatdienst celo postavil velike table z napisi kot «Južna Koroška ni severna Slovenija», «Ni slovenske Koroške», «Jugoslovanski turisti — da, jugoslovanski partizani — ne». Vendar ti napisi, ki so jih čuvali številni orožniki, kakor so, žaljivi in vznemirjajoči, niso mogli) motiti spominske svečanosti, ki je potekala dostojanstveno in v spominu na velike žrtve, ki so jih dali koroški Slovenc' v boju proti fašizmu in s tem tudi za osvoboditev Avstrije.	Z. Z.
enakopravne mednarodne odnose. Tito je opozoril na dogodke po alžirski konferenci (fašistični prevrat v Čilu, izbruh oboroženega spopada na Bližnjem vzhodu) na položaj v Indokini, v nekaterih krajih Afrike ter na zaostritev mednarodnih in gospodarskih odnosov in ugotovil, da morajo neuvrščene države in druge napredne in miroljubne sile Stalno krepiti svojo dejavnost v borbi za mir in • rešitev odprtih mednarodnih vprašanj in napredek mednarodnega sodelovanja.
SZDIJ in ZSJ o uveljavitvi novih ustavnih načel
BEOGRAD, 4. — Zvezna konferenca Socialistične zveze delovnega ljudstva Jugoslavije in svet zveze sindikatov Jugoslavije sta danes na skupni seji proučila osnovna vprašanja politične dejavnosti pri uresničenju novih ustavnih načel. Na zasedanju so razpravljali o aktualni!) vprašanjih kadrovske politike in nalogah družbeno - političnih organizacij na bodočih volitvah. V sprejeti resoluciji o osnovah politične dejavnosti se med drugim poudarja, da bodo vse organizirane politične sile v socialistični zvezi osredotočile svoje dejavnosti na dosledno uresničenje ustavnih načel o novem družbeno - gospodarskem položaju delavskega razreda in vseh delovnih ljudi, samoupravnih proizvajalnih odnosov in samoupravne socialistične demokracije.
Britanski rudarji za sklicanje stavke
LONDON, 4. — Britanski rudarji so se z veliko večino izrekli za sklicanje vsedržavne stavke, ki naj bi se začela prihodnjo nedeljo. Sindikat rudarjev je danes objavil rezultate volitev, ki so bile pretekli teden v vseh britanskih , rudnikih in na katerih je moralo 265.000 rudarjev povedati, ali so za sklicanje protestne vsedržavne stavke. Za stavko je glasovalo 81 odstotkov rudarjev.
Rudarji protestirajo proti vladi, ki je zamrznila plače, medtem ko se cene nebrzdano višajo. Nova stavka pa bo še bolj prizadela britansko gospodarstvo in predvsem industrijo, ki bo verjetno prisiljena skrčiti delovni teden na samo dva dni, predvsem zaradi pomanjkanja energije. Poudariti je treba, da v Veliki Britaniji proizvajajo 70 odstotkov električne energije v termoelektrarnah, ki ne morejo delovati brez premoga.
LONDON. 4. — Severnoirski ekstremisti so preteklo noč izvedli v Veliki Britaniji krvav atentat, pri katerem je bilo 11 oseb ubitih. 14 pa ranjenih. Teroristi so podtaknili 25 kilogramov težko bombo v avtobus, ki je peljal britanske vojake in njihove družine z dopusta ob koncu tedna v vojašnice. Eksplozija je povsem uničila avtobus, v katerem je bilo petdeset potnikov. Atentat, ki so ga po mnenju britanskih preiskovalcev izvedli pripadniki skrajnega krila organizacije IRA, je najbolj krvava epizoda irske državljanske vojne po pokolu v Londonderryju 30. januarja 1972, ko so britanski vojaki ubili trinajst civilistov.
(Na sliki: razbitine avtobusa, v katerem je 11 ljudi izgubilo življenje).
Danes v Beogradu tiskovna konferenca o mednarodni konferenci o manjšinah
(Od našega dopisnika) BEOGRAD, 4. — Tukaj bo danes cb 11. uri v prostorih časnikarskega kluba tiskovna konferenca pripravljalnega odbora mednarodne konference o manjšinah, ki bo v Trstu prihodnjega maja. Tiskovne konference s« bo udeležila večina članov pripravljalnega odbora, ki mu predseduje predsednik tržaške pokrajine dr. Michele Zanetti. Tiskovne konference se bodo udeležili tudi člani jugoslovanskega dela znanstvene komisije, ki pripravlja zadevno gradivo za mednarodno konferenco. V Beogradu vlada veliko zanimanje za današnjo tiskovno konferenco, saj bodo na njej obravnavali o narodnih manjšinah, še posebno pa o položaju slovenske narodne skupnosti v Italiji.
Danes pa je skupina zastopnikov tržaške pokrajine in članov pripravljalnega odbora za mednarodno konferenco o manjšinah, ki jo je vodil pokrajinski predsednik dr. Zanetti, obiskala republiško konferenco Socialistične zveze delovnega ljudstva Srbije. Tržaški gostje so imeli daljši pogovor s podpredsednikom republiške konference SZDL Srbije Šerafedinom Sulejmanom, med katerim so se seznanili s položajem narodnosti v Srbiji, zlasti pa še v avtonomnih pokrajinah Vojvodini in na Kosovem ter z razvojem tu živečih narodnostnih manjšin.
B. B.
Gromiko v ZDA
WASHINGTON, 4. - Sovjetski zunanji minister Gromiko je začel v Washingtonu pogovore z ameriškim predsednikom Nixonom in s Henry-jem Kissingerjem. Pogovori so posvečeni tako mednarodnemu položaju kot dvostranskim odnosom, na prvem mestu dnevnega reda pa je vpraša-ije Bližnjega vzhoda, tudi v pričakovanju Kissingerjevega potovanja v Damask za posredovanje med Sirijo in Izraelom, ki naj bi se sporazumela o razmiku sil na Golanu.
Po mnenju nekaterih opazovalcev pa naj bi govorili tudi o morebitnem zbližanju med ZDA in Kubo.
Solidarnost z beneškimi Slovenci
Društvo Pravnik
Društvo «Pravnik», ki združu, slovenske pravnike v Trstu, je vč raj poslalo priporočeno pismo z; nanjemu ministru Moru ter v vei nost pravosodnemu min. Zagariju i predsedniku dežele Furlanije - Ji lijske krajine odv. Comelliju pi mo v zvezi s prepovedjo pošolsk ga pouka slovenščine v Benešl Sloveniji. Pismo se glasi: «Društvo Pravnik v Trstu, skl cujoč se na ponovne obveze, na višjih vladnih in deželnih oblas glede popolne zaščite slovensk manjšine v Italiji v smislu repi bliske ustave in mednarodnih ol vernasti, se pridružuje protestu a lotne slovenske javnosti proti pn povedi pošolskega pouka slovenski ga jezika v Terski dolini in priči kuje vašo avtoritativno intarvenc jo za preklic tega skrajno zoprni ga diskriminacijskega ukrepa, h volite gospod minister tudi ob U priložnosti sprejeti izraze našeg globokega spoštovanja.*
SKRBI TRŽAŠKEGA VELESEJMA
Novo sejmišče v Barkovljah neobhodno potrebna struktura
Trst že močno zaostaja za drugimi sejemskimi mesti v Evropi - Načrti za sodobno urejen kongresni center
Na sedanjem sejmišču pri Monte-belu, ki zavzema vsega le 22.000 kv. metrov površine in ki ni povezano s prometnim omrežjem niti s primerno cesto, niti z železniškim tirom, bi tržaški mednarodni velesejem polagoma shiral. Prav tako bo odpadla možnost, da bi na njem or ganizirali posebne specializirane razstave: za take razstave bi pro štor na sejmišču morda zadostoval (ne zadostujejo pa tehnične napra ve, saj na sejmišču na primer ni nobene dvigalne naprave, ki bi omogočila namestitev težjih eksponatov), so pa take prireditve nujno povezane s spremnimi kongresi in strokovnimi posvetovanji, ki zahtevajo primerne prostore in opremo. Takih prostorov pa ni niti na sejmišču, niti v samem mestu, kakor dobro vedo organizatorji raznih sre čanj, kongresov in podobnih prireditev v našem mestu.
Zastarelost in neustreznost tukajšnjih sejemskih zmogljivosti prideta do še večjega izraza, če ju primerjamo z napravami, s katerimi se opremljajo druga «sejemska središča» v Evropi (Hamburg, Pariz, London, itd.). Primerjava bo še bolj zgovorna, če povemo, da uvrščajo danes pristojni krogi v Evropi med zastarele sejemske naprave celo milansko sejmišče.
V tem pogledu se torej Trst nahaja pred odločilno izbiro: ali se pristojni krogi brez vsakega nadaljnjega odlašanja zavzemajo za čim hitrejšo uresničitev sejemskega kompleksa pri Barkovljah, ali bo Trst nujno zgubil na pomenu med sejemskimi središči v Evropi. To bi pa hkrati prizadelo tudi možnosti, ki jih ima naše mesto, da se čedalje bolj uveljavi kot stična točka za mednarodne trgovinske tokove v smeri sever-jug in vzhod-zahod, kakor tudi vlogo mostu našega področja v širšem evropskem merilu.
S temi vprašanji se v zadnjem času ukvarjajo pri vodstvu tržaškega velesejma, in sicer toliko bolj, ker se poleg splošnega mednarodnega velesejma (ki bo od 18. do 30. junija 1974), pripravlja tudi posebna tehnična razstava z naslovom «Tecnomar 1974», ki bo na sporedu v času od 8. do 13. septembra. Zlasti ta specializirana razstava postavlja v ospredje vprašanje prirejanja vzporednih strokov-nin srečanj in kongresov, za katere pa kakor omenjeno niso trenutno na razpolago ustrezni prostori in naprave.
Vodstvo velesejma meni, da bi se posamezne sejemske in kongresne prireditve lahko začasno odvijale deloma pri Montebelu in delo-
ma v prostorih pomorske postaje, v čim krajšem času pa je treba uresničiti novo sejmišče v Barkovljah in urediti sodobno središče za kongresna srečanja. Ta načrt bi po sedanjih cenah zahteval naložbo 9,1 milijarde lir, in sicer za naprave in infrastrukture, ki se nanašajo na samo sejmišče in kongresni center. Kompleks pri Barkovljah bo stal več. saj v omenjenem proračunu niso všteti stroški za razne objekte, ki jih nameravajo uresničiti uprava državnih železnic, ustanova za tržaško pristanišče in tržaška občina. Od omenjenih 9,1 milijarde lir bi morali pokriti s prispevki iz javnih sredstev okoli 3 milijarde, preostalih 6,1 milijarde pa bi naj pokrili deloma iz javnih in deloma iz zasebnih sredstev. V
okvir prve postavke sodi uresničitev valobrana, zasipanje morja in ureditev kanalizacije, vodovodov, elektrovodov, itd.), v okvir druge pa gradnja paviljonov in drugih stavb, ureditev cest in uresničitev kongresnega centra (samo za to zadnje delo predvidevajo izdatek 3 milijard lir). Kongresni center naj bi razpolagal s salonom za 1000 kon-gresistov in z vrsto dvoran za manjše sestanke. Povsod pa naj bi bile nameščene sodobne zvočne naprave in naprave za sprotno prevajanje v pet jezikov. Z zasipanjem morja nameravajo v Barkovljah pridobiti okoli 400.000 kv. metrov nove površine, ki bo last državnega demani-ja, novo sejmišče s kongresnim centrom pa naj bi zavzelo skupno okrog 100.000 kv. metrov.
ZAKONSKI PREDLOG KRI
SLOVENSKIM OBČINAM VRNITI IZVIRNA IMENA!
Pobudo bi prevzeli občinski sveti
Komunistična skupina v deželnem svetu je te dni vložila zakonski predlog (ki ga je kot prvi podpisal svetovalec Dušan Lovriha), ki predvideva povmiterv izvirnih imen posa meznim občinam v Furlaniji - Julij ski krajini. Podoben zakonski predlog je KPI predložila tudi v prejšnji mandatni dobi, vendar norma ni prišla v razpravo pred deželni svet. Struktura novega zakona je zelo preprosta: občinski sveti naj bi sprejeli ustrezne sklepe, predsednik deželnega odbora pa naj bi o teh sklepih obvestil državne ustanove, pristojne za vprašanja toponomastike. KPI v tej zvezi poudarja, da predstavlja povr nitev izvirnih imen deželnim občinam, ki jih je leta 1923 zmaličil fašizem, nujno zadoščenje za krivico, ki je bila na tem področju storjena zlasti slovenskim občinam. Pri vsem tem gre le za politično voljo, da bi se uradna stališča do enakopravnosti slovenske narodnostne skupnosti v
■111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111,iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiniiiiin,inni,,n,n,m,,!,,,,mu,,,,,,min,n,n,nun,,11,1,i,,),,!,„1,1,111,
ZANIMIVO PREDAVANJE PROF. CAMUSA V ČASNIKARSKEM KROŽKU
Preureditev prometa v mestnem središču bo omogočila hitrejšo vožnjo avtobusov
Osrednjemu računalniku so priključili že več semaforskih naprav
Včeraj je v časnikarskem krožku predaval prof. inž. Roberto Camus. Predavanje, ki ga je priredilo italijansko elektronsko in elektrotehnično združenje, je bilo zelo zani mivo, saj je inž. Camus govoril c nadzorstvu nad prometom v Trstu. Sam je namreč eden izmed voditeljev občinske akcije za popolno preureditev prometa v mestnem središču.
Ob začetku predavanja je inž. Camus navedel osnovne smernice, ki morajo voditi načrtovalce ob preurejevanju prometa v mestnih središčih. Uvesti morajo čimveč e-nosmernih cest. S tem pospešijo vožnjo in zmanjšajo zastoje na križiščih. Omogočiti morajo tudi čim hitrejšo vožnjo javnih prevoznih sredstev: avtobusi morajo voziti do vseh mestnih predelov, vožnja mora biti hitra, treba pa je tudi povečati število avtobusov (ta točka pa ne sodi v pristojnost skupine znanstvenikov, ki vodijo preureditev prometa). Avtobusom morajo torej nuditi čim več posebnih stez, da se lahko izognejo vsem zastojem.
Prof. Camus je nato obširno o-
••iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiuiinimiiiiiiiiiiiiuiiiiiMiitiiiiiiiiitiiiiiiniiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitniii
PREFEKTURA 0 DOBAVI NAFTE ZA NAŠE MESTO
V februarju prav toliko goriva kot prejšnji mesec
Prednost bodo tudi tokrat imele šole, bolnišnice in ustanove - Nafta za industrijsko uporabo brez omejitev
čeprav je vreme te dni muhasto, zdaj vlažno, potem pa suho in hladno se Tržačani upravičeno boje drugega vala mraza, ki se navadno začne po drugi polovici februarja. Odtod tudi zaskrbljenost za perspektive oskrbe našega mesta s kurilnim o-Ijem nafto, kerozenom in drugimi tekočimi gorivi za domačo in industrijsko potrebo.
Tej zaskrbljenosti vsaj delno odgovarja tiskovno sporočilo, ki smo ga prejeli s prefekture. V njem je rečeno, da je minister za trgovino in industrijo posl. De Mita zagotovil tržaškemu prefektu Di Lorenzu, da bo Trst tudi v mesecu februarju razpolagal z isto količino goriva kot januarja.
Tudi tokrat bo posebni pokrajinski odbor, ki deluje pri prefekturi, razdelil razpoložljive količine tekočega goriva na tak način, da bodo imeli prednost socialni objekti, kot so bolnišnice, šole, otroški vrtci in podobne ustanove, šele ko bo vsem tem ustanovam zagotovljena potrebna količina goriva, bodo preostala goriva namenili zasebni potrošnji, se pravi ogrevanju domov. Pri tem pa je vendarle treba poudariti, da je Trst prejšnji mesec razpolagal s sicer omejeno, zato pa kljub temu komaj zadostno količino goriva, vsaj za najnujnejše potrebe in tudi za domače ogrevanje. Potrošnikom torej še nadalje veljajo priporočila, naj z gorivom varčujejo in ga hranijo za hladnejše dneve.
Prefektu je minister za industrijo zagotovil tudi, da bodo v industrijske namene dostavili količino nafte, ki ustreza potrošnji lanskega februarja, skratka brez omejitev.
SPOR O ZIDANEM DOKU
Podjetje «Farsura» izgubilo pravdo
Konzorcij za gradnjo zidanega do-i v Trstu je dobil pravdo, ki jo svoj čas proti njemu sprožilo msko gradbeno podjetje «Farsu-». «Farsura» bo morala plačati 368.360 lir konzorciju (povračilo roškov, razne terjatve in hono-irji), poleg tega pa še 2.979.000 lir inistrstvu za javna dela. Rimsko idjetje je pred leti prevzelo grad-o zidanega doka v okviru Trža-:ega arzenala-Sv. Marka, 2. no-■mbra 1972. leta pa je delo na •adbišču zastalo. Težave so na-ale, ko se je izkazalo, da pregra-i, s pomočjo katere naj bi zaje-
zili vodo okrog gradbišča, prepušča vodo. Strokovnjaki pri «Farsu-ri» so pripravili nov načrt, ki je predvideval uporabo posebnih cementnih kvadrov, vendar je podjetje za to varianto zahtevalo doplačilo 2 milijard 170 milijonov lir. Višji svet za javna dela je to zahtevo zavrnil, podjetje «Farsura» pa je kljub temu prekinilo gradnjo.
Pred dnevi smo na tem mestu zabeležili, da je poslanska zbornica odobrila zakon, ki določa nadaljnjih 9,6 milijarde lir za dograditev zidanega doka v Trstu. Delo bo nadaljeval «Tržaški arzenal - Sv. Marko», ki pripada IRI, Konzorcij za gradnjo zidanega doka pa bodo razpustili. Člani konzorcija so krajevne ustanove s tržaškega področja.
bravnaval tehnično - znanstvena vprašanja, ki so povezana s sedanjim načrtom. Dejal je, da je Trst izbral sistem, ki se je po drugih mestih (navedel je Glasgow, Madrid, Nuernberg in druga) najbolje obnesel. Elektronski računalnik je oskrbelo zahodnonemško podjetje Siemens, ki se že dalj časa ukvarja s temi vprašanji in je izdelalo posebne programe za urejevanje se maforskih naprav. Računalnik so že namestili v občinski palači na Trgu Granatieri in nanj so priključili semaforsko omrežje vse tere zianske četrti in Ul. Carducci ter Trga Goldoni. Vendar pa bo treba počakati še precej časa, da bo vse delovalo po predvidevanjih.
Sedaj delujejo semafori po «zaprtem ciklusu». Zelena luč traja približno 99 sekund in te dolžine ni mogoče spremeniti. Ko bodo začeli delovati avtomatični «števci prometa», bodo lahko dolžino zelene luči na posameznih križiščih določali na podlagi gostote prometa. Ti števci bodo delovali na magnetni sistem: zaznali bodo količino kovinske gmote, ko bo privozil mimo avtomobil.
Drugačni bodo števei za avtobuse in tramvaje. Ti bodo delovali tako. da bodo dali prednost javnemu prevoznemu sredstvu. S tem se bodo izognili vrstam, ko kaže semafor prosto posebnim progam, na katerih pa ni takrat ne avtobusa ne taksija. To velja predvsem za openski tramvaj, kjer so izračunali, da bo po tej avtomatizaciji lahko krožilo čez križišče na Trgu Dalmazia vsako uro kakih 900 avtomobilov več. Dokončni del avtomatizacije, ki je tudi najtežje izvedljiv predvideva posebni program za vozila za javno pomoč. To bomo najbolje razložili z naslednjim primerom.
Gasilci prejmejo poziv, da morajo takoj v Barkovlje. Ko se bo gasilski avto odpravljal skozi glavna vrata vojašnice na Trgu Nicco-lini, bodo iz gasilske centrale obvestili o odhodu operativni semaforski center, ki bo vključil poseben program in tako omogočil gasilcem prosto pot od vojašnice pa do zadnjega semafora na Trgu Libertà.
Po predavanju se je razvila živahna razprava, v katero je poseglo mnogo prisotnih.
V ZVEZI Z JAVNIM PROMETOM
Odbornik Cocianni danes v Dolini
Na sedežu deželnega odborništva za promet je odbornik Cocianni včeraj sprejel deželnega svetovalca Slovenske skupnosti Draga Štoko. Dr. Štoka je predočil odborniku vpraša-
nje avtobusnih zvez med Trstom in Dolino, Mačkoljami, Prebenegom in Ricmanji, ki še zdaleč ne ustrezajo potrebam tamkajšnjega prebivalstva. Zveze na teh relacijah so pomanjkljive tako med tednom kakor tudi ob praznikih. Odbornik Cocianni je orisal načrte, ki jih deželna uprava namerava uresničiti na področju javnih prevozov in še zlasti v zvezi s progami, ki jih vzdržujejo koncesijska podjetja. Kar zadeva posebej prometne zveze z vzhodnim Krasom, pa je bilo na sestanku dogovorjeno, da bo odbornik Cocianni danes obiskal dolinsko občino.
naši deželi preobrazilo v otipljivo konkretnost, ___________
Sinoči seja
pokrajinskega odbora PSI
Sincči se je sestal pokrajinski odbor PSI, ki ga je sklical pokrajinski tajnik stranke na zahtevo predstavnikov struj «riscossa» «autonomia». Na dnevnem redu se je, ki se je zavlekla pozno v noč bili notranji odnesi v stranki, oziroma skupno vodenje stranke, kot predlagata omenjeni struji, in pre osnova tržaškega občinskega odbo ra po zaključku preverjanja.
Po poročilu pokrajinskega tajnika Ghersija o nastalem položaju preverjanju, so predstavniki struj obrazložili svoja stališča in se razvila diskusija, v kateri sta prepletali vprašanji zlasti glede no tranjih odnosov v stranki in glede zamenjave, oziroma ostavke odbornika Del Tutta.
Ker smo morali zaključiti redakcijo pred koncem seje, nismo mogli izvedeti za zaključke, kaže pa, da se bo diskusija še nadaljevala da ‘bodo o primeru odbornika Del Tutta, ki je svojo pismeno ostavko izročil osrednjemu vodstvu, da z njo razpolaga p» svoji presoji, govorili prihodnje dni v Rimu
V	nedeljo 6 kršitev prepovedi vožnje
V	nedeljo je bilo v naši deželi
6 kršitev prepovedi vožnje ob nedeljah in praznikih, od teh 2 v našem mestu. Vozniki naše dežele so se izkazali kot eni najbolj discipliniranih v državi, saj je bilo doslej Konzorcij pridelovalcev vin tržaške manj prekrškov kot v Furlaniji - [ občine sklicuje svoj redni občni zbor Julijski krajini le še v Abrucih, v danes, S. februarja 1974 ob 19 uri Molisu in v Basilicali.	Ina sedežu konzorcija. Vabljeni!
iiiiiiiiiiiiiniiiiifiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiimmiMiiiiiiiiiiiiiimtiiiiiiinitiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiuiiiiiiiiiimn
S PREDAVANJA PROF. ENZA C0LL0TTIJA V AVDITORIJU
Prerana smrt pevovodje Maria Strudtboffa
Zahrbtna bolezen je v nedeljo strla mlado življenje priznanega tržaškega glasbenika Maria Strudt hoffa. V tržaških umetniških krogih je bil znan predvsem kot pevovodja pevskega zbora «Antonio Illersberg», s katerim je zadnjič nastopil ravno v ljubljanski Filhar moniji.
Strudthoff se je rodil leta 1937 v Trstu. Glasbena strast ga je zgodaj izvabila v konservatorij Tar tini, kjer se je oprijel študija klavirja. Vzporedno je nadaljeval tu di študije na univerzi, kjer je di plomiral v matematiki. Svoj poklic na univerzi je tako v zadnjih letih delil z ljubeznijo do glasbe in petja. Po prerani smrti dirigenta Ga-gliardija je namreč pred štirimi leti prevzel vodstvo pevskega zbora «Illersberg», ki se je pod njegovo veščo taktirko povzpel na evropsko višino.
Razna obvestila
Fašistična diplomacija kot izraz imperialističnih gospodarskih teženj
Univerzitetni docent je zlasti naglasil napadalnost italijanske zunanje politike proti Jugoslaviji
Na sedežu, Rotonda del Boschetto
3/F, se bo drevi ob 20. uri sestala rajonska konzulta za Sv. Ivan. Seji bo prisostvoval občinski odbornik za decentralizacijo prof. dr. Livio Lon-zar.
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiitiiiiiiiiiititniiiiiiiitiiiiiiiiiaiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiuiuiiniiiiiiiiiiiHiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiMniiiiiiiiiiniiiiiiiiMiniiM
V Križu že mislijo na pusta
Kot že vrsto ponedeljkov je tudi sinoči bilo v Avditoriju zanimivo predavanje v okviru predavanj o fašizmu in italijanski družbi na pobudo deželnega inštituta za zgodovino odporništva in univerzitetnega inštituta za sodobno zgodovino. Predavatelj je bil znani zgodovinar in docent na tržaški univerzi prof. Enzo Collotti, ki ga je predstavil prav tako znani zgodovinar prof. Elio Apih.
Collottijevo predavanje je bilo od vseh, kar jih je bilo do sedaj, morda najbolj točno z vidika sodobnega zgodovinopisja, ker je obdelalo vprašanje diplomacije in fašizma tako z metodološkega vidika zgodovinske raziskave kot z zornega kota konkretnega usklajanja in razčlenjevanja določenih primerov italijanskega imperializma. V prvem delu predavanja je prof. Collotti dokazal kontinuiteto med predfašistično in fašistično — in žal tudi pofašistično diplomacijo. Elementa, ki dajeta enotni pečat italijanski diplomaciji, sta oportu-
Pred časom se je večja skupina Križanov sestala in preučila kaj bi se dalo napraviti za letošnji pust. Izvolili so odbor, kateremu so poverili nalogo, da uredi vse potrebno, da se tudi v Križu, kot v nekaterih vaseh na Krasu, dostojno proslavi pust 1974. V nede-
ljo zjutraj so nekako uradno odprli prvi «Kriški pust». Domača mladinska godba se je zbrala na dvorišču prosvetnega doma «Albert Sirk» ter odkorakala po vasi in i-grala vesele koračnice Na čelu so bili nekateri odborniki «Kriškega pusta» in skupina domačih deklet
in fantov. Križani se bodo s svo jim vozom, ki pa je za sedaj tajnost, udeležili tudi sprevoda «Kraškega pusta», ki bo v soboto, 23. t.m. na Opčinah. V torek, 26. t.m., zadnji dan pusta bodo pripravili v Križu veliko slavje, na katero so povabili predstavnike drugih vasi.
nizem diplomatov, istočasno na pečat nacionalistične zunanje politike, ki je bila intimno prirojena diplomaciji tako pred fašizmom kot za časa fašizma.
Vse to je pod vplivom popolne «fašistizacije» italijanske družbe, ki je postala model reakcionarnega režima za vse evropske nazadnjaške kroge, privedlo italijansko zunanjo politiko do imperialističnega revanšističnega nastopa in do poskusa vsiljevanja revizije povojnih pogodb. Imperialistični pritisk je bil namerjen predvsem v dve smeri: proti Afriki in proti donavsko -balkanskemu področju in zlasti proti Jugoslaviji. Prof. Collotti je analiziral zadnjo «smernico» in jo razčlenil v vrsto medsebojno povezanih stikov in poskusov vsiljevanja mednarodnih pogodb z Avstrijo, Madžarsko, nato pa z neposrednim pritiskom na Albanijo, Bolgarijo in seveda Jugoslavijo. Pri tem pa je napadalna politika fašizma neobhodno naletela na odpor močnejšega nacističnega režima, kateremu je križala račune o «influenčni sferi» na jugovzhodu Evrope. Fašizem je iskal rešitev v nasilni potezi vojske, ki pa je dokončno opravila z vsem njegovim ustrojem.
V razpravi je prišlo predvsem do izraza vprašanje imperializma kot izraza gospodarskega ekspanzionizma že za časa prve svetovne vojne, cilj katere ni bil «osvobajanje», pač pa dosega določenih gos podarskih koristi.
Tatovom n! bilo do zlatih predmetov
Tatovi so v nedeljo dopoldne vdrli v stanovanje 30-letnega Angela Straina v Ul. Borghi 20. Izkoristili so odsotnost gospodarja, ki se je okrog 10. ure odpravil z družino od doma ter se skozi priprto straniščno okno priplazili v stanovanje. Potem ko so prebrskali po vseh predalih so iz nočne omarice ukradli 130 tisoč lir v večjih bankovcih, iz nekega kuhiniskega predala pa 20 tisoč lir. Najbolj čudno pri tej tatvini pa je to, da se sploh niso dotaknili zlatih in drugih dragocenih predmetov, čenrav Uh ie bilo v stanovanju precej in bi jih tatovi lahko brez vsakršnega truda od nesli.
Tatvino je odkril sam Strain. ki se .je okroe poldne vrnil domov. O tem je obvestil nolicijske agente, ki so uvedli preiskavo.
SLOVENSKA PROSVETNA ZVEZA
Ob dnevu slovenske kulture Kulturni dom — Trst 8.II. 1974 ob 20.30
OSREDNJA PREŠERNOVA PROSLA VA
Otvoritev likovne razstave ob 20. uri
STALNO SLOVENSKO GLEDALIŠČE V TRSTU Kulturni dom
Karl August Gomer
P E P E L K A
Pravljica v štirih dejanjih
Prevod:
Scena:
Koreograf:
Kostumi:
Glasba:
Režija:
Fran Govekar Demetrij Cej Selma Micheluzzi iz fundusa SSG Aleksander Vodopivec ADRIJAN RUSTJA
Danes, 5. februarja ob 15.30
STALNO
SLOVENSKO GLEDALIŠČE - Trst Ljudski oder
JAKA ŠTOKA
MUTASTI MUZIKANT in
NE KLIČI VRAGA
(enodejanki)
Scena:	VLADIMIR RIJAVEC
Kostumi:	MARIJA VIDAU
Glasba:	URBAN KODER
Besedilo pesmi:	ERVIN FRITZ
Korepetitor:	IGNACIJ OTA
Režija:	ADRIJAN RUSTJA
Danes, 5. februarja ob 20. uri v kinodvorani v Skednju.
V SLOVENSKEM
KLUBU
danes,
5. februarja ob 20.30
Pavel Lužan
ŽIVELO ŽIVLJENJE LUKA DE’
Tržaška premiera Igra:
ANTON PETJE
Delo je iz repertoarja Eksperimentalnega gledališča GLEJ iz Ljubljane, režiral je Dušan Jovanovič. Vabljeni!
SPD «IGO GRUDEN»
ŠD «SOKOL»
sklicujeta redni občni zbor, ki bo v petek, 8. februarja v dvorani I. GRUDEN ob 20. uri v prvem sklicanju in ob 20.30 v drugem sklicanju.
Vabljeni člani in prijatelji društev.
Krožek za družbena vprašanja «H. TUMA» priredi
v sredo, 6. t.m. ob 20.30 v Bazoviškem domu predavanje o stališču slovenskega delavstva do narodnostnega vprašanja v času obstoja avstro-ogrske monarhije. Predaval bo: prof. Benjamin Slavec
Udeležite se!
SSM
BANCA DI CREDITO Dl TRIESTE
•. » A
TRŽAŠKA KREDITNA BANKA
TRST - UL. F FILZI 10 'c 38-101. 30 045
URADNI TEČAJ	BANKOVCEV
Ameriški dolar	694,50
Funt šterling	1582,—
Švicarski frank	217,—
Francoski frank	138,—
Nemška marka	252,—
Avstrijski šiling	34,10
Dinar: debeli	40,—
drobni	40,—
MENJALNICA
vseh tujih valut
Uhajajoča para opekla pomorščaka
Na trgovski ladji «Tollana», ki ;e zasidrana ob pomolu novega pristanišča, se je sinoči ponesrečil 25-letni španski pomorščak Benito Femandez Lago. Ko je okrog 21. ure stopal po krovu ladje ga je nepričakovano oplazil izpuh pare, ki je uhajal iz neke varnostne varovalke. Zaradi opeklin druge stopnje po desni roki in nogi so ga z reševalcem Rdečega križa odpeljali splošno bolnišnico, kjer so ga sprejeli na dermatološkem oddelku
Med delom v tržaškem arzenalu se je včeraj ponesrečil 37-letni težak Augusto Dinelli iz Ul. Calle Secundis 1 v Miljah, ki je z nogo zadel oh napeto železno vrv. Udarec je bil tako silovit, da se mu je vrv zarezala globoko v meso in ga morali zato nemudoma odpeljati z rešilnim avtom podjetja v splošno bolnišnico.
Gledališča
SAG
Slovensko amatersko gledališče Trstu gostuje s satiričnim kabare-ten «Dlaka v jajcu» avtorjev M. Košute, A. Rustje, S. Verča in A. Ki ai ja
v soboto, 9. februarja ob iG ?.0 v ortopedski bolnišnici v Valdoltri v nedeljo, 10. februarja ob 16. uri ia «Tednu slovenske drame» v Fiešemovetn gledališču y Klanju
OBČINSKO GLEDALIŠČE «G. VERDI»
Operna sezona 1973-74 Jutri ob 20. uri premiera opere Pedereckega «Diavoli di Loudun». Dirigent Piero Bellugi. NOVOST ZA ITALIJO.
Pri gledališki blagajni (tel. 31948) so na razpolago preostale vstopnice.
ROSSETTI
Danes, 5. t.m., ob 20. uri prva iz-venabonmajska predstava komedije «Niente sesso siamo inglesi» z Johnny-jem Dorellijem in Bice Valori v glavnih vlogah.
GLASBENA MATICA — Trst Sezona 1973-74 Koncert izven abonmaja
V nedeljo. 10. februarja ob 17. uri v Kulturnem domu v Trstu
KONCERT LJUDSKE GLASBE
Sodelujejo
REZIJANSKA FOLKLORNA SKUPINA
LJUDSKI 7 RIO IZ BREGA TRŽAŠKI NARODNI ANSAMBEL
Rezervacija ir. prodaja vstopnic v pisarni Glasbene matice (Ul. R. Manna 2!) — tel. 418-G05) in eno uro pred pričetkom koncerta pri blagajni Kulturnega doma.
Šolske vesti
Srednja šola Fran Levstik na Proseku — z oddeljenimi razredi v Sv. Križu — priredi oddajo «Pokaži kaj I znaš» jutri, 6. t. m., ob 17.30 šolskih prostorih. Vljudno vabljeni starši in prijatelji mladine.
Včeraj-danes
Danes, TOREK, 5. februarja AGATA
Sonce vzide ob 7.22 in zatone ob 17.16 — Dolžina dneva 9.54 — Luna vzide ob 15.40 in zatone ob 6.00. Jutri, SREDA, 6. februarja DORA
[ Vreme včeraj: naj višja temperatura 9,6 stopinje, najnižja 6,4, ob 19. uri 8,4 stopinje, zračni pritisk 1009,4 mb, rahlo narašča, brezvetrje, vlaga 84-odstotna, nebo 2/10, pooblačeno, mprje skoraj mirno, temperatura morja 9,7 stopinje.
ROJSTVA IN SMRTI
Dne 4. februarja 1974 se je v Trstu rodilo 12 otrok, umrlo pa je 20 oseb UMRLI SO: 79-letna Wanda Sini-gaglia vd. Marše, 71-letna Caterina Ruzzier por. Belletti, 72-letna Genoveffa Bais vd. Gesù, 77-letni Rodolfo Bainat, 82-letni Simone Vigini, 73-letna Rosa Pelissero por. Baldo, 36-letni Mario Strudthoff, 64-letni Romeo Battistella, 26-letni Giuseppe Polivari, 92-letna Carolina Furlan vd. Veos, 87-letni Nicolò David, 65-letni Giovanni Strain, 66-letni Francesco Cerqueni, 97-letna Elisabetta Cojutto vd. Bonatti, 98-letna Justina Košuta vd. Tence, 60-letna Veronica Gorela vd. Bemetic, 83-letna Anita Rosane vd. Bertolazzi, 83-letna Maria Pre-donzan vd. Laban, 73-letna Rosa Ri-baudo por. Calati, 57-letna Nerina Ferloga vd. Benedetti.

DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 13. do 16. ure)
All’Alabarda, Istrska ulica 7; de Lei-tenburg, Trg S. Giovanni 5; Al S. Andrea, Trg Venezia 2.
NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 19.30 do 8.30)
A. Barbo. Trg Garibaldi 4; Godina, AllTgea, Ul. Ginnastica 8: Chiari Grotti, Ul. Tor S. Piero 2.
LEKARNE V OKOLICI
J Boljunec (tel, 228-124); Bazovica (tel. 226-165); Opčine (tel. 211001); Prosek (tel. 225-141); Božje polje -Zgonik (tel. 225-596); Nabrežina (tel. 200-121); Sesljan (tel. 209-197); Zavije (tel. 231-137); Milje (tel. 271-124).
La Cappella Underground 19.00—21.00
«Morte e resurrezione di due giovani», Madžarski film. Igrata San-dor Oszter, Irenke Racz.
Nazionale 16.00 «Un rebus per l'assassino». Richard Benjamin, Dyan Can-non, James Mason, Raquel Welch. Barvni film.
Excelsior 16.00 «Un modo di essere donna». Venantino Venantini, Stefania Casini, Marisa Berenson. Barvni film. Prepovedano mladini pod 18. letom.
Grattacielo 16.00 «America 1929, sterminateli senza pietà». Igrata Barbara Hershey in David Caradine. Barvni film. Prepovedano mladini pod 18. letom.
Fenice 15.00 «Pane e cioccolata». Nino Manfredi, Paolo Turco, Ugo D’Alessio, Johnny Dorelli in Anna Karina. Barvni film.
Eden 15.30-18.30-21.30 «Papillon». V glavnih vlogah igrata Steve Me Queen in Dustin Hoffman. Barvni film.
Ritz 16.00 «Il consigliori». V glavnih vlogah nastopata Tomas Milian in Martin Balsam. Barvni film. Prepovedano mladini pod 14. letom. Aurora 16.00 «L’agente speciale Ma-chintosh». Igra Paul Newman. Barvni film.
Capito! 15.30 «Lo chiamavano Trinità». Igrata Terence Hill in Bud Spencer. Barvni film.
Cristallo 16.30 «Due contro la città». Igrata Alain Delon in Jean Gabbi. Barvni film.
Impero 16.30 «Le monache di Santo Arcangelo». Strogo prepovedano mladini pod 18. letom. Filodrammatico 16.30 «Giochi d'amore di un'aristocratica». Barvni film. Prepovedano mladini pod 18. letom. Moderno 16.00 «La lunga pista dei lupi». Barvni film povzet po romanu Jacka Londona. Igrajo Doug McClaure, Angelica Ott, Roberto Blanco in Harold I-eipnitz.
Vittorio Veneto 16.00 «La ragazza di via Condotti». Kriminalka. Prepovedano mladini pod 18. letom.
Ideale 16.00 «Ringo il texano». Audye Murphy in Diane Loris. Western film v barvah.
Abbazia 16.00 «Terrore cieco». Igra Mia Farrow. Barvni film. Prepovedano mladini pod 14. letom.
Astra 16.30 «Le mogli». Igra Dianne Cannon. Barvni film. Prepovedano mladini pod 18. letom.
Radio 16.00 «I vivi e i morti». Igra Vincent Priče. Prepovedano mladini pod 14. letom.
Ariston Zaprto do vključno četrL.a zaradi popravil.
Prosveta
Prosvetno društvo «France Prešeren» v Boljuncu priredi v petek, 8. t. m., ob 20.30 v prostorih vaške osnovne šole Prešernovo proslavo.
Pevski zbor PD «Valentin Vodnik»
iz Doline priredi v soboto, 9. februarja ob 20.30 v občinski telovadnici V Dolini celovečerni koncert.
Izleti
SPDT priredi v nedeljo, 10. februarja avtobusni izlet na Krvavec Avtobus bo peljal mimo Doline, Boršta, Boljunca, Opčin, Proseka, Križa in Trsta. Vpisovanje v Ul, Geppa 9/1 pri gospe Miličevi do 8. t.m. (od 9. do 14. ure). Ceno izleta je treba poravnati takoj v Ul. Geppa ali pri vaških poverjenikih (tako kot za smučarski tečaj).
Razstave
V	galeriji Cartesius v Ul. Marconi so odprli postumno razstavo del tržaškega likovnika Carla Walcherja, ki je umrl pred dvema letoma.
V	prostorih Slovenske prosvete v Ui. Donizetti 3 razstavlja Atilij Kralj. Razstava bo trajala do 18. februarja in je občinstvu na ogled od ponedeljka do petka od 10. do 12.. ter od 16. do 19. ure, ob sobotah od 17. do 19. ure.
V	tržaški galeriji «Tommaseo» v Ulici Canai Piccolo 2 je retrospektivna razstava tržaškega slikarja prof. Avgusta Černigoja. Razstava bo trajala do 20. februarja.
Do 1. marca bo v galeriji La Lanterna, v Ul. sv. Nikolaja 6. razstavljal japonski slikar, ki sicer L vi v Rimu Kuri Tsujimoto.
Mali oglasi
IŠČEMO marljivega delavca ali vajenca za polaganje podov, moquette. ITALPLAST, Trg Ospedale 7.
Sporočamo žalostno vest, da nas je v 98. letu za vedno zapustila naša draga mati, nona in pranona
JUSTINA KOŠUTA vd. TENCE
Pogreb pokojnice bo jutri, 6. februarja ob 14. uri iz mrtvašnice glavne bolnišnice naravnost v cerkev v Sv. Križ.
Žalujoči: hčere Marija, Emilija, Klotilde in Antonija z možem Gallianom, sinova Jnšto z ženo Ivanko in Viktor z ženo Adelmo ter drugi sorodniki.
Sv. Križ, Trst, 5. februarja 1974
V ponedeljek, 4. februarja nas je za vedno zapustila naša draga mama in nona
NIKOLAJA NOVAK por. SLAVEC
Pogreb bo jutri, 6. t.m. ,ob 15. uri iz glavne bolnišnice naravnost v dolinsko cerkev.
Dolina. Osp. 5 februarja 1974
Žalujoči: mož JOSIP, hčere MARIJA, ELVIRA in ANICA z družinami ter drugo sorodstvo
PROTESTNA MANIFESTACIJA VČERAJ PRED TRŽAŠKO SODNO PALAČO
Prebivalci Lestansa zahtevajo takojšnjo osvoboditev treh aretiranih domačinov
Delegacijo vaščanov, ki sla jo spremljala posl. Skerk in sen. Bacicchi, je sprejel državni pravdnik Ponlrelli
Nenapovedana množična protestna demonstracija se je odvijala včeraj Predpoldne pred tržaško sodno pa-*aeo. številna delegacija prebivalcev 1(raja Lestans pri Pordenonu je nam-r^e protestirala, ker je odred kara-‘»njerjev v nedeljo obkolil njihovo v8s in aretiral tri domačine pod ob-wzbo, da so sodelovali pri napadu čuvaja «zloglasne cementarne», aakor jo tam imenujejo.
Gre za bitko, ki jo prebivalci Lestansa ob podpori sindikatov in naprednih strank vodijo že skoraj dru-8° leto proti cementarni v Trave-“M. Prah, ki ga ustvarja cemen-tarna, je pokril Lestans, travnike, Ppja in domove v tolikšni meri, da .odi zdravju in ogroža tudi gospo-oa'ski razvoj tega področja.
2e od lanskega poletja prebivalci Lestaijsa v izmenah, dan in noč, stražijo pred cementarno in ne do-v°hjo vhoda tovornjakom, oziro-®a protestirajo, ker se lastnik Wriuliacementi») ne zmeni za nji-ovo zaskrbljenost, dežela pa ga ce-lo Podpira.
. V nedeljo zjutraj, ura je bila 6.20, ;e v Lestans prišla kolona karabi-“jorjev. Obkolili so hiše in šli v stanovanja treh domačinov, katerim “napovedali aretacijo in jih od-j . n. Gre za 41-letnega Beniamina 'd, 29-letnega Pierina Baganiaro-a in 41-letnega Doviglia Cesco. Sled-J' je že dve leti priklenjen k bol-'ski postelji in se ljudje sprašu-leJo, kako je sploh bil osumljen na-Pada na čuvaja cementarne. Kara-'ojerji, po pričevanju družinskih P anov, niso Ceschi dovolili niti, da 1 mu naredili injekcijo. Ukaz o a-otaciji treh vaščanov iz Lestansa je Podpisal tržaškni državni pravdnik r- Pontrelli, ki jih je ukazal pre-Poijati v tržaške zapore. To je, po Poročanju tiska, vzbudilo precej po-ls|ekov tudi med1 sodnimi funkcio-arji v Pordenonu, ki je ozemelj-Ko pristojen za področje Lestansa. /oslanec KPI Mario Lizzerò je bil o uri aretacije treh vaščanov v Le-ansu in je časnikarjem izjavil, da J «poseg tržaškega državnega prav-to i a ne.zaslišan, saj je poslal nad karabinjerjev aretirat tri ljudi, ki ‘so zakrivili ničesar, še posebej sr nl- mo?el zakriviti ničesar Ceri a’ i ''e Ludo bolan». Lizzerò je še OjL .da «so to metode, ki so vred-e fašističnega režima». Odločno je Proti aretaciji treh domačinov iz estansa protestirala sindikalna federacija CGIL-CISL-UIL iz Porde-ona, medtem ko se množijo vpra-anja v parlamentu. a,v nedeljo zvečer sta poslanec r^bin škerk in senator Paolo Se jna zahtevala razgovor z dr! Pon-trellijem. Komunistične parlamentarce je državni pravdnik Pontrelli sprejel šele včeraj opoldne, ko je bila pred sodno palačo protestna manifestacija. Sprejel je odposlanstvo, v katerem sta bila posl. škerk, ?en' Bacicchi, odvetnik Brovedani ‘n dva domačina. Pontrelli jim je ““jal, da je moral zaukazati areta-cijo treh osumljencev, češ da je to v tem primeru obvezno po kazenskem zakoniku in postopniku. Pač Pa se je obvezal, da bo preiskava mm krajša. V teku preiskave bodo tudi preučili možnost njihove začasna izpustitve na svobodo.
Odvetnika Morgera in pordenon-“ki župan Ros sta zahtevala takojšnjo izpustitev hudo bolnega Cc-ce. tua tem sta tudi protestirala zaradi Krobega načina, kako je bil areti-an: v copatah in brez zdravniške Pomoči, ki jo je zahteval. r_ njcbivalcem Lestansa pošiljajo medtem sindikati, stranke in druge jamske upravf; solidarnostne brzo-
nije - Julijske krajine. Dežela krije stroške za vzdrževanje zdravstvenih ustanov, za zdravstveno o-skrbo na domu, za povečanje posebnih šol, za nabavo vozil, za strokovno izobraževanje zdravstvenega osebja in podobno.
Hilrcjši postopek o zemljiških uradih
Ministrstvo za sodstvo je te dni izdalo svoj pristanek na predlog deželne uprave, naj bi se postopek pri urejanju zemljiškoknjižnih zadev na našem področju poenostavil. Od 1. januarja dalje veljajo tudi v Furlaniji - Julijski krajini pravila po katerih je ta dejavnost urejena v deželi Tridentinsko - Gornje Poadižje.
• Deželni odbornik za obrtništvo Mauro se je te dni udeležil občnega zbora tukajšnjega konzorcija med proizvajalci pohištva in opre-
me (CAAT). Ob tej priliki je odbornik Mauro izrazil priznanje vodstvu konzorcija, za delo, ki ga o-pravlja v okviru tržaških obrtniških dejavnosti.
• Društvo Pro natura carsica priredi drevi ob 19. uri v konferenčni dvorani tržaškega občinskega narovo-slovnega muzeja v Ul. Ciamician 2 predavanje prof. Silvia Pollija o tenu «Meteorološka opazovanja na Krasu: zgodovinski in sodobni podatki».
• V petek, 8. februarja, ob 20. uri bo Roberto Viezzi, bivši predsednik mednarodne zveze demokratične mladine, govoril v krožku «Che Guevara», Ul. Madonnina 19, o mladinskem gibanju v borbi proti imperializmu in fašizmu. Istočasno bodo odprli razstavo o življenju Ernesta Che Guevare.
• Drevi ob 19.30 se bo na sedežu v Ul. S. Ermacora 3 sestala rajonska konzulta za Rojan, Greto in Earkovlje.
iiiiiiimiiiiiiiiiiimiiiiiiiiimiiiiiiiMiiiiiilifniiiimiiiiiiiiiiimiiiiiimiimiimmiiiiiimiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
MED SOBOTO IN NEDELJO NA TRBIŠKI CESTI
Zaradi prevelike naglice zavozil v naročje smrti
Taksi v nedeljo povozil mladega kolesarja v Ul. Campo Marzio
Nadaljnjih 100 milijonov prizadete deželane
Dne 25. januarja je stopil v velavo deželni zakon, ki določa na-naljnjih 100 milijonov lir za zdrav-Jenje fizično in umsko prizadetih azelanov. S tem je bilo nakazilo 7nn —povečano s 600 na ™ milijonov, medtem ko bo v le-snjem letu na razpolago nadalj-J. 600 milijonov lir. Prošnje za Poznanje pomoči iz omenjenih sred-25 »morajo prispeti na deželo do • februarja, to je v roku ene-? , rtleseca P° objavi ustreznega kona (štev. 2 iz letošnjega leta) Uradnem vestniku dežele Furla-
Čeprav je vladni ukrep o prepovedi vožnje z zasebnimi motornimi vozili ob nedeljah in praznikih res precej prispeval k temu, da se je vsaj na te dneve znatno znižalo število prometnih nesreč, obenem pa je isti ukrep po drugi strani tudi vzrok za nekatere nesreče, ki bi jih brez njega mogoče ne bilo. V noči med soboto in nedeljo, nekaj minut pred eno uro, ko je namreč spet stopala v veljavo nedeljska prepoved vožnje, se je na trbiški cesti pri vojaški smodnišnici smrtno ponesrečil 27-letni Luciano Conni iz Ul. Lago 4 v Naselju sv. Sergija. Nesrečni mladenič se je najbrž bal zamude in morebitne globe zaradi kršitve prepovedi vožnje in je zato nekoliko močneje pritisnil na plin svojega autobianchi 112. Ostrina ovinka pred smodnišnico in od rahlega rosenja premočeni tlak sta opravila ostalo. Gomni je izgubil nadzorstvo nad vozilom, ki je v divji vožnji zašlo na levo stt^i cestišča ter treščilo ob zidek tik pred stražarskim stolpom smodnišnice. Za nesrečnega potnika ni bilo nobene pomoči. Iz razbitin avtomobila so ga reševalci Rdečega križa potegnili zaradi hudih udarcev v glavo že mrtvega.
Tudi nesreča, ki se je pripetila v nedeljo dopoldne v Ul. Campo Marzio pred palačo Fiat je posredna posledica ukrepa o prepovedi vožnje. Taksi je namreč podrl desetletnega otroka, ki se je nič hudega sluteč peljal s kolesom proti Elizejskim poljanam. Ob nedeljah so mestne ulice skoraj prazne in ko lesarji se zato vozijo po njih z večjo brezkrbnostjo in ob tem večkrat pozabljajo na nevarnost sicer redkega prometa javnih vozil. Kako je prišlo do nesreče v Ul. Campo Marzio ni povsem znano, čeprav so agenti prometne policije uvedb preiskavo. Dejstvo pa je, da leži desetletni kolesar Franco Borghello iz Ul. Campo Marzio 1 s hudimi telesnimi poškodbami na nevrokirurškem oddelku splošne bolnišnice. Spočetka je kazalo, da je nesreča lažjega značaja. Zato je tudi reševalno osebje Rdečega križa odpeljalo malega ponesrečenca v bolnišnico za otroke «Burlo Garo-folo» v Istrski ulici. Med pazljivejšim pregledom pa so zdravniki uvideli, da gre za veliko resnejše poškodbe. Mali Borghello, ki ga je podrl s svojim taksijem 47-letni Stelio D’ Andrea z Lonjerske ceste 172, se je namreč pri padcu s kolesa hudo udaril v glavo in na nevrokirurškem oddelku ne izključujejo notranjih poškodb.
Med uro telovadbe se je včeraj okrog poldne resno poškodoval 16-letni študent Franco Bidolli iz Ul. delle Ferrovie 2/1 na Opčinah. Med skokom v višino v telovadnici Gin-
nastica Triestina je tako nerodno skočil, da je padel na pod namesto na blazino. Pri tem je močno udaril z glavo ob pod, da se je onesvestil. Nemudoma je profesor telovadbe poklical reševalno osebje Rdečega križa, ki je ponesrečenca odpeljalo v splošno bolnišnico. Tu so ga po prvem pregledu sprejeli na nevrokirurški oddelek s prognozo okrevanja v desetih dneh.
V splošni bolnišnici se je včeraj dopoldne zglasil tudi 20-letni Franco Babudri s Sprehajališča sv. Andreja 40/2. .Imel je močno obvezano levo nogo in je zdravnikom iz-iavil. da se je ponesrečil v nede-lio med nogometno tekmo na igrišču v Naselju sv. Sergija, ko se je v dvoboju za žogo močno zaletel z nekim igralcem nasprotnega moštva. Zdravnik! SO mu ugotovili zlom ter ga sprejeli _na ortopedski oddelek. Okréval bo v mesecu dni.
lupina
prebivalcev Lestansa včeraj pred tržaško sodno palačo
Nenadna smrt
mlade ženske
zaradi srčne kapi
Zla in dokaj nerazumljiva usoda se je včeraj popoldne zgrnila nad mlado družino Claudia De Mattie iz Zindisa ori Miljah. Njegovo 26-IcPo ženo Violetto Glavina je med potjo od doma do otroškega vrtca, kamor se je bila odpravila malo pred 16. uro po svojo 4-letno hčerko, obšla nenadna slabost. Naslonila se je k zidu in se že v naslednjem trenutku zgrudila na tla brez življenja. Njena nenadna smrt je še toliko bolj nerazumljiva ob dejstvu, da Violetta ni bolehala v zadnjih časih za nobeno posebno boleznijo in da se ni pritoževala nad nobeno srčno napako.
Potrdilo o smrti je izdal zdravnik dr. Gustavo Frangini, ki je bil po naključju na zdravniškem ogledu nri neki bližnji družini. Vzrok smrti, kakor je dr. Frangini zapisal v potrdilu, naj bi bila srčna kap. Trucio nesrečne ženske so nato prepeljali v mrtvašnico splošne bolnišnice, kjer se bodo sodni zdravniki dokončno izrekli o vzrokih nenadne tragedije.
Na ortopedskem oddelku splošne bolnišnice so v včerajšnjih jutranjih urah sprejeli na zdravljenje 64-letno Natalio Paolucci por. Gattonar iz Ul. Tor San Piero 2. Ko se je bila odpravila malo pred 9. uro po jutranjih nakupih, jo je pred ribarnico v Ul. Ginnastica podrl s svojim avtomobilom lastnik ribami-ce, ki je hotel v ritenski vožnji s parkirišča. Pri padcu si je ženska zlomila levo zapestje in se bo morala zaradi tega zdraviti približno mesec dni.
Odobrena slovenska konzulta v Gorici
(Nadaljevanje s 1. strani/
OD 15. MARCA DALJE
Zbiranje podpisov za 8 referendumov
Tudi v Trstu so ustanovili poseben odbor, ki bo zbiral podpise za 8 referendumov, ki jih je predlagala radikalna stranka. Na referendumih bodo predlagali ukinitev naslednjih zakonov:
1. Konkordat med Italijo in Vatikanom: 2. Zakone, ki predvidevajo prepis preklicev porok vrhovnega papeškega sodišča v civilne sez-nane: 3. Avtoritarne in fašistične norme kazenskega zakonika; 4. Vojaški kazenski zakonik v času miru; 5. Ureditev časnikarskega poklica; 6. Vojaška sodna ureditev; 7. Zakone, ki podréjujejo tudi žično televizijsko omrežje državnemu monopolu; 8. Avtoritarne zakone o tisku.
V	odboru so zastopniki Italijanske lige za razporoko, radikalne stranke, mladinskega gibanja republikanske stranke. Lotta continua, Zveza italijanske judovske mladine in razni predstavniki liberalne levice, združenj žena, sindikalnih organizacij in umetnikov.
V	Trstu bodo zbirali podpise za te referendume od 15. marca do 15. junija letos.
podlagi sklepov sprejetih na preverjanju med strankami leve sredine, umaknil predlog o izključitvi treh italijanskih strokovnjakov, predlog, ki je postavil na glavo poprej dogovorjeni osnutek in zaostril odnose zlasti med SDZ in KD.
Načelnik skupine PSI Sanzin je podprl stališče, da je eden izmed treh italijanskih strokovnjakov zastopnik leve opozicije, načelnik KPI Battello pa je, odgovarjajoč na trditve liberalca Fornazirja, dejal, da mora biti eden izmed treh strokovnjakov, ki so nujno «nosilci določenega načina reševanja manjšinske problematike», pripadnik skupine, ki ni zastopana v občinskem odboru. Svoj predlog glede vključitve zastopnikov streh sindikalnih organizacij v konzulto pa je umaknil.
Čeprav so se na preverjanju med strankami leve sredine dogovorili, da bo statut sprejet v prvotni obliki, je Tuzzi (KD) povsem nepričakovano predlagal spremembo sedmega člena, ki pravi, da se na sejah konzulte uporablja slovenski jezil, da govorijo Italijani v svojem jeziku in da bodo imeli na razpolago občinskega prevajalca. Po Tuz-zijevem predlogu bo vsakdo govoril v svojem jeziku, občina pa mu bo dala na razpolago tolmača.
Misovec Coana ga je takoj podprl, ker je doumel predlog o izključitvi določila, da se na seji govori v slovenščini. Pritegnila sta mu še liberalec Del Neri in socialdemokrat Zucalli. Socialist Sanzin je govoril o pravni plati nove formulacije ter želel pojasnilo, zakaj so se odločili za spremembo. Komunist Battello je dejal, da se oddaljujejo od cilja ter je obtožil goriško KD provincializma, zaprtosti in obremenjenosti s predsodki, medtem ko je tržaška KD s psihiatrijo in manjšinsko konferenco veliko pred nami. Za Tuzzijev predlog so glasovali svetovalci KD, PLI, MSI in PSDI, proti pa PSI, KPI, SDZ in PRI.
Demokristjan Tuzzi je nato predlagal tudi spremembo člena 8, torej zadnjega člena statuta, po katerem občinski funkcionar pri konzulti ne bo več funkcionar slovenskega jezika, ampak funkcionar, ki bo go voril slovensko. Na vprašanje svetovalca Sanzina so pojasnili, da bodo njegovo znanje slovenščine ugotavljali v skladu z ustreznim določilom v pravilniku za osebje. Odv Sanzin je nato še predlagal, naj bi zaradi kratke mandatne dobe sedanje konzulte, ki bo zapadla skupno z občinskim svetom prihodnje leto, sedaj imenovana konzulta delovala še nadaljnjih pet let in sicer pod mandatno dobo novega občinskega sveta v letih 1975-1980. Kakor okoli toliko drugih vprašanj, so se tudi okoli tega izoblikovala različna stališča, ker je bila večina proti podaljšanju' mandata konzulte zaradi njene soodvisnosti z mandatom občinskega sveta.
: V glasovalnih izjavah, ki so bile strogo načelnega značaja, je bilo dosti govora o pravicah manjšine. Republikanec Manzini je dejal, kako pravilno je, da ima manjšina jamstva in da je v skladu s svojo 10-odstotno številčnostjo v odnosu na večinski narod «pravično zastopana v občinskem osebju in v občinskem svetu».
Liberalec Fornazir je podprl svobodno in demokratično delovanje konzulte ter omenil prispevek, ki ga naša skupnost lahko daje naši in evropski stvarnosti.
Fašist Coana je dejal, da je konzulta privilegij za Slovence, ki ga ne morejo podpreti. Po njegovi o-ceni niso zapostavljeni Slovenci, ampak fašisti, češ da imamo Slovenci svojega odbornika na občini, oni pa ne. Ponovil je staro zlagano trditev o prispevku 100 milijonov lir javnega denarja za slovenski tisk, medtem ko dnevnik italijanske skupnosti v Jugoslaviji ukinjajo. Brati-novo stališče o ustanovitvi slovenskega rajonskega sveta za štandrež pa je proglasil nič manj kot za rasizem. V svojem jokavem nastopu je zastopnik fašistične stranke skrbno pazil, da ne bi kje razkril svojega
protidemokratičnega in protidržavne-ga bistva (upal si je celo reči, da nimajo nič proti Slovencem) zaradi katerega je stranka izven ustave in obstaja zahteva za njeno razpustitev.
Demokristjan Pagura je dejal, da morajo Slovenci dati svoj prispevek k napredku občine. Poudaril je vlogo naše skupnosti v utrjevanju miru, gospodarskem razvoju pri nas, s sosedi in sploh v Evropi.
Svetovalec Sanzin je dejal, da je dokument dokaz demokratične rasti in sodelovanja. Preko konzulte se je našla oblika, kako bo en del občanov sodeloval pri oblasti. S konzulto je bil nagrajen napor PSI, ki je v levi sredini dala pobudo za ustanovitev tega manjšinskega telesa. Stranka s takšnim korakom dokazuje, da ne podpira vitimizma in aparthaida, ampak neposredno sodelovanje manjšine pri reševanju njenih vprašanj.
Komunist Battello je najprej omenil odločilni pomen komunističnih glasov pri sprejemanju statuta, potem pa je obsodil časovno zamudo v sprejemanju statuta, če je konzulta rezultat sil, ki so to odločitev hotele, potem ni več utemeljena mlačnost, ki se še vedno kaže pri sprejemanju takšnih odločitev. Predlagal je večjo pogumnost in je ob zaključku dejal, da so komunistični glasovi vedno razpoložljivi za takšno politiko.
Bratina (SDZ) je omenil možnost za svobodno izmenjavo mnenj v
konzulti in pomoč večinskega na roda pri reševanju naših vprašanj. Obžaloval je, da se še vedno kaže oklevanje, kadar je treba Slovencem kaj priznati.
Zadnji je spregovoril socialdemokrat Zucalli, ki je dejal, da se ne strinja z razburjanjem Coane glede r; /nanja z manjšino drugje. S takšnim ravnanjem so socialdemokrati ogorčeni, vendar niso zato pripravljeni spremeniti svojega demokratičnega odnosa do slovenske manjšine.
Prešernova proslava v Dijaškem domu
Na dan slovenskega kulturnega praznika, v petek, 8. februarja, se bodo tudi gojenci slovenskega Dijaškega doma oddolžili spominu največjega slovenskega pesnika Franceta Prešerna s proslavo, ki se bo pričela ob 17.30 v prostorih Dijaškega doma.
Na programu imajo priložnostne recitacije primorskih pesnikov, nastop mladinskega zbora, ki so ga ustanovili pred nekaj meseci.
Prisotnim bo pisatelj Pavle Zidar prikazal važno vlogo, ki jo je imel in jo ima še danes Prešeren za nas Slovence.
Vodstvo doma vabi na Prešernovo proslavo sošolce gojencev, njihove starše in Šolsko učno osebje.
SLOVENSKA PROSVETNA ZVEZA
priredi v soboto. 9. februarja ob Gorici, Verdijev korzo 13
20.30 v Prosvetni dvorani v
OSREDNJO
PREŠERNOVO
PROSLA VO
PROGRAM: govor in nastopi gojencev Glasbene matice, recitatorjev Primorskega dramskega gledališča iz Nove Gorice, moškega pevskega zbora «Oton Župančič» iz štandreža in mešanega pevskega zbora «Bojan» iz Dornberka.
Vljudno vabljeni!
Klub «Simon Gregorčič» vabi na filmski večer, ki bo jutri, v sredo. 6. februarja ob 20.30 v dvorani na Verdijevem korzu 13. Predvajali bodo znani slov. film
CVETJE V JESENI
Vabljeni!
lllllllllllllllll■lHlmu■l■lll»■l■l»>|>^llllllllllllllllllllIUllllllllllllIlll||||mll|||||||||||||||||||||||||||||||||||t|||Il||||||||||||||t|||||||||n|||||||||||||||||||r^llllllllllllllllllll
SEJA ODBORA PD «0. ZUPANČIČ»
V Štandrežu so izvolili delovni odbor ki bo vodil gradnjo prosvetnega doma
Jutri zvečer sestanek vaških društev: razpravljali bodo o rajonski konzulti
V štandrežu so ljudje izredno zadovoljni, ker je pristojni občinski urad odobril načrt za gradnjo pro- grafih lani, predvajala ga je tudi
ID;i	, It,.Ul:--1.„	•	____1	1___A.
po znani Tavčarjevi povesti. Film so vrteli v slovenskih kinemato-
svetnega doma na Pilošču, ki bo nosil ime po zaslužnem štandreš-kem rojaku prof. Andreju Budalu. O tem dovoljenju so nekateri Ijud-dje vedeli že zadnje dni prejšnjega tedna, naš članek v nedeljski številki pa je vse prebivalstvo obvestil o tej važni pridobitvi.
O tem vprašanju so razpravljali na sestanku odbora prosvetnega društva «Oton Zupančič», ki je bil v nedeljo zjutraj na društvenem sedežu. Predsednik Stano Paulin je orisal gradbeno dovoljenje, ki ga je izdala goriška občina in prikazal nujnost, da se iz društvenih vrst izvoli delovni odbor, ki bo skrbel za gradnjo doma. Tajnik Slovenske prosvetne zveze Marko Waltritsch je poudaril važnost gradnje take prosvetne postojanke v tako ogroženi vasi kot je štandrež ter obljubil vsestransko pomoč, ki jo bo SPZ nudila štan-drežcem v tej akciji. V debati so se oglasili še drugi člani društvenega odbora in nato izvolili delovni odbor. Predsedoval mu bo Danilo Nanut, v odboru bosta še Klavdij Ožbot in Lojze Paškulin, mlade bo zastopal Diego Marvin, za nadzornika pa bo Franc Lupin.
Ko so izčrpali to vprašanje, so odborniki prosvetnega društva «O-ton Župančič» razpravljali še o nekaterih drugih vprašanjih. Pevski zbor pridno vadi dvakrat tedensko. prof. Mignozzi je z zborom zadovoljen, v zadnjem času se je zbor pomnožil in šteje sedaj 38 pevcev. Novim pevcem bodo naročili ustrezne kroje.
V	nedeljo, 10. februarja popoldne bodo na društvenem sedežu proslavili slovenski kulturni praznik posvečen našemu naivečjemu pesniku Francetu Prešernu.
V	četrtek zvečer ob 20.30 bodo na sedežu vrteli slovenski celovečerni film «Cvetje v jeseni», ki je povzet
ljubljanska televizija, pred kratkim je dosegel precej uspeha v prosvetnih društvih na Tržaškem.
Odborniki PD «Oton Župančič» so na nedeljski seji razpravljali tudi o rajonski konzulti. Izrekli so se za takšen okoliš, v katerem bo le staro jedro štandreža. Le tako bo tu slovenski okoliš in se bodo lažje in uspešnejše reševala krajevna vprašanja.
S tem v zvezi bo jutri, v sredo zvečer, na sedežu PD «Oton Župančič» sestanek (drugi po vrsti) vseh društev, ki delujejo v vasi.
Govor je bil tudi,o avtobusni čakalnici na Pilošču, ki je popolnoma skazila videz tega starega kmečkega trga. Pri občini se bodo zavzeli. da bi čakalnico premestili na podaljšek Ul. sv. Mihaela k ljud skim hišam, kjer je tudi dovolj prostora za zavijanje avtobusa.
Odborniki PD «Oton Župančič» so tudi sprejeli vabilo Kmečkega društva, da bi v domači vasi skupno pustovali po stari kmečki navadi.
večji finančni pomoči s strani krajevnih ustanov, je sledila izvolitev novega odbora. Za predsednika so izvolili dr. Carla Pelli-sa, tajnik je Silvano Pich, podpredsednik filatelične sekcije je dr. Francesco Obizzi, za numizmatično sekcijo pa so izvolili Ruggera Hledeja.
Ob koncu seje so je nov odbor odločil, da bodo pričeli s propagandno akcijo tako, da bodo privabili v društvo čim večje število mladih. V ta namen bodo vsi, ki niso še dopolnili 18. leto starosti, lahko brezplačno dobili člansko izkaznico. Ko bo šolsko skrbništvo to dovolilo, bodo pričeli s propagando tudi po šolah.
..............
OKROŽNO SODIŠČE V GORICI
Dva vloma v Foglianu in
5 mesecev in 20 dni zapora ter 40.000 lir globe
Tunizijca
Gradišču
Pred okrožnim sodiščem v Gorici so imeli v peteh vrsto pretežno prizivnih razprav. Izjema je bila razprava proti Tunizijcu, 31-letne-mu Ben Haha Assennu, ki pa ima stalno bivališče v Franciji.
Ta človek se je v lanskem decembru mudil na Goriškem, še prej pa se je klatil po Trstu, kjer je bil na tamkajšnjo policijo nezaželen gost ter ga je z izgonskim listom odslovila. Spotoma se je ustavil v Foglianu, kjer je pred restavracijo «Cacciatore» iz avta citroen, ki je bil last Cesara Galline iz Aiella ukradel moško suknjo last Celestina Rusina iz Cervignana. Nekaj ur pozneje pa je v Gradišču ukradel volneno majo in jopič iz umetnega usnja, oboje last Guida Radovicicha iz Gradišča, Ul. Dante 25, kjer pa so ga policisti zasačili in aretirali. To se je zgodilo 19. decembra lani in od takrat je mož čakal v zaporu na sodno razpravo.
Državni tožilec je tema dvema obtožbama dodal še tretjo, po kateri se obtoženec ni prijavil na kvesturi, kakor je bilo to navedeno v izgonskem listu tržaške policije. Državni tožilec je predlagal za Tunizijca 17 mesecev zapora, in 150 tisoč lir globe zaradi tatvine ter en mesec aresta zaradi izgonskega lista.
Sodišče pa je obtoženca oprosti-
lo obtožbe prekrška predpisov izgonskega Usta, obe tatvini pa je združilo v en prestopek ter mu prisodilo 5 mesecev in 20 dni zapora in 40 tisoč lir globe. Ker pa je Ben Haha že odsedel v preventivnem zaporu v Trstu in Gorici vso kazen, so ga po razsodbi izpustili na svobodo.
Drž. tož. dr. Laudisio: preds. sodišča dr. Bassi, sodnika Succi in Trotta; zapisnikar Noselli. Obtoženca je zagovarjal odv. Valentinis iz Tržiča.
Socialist Stafotti podal ostavko
Zaradi delovnih obveznosti je tr-žiški tajnik socialistične stranke Stafotti podal ostavko. To je sam Stafotti javil vodstvu PSI, ki se bo v tem tednu sestal, da bi izbralo novega tajnika tržiške sek cije.
Sindikalne zahteve v podgorski predilnici
Enotni sindikat tekstilnih delavcev je ravnateljstvu podgorske predilnice poslal pismo, v katerem zahteva začetek pogajanj o nekaterih zahtevah delavstva. To v zvezi s sindikalnim sporazumom v koncernu «Bustese» in s sindikalno platformo, ki jo je izdelal tovarniški svet v podgorski predilnici.
Sindikati menijo najprej, da mora povedati svoje mnenje v zvezi z investicijami, ki jih je pripravilo vodstvo tekstilnega koncerna. To tudi v zvezi s sedanjo energetsko krizo in z različnimi možnostmi plasiranja izdelanega blaga tako na domačem kot na tujih tržiščih. Sindikat zahteva tudi diskusijo o plačah, ki imajo danes, zaradi zmanjšane vrednosti lire, manjšo kupno moč.
Med zahtevami sindikata so odprava osebnega akordnega dela in uvedba splošnega akordnega dela, uvedba minimalnega prejemka za akordno delo, sporazumevanje v vsakem tovarniškem obratu, sporazum o uvedbi odbora za okolje, u-godnosti za delavce - študente, skupno analiziranje akordnih norm, itd.
Nova hilra proga Nova Gorica-Ljubljana
Prometno in turistično podjetje «Avtopromet» iz Nove Gorice je v začetku februarja uvedlo novo ekspresno avtobusno progo Nova Gorica - Ljubljana. Gre za pomembno novost, ki so jo številni potniki — tudi tisti iz Gorice in sosednjih krajev v Italiji — že dolgo želeli in pričakovali. Zanjo se je podjetje odločilo potem, ko je že nekaj časa obratovala ekspresna proga, vendar samo ob nedeljah in le do Ljubljane (torej brez možnosti hitrega povratka v Novo Gorico).
Sedaj proga obratuje vsak dan. Iz avtobusne postaje v središču Nove Gorice odpelje avtobus zvečer ob 20. uri in prispe v Ljubljano ob 22.15 uri. Odhod za povratek ima že četrt ure pozneje, torej ob 22.30 uri z ljubljanske avtobusne postaje. Avtobus pripelje oziroma se vrne v Novo Gorico ob polnoči in štirideset minut. Avtobus na tej novi ekspresni progi, na območju med Postojno in Vrhniko vozi po avtocesti.
Nova ekspresna avtobusna proga je očitno velikega pomena zlasti za tiste potnike z obeh strani meje, ki bi zvečer odpotovali iz Nove Gorice ter potem iz Ljubljane ponoči nadaljevali pot z vlakom ali z drugimi avtobusi. Seveda pa je pomembna tudi za o-bratno smer, namreč za potnike, ki pozno zvečer s svoje poti prispejo v Ljubljano ter bi radi čimprej nadaljevali pot domov, bodisi kam v Vipavsko dolino ali pa v Novo Gorico oziroma Gorico.
Jutri v Števerjano predavanje o «zdravju in bolezni otrok»
Tudi v Števerjanu bodo pričeli z vzgojnimi predavanji, ki zanimajo naše družine. Tovrstna predavanja prireja SPZ v sodelovanju z Delavsko univerzo iz Nove Gorice. V Štandrežu in Sovodnjah so imela doslej predavanja veliko uspeha, dvorane so bile povsod natrpane.
Prvo tako predavanje z naslovom «Zdravje in bolezni našega šolarja» bo v števerjanu, na sedežu prosvetnega društva «Briški grič» na Va-lerišču, jutri, v sredo, 6. februarja ob 20.30. Predavala bo višja medicinska sestra Milena Črnovršnik iz Nove Gorice.
Prireditelji vabijo na to zanimivo predavanje domačine, zlasti pa matere in očete osnovnošolskih otrok.
• Goriška občinska uprava obvešča, da imajo na županstvu objavliena imena vseh mladeničev letnika 1956, ki so klicani na nabor. Seznam bo na oglasni deski do 15. februarja.
Drevi v Verdiju: «Beneški trgovec»
Drevi bo v Verdijevem gledališču četrta abonmajska predstava italijanskega gledališča, ki jo prireja ustanova za kulturne prireditve (EMAC). Na sporedu je Shakespear-jevo delo «Beneški trgovca, ki ga bodo uprizorili ob 20. uri. V glavnih vlogah nastopajo Mario Scaccia, ki je tudi režiser dela, Gianfranco Ombuen, Pippo Degara, Stefania Romagnoli.
Izven abonmaja bodo predstavo vonovili tudi jutri zvečer vedno v Verdijevem gledališču.
Izgubljeno, najdeno
Na sedežu mestnih redarjev imajo na razpolago lastnikov sledeča predmete: žensko zapestno uro, zlati okrasek, očala za vid, ženski dežnik, kolo «graziella», pet ženskih koles, dve moški kolesi, moped, denarnico z vsoto denarja, pet vsot denarja, otroško obleko, par rokavic, več šopov ključev.
Razna obvestila
V Uradnem listu republike štev. 23 z dne 24. januarja letos je objavljen dekret o razpisu natečaja za 800 mest ravnatelja na srednjih šolah. Rok za vlaganje prošenj so z objavo v Uradnem listu podaljšali.
Objavljeni seznami zavarovanih obrtnikov
Na oglasnih deskah vseh županstev na Goriškem in tudi na sedežu obrtniške bolniške blagajne v Gorici so objavljeni, do 15. februarja, seznami vseh obrtnikov, ki so za letošnje leto vpisani v sezname zdravstveno zavarovanih obrtnikov in njih družinskih članov. Te sezname so sestavili na podlagi zakonov z dne 29. 12. 1956 štev. 1533 in 27. 2. 1963 štev. 260.
Proti vsakršni netočnosti na teh seznamih imajo prizadeti pravico priziva, to naravnost na pristojni urad na goriški zbornici za trgovino in obrat v Ul. Crispi 10.
Občni zbor numizmatikov in filatelistov
Prejšnji teden je imelo goriško Numizmatično in filatelično društvo občni zbor. kjer so razpravljali in ocenili delovanje prejšnjega leta. Uvodno poročilo je imel sedanji predsednik dr. Carlo Pellis, ki je pozitivno ocenil delovanje v lanski sezoni. Društvo je maja odredilo srečanje s podobnimi društvi iz Slovenije in Avstrije. Decembra so, kot to delajo stalno zadnja leta, odprli razstavo, ki je privabila številne obiskovalce, tudi z onstram meje. Društvo se je udeležilo tudi konference numizmatičnih in filateličnih društev, ki je bila v Celovcu.
Po poročilu blagajničarja. Elena Nagellija, ki je poudaril nujnost po
Predavanje v Muenchnu o arheoloških najdbah v Mostu na Soči
Lani spomladi so v Mostu na Soči slovenski arheologi odkrili temelje halštatske hiše, ki so doslej najbolje ohranjeni med vsemi tovrstnimi najdbami na Slovenskem. Inštitut za prazgodovino in predzgodovino muenchenske univerze je vodjo izkopavanj na Mostu, kustosa Goriškega muzeja Zfraga Svoljška povabil, da bi o tej najdbi predaval za njegove študente in znanstvenike. Pri Mostu na Soči so namreč arheo-, logi odkrili naselje iz halštatske dobe.
Konec decembra je bil Svoljšak v Muenchnu v Zvezni republiki Nemčiji in poleg predavanja imel še druga študijska srečanja.
Sodelovanje z uglednim nemškinj inštitutom se je začelo ob skupnem arheološkem izkopavanju rimskegj «limesa» na Hrušici pri Pod k raj ni, kjer je Goriški muzej v zadnjih kitih sodeloval z Narodnim muzejem iz Ljubljane in omenjenim nemškim inštitutom.
NAROČITE SE NA
PRIMORSKI DNEVNIK
Kino
Corion
VERDI 20.00 Nastop gledališke skupine z delom «Beneški trgovec».
CORSO 17.00—21.30 «Agente 007 vivi e lascia morire». Igra R. Moore. Barvni film.
MODERNISSIMO 17.0fr-22.00 «Storia de fratelli e de coltelli». M. Arena in T. Aumont. Barvni film.
VITTORIA 16.30-21.30 «Tecnica di un amore». J. Agren in E. Shune. Barvni film. Prepovedano mladini pod 18. letom.
CENTRALE 17.15—21.30 «Una rolls-royce gialla». A. Delon in S. Me Laine. Barvni film.
Tržič
AZZURRO Zaprto
r.XCELSIOR 16.00-22.00 «Mani che scottano». Barvni film.
PRINCIPE 17 30-22.00 «Gli ultimi sei minuti» Barvni film
Noni Corica
SOČA «Lovci na izsiljevalce», angleški barvni film ob 18.00 in 20.00.
SVOBODA «Eden je osamljena številka», ameriški barvni film ob 18.00 in 20.00.
DESKLE Prosto.
RENČE «Rdeči baron», ameriški barvni film ob 19.30.
PRVAČINA Prosto.
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
Danes ves -lan m nnnnč' ip dežurna lekarna Villa San Giusto, Korzo I-talija 244, tel. 83538.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU
Danes ves nan m mmoči je v Tržiču dežurna lekarna Centrale, Trg Republike, tel 72341.
Iz gorišksga matičnega urada
ROJSTVA:	Erica Tosetto, Fabio
Glorioso. Mariangela Cherchi, Benedetta Busolini.
SMRTI: 67-letni upokojenec Pasquale Saccon, 79-letni upokojenec Angelo Viti, 86-letna gospodinja Ida Imbatti vd. Santin, 74-letni upokojenec Renzo
Pallegr.
BONN IN KRIZA EVROPSKE SKUPNOSTI
Deveterica se je znašla na kritičnem razpotju
Odmev opozorila in poziva komisije evropske skupnosti Kaj naj storita Brandt in Scheel, ki sta na čelu skupnosti?
Čeprav je kancler Willy Brandt zadnji čas nekajkrat ponovil, da se pomikanje Evropske skupnosti proti neki večji stopnji enotnosti akcije ne more več zaustaviti, pa naj se na tej poti pojavijo še takšne težkoče, je dramatično opozorila Komisije Evropsae skupnosti, da se «deveterica» nahaja na križ-potju težke krize, zbudilo veliko pozornost in močan odmev v deželi ob Renu. Bonski ministr za zunanje zadeve, Walter Scheel, ki je zdaj obenem tudi predsednik Mi nistrskega sveta Evropske skupnosti, je izjavil, da je analiza Komisije točna in da morajo vse dežele-članice resno upoštevati «čudno situacijo», do katere je prišlo v krogu «deveterice». Istočasno pa je Scheel vendarle skušal v nekem smislu «dramatizirati» izjavo Bruseljske komisije o «stanju Skupnosti», omenivši, da ni moč «evropske identitete iskati nekje v gozdu, marveč jo je treba izraziti samo v obliki pripravljenosti držav-članic, da v razpravah in pogajanjih za mizo Evropske skupnosti manj kot doslej jemljejo v poštev svoje nacionalne interese kot edino merilo svojih stališč in delovanja.»
«Nastopil je trenutek, ko je treba jasno povedati, ali hočejo naši narodi okrepiti medsebojno solidarnost ali ne, ali hočejo združeni ali vsak posebej odgovoriti na velike notranje in zunanje probleme, pred katerimi se vsak od njih nahaja.» To je zaključni stavek Komisije Evropske skupnosti, takšno je njeno gledanje na bistvo sedanje krize v Evropski skupnosti. Zakaj bruseljska komisija, to je očitno, ni zaskrbljena samo zaradi težkoč, do katerih je prišlo v zvezi z nekaterimi konkretnimi vprašanji, marveč predvsem zaradi tega, kar nekateri označujejo za «trend k re-nacionalizaciji» v praktičnem nastopanju držav-partneric v Evropski skupnosti. Zato se je Komisija, tako se zdi — navzlic velikim razlikam in nesporazumom, ki v njej sami obstoje — odločila za dramatično opozorilo, skušajoč tako opozoriti na resnost in globino sedanje krize «deveterice». Namreč stanje permanentne krize v Evropski skupnosti, ki je zdaj večja zdaj manjša, evropska javnost pa se je nanjo v dolgih letih obstoja Evropske skupnosti bolj ali manj navadila. Bruseljski komisiji otež-koče, da bi to pot, ko krizo resnično smatrajo za resno, pritegnila pozornost in spodbudila akcijo devetih vlad, da bi se ta čimprej premagala. To je tudi razlog, pravijo na Renu, da se je Komisija zatekla k neobičajno ostremu in dramatičnemu pozivu «šefom vlad in poglavarjem držav, prek teh pa vsem državljanom naših dežel», da s «svojim delovanjem» potrde sklep o združevanju in skupni politiki v okviru Evropske skupnosti ter obvladajo «izpitno preizkušnjo», ki se v njej sedaj nahajajo.
Bonska vlada razume zaskrbljenost Komisije EGS, vendar se trudi ohraniti mir in trdne živce, ki so ji tembolj potrebni, ker zdaj Brandt in Scheel predsedujeta organom «deveterice», tako da nekako prav od njih zdaj vsi pričakujejo rešitev. Saj je precej na široko razširjeno mnenje, ki ga je pred časom neki britanski časnik strnil v stavku, da «v luči Heathove šibkosti in bolezni Pompidouja, vtem ko Italijanov niti omeniti ne gre, samo še Brandt in Scheel lahko rešita Evropo, če pa ta dva v naslednjih mesecih nič ne storita, bo za mnoga leta izgubljeno vsako upanje». Istočasno bonska opozicija — ki že od davna očita kanclerju, da posveča preveč pozornosti Vzhodu in obenem zanemarja zahodnoevropsko integracijo — postavlja Brandtu in Scheelu zahtevo, naj se nujno zavzameta za «konkretne akcije in pobude» za obvladanje krize v Evropski gospodarski skupnosti.
Sicer pa smatrajo v krogih Bruseljske komisije, da je poglavitni vzrok sedanjih in bodočih težkoč EGS energetska kriza, saj je spričo dviga cen nafte prišlo do povsem nove situacije za EGS, ki bo že letos zabredla v težak plačilni deficit (nekaj okrog 10 milijard dolarjev), saj je edino ZR Nemčija v stanju plačati in pokriti nove cene, ne da bo zdrsnila v plačilni primanjkljaj. Komisija pa je mnenja, da izhod ni v tem, da se vsaka dežela briga zase ter išče rešitve v bilateralnih aranžmajih z arabskimi deželami, kot so to skušali Angleži in Francozi, marveč v pospešitvi integracije «deveterice», ki naj nastopi združeno in na osnovi točno določene energetske politike.
Očitno je, da sta Brandt in Scheel pripravljena nekaj storiti, da se sedanja kriza «deveterice» premaga, nista pa navdušena nad tem, da se to konča tako, da bi Bonn spet moral seči globoko v svoj žep (kot to žele in pričakujejo njegovi partnerji). Recimo v prepiru v zvezi z obsegom regionalnega fonda EGS za razvoj, prepiru, ki je po oceni bonske vlade samo povod, ne pa vzrok sedanje krize «deveterice», Brandt in Scheel pravita, da sta že izrekla svojo poslednjo besedo — ponudila sta dvakrat več kot v začetku, 1,4 milijarde mark, vendar da preko tega ne bosta plačala niti
vinarja. Medtem pa, dokler ne bosta dosežena kompromis in sporazum okrog regionalnega fonda, na osnovi katerega bi Britanci, Italijani in Irci a tudi Francozi hoteli priti do nemškega denarja, tudi vseh drugih vozlov ne bo moč razvozlati, kakor po drugi strani niti soglasje o skupni energetski politiki na daljši in krajši rok še ni bilo doseženo. Člani «deveterice» se nadalje tudi ne morejo zediniti glede kolikor toliko usklajene gospodarske pohtike, zlasti ko je govora o skupni borbi proti inflaciji.
Bonn se zaveda svoje politične in gospodarske moči, a tudi tveganja spričo vsega tega. «Nemci so zdaj gospodarji Evrope,» je zapisal ugleden angleški časnik pred nekaj dnevi, vendar take ugoto-vitne niso prijetne bonski vladi. Zlasti, če se ji postavljajo zahteve, da bi ona morala «reševati Evropo» in še naprej segati v svojo mošnjo. Prav zaradi tega Brandt in Scheel najprej opozarjata na krizo «deveterice», katere globino in resnost da ni smeti podcenjevati, nato pa izjavljata, da naj od Bonna ne pričakujejo čudežev.

■x • :• • ■ ■: ■■■%
Brž ko je zasijalo sonce, so to izkoristili golobi
FRANCIJA SE BO MORALA LOTITI SVOJIH NACIONALNIH PROBLEMOV
Baski star obmejni iberijski narod ki ga ne tu ne tam nočejo priznati
v
V Španiji so «bogati med siromaki», v Franciji so «siromaki med bogatimi», toda ne Francozi ne Španci jim ne priznajo njihove nacionalne bitnosti - Doklej tako?
Ko smo pred dnevi govorili o razmerah na Korziki in hkrati beležili zahteve Korzov po avtonomiji, smo tudi rekli, da je kar čudno, da Francija s tako staro pa čeprav bolj formalno kot resnično demokracijo dopušča stvari, ki ji niso v čast. Nemogoče se namreč zdi, da si morajo nacionalne skupnosti, pa naj bodo večje ali manjše, z nasiljem utirati pot k svobodi, k nacionalni pravičnosti, celo k samemu nacionalnemu priznanju. In ker se s temi problemi ne otepajo le Korzi, pač pa tudi druge nacionalne skupnosti, se bo morala Francija tega vprašanja lotiti čimprej, kajti v določenih krogih je začelo vreti.
Danes se bomo ustavili pri neki drugi takšni nacionalni skupnosti, ki jo utesnjujejo nerazumljive centralistične vezi. Gre za baskovsko skupnost, ki živi v Pirenejih, torej na meji med Francijo in Španijo. Koliko je pravzaprav Baskov, ni znano, kajti številke so zelo različne, pretirane v ehb in drugo smer, tako pač, kot nekdo na baskovsko vprašanje gleda. Baskovsko nastrojeni ali Baskom naklonjeni ljudje pretiravajo v pripisovanju večjega števila, kot Baskom nenaklonjeni pretiravajo v drugo smer. kot da bi Baskov skoraj niti ne bilo. Francoske uradne oblasti pa Baske komajda priznavajo. Francove, torej španske oblasti pa jih sploh ne priznavajo.
Na španski strani Pirenejev so štiri pokrajine, v katerih živijo Baski. So to province Navarra, Alava, Guipuzcoa ter Biskajska provinca. Na francoski strani pa
so tri province z baskovskim prebivalstvom in sicer nižinska Navarra, Soule ter Labourd. Že imena sama nekaterih teh provinc ne zvenijo nič kaj francosko ali špansko, kot tudi ne kakor koli latinsko. To je razumljivo, kajti Baski so edini narod v zahodni Evropi, ki niso indoevropskega porekla.
Ker smo rekli, da ne vemo točnega števila Baskov, ga tudi ne bomo navajali, toda po nekaterih merilih, ki bi jih mogli vzeti tudi za kolikor toliko sprejemljive, meri baskovska dežela, kar je je na španski strani Pirenejev, okoli 17 - 19 tisoč kv. km, na francoski strani pa naj bi je bilo okoli 3 do 4.000 kv. km, tako da meri vsa baskovska domovina približno toliko, kolikor meri Izrael.
Kaj pa ekonomski razvoj, oziroma bogastvo dežele? Ker gre za pirenejsko področje, gre za hribovske kraje, vendar z neznatno razliko, da so vsi Baski na razmeroma nizki ekonomski ravni, le da so v španskem delu «bogata provinca v siromašni deželi», V Franciji pa so Baski «siromaki v bogati deželi». Posebno francoski del baskovske «male domovine» je zadnje čase doživel precejšen «boom», ko se je pri njih razvil turizem, toda na škodo baskovske nacije, kajti na njihovo zemljo so prišli s svojimi turističnimi objekti «tujci», Francozi.
Francoski Baski se že dolgo borijo za večje pravice, za vsaj kolikor toliko zaznavno avtonomijo. Ker so francoske oblasti glede tega nerazumljivo toge in neobčutljive, odpor proti centralističnim oblastem narašča in iz tega
JAME ŠE VEDNO AKTUALNE
Ko se je končalo klanje v Južnem Vietnamu, smo mislili, da ljudem ne bo treba več v jame. In vendar ni tako. V Phnom Penim dve dekUci iščeta zavetje v jami
odpora se je rodila njihova organizacija ENBATA, ki jo je pred leti ustanovilo sedem baskovskih voditeljev, med katerimi je tudi opat Larzabal, ki je že pred časom zažugal, da bo v tem desetletju prišlo do hudih stvari, do upora, če se francoske oblasti ne bodo zganile, če ne bodo dale Baskom avtonomije in tega, kar jim prmada. Baskovski voditelj je tudi rekel, da če v tem ne bodo uspeli, jim ne preostane drugega, kot «umakniti se v svoje domove in poslušati klasično glasbo».
Če smo pred dnevi rekli za Kor-ze, da «za sedaj še niso separatisti», da se torej ne nameravajo odcepiti od Francije, velja isto tudi za Baske, le da je njihov zemljepisni položaj drugačen in zato drugače vidijo tudi svojo rešitev. Baski vidijo svojo rešitev v tem, da se oba dela, «španski» in «francoski», združita. Ker pa živijo na meji, računajo da je to možno le tako, da meja med obema deloma počasi «izgine», da ostane le neka formalnost, ki naj deli Francijo od Španije, ne pa enih Baskov od drugih. Nadalje zahtevajo počasno izločanje carinskih ba-rier ter okrepitev ekonomije, u-stanovitev proste cone. Vse to pa bi omogočilo vzpostavitev nekakšnega dvojnega državljanstva.
Nadalje francoski Baski zahtevajo, da naj se na njihovih šolah poučuje njihov jezik in v njihovem jeziku. Zares se zdi neverjetno, da francoske oblasti ne sprevidijo, da je dušitev neke nacionalne skupnosti ne le krivična, pač pa že smešna in za velik narod, kakršen je francoski, tudi žaljiva. V Pirenejih je jeseni, ko se na osnovnih šolah začne pouk, kaj pogost primer, da baskovski šolar-ček, ki prvič prestopi šolski prag, ne razume niti besede tega, kar mu pravi učitelj, ki govori francosko, otrok pa zna le svoj baskovski jezik, za katerega smo rekli, da je edini jezik zahodne Evrope, ki ne spada med indoevropske jezike in nima torej niti najmanjše zveze, najmanjše podobnosti s francoskim jezikom.
Razlika v jeziku je Baskom na obeh straneh meje vse do današnjih dni omogočila ali vsaj pomagala, da so se ohranili. Njihov jezik je bil nekakšna bariera, preko katere niso mogli ne Francozi
ne Španci v njihovo skupnost, da bi jih «omehčali» od znotraj. Samo ob sebi se razume, da sta baskovski jezik in kultura lahko velik zaklad, ki bi mogel prispevati k skupnemu kulturnemu bogastvu obeh sosednih narodov, francoskega in španskega. Toda to le v primernem medsebojnem razumevanju, ki bi biio možno le ob široki avtonomiji.
Seveda je to možno le v primeru resničnega soglasja med francoskimi oblastmi, Baski in tudi ob «soglasju» Špancev. Toda to je bolj utopija kot realnost ali celo daljna možna rešitev.
Če francoske oblasti niso bile pripravljene na neko soglasje z Baski doslej, bodo pripravljene tem manj odslej. Baskom so namreč Francozi še najbolj zamerili to, da jir' motijo odnose s Španijo. Nobena tajnost ni bila, da so Baski dajali zavetje svojim rojakom, ki so iz Španije . pobegnili pred Francovo policijo. Zadnje čase je bilo tega vedno več, nato je prišel na vrsta, tpdi atentat, «veliki dogodek» sredi Madrida, ko so baskovski «teroristi» umorili Correrà Blanca in nato pobegnili «na drugo stran». Od tedaj je začela francoska policija preganjati vse begunce in je zadnje dni izgnala z obmejnih področij vse Baske, ki so se sem zatekli iz Španije. In ker jim organizacija «ENBATA» ni dajala le pomoči, pač pa jih ie tudi politično usmerjala, so jo francoske oblasti razpustile, dovolile pa so, za sedaj, le drugo baskovsko organizacijo «ANAI ARTEA», ker da se ta ukvarja le z dajanjem materialne pomoči baskovskim beguncem.
Če pomislimo, da je bila najprej «izločena» baskovska organizacija ETA, ki je bila zares napredna in borbena, da je bila sedaj razpuščena «ENBATA», ki prav gotovo ni ogrožala obstoj Francije, Baskom tudi na francoski strani ne preostane veliko upov, da bi prišli po mirni poti do svojih pravic. In to tudi glede njihovega najmanjšega programà. namreč avtonomije «ob meji», kaj šele do njihove samostojne dežele, kot si jo zamišljajo ekstremnejši elementi med njimi.
Če je bila «ETA» razpuščena, je sedanja razpustitev organizacije «ENBATA» vsaj povod, da «ETA» ponovno oživi, pa čeprav v ilegali.
V FILMSKIH KROŽKIH
Ciklus
madžarskih
filmov
v La Cappella
La Cappella Underground začenja danes ciklus 6 madžarskih filmov, s katerim hoče izpopolniti informacijo o tej kinematografiji, ki ji je krožek vedno z zanimanjem sledil, od ciklusa, ki ga je organiziral pred štirimi leti, preko retrospektive Miklosa Janc-soja do predvajanja posameznih filmov Makka, Bacsoja in Gaala. Ciklus je organiziran v sodelovanju z Italijansko - madžarsko kulturno zvezo in z Madžarsko a-kademijo v Rimu. Poudariti je treba, da je madžarska edina vzhodnoevropska kinematografija, katere distribucijsko - kulturne strukture dopuščajo popolno informacijo v tujini, medtem ko se druge kinematografije omejujejo na širjenje majhnega števila filmov preko komercialne distribucije.
Madžarska kinematografija je v Vzhodni Evropi izjema tudi glede poguma v obravnavanju vseh tem in po tem, da najbolj držnih filmov ne skriva. Obenem ji je treba priznati velik kulturno - u-mestnostni nivo večine filmov.
Danes bo La Cappella predvajala prvega od 6 filmov ob 19. in 21. uri (kot ostale): Imreja Gyòn-gyossyja film «Morte e resurrezione di due giovani» oz. «Sei nudo», ki je nastopil na zadnjih filmskih dnevih v Benetkah. Jutri bo na vrsti Zoltana Buszarika film «Simbad» z interpretacijo Zoltana Latinovitsa in fotografijo Sandorja Sare, ki smo ga videli na lanskem beneškem festivalu. Na beneškem festivalu leta 1970 pa je nastopal film, ki bo na sporedu v četrtek ob 19.00 in 21.30. Gre za Istvana Szaboja delo «Film d’amore» z igralcema An-drasom Balinton in Luczino Win-niczko.
Ciklus se bo nadaljeval prihodnji torek, 12. februarja s filmom Pala Sandorja «Cara Carlotta». V sredo 13. bo na vrsti film Pala Gaborja «Viaggi con Giacomo», ki ie nastopil na zadnjem festivalu v Locarnu. Na istem festivalu je bil leto prej nagrajen zadnji film v ciklusu, Petra Bacsoja delo «Tempo presente», ki bo na sporedu v četrtek 14. t.m. Vsi filmi so v izvirni verziji z italijanskimi podnapisi.
Cine de la Base: «Los trai d ores»
Tržaški kinofortm je prikazal argentinski film, ki je nastopal na zadniem festivalu v Pesaru: «Los traidores» ' (f "traditori, 1972-73) skupine Grupo 'Cine de la Base.
Film je napravila skupina filmarjev, delavcev in študentov, ki se borijo v levici peronističnega gibanja. V tem oziru je politična analiza filma zelo zanimiva, vsekakor velik korak naprej glede na nekritični peromzem mnogih prejšnjih argentinskih filmov.
Svojo analizo razvija film ne preko dokumentarca (čeprav vsebuje tudi nekaj dokumentarnih prizorov), temveč preko igrane zgodbe o sindikalnem voditelju, ki polagoma prehaja k izdajstvu delavskega gibanja. Gre za zanimiv poskus utemeljitve razredne moralne ocene, čeprav vsebuje po našem mnenju film marsikatero shematizacijo in predvsem cene no filmsko «pozunanjenje». V filmu je vendar vsaj en prizor, ki je izvrsten kot primer prikaza razredne ocene: mislim na prizor pogreba protagonista, ki ga sam vidi v sanjah. Tu imamo ponoven dokaz, da je način smrti temeljni moment za oceno življenja neke osebe z vidika razredne analize. Prizor je igran v grotesknem slogu, tako da imamo obenem lep poskus v iskanju vsakovrstnih slogov v politični pripovedi.
S.	G.
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiimiiiiiniiimiiiiiiiiiMiiiittiiiiiitiiiiiiiiiiiiiittfii'uiiiuiiiiiiiim
| IZ UMETNOSTNIH GALERIJ |
Ariosi v občinski, Ferfoglia vTergeste
Mnogi	se	ukvarjajo z vpraša-
njem, kako ohraniti bodočim rodovom lepote	našega	Krasa.	Ne-
kateri menijo, da bi bilo treba ustanoviti kraške rezervate, drugi pa so prepričani, da bo Kras ostal le	v	podobah	tržaških	po-
krajinarjev, torej tržaških slikarjev, ki tako radi posegajo za motivi, ki jim jih nudi Kras. Med številnimi tržaškimi slikarji, ki iščejo motivov	na	Krasu,	sta tudi	Re-
nato Ariosi in Pino Ferfoglia: prvi je do nedelje razstavljal v tržaški občinski galeriji, drugi pa je svoja dela razobesil v galeriji
■iiniiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiniwiiniiiiiiiiiiiiiHMiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
Horoskop
OVEN (od 21.3. do 20.4.) Nepričakovana sprememba v programu. Računajte z zvestobo prijateljev, predvsem drage osebe.
BIK (od 21.4. do 20.5.) Bolj diskretno izvajajte svoje zamisli, ker boste naleteli na odpor. Neutemeljeno ljubosumje.
DVOJČKA (od 21.5. do 22.6.) Reševati boste morali hujše zadeve. Preveč ste trmasti pri svojih stališčih.
RAK (od 23.6. do 22.7.) Napetost med poslovnimi tovariši, ki jo skušajte ublažiti. Ne spuščaj-
te se v stike z neznanci.
LEV (od 23.7. do 22.8.) Odlične priložnosti, ki pa jih ne boste izkoristili. Nova prijateljstva.
DEVICA (od 23.8. do 22.9.) Nepripravljeni boste na novosti, zato se bo delo zavleklo. Majhna žrtev, ki pa bo poplačana.
TEHTNICA (od 23.9. do 22.10.) Skušajte interese uskladiti z močnejšimi poslovnimi tovariši. V čustvenih zadevah ne vsiljujte svojih želja.
ŠKORPIJON (od 23.10 do 22.11.) Nepredvideni finančni uspehi.
Tudi v čustvenih zadevah boste doživeli zadoščenje.
STRELEC (od 23.11. do 20.12.) Pripravite si načrt in si nato zavihajte rokave. Vse bo prav.
KOZOROG (od 21.12. do 20.1.) Nove ponudbe vas bodo pritegnile. Vendar bodite previdni. Vaš sklep bo odvisen od osebe, ki jo imate radi.
VODNAR (od 21.1. do 19 2.) Dinamično poslovanje z ustreznimi rezultati. Reševali boste dru žinsko zadevo.
RIBI (od 20.2. do 20.3.) Iskati boste morali rešitev iz zaplete nega položaja, v katerem se boste znašli.
Tergeste.
Ariosi je prav gotovo dober akvarelist, rekli bi celo mojster sproščeno nanešenih in široko raz-gibajočih se barvnih odtenkov, ki dajejo čudovite prefinjene učinke. Krasote narave zajema neposredno. Ne opazuje je skozi razkrajajočo prizmo sodobnega naprednega slikarstva, pač pa ostaja zvest že od vsega početka pesniško prikrojeni idealizaciji otipljive stvarnosti, kateri se je posvetil že od svojih prvih nastopov. Je torej Ariosi realist, kar se kaže še bolj v oljih kot v akvarelih. In olja so bila glavnina njegove razstave v občinski galeriji.
Renato Ariosi podaja Kras po večini v barvah bližajoče se jeseni v umirjenih odtenkih in z nekakšno otožnostjo. Razgledi so bolj ravninski, krošnje drevja, oblaki, kamenje, grmovje, kosmi trave in travniki pa se neprisiljeno povezujejo v skladnost dobro izbranih motivov.
Ariosi pa ni razobesil na stene občinske galerije le kraških motivov, pač pa je bilo tu tudi nekaj slik, ki so prikazovale bolj razburkano morje, čolne in jadrnice, tako. da smo mogli na tej razstavi dobiti popolnejšo sliko njegove likovne ustvarjalnosti,
Pino Ferfoglia, ki sicer stanuje
na Opčinah, je v galeriji Tergeste razstavil izključno kraške motive. Slikar oljnatih slik našega Krasa z bolj močnimi barvami pa se zadnje čase čedalje bolj posveča grafiki, v začetku peroris-bi, sedaj pa tudi kamenotisku. Vedno pa le v čmobelem.
Takšnih razstav Krasa ima Pino Ferfoglia za seboj že več. In tudi zadnja je bila uglašena na to temo. Razobesil je velike liste in po strokovni plati odlično izvedene. Njegova dela izdajajo smisel za resnično, stvarno opažanje vsega, kar je bistveno in za kraško pojavnost značilno, pa naj gre za prirodo samo ali za vaško arhitekturo.
Dokumentarna je v tem presenetljiva točnost podrobnosti v velikem, propadajočem kraškem domu nekdaj trdne kmetije, hiše s slikovitim lesenim «baladurjem» in kamnitimi «jertami» okenskih in vratnih okvirov. V listih je bolj malo neprekritih delov, ker so obzorja pomaknjena visoko k njihovemu vrhu. Z igro ostre črtnosti in njenega zgoščevanja v obsenče-vanje izražajo, posebno podolgovati razgledi z ogradnimi zidovi in nizko goščavo zaraslega grmičevja, svež in pristen navdih, ki tem listom daje gotov pečal Ferfonliove grafike.	MILKO BAMBIČ
TOREK, 5. FEBRUARJA 1974
ITALIJANSKA TELEVIZIJA PRVI KANAL
9.30 - 11.30 Šola
12.30	Znanstvena antologija:
Življenje na Japonskem
12.55 Črno — belo
13.30	DNEVNIK
Danes v parlamentu
14.10	Tečaj nemškega jezika
15.00	- 17.00 Šola
17.00	DNEVNIK
17.15	Program za najmlajše Potovanje v središče Zemlje Po romanu Julesa Verna
17.45	Program za mladino Mali violinist
Risani film Dušana Vukotiča
18.45	Profili protagonistov NIKITA HRUŠČOV
19.15	Nabožna oddaja
Danes v parlamentu in Vremenska slika
20.00	DNEVNIK
20.40 VINO, WHISKY IN ŽVEČILNA GUMA:
Danes v nočnem lokalu
Glasbena prireditev, ki sta jo pripravila Terzoli in Vaime. Drugo nadaljevanje te varietejske prireditve nas bo pripeljalo danes v nočni lokal, v katerem se bomo srečali s tremi pevci-To so Fred Bongusto, Bruno Martino in Peppino Di Capri. Po leg teh pevcev bomo imeli na programu tudi Leo Massari, ki se bo ob tej priložnosti preizkušala tudi kot pevka. Zapela bo neko staro neapeljsko pesem. Prireditev bo vodil Paolo Ferrari, Franca Valeri pa se bo nekoliko pošalila. • •
21.45	OD A DO 2000
Anketa o metodah usvajanja 22.3't DNEVNIK
Vremenska slika
DRUGI KANAL
15.30	V evroviziji
SVETOVNO PRVENSTVO V SMUČANJU Prenos iz St. Moritza
18.15	Poskusne oddaje za gluhoneme
18.45	ŠPORTNE VESTI
19.00	Knjižna oddaja:
«Moje ječe» Silvia Pellica
20.00	SIMFONIČNA GLASBA
Simfonični orkester rimske RTV bo pod vodstvom Massima Pradelle izvajal skladbe Cimarose in Cherubinija
20.30	DNEVNIK
21.00	Na zatožni klopi:
STROKOVNO USPOSABLJANJE ZDRAVNIKOV Oddaja «Na zatožni klopi» se tokrat ukvarja s problemom, ki se tiče bolj ali manj vsakogar, kajti prej ali slej sleherni dr žavljan potrebuje zdravnika. Danes bo namreč na sporedu tema, kako se strokovno usposabljajo zdravniki. Žal tudi a kademske oblasti, torej univerzitetni profesorji, ki nove zdrav nike učijo, priznavajo, da je italijanska univerza daleč od tega, da bi mogla dati mlademu medicincu tisto, kar bi se od njega jutri v praktičnem življenju moglo zahtevati.
Prof. Raffaele Cortesini meni, da bi bilo treba modernizirati univerzo tako, da bi ustvarili več medicinskih fakultet, in da bi prišlo med samimi študenti do nekakšne izbire. Prof. A-lessandro Marco Maderna pa je bolj korenit in zahteva povsem drugačno rešitev
22.00	Al tramonto
Poljski TV film v režiji Krysztofa Zanussija, v glavnih vlogah pa igrajo Maja Komorowska, Jerzy Kreczmar, Marek Pe-reprozke in Andrezej Zawada
JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA
8.10	„ 9.35 in 10.05 TV šola:
nsq:Po sledeh . kmečkih uporov, TV vrtec, Zbor Radio TV, Nemščina, Marksizem in Mehika
16.45	Svetovno prvenstvo v alpskem smučanju:
SMUK ZA ŽENSKE
Barvni posnetek iz St. Moritza
18.00	H. Ch. Andersen:
SNEŽNA KRALJICA
Tretji del pravljice z liki iz papirja
18.15	Obzornik
18.30	Koncert glasbene mladine Slovenije:
Flavtistka Irena Grafenauer, pri klavirju Michael Grandi
19.00	Dosežki medicine:
LAPAROSKOPIJA
19.20	Na vrsti je nemi film:
«VARIETE»
Film iz leta 1926, v njem igrata glavni vlogi Emil Janings in Lea de Putti
19.45	Barvna risanka '0.00 DNEVNIK
21.20	FALLADA: SAM MED VOLKOVI 12. del dramske nadaljevanke
22.05 DNEVNIK
KOPRSKA BARVNA TELEVIZIJA
18.30	SVETOVNO PRVENSTVO V SMUČANJU Prenos iz St. Moritza
20.00	Otroški kotiček:
Risani film
20.15	DNEVNIK
20.30	ČAROVNIK DEŽJA Film
21.45	ROMUNIJA
Drugi del dokumentarnega filma v barvah
TRST A
7.15, 8.15, 13.15, 14.15 20.15 Poročila: 7.05 Jutranja glasba; 11.35 Pratika; 13.30 Glasba po željah;
17.00	Program za mladino; 18.15
Umetnost in prireditve; 18.30 Koncert; 18.55 Pevec in orkester 19.10 Slov. revialni tisk v Italiji; 19.25 Program za najmlajše; 20.00 Šport; 20.35 Wolf-Ferrari:	«Il campiello»; 22.30
Samba.
TRST
12.15 Deželna kronika:	14.40
Tretja stran; 16.20 Deželni kulturni pregled; 19.30 Deželne kronike.
KOPER
6.30,	7.30, 12.30, 14.30, 16.30. 18.30, 20.30 Poročila; 6.15 Glasba za dobro jutro; 8.30 Plošče; 9.00 Operni zbori in baleti; 12.00 Glasba po željah; 14.00 Jugoslavija v svetu; 15.10 Polke in valčki: 16.40 Zbor CAI iz Padove; 17.00 Program za mladino; 17.45 Pianistka Neva Merlak; 18.00 Parada orkestrov; 19.00 Zabavna glasba;
19.30	Prenos RL; 20.00 Glasba v večeru; 21.30 Večerna glasba;
22.00	Skladbe Marjana Kozine. NACIONALNI PROGRAM 7.00, 8.00. 13.00, 15.00, 21.00
Poročila; 7.10 Jutranja glasba;
8.30	Popevke; 10.00 Posebna reportaža; 11.30 Četrti spored; 13.20 Strnjena komedija; 14.05 Pisan spored; 14.40 Nadaljevenka «Rdeči nagelj»; 15.10 Program za mladino; 18.00 Program z A. Lupom; 18.45 Sindikalna panorama; 19.25 Plošče; 20.00 Giordano: «Sibirija» — opera.
II. PROGRAM
7.30,	8.30, 13.30, 15.30, 19.30 Po-
ročila; 7.40 Poje Rita Pavone.
8.40	Kako in zakaj?; 8.50 Orkester; 9.05 Pred nakupi; 9.35 «Rdeči nagelj»; 9.50 Popevke 12.40 Glasbeno-govomi spored; 13.50 Kako in zakaj?; 14.00 Plošče;
15.40	Glasbeno-govomi spored;
17.30	Posebna reportaža; 17.50 Telefonski pogovori; 19.35 Svetovno smučarsko prvenstvo; 20.00 Plošče.
III. PROGRAM
9.30 Otroški kotiček; 10.00 Kon cert; 12.20 Ital. sodobni glasbeniki; 13.00 Glasba skozi čas; 14.30 Bartokova operna glasba; 17.25 Enotni razred; 17.40 Jazz; 18.30 Lahka glasba; 19.15 Koncert;
21.30	Sodobna glasba.
SLOVENIJA
7.00, 8.00, 10.00, 13.00, 15.00
19.30	Poročila; 6.50 Na današnji dan; 8.10 Glasbena matineja; 9.05 Radijska šola; 9.35 Zbor RTV Skopje; 10.15 Simf. plesi; 11.15 Z nami doma in na poti;
12.10	Zvoki in barve; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Domači ansambli; 13.30 Priporočajo vam...;
14.10	Srečanja z glasbeniki; 14.40 «Na poti s kitaro»; 15.40 Tenorist W. Ochman; 16.00 «Vrtiljak»;
16.40	I. Kaštelova:	Roman o
Prešernu; 17.10 Pianist Janez Lovše — Godalni kvartet «Sla-venski»; 17.45 Dr. J. Popovič: Nova metoda v zdravljenju išiasa; 18.00 Aktualnosti; 18.30 V torek na svidenje! 19.00 Lahko noč, otroci!; 19.15 Ansambel J-Kampiča; 20.00 Slov. zemlja:
20.30	Vitomil Zupan; «Poplah na ladji Jutro»; 21.30 Melodije; 22.15 Popevke; 23.05 A. Machado: Pesmi; 23.15 Iz jug. baletnih opusov.
Italijanska nogometna prvenstva
ALIGA
izidi
Bologna-Roma	0:0
Foggia - Juventus	0:0
Genoa - Inter	1:1
Lazio - L.R. Vicenza	3:0
Milan - Sampdoria	2:1
Napoli - Cagliari	1:0
Torino - Cesena	2:1
Verona - Fiorentina	1:1
LESTVICA
Lazio 25; Napoli 22; Juventus in Fiorentina 21; Milan 20; Inter in Torino 18; Bologna in Foggia 16; Cagliari 15; Cesena in Roma 13; Genoa 10; Verona in Lanerossi Vicenza 9; Sampdoria 7.
PRIHODNJE KOLO
Cagliari - Foggia, Cesena - Milan, Fiorentina - Genoa, Inter - Verona, Juventus - Napoli, Lanerossi Vicenza - Bologna, Roma - Torino, Sampdoria - Lazio.
JLs Js, mM, J^i
IZIDI
Ascoli - Como	1:1
Avellino - Palermo	odg.
Bari - Atalanta	odg.
Brindisi - Reggina	0:0
Catanzaro - Brescia	1:0
Perugia - Parma	1:1
Reggiana - Arezzo	1;1
Spai - Novara	1:0
Ternana - Catania	1;0
Varese - Taranto	0:0
LESTVICA
Ascoli 26; Como in Varese 24; Spai 23; Ternana 22; Parma 21; Avellino, Novara, Brindisi in Taranto 20; Palermo in Catania 19; Arezzo 18; Atalanta 17; Reggina in Reggiana 16; Catanzaro 15; Brescia in Perugia 14: Bari 8.
PRIHODNJE KOLO
Brindisi - Avellino, Ascoli - Bari, Atalanta - Como, Catanzaro -Novara, Catania - Perugia, Varese ; Reggina, Parma - Reggiana, Palermo - Soal, Brescia - Taranto, Arezzo - Ternana.
A SKUPINA
e
i-11
IZIDI
Alessandria - Legnano	2:1
Seregno - Belluno	1:0
Udinese - Bolzano	2:1
Savona - elodiasottomarina 3:0 Mantova - Gavinovese	1:0
Monza - Padova	1:0
Pro Vercelli - Solbiatese	2:0
Triestina - Derthona	2:0
Trento - Venezia	2:1
Lecco - Vigevano	2:1
LESTVICA
Alessandria 30; Lecco 28; Venezia 26; Udinese 25; Monza 23; Pro Vercelli, Trento in Belluno 22; Seregno in Mantova 21; Bolzano in Vigevano 19; Solbiatese 18; Legnano in Gavinovese 17; Padova 16; elodiasottomarina 15; Savona in Triestina 14; Derthona 11.
PRIHODNJE KOLO
Monza - Derthona, Vigevano -Gavinovese, Bolzano - Lecco, Venezia - Legnano, Alessandria - Padova, Triestina - Pro Vercelli, Solbiatese - Savona, Mantova - Seregno, elodiasottomarina - Trento, Belluno - Udinese. 1 2 3 4 5 6 * * * 10
1	—	1.	Lady B Sharp	1
2.	Monte Nanos	X
2	—	1.	Brianza	X
2.	Busseto	2
3	—	1.	Zagor	2
2.	Bisdamo	1
4	—	1.	Vezzano	X
2.	Dando	2
5	—	1.	Cumberland
2.	Etrap	X
6	—	1.	Speeding Tara
2.	Cacito	2
KVOTE:
12 — 2.750.459 lir 11 —	87.000	lir
10 —	10.300	lir
NOGOMET
VA SKUPINI C LIGE
NOGOMET
V NEDELJO V PRVENSTVU 2. AMATERSKE LIGE
V srečanju z Derthono tretja zmaga Triestine
Tržačani so se omejili le na obrambo ■ Dober nastop Drija
Nobena naša enajsterica ni zmagala
Primorje in Zarja sta remizirala, Vesna in Breg sta bila (nezasluženo) premagana, tekmo Libertas-Juventina pa so prekinili
Triestina — Derthona 2:0
DERTHONA: Domenghini, Conso-landi, Ghidoni, Solbiati, Gastaldi, Facoetti, Gaiba, Muratori, Bonaci-na, Capon, Boliš (Pacchiarini v 67.
min.).	„ ,
TRIESTINA: Fontana, Sabbadin, Pomaro, De Luca, Albicocco, Fera, Cattai (Dri v 68. min.), Brusadelli, Bertoli, Tosetto, Schillirò.
Sodnik: Lanzetti iz Viterba.
Strelca: Consolandi avtogol v 81. min., Dri v 88. min.
Triestina je v nedeljo dosegla na tujem igrišču svojo tretjo letošnjo zmago in istočasno prvo zmago na tujem. Tudi v prvem kolu povrat-
Boj za napredovanje in za obstanek se vedno bolj razvnema v A skupini nogometne C lige. Medtem ko je Alessandria še vedno sama na vrhu lestvice, jo uspešno zasleduje le Lecco, medtem ko je popustila Venezia, ki je morala poražena z nevarnega igrišča v Trentu. Dobro pa se drži Udinese, ki je na četrtem mestu, s petimi točkami zaostanka za vodečo Alessandria. Nevaren pa je položaj na dnu lestvice. Zgleda, da je Derthona po nedeljskem srečanju s Triestino dokončno obsojena na izpad, medtem ko se vedno bolj širi krog kandidatov za preostali prosti mesti za nazadovanje v D ligo. Po nedeljski zmagi se je povečalo upanje Tržačanov za obstanek v ligi, posebno še, ker bo v nedeljo Padova igrala v Alessandrii (kjer nima nobenega upanja za zmago ali remi) elodiasottomarina pa proti presenetljivemu Trentu.
nega dela prvenstva je premagala Derthono, čeprav komaj v zadnjih minutah srečanja. Tržačani so se namreč predstavili na igrišču v Tor-toni z upanjem, da bi odnesli točko in so ves čas merili le na to. O tem priča obrambna igra gostov, ki niso nikdar preveč nevarno ovirali vratarja Derthone. Triestina se je v glavnem omejila le na obrambno taktiko, kar je znala dobro izrabiti zadnjeuvrščena Derthona, ki je hudo pritiskala predvsem v prvem delu srečanja. Domačini so se na blatnem igrišču dobro znašli in so v ne preveč zanimivi igri poskušali vse, da bi si zagotovili celoten rezultat, ki bi jih morda lahko spravil iz krize. To pa se je posrečilo Tržačanom, ki so se na lestvici približali drugim kandidatom za izpad. Nedeljska zmaga obuja upanje, da se bo Triestina v povratnem delu prvenstva bolje izkazala in tudi letos ostala v ligi.
V Tortoni so se morali Tržačani odpovedati izključenemu D’Alessiju, katerega je odlično zamenjal Tosetto, ki se je izkazal kot dober režiser. Poznala pa se je tudi prisotnost Gattaia in Bertolija, Bila sta dobra opora napadalni vrsti, ki je večkrat skušala presenetiti odličnega vratarja Domenghinija. Vendar pa so bili vsi napori tržaških napadalcev zaman, saj je do prvega in odločilnega zadetka prišlo le deset minut pred koncem srečanja po zaslugi avtogola, ki ga je realiziral Consolandi. Rezultat pa je podvojil
Bologna - Roma	X
Foggia - Juventus	X
Genoa - Inter	X
Lazio - L.R. Vicenza
Milan - Sampdoria	1
Napoli - Cagliari	1
Torino Cesena	1
Verona - Fiorentina
Ascoli - Como	X
Avellino - Palermo	nev.
Perugia - Parma	X
Trento - Venezia	1
Spezia - Pisa	1
KVOTE:
12 - 137.900 lir 11 -	9.700 lir
novinec Dri le par minut pred zaključnim žvižgom. Mladi tržaški napadalec je v polovici drugega polčasa zamenjal Gattaia in popolnoma zadovoliil.
Tržaški tretjeligaš ni v Tortoni prikazal kdove nano dobre igre. Njegovo glavno orožje sta bila solidna obramba in pa protinapad, ki se ni vedno posrečil. Proti enakovrednemu nasprotniku ni mogla Triestina razviti boljšega sistema igre, kar je razvidno tudi iz rezultata, saj sta bili obe akciji, po katerih je prišlo do gola, tudi edini resnični priložnosti za zadetek.
Radi
Jutri bo na sporedu tretje kolo italijanskega nogometnega pokala.
V prvi skupini se bosta srečala Bologna in Inter ter Milan in Atalanta, v drugi pa Juventus in Cesena ter Lazio in Palermo.
V nedeljo se bodo vsa nogometna prvenstva pričela pol ure kasneje, in sicer ob 15. uri.
Primorje — Flaminio 2:2 (2:1)
PRIMORJE: Štoka, Blažina, Be-zin, Bukavec, Vatta, Tomizza, Barnaba, Husu G., Sugan, Barbiani, Drioli (v 78. min. Černjava), 12 Kante.
FLAMINIO: Parovel, Zacchigna, Gregoratti, Pagher, Flegar (v 25. min. De Bosicchi), Pellegrini, Rus-sian, Gallinotti, Terali, Orto, Žago.
STRELCI: v 7. in 17. min. Sugan, v 32. min. Gallinotti iz 11-metrov-ke, v 52. min. Russian.
KOTI: 4:3.
SODNIK: Valente iz Tržiča
GLEDALCEV: 80.
Enajsterica Flaminia je obdržala tudi na proseškem pravokotniku svojo nepremagljivost, ki traja že od 7. oktobra, torej 16 nedelj, oziroma 1440 minut igre.
Tej pozitivni seriji je v nedeljo nekoliko botrovalo proseško Primorje, ki je v sedemnajstih minutah j igre spravilo dvakrat na kolena vra-tarja Flaminia, z lepima goloma
V NOGOMETNI D LIGI
Neodločen rezultat na Rojcah med Pro Gorizio in Anaunejem
Glavni «junak» tekme je bilo blatno igrišče
Pro Gorizia — Anaune 0:0
PRO GORIZIA: Magris, Sdrigotti, Ghermì, Zoratti, Torninovi, Furlani, Ridolfi, Battistutta (Borra), Momes-so. Barile, Omizzolo.
ANaUNE: Finotto (Saurini), Spagnolo, De Eccher, Fumagalli, Finotto H, Babbo, Piovanelli, Battisti, Brigadoi, Ghirardini, Bosin.
Sodnik: Madonna iz Ercolana.
Na zelo slabem igrišču (zaradi nenehnega dežja, ki je padal skozi vso tekmo) sta Pro Gorizia in Anaune remizirala v najvažnejši tekmi kola. Čeprav na blatnem in razmočenem igrišču je Pro Gorizia pokazala v prvem polčasu in v prvih minutah drugega dela igre, lepo i-gro ter je večkrat imela velike priložnosti za gol.
Ritem igre je bil v začetku tekme zelo hiter. Goriški igralci so spravili vratarja Finotta v veliko zadrego. V 8. minuti igre je Omizzolo podal žogo na srédino kazenskega prostora, kjer je Momesso nerodno zgrešil strel, čeprav je žogo dobil Ridolfi, ki je (sam pred vratarjem) streljal naravnost vanj. Deset minut kasneje se je Omizzolu ponudila izredna priložnost, ki jo je napadalec zapravil potem ko je (sam pred vratarjem) streljal ven. Še ena priložnost za Pro Gorizio se je ponudila v 41. minuti, ko je Furlani izven kazenskega prostora močno streljal proti vratom, odlični Finotto pa je žogo ubranil.
Tu smo navedli le najnevarnejše napade Goričanov, kajti nasprotnikova vrata so bila stalno ogrožena. Povedati je treba, da v prvem polčasu niso gostje ogrožali niti enkrat vratarja Magrisa.
V drugem polčasu pa je igra postala slaba, zaradi zelo slabega igrišča in zaradi slabe forme napadalcev Momessa in Omizzola, ki nista znala izkoristiti ugodne priložnosti za gol. Prvi je sam pred vrati streljal počasi, naravnost v vratarja, ko bi lahko streljal enostavno naravnost v mrežo. Druga izredna priložnost pa se je ponudila Omizzolu, ki (tri metre od črte gola) ni znal poslati žoge v mrežo.
Ko so gostje uvideli, da domačinom ne gre so sami pričeli napadati in so nekajkrat spravili v zadrego Magrisa.
Tekma se je zaključila z napadom Pro Gorizie, ki ni do zadnjega izgubila upanja na zmago.
Po notranjem remiju Mestrine s Portogruarom in porazom Trevisa je položaj na vrhu lestvice ostal nespremenjen z izjemo Trevisa, ki
je zgubil točko v korist Goričanov. Trenutno lestvica prvih štiri je naslednja: Mestrina (30), Treviso (29), Pro Gorizia (27), Anaune (24).
Rudi Pavšič
V PROMOCIJSKEM PRVENSTVU
Ponziana povečala svojo prednost
Ponziana — Bertiolo 3:1 (2:1)
Ponziana si je v nedeljo zopet privoščila zmago, tokrat na račun Bertiola in tako nadaljuje svojo zmagoslavno pot na vrhu lestvice. Njena najnevarnejša nasprotnika, Pro Cervignano in Maniago sta namreč remizirala, sama pa mora odigrati še dve zaostali tekmi, od katerih eno prav z Maniagom. Tržačani so tako sedaj s točko prednosti in dvema tekmama manj sami na prvem mestu lestvice promocijskega prvenstva, v nedeljo pa bodo igrali doma proti tržaškemu CMM.
Ponziana je v Bertiolu naletela na hujšega nasprotnika, kot je pričakovala, saj se je morala boriti tudi s slabim in blatim igriščem, tako da ni mogla popolnoma razviti svoje igre. Nasprotniki pa so dali vse od sebe, da bi zaustavili boljše tržaške predstavnike.
ATLETIKA
V TEKU NA 88# YARDOV
Fiasconaro drugi
ALBUQUERQUE, 4. - Prvi atletski dvoboj na razdalji 880 jardov se je zaključil z zmago Wohl-huterja (svetovnega prvaka na tej razdalji). Italijan Marcello Fiasconaro, svetovni prvak na 800 m je moral položiti orožje pred močnejšim nasprotnikom. Woblhuter si je zagotovil zmago nad Fiasconarom na pokritem stadionu Albuquer-queu s časom 1’49”4, medtem ko je njegov tekmec rabil 1’51”4. Američan je prevzel vodstvo po 300 metrih teka, potem ko je vodil Mehikanec De la Cerda. Fiasconaro je bil precej utrujen, saj je dan prej tekmoval v San Franciscu, kjer je zmagal v teku na 600 jardov. Na četrto mesto se je po La Cerdi uvrstil Kenijec Tom Boit.
DRUGE ŠPORTNE VESTI NA ŠESTI STRANI
Sugana. Po drugem golu so Prose-čani precej popustili in p. .-pustili pobudo Flaminiu. «Rdeče - runu.m» so odlično igrali le v prvih dvajsetih minutah, ko so popolnoma zmedli nasprotnika. Ko pa je Primorje popustilo so se Tržačani takoj zbrali, uredili svoje vrste in v 32. minuti znižali stanje iz 11-me-trovke, katero je sodnik dosodil zaradi prekrška vratarja Štoke nad napadalcem Flaminia.
Ta zadetek je dal gostom še večji polet, domačine pa je popolnoma zmedel. Primorje ni našlo več moči, obramba je začela šepati, na sredini igrišča so prevladovali gost-
Dež, ki je razmočil igrišča je bil protagonist drugega povratnega kola. Tri tekme so bile prekinjene v drugem polčasu zaradi razmočenih in blatnih igrišč. Na lestvici je seveda prišlo spet do sprememb, toda trenutna lestvica ni realna saj ima kar sedem ekip (Stock, Maggesane, Audax, Primorje, Juventino, Fossalon in Campanelle) tekmo manj, Li-bertas pa celo dve tekmi manj.
Nedeljski zavrtljaj je bil vsekakor uspešen za gostujoče e-kipe, saj smo v petih odigranih tekmah zabeležili tri zmage in dva remija.
Na vrh lestvice se je spet vrinila enajsterica Stocka, ki je v Križu premagala Vesno (prvi poraz Križanov na domačih tleh). V družbi s Stockom je ostala tudi presenetljiva e-kipa Flaminia, ki je na Proseku prisilila Primorje k delitvi točk, čeprav so Proseča-ni vodili že z 2:0.
Zarja je z remijem proti E-deri obdržala svoj položaj na lestvici. Ekipa Duina pa je po čisti zmagi nad Inter SS prehitela Juventino.
Brežani so doživeli še en poraz tokrat proti S. Anni. To predstavlja 16. spodrsljaj «pia vih*, ki tudi v nedeljo niso našli poti do gola. Brežani namreč ne dajo gola že 576 minut.
B. R.
je, napadalci pa niso bili kos nasprotniku.
Premoč Flaminia je prišla še bolj do izraza v začetku drugega dela igre. Vratar Štoka je namreč že v sedmi, minuti drugič klonil. .Po doseženem remiju so nogometaši Flaminia skrbeli predvsem za nadzor nad igro in so s protinapadi večkrat spravili v zagato obrambo in vratarja Primorja, medtem ko vratar Flaminia Parovel ni imel resnejšega dela.
Pri Primorju je zagrešil taktično napako trener Vatta, ki ni po drugem zadetku Sugana takoj poklical v obrambo izkušenega Bar-bianija, ki je v vlogi «prostega» že večkrat pokazal, da zna hladnokrvno rešiti kočljive situacije. Trener pa bi se moral tudi zavedati, da se da dva gola prednosti na razmočenem igrišču braniti, saj so v takih pogojih branilci vedno favorizirani pred napadalci.
V nedeljo sta prvič oblekla dres prvega moštva mladinca Primorja
2. AMATERSKA LIGA
Duino — Inter	2:0
Libertas — Juventina	prek.
Primorje — Flaminio	2:2
Stock — Vesna	1:0
Muggesana — Campanelle prek. S. Anna — Breg	1:0
Zarja — Mera	1:1
Fossalon — Audax	prek.
LESTVICA: Flaminio in Stock 24, Muggesana 23, Audax in Vesna 20, S. Anna 19, Libertas in Edera 18, Primorje in Zarja 16, Duino 15, Juventina 14, Fossalon 13, Inter 12, Campanelle 10, Breg 2.
PRIHODNJE KOLO: Edera -Primorje, S. Anna — Muggesana, Stock — Libertas, Duino — Fossalon, Campanelle — Inter SS, Flaminio — Zarja, Audax — Breg, Juventina — Vesna.
Blažina in černjava. O Blažini lahko rečemo, da je presenetil in je odlično odpravil krstni nastop. Čer-njave pa ne moremo oceniti, saj je igral le zadnjih dvanajst minut.
B. R.
Zarja-Edera 1:1	(1:1)
ZARJA: Babuder, S, Križmančič, Rismondo, Primožič, D. Marc, V. Križmančič, Grgič, Bon, R. Marc, Žagar, Bessi, Ražem.
EDERA: Medin, Preposi, Mongar-dini, Cicivizzo, Veglia, Protti, Pavento, Godas, Vouk, Modenetto, Car-doz, Savio.
STRELCA: 30. min. p.p. Bessi, 44. min. p.p. Favento.
SODNIK: Puntin iz Tržiča.
Kljub stalni premoči domačinov nad Edero ni uspelo bazoviški ekipi obdržati obeh točk. Na izredno težavnem, razmočenem igrišču sta se spoprijeli ekipi, kateri sta skrbeli le za rezultat. Izid srečanja je bil izredno važen in to je bil glavni vzrok, da je bila tekma na razmeroma nizki
tehnični ravni. Tržačani so v začetnih udarcih začeli napadati zelo nevarno. Toda naleteli so na dober obrambni blok Zarje, ki je stalno skušala prevzeti pobudo v svoje roke. To ji je tudi uspelo šele v 30. minuti, ko je Bon z lepo osebno akcijo prodrl pred vrata, nato je podal žogo proti Bessijevi glavi, ki je poslal žogo v vrata.
Kljub prednosti so Bazovci še napadali. Toda v 44. minuti so gostje dosegli izenačenje. Gostom je sodnik, če lahko tako rečemo, gol podaril: ko so igralci Edere šli v protinapad, je tržaški igralec dobil žogo izven bele črte, katere sodnik ni videl, toda občinstvu je bilo temu priča.
Drugi del tekme je bil precej podoben prvemu. Zarja je napadala, Tržačani pa so se urejeno branili in pripravljali protinapade. Do konca tekme se izid ni več spremenil, sicer pa lahko rečemo, da je delitev točk precej nepravična.
RAAL
Vesna - Stock 0:1	(0:0)
STRELEC: v 34. min. d.p. Mon-zoni.
VESNA: Rado Tence, Verzier, Botti, Di Candia, Sandor Tence, Skrem, Caharija, Valente, Kelemenic, Borto-lott , Boris Tence.
STOCK: Bandini, Zarattini, Ma-ranzana, Tremul, Tulliani, Puntar, Rocco, Solinas, Cammassa, Monzo-ni, Forti.
SODNIK: Črevatin iz Trsta.
Tretji zaporedni poraz Vesne. Po hudem spodrsljaju proti Ederi so tokrat kriški nogometaši klonili na lastnem igrišču proti močni enajsterici Stocka. Kljub porazu, pa ne bi ocenili nastopa Vesne kot povsem negativnega. Igralci so se zelo potrudili, da bi proti Stocku iztržili vsaj točko. Po prejetem golu so celo navalili na nasprotna vrata, a odlični vratar gostov Bandini (bivši vratar Triestine) in tudi pomanjkanje športne sreče, sta preprečila,
(Nadaljevanje na 6. strani)
...............................................
V PRVENSTVU 3. AMATERSKE NOGOMETNE LIGE
V soboto na goriškem področju zmagali obe slovenski moštvi
B. Marson od Sovodenj je sam dosegel kar tri zadetke
Falco — Sovodnje 0:5 (0:0)
SOVODNJE: G. Marson, Trivellato, Collini, Petejan, Ferfolja, Gruden, Kovic, Sambo, P. Florenin, B. Marson, S. Florenin.
Strelci: 3 gole je dosegel B. Marson, po enega P. Florenin in Pe-teian.
Po uravnovešeni igri v prvem polčasu so se Sovodenjci izkazali v drugem delu igre, ko so petkrat zaporedoma ukanili vratarja Falca. Slovenski igralci so se odlikovali posebno v napadu, kjer so se izkazali vsi igralci z veliko požrtvovalnostjo. Kljub blatnemu igrišču je bila igra zanimiva in hitra.
Po tej zmagi so Sovodenjci trenutno tretji na lestvici in se pripravljajo da bi zasedli drugo mesto.
Libertas Tržič — Mladost 1:2
(0:1)
MLADOST:	Pieri, Ferfolja. J.
Jarc, Devetak, F. Jarc, Doncovio. Pahor, Marizza; Lorenzut, Gergolet (Peric), Cotič.
LIBERTAS: Rebula, Cecchini, Verzier, Tartaro, Dorigo, Bartolomei, Spadaro, Ballaminiut, Bernardini, Doria.
Sodnik: Libri iz Corna di Rosazzo.
Strelci: v 7. min. p. p. Doncovio; v 13. min. d. p. Doria, v 25. min. Pahor.
Po spodrsljaju prejšnjo nedeljo s Sudestom je Mladost prišla spet do zmage, tokrat na tujem proti Liber-tasu iz Tržiča. Tokratna zmaga Do-berdobcev je bila dokaj težka, saj so gostje, po začetni prevladi, predali vajeti igre v roke domačinov.
Po doseženem golu v prvih minutah tekme, je kazalo, da bo zmaga kraških igralcev lahka. Toda v nadaljevanju igre so domačini ostreje napadali, Mladost pa je zgrešila številne ugodne priložnosti in s tem zapravila možnost za podvojitev. V 26. minuti se je Pahorju ponudila zares lepa priložnost za gol. Po lepi podaji Cotiča je ta napadalec slabo obvladal žogo in je ni utegnil streljati v vrata.
V drugem delu igre pa so postali domačini nevarnejši in so po 13 minutah igre prišli do .izenačenja. Po golu pa so prepustili domačini, verjetno zadovoljni izenačenja, igro v rokah Kraševcev, ki pa niso zamudili priložnosti v 25. minuti in realizirali s Pahorjem. V zadnjih minutah igre se je Pahorju ponudila še
ena priložnost, ki jo je tudi tokrat zapravil zaradi oklevanja.
K. F.
SAH
V kvalifikacijskem četrtfinalu
Tudi A. Karpov v polfinalu
MOSKVA, 4. — Anatolij Karpov, sovjetski šahovski velemojster, s® je uvrstil v polfinale izločilne skupine za srečanje s svetovnim šahovskim prvakom Bobbyem Fischerjem.
Karpov je sinoči v Moskvi zmagal v osmem srečanju četrtfinala, kjer je igral z rojakom Polugajev-skim. V aprilu se bo moral Karpov srečati z bivšim svetovnim prvakom Spasskim. ki se je že uvrstil v polfinale po zmagi nad Američanom Byrneom. Kot je znano, se v polfinal uvrsti tisti šahist, ki prvi trikrat zmaga.
Preostali dve srečanji četrtfinala pa se nista še zaključili. V Palmi de Mallorci sta sinoči Petros-jan in Portisch zopet remizirala v osmem medsebojnem srečanju. Vodi pa zaenkrat Petrosjan z eno zmago. V Augusti je bilo sinoči srečanje med Korčnojem in Mec-kingom prekinjeno v 89. potezi. Mecking je ponudil remi, vendar ga Korčnoj ni hotel sprejeti. Sovjetski velemojster, ki igra s črnimi figurami, ima trdjnavo, tekača in kralja, Mecking pa samo trdnjavo in kralja. To je bilo doslej najdaljše srečanje med Korčnojem in Meckingom.
Srečanje, s katerim se je Karpov uvrstil v polfinale, se je zaključilo v 41. potezi, ko je Polu-gajevski prepustil tekmo svojemu 22-letnemu nasprotniku. Karpov je bil stalno v premoči, medtem ko je Polugajevski preveč tvegal in zgubljal važne figure, V prvih štirinajstih potezah je Karpov ponovil, potezo za potezo, začetek šeste partije s Polugajevskim, medtem ko je ta že tretjič uporabil siciljansko obrambo.
Srečanje med Karpovom, novim upanjem sovjetskega šaha, in Spasskim, bi moralo biti zelo napeto, saj je Karpov lani na nekem turnirju v Moskvi že premagal bivšega svetovnega prvaka.
waiNA STENA
Zastava ni visela dolgo, ker je vzbudila nevoljo lastnikov In šefov. 2e naslednji dan so prišli v obrat to jih sklicali. Vodilni nemški inženir je vprašal:
«Kdo je obesil zastavo?»
Preteče je njegov pogled drsel po ljudeh, dokler se ni oglasil golobrad mladenič:
«Jaz sem jo obesil!» Stopil je iz množice, ponosno vzravnan, kot bi pričakoval pohvalo za to, ker si je upal zlesti na dimnik.
Vodilnemu inženirju so zlezla mlahava lica v gube, ki so izražale nevoljo. «Spet Ul Pognali te bomo na cesto! Pridi v pisarno po knjižico!»
Obstal je pred njim nem, nemočen to poparjen. Torej tako cenijo pogum... Obrnil se je k delavcem in videl, da je v njih preteče vzvalovilo. Ti so bili z njim.
Za dva dni se je zatekel v Karavanke. Gora in gozd sta ga pomirila Razočaranje mu je ostalo v srcu, hkrati pa ga je prevzela strast do višin. Poiskal si je steno. Bila je dobro razčlenjena to strma. S tesnobo se je lotil plezanja. Sem to tja se mu je utrgal kamen in zabobnel v globino. To Je bila vse kaj drugega kot vzpenjanje na dimnik, Bilo je mnogo nevarnejše, & vendar drugačno, opojno. Nikogar ni bilo pod njim, da bi ga občudoval in bodril, nikogar, ki bi pozdravil njegovo
zmago. Prvič se je srečal sam s seboj. Ko Je dosegel vrh, se Je odločil. «Plezal bom.»
Delavci so se odločili, da Joža ne sme iz tovarne. Delegacija starejših mož je odšla v pisarno. Uspelo jim je pregovoriti vodilnega. Spremenil je kazen odpusta v denarno kazen. Za pet kron so ga oglobili. Pa tudi teh ni plačal sam. Zbrali so jih po obratih. Tokrat se tudi oče ni jezil. Le posvaril ga je, naj se ne izpostavljajo brez potrebe. Toda bil je ponosen nanj, še bolj pa mati.
2
V tovarni so tekli dnevi, tedni to meseci enolično kot zrnca v peščeni uri. Potem se je pripetila nesreča. Oče je nenadoma hudo zbolel. Kri sta mu izpila tovarna in mraz. Ni dolgo ležal. Pljučnica je naglo opravila svoje. Ko je umiral, je poklical k sebi otroke. Za vselej mu je ostal v spominu njegov bledi obraz in v daljavo uprte oči. Težko se je poslovil. Njegov glas je bil pretrgan, težak:
«Zdaj boste sami. Mamo ubogajte...» Prišli so tudi sosedje. Sveče so medlo utripale. Vsi so tiho molili to strmeli v oči, iz katerih je življenje že izginjalo. Njegov izgubljeni pogled je poromal skozi okno, med veje drevja, kjer je že zorilo plodovje, in odplaval proti bližnjim in daljnim goram, ko da odhaja tja... Potem so oči osteklenele ...
Sosed mu je zatisnil veke. Mati je bruhnila v krčevit jok.
Tedaj se je Joža prvič zavedel, da človek živi za to, da umre, in tudi, da je življenje kratko. Mati se ga je oklenila z obema rokama to se naslonila nanj, da ni padla od bolečine. In zdelo se mu je, da si je spričo očetove smrti izbrala njega za varuha. Usmiljenje in žalost sta se mu pomešala s strahom nedoumljivega. Prvič je videl smrt od blizu in neizprosnost ga je hudo pretresla. Pustošila je po njegovi mehki duši kot plaz kamenja med mladim drevjem..,
Dan po očetovem pogrebu je vzel naskrivaj, da mati ni
videla, nahrbtnik ta nekaj hrane. Napotil se je proti triglavskim goram, k tistim neznanim sneženim vrhovom v daljavi, kamor je ob smrtni uri potoval očetov pogled. Namenil se je v tiste nepozabne višine, ki so ga vedno vznemirjale to vabile z glasom svežih vetrov in neviht. Od tam so se pripodile nad dolino in umile svod, zastrt od rdečkastega prahu. Kdove kolikokrat jih je gledal z vrhov Karavank, z njihovih cvetočih livad to zelenečih gozdov. Njega pa Je vabila gola skala...
Iz doline Vrat se je zagledal v divje, samotno skalovje Škrlatice, v ostenje Rokava ta Oltarja, v gore, ki so bile tedaj najbolj zapuščene.
Po pastirski stezi je prišel med zadnje macesne. Od tod si je ogledal ostenje — kakšne so grape, kam držijo police, kako so povezane z gredmi to počrni, kje leži sneg in kje so dostopi k vrhovom. Kar na slepo se je spopadel s strmino. Ni plezal dolgo po grapi, ko mu je pot zastavila stena.
Globina... Negotovi stopi... Včasih majavi oprimki... Vse to ga je navdajalo z rahlo spoštljivostjo ta tesnobo. A čim više je plezal, tem bolj se je ta občutek razblinjal. Preplavljalo ga je neznano čustvo, ki je tolažilo njegovo žalost, preganjalo strah. Vse bolj je bil zatopljen v skalo ta plezanje, vse bolj je bil miren.
Plezal je mnogo nevarnih mest in bližal se je srcu gore. Vleklo pa ga je v vrhove. Nekaj presunljivega je začutil v prsih. Bilo je nenavadno, nekaj povsem drugega od tistega, kar je čutil na krotkih hrbtih Karavank. Tja so zahajali mladeniči in dekleta skoraj vsako nedeljo. Fantje so se kosali, kdo bo našel večjo to lepšo planiko, da jo podari svojemu dekletu.
Po nekaj urah plezanja je imel na konceh prstov kožo posneto, po nogah pa je bil ogreben do krvi.
Če so gore bivališče duhov, kot so se včasih menili stari lovci, bivališče pokojnih duš, potem mu ne bi bilo težko, če bd bil tudi on pokojna duša. Morda si je tudi očetova duša izbrala to gorovje za svoje novo bivanje? če bi bilo to res, potem se mu smrt ne zdi več tako surova. Mnogo bolj kruto
je življenje med ljudmi v dušeči dolini. Prav nič mu ni bilo všeč, kako gledajo drug drugemu pod prste, v lonec, se prepirajo in pretepajo za prazen nič, se pehajo za boren kos kruha, se trgajo zanj do onemoglosti.
Priplezal je pod grebene Oltarja in obstal od začudenja. Strmina je bila tu posejana s stolpiči, gredmi, nazobčanim skalovjem, podobnim veličastnim žagam, tu in tam pa so bile skale ogromnih razsežnosti razporejene kot stolpi katedral ali oltarji, na katerih ni manjkalo soh, spominjajočih na razne malike. Tu je bil svet deviški in od začetka sveta nedotaknjen. U-stvarjen je bil zato, da pusti v njem svojo žalost, da si nabere iz njega moči, da mu vzbudi hrepenenje po vračanju.
Nezadržno ga je vleklo k vrhu grebena. Sprožil je mnogo skal ta preživel precej strahu. Razbijale so se pod njim s tre-skanjem na tisoče koscev. Na vrhu je obležal omagan in srečen. čezenj so drseli oblaki in sonce je pripekalo. Pustil je, da so se mu oči napile srhljive lepote kotline Krnice. Bilo je, kot bi gledal v krater na Mesecu. Nič zemskega ni bilo na praznem skalovju, ki je obkrožalo grozljivo kotlino z navpičnimi ostenji.
Sestopal Je proti ostenju Škrlatice. Drugače ga je prevzemal pogled na Severno steno Triglava. Dolge ure jo je imel pred očmi in učinkovala je nanj kot bolesten privid. Pet orjaških stebrov je gradilo vznožje zasneženemu vrhu Triglava. U-ročila ga je kot dekle, ki ti ne gre in ne gre iz spomina, ga vlekla k sebi kot orjaški magnet, z močjo neizogibne usode. Nekoč jo bo moral preplezati...
V tovarni je od planincev slišal, da so jo Nemci že preplezali to da so šli čeznjo tudi trentarski divji lovci.
3
čez mesec dni ga je spet prignalo v Vrata. Raziskoval Je predele proti vrhu Škrlatice. Zaplezal se je to se nenadoma znašel v travnih vesinah.
Uredništvo, uprava, oglatnl oddelek,
TRST, Ul. Montecchi 6 PP 559 — Tel. 79 38 08 79 46 38 79 58 23 76 14 70 Podružnica
GORICA, Ul. 24 Maggio 1 — Tel. 83 3 82 Naročnina
Mesečno 1.350 lir — vnaprej: polletna 7.500 lir, celoletna 13.500 lir. Letna naročnina za inozemstvo 19.500 lir, za naročnike brezplačno revija «Dan» V SFRJ posamezna številka 1.— dinar, za zasebnike mesečno 18.—
letno 180.— din za organizacije in podjetja mesečno 22.— letno 220._____ din
PoStni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska. Trst 11-5374
PRIMORSKI DNEVNIK
Za SFRJ	Tekoči račun pri Narodni banki v Ljubljani 50101-603-45361
«ADIT» • DZS, Ljubljana, Gradišče 10/11 nad. telefon 22 207
Oglasi	Za vsak mm v višini enega stolpca: trgovski 200, finančno «
upravni 300, legalni 400, osmrtnice in sožalja 200 lir. «Mali oglasi» 80 lir beseda. Oglasi za tržaško in goriško pokrajino se naročajo pri oglasnem oddelku ali upravi. Iz vseh drugih pokrajin Italije pri S:P.I.
Stran 6
5. februarja 1974 Odgovorni urednik Gorazd Vesel
Izdaja in tiska
ZTT - Trst
E
PORI SPORT SPORI
NOGOMETNA TEKMA V SPLITU
Jugoslavija - Hajduk 4:1
Objavili so seznam reprezentantov, ki ga bodo posredovali FIFA
Jugoslovanska nogometna reprezentanca je v nedeljo odigrala trening tekmo s splitskim prvoligašem Hajdukom in ga premagala s 4:1. Trenerji reprezentance so poslali na igrišče dve popolnoma različni postavi. Bolje so se izkazali igralci v dnigem polčasu, medtem ko je bila ekipa, ki je igrala v prvem polčasu neučinkovita. To je treba pripisati predvsem neuigra-nosti raznih vrst. Trener Čirič je po tekmi izjavil, da bo treba v tem času, ki še ostane do odločilnega srečanja s Španijo, še precej delati, predvsem kar zadeva učinkovitost napada
Hajdukovci so bili za reprezentanco trd oreh, saj so posnemali igro in taktiko Špancev, tako da
bi ustvarili čimbolj idealne pogoje1 didatov.
za trening. Ob koncu srečanja pa je strokovni štab jugoslovanske reprezentance objavil seznam igralcev, ki ga bo poslal FIFA. Od teh 22 predstavnikov bodo štirje izločeni po jutrišnjem srečanju s Splitom, tako da jih bo v Frankfurt potovalo le osemnajst. Seznam je naslednji: Marič, O. Petrovič, Meškovič, Buljan, Mužinič, Katalin-ski, Hadžiabdič, Bogičevič, Pavlovič, Holcer, Oblek, Peruzovič, Ačimovič, Jerkovič, Karasi, Vladič, Vukotič, Petkovič, V. Petrovič, San-trač, šurjak in Džajič.
Iz seznama so v nedeljo izpadli Paunovič, Mušemič in Vabeč. Prva dva sta bila izločena zaradi slabe priprave, tretji pa zato, ker i-majo za njegovo mesto že več kan-
SMUČANJE
NA SVETOVNEM PRVENSTVU
ZA FRANCOZINJO SERRAI ZLATO V VELESLALOMU
Danes se SP nadaljuje z moškim veleslalomom - Med favoriti tudi C. Tkani in Gros
ST. MORITZ, 4. — Fabienne Ser-rat, 17-letna zmagovalka letošnjega tekmovanja za «Zlato lisico» v Badgasteinu (kjer so ga priredili zaradi pomanjkanja snega na Pohorju) je zmagala tudi v veleslalomu na svetovnem smučarskem prvenstvu alpskih disciplin v St. Moritzu. Med 61 tekmovalkami (od katerih jih je prišlo na cilj 48) si je priborila zmago predvsem z odlično vožnjo na drugem delu proge, kjer je bilo več zelo nevarnih vrat. Tekmovalni pogoji sami niso bili ravno najboljši, saj je tekmovalke ovirala tudi megla.
Rezultati ženskega veleslaloma, ki je potekal na 1290 m dolgi progi s 405 m višinske razlike in 65 vrati, so bili taki:
lllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllll|||||||||||||||||||||||||||||||||l||lllllll,l,lll,im|,|||,|,|||||||t,,mmmi|||,,m|||,|,||,lll||||mil„„,||llllllll,niin
ODBOJKA
NASE EKIPE V RAZNIH LIGAH
Breg zmagal kljub slabi igri
V 1. moški diviziji lahka zmaga Bora in zelo dobra igra Doma
Breg — Libertas Pordenon 3:1 (15:6, 15:13, 9:15, 15:11)
BREG: Klabjan, Slavec, Hmeljak, Kofol M., Lovrecich, Olenik, Trenta, Sancin, Ludvik, Pavletič, Meneghetti, Kofol D.
LIBERTAS PORDENON: Moro A. in G., Seda, Puiatti, Turchetto D. in A., Sartor, Troncon, Pagura.
SODNIKI: Del Degan (Go), Do-riguzzi in Danielis (Ts).
Brežanke so na domačem igrišču premagale tudi ekipo Polisportiva Libertas iz Pordenona. Kljub zmagi pa niso prikazale dobre igre in so (razen v prvem setu) zgrešile preveč lahkih žog. Vsekakor pa smo zapazili rahel napredek z ozirom na tekme proti Sali in Cor-ridoniju, vendar pa je bilo tudi tokrat v brežanskih vrstah preveliko število zgrešenih servisov. U-pajmo, da se bodo kmalu vrnile v dobro formo, ker jih čaka že v nedeljo zelo trda tekma proti ekipi Monsebce, ki spada med močnejše ekipe tega prvenstva in se bon za končno zmago.
Sobotna tekma ni navdušila številnega občinstva, ki je med tekmo svoji ekipi tudi žvižgalo. Dolinsko občinstvo zahteva od igralk predvsem lepo in zanimivo odbojko. Pordenon je sicer prikazal organizirano in požrtvovalno igro, toda s tem ni uspel proti izkušenim Brežankam, ki so bile učinkovite v napadu (predvsem s Habjanovo). Trenutno je Klabjanova najboljša igralka. Škoda, da zaradi delovnih obveznosti ne trenira redno. Iz tekme v tekmo igra bolje tudi Slavčeva, podajačice pa niso trenutno v najboljši formi. Poglavje zase so mlade igralke, ki se še niso privadile na tak ritem igre, kot je v C ligi.
V	prvem setu so Brežanke takoj prevzele pobudo in so razmeroma lahko osvojile set.
Drugače pa je bilo v drugem setu. Dolinčanke so sicer takoj povedle z 10:3, vendar so nato po pustile. Začela se je serija zgrešenih servisov in tudi slabo prestrezanje slednjih. Nasprotnicam je uspelo z organizirano igro nadoknaditi zamujeno in remizirati pri rezultata 10:10. Tedaj pa so Brežanke zopet «stisnile» in osvojile niz.
V	tretjem setu so Pordenončan-ke povedle s 7:0. Tokrat smo opazili na strani Brežank predvsem slabo prestrezanje servisov in malomarno igro. Brežankam je sicer uspelo zbrati devet točk, vendar pa se niso v tem setu prav nič borile.
Četrti set je bil od samega začetka izenačen. Dolinčanke so veš čas vodile, vendar so jim bile nasprotnice stalno za petami. Igra je postala živčna in bili smo priča tudi nešportnemu vedenju porde-nonskih igralk. To je razdražilo občinstvo, ki je začelo burno navijati proti gostujoči ekipi. Nešportnemu vedenju smo bili prič^ tudi po končani tekmi s strani trenerja in spremljevalca Libertasa, ki sta napadla sodnika, češ da je kriv za njihov poraz. Sodnik sicer ni bil najboljši, vendar je s svojimi odločitvami v enaki meri oškodoval obe ekipi.
Kot smo omenili zgoraj, igrajo v nedeljo Brežanke v kraju Mon-selice proti istoimenski ekipi. Vodstvo ŠD Breg bo organiziralo avtobusni izlet. Vpisovanje bo vsak večer v občinski telovadnici. Vodstvo vabi vse simpatizerje in navijače, da bi sledili ekipi na tako težkem gostovanju.
VAM
PRVENSTVO 1. DIVIZIJE PAV — Bor	0:3
(9:15, 5:15, 7:15)
PAV: Dell’Oste, Cauz, Bressa nelli, Bulian. Mione, Piani, Muni-ni, Petracco, Mauro, Vosca.
BOR: Plesničar, E. in B. Kralj, Vodopivec, Može, Požar, Kodrič, Neubauer.
SODNIKI: Paulini, Rancesetti in Trulli.
Bor uspešno nadaljuje letošnje
prvenstvo. Tudi v tem kolu je sla vil čisto zmago, saj domači PAV sploh ni dosegel več kot desetice. Premoč «plavih» je bila izrazita, čeprav niso zaigrali na višku svojih moči. V napadu so bili več krat netočni, izpeljali pa so nekaj akcij in tako pokazali domačemu občinstvu, da popolnoma upravičeno zavzemajo prvo mesto na lestvici. Sicer pa je razumljivo, da si borovci niso veliko prizadevali, saj jim je bil PAV nedorasel nasprotnik. Videmčani so večinoma mladi in neizkušeni odbojkarji, katerih cilj je, da s prizadevnostjo in borbenostjo skušajo ohraniti mesto v ligi, saj so tehnično še nekoliko pomanjkljivi.
Mig
Aurora — Dom	3:1
(15:5, 15:3, 14:16, 15:5)
AURORA: Branch, Cattarossi (k), Sirch, Zuiani, Colautti, Rosolo, Tosoratti, Zanutti G., Zanutti S., Blasone, Arrigoni.
DOM: Klanjšček, Komel (k), Ci-jan, Černič, Devetak L, MužiČ, Devetak K., Sossou, Jarc, Peric, Corva.
SODNIK: Zacchigna Edoardo iz Trsta, stranska: Urbano in Riva iz Vidma.
Dom je v soboto v Vidmu zaigral svojo najlepšo tekmo v letošnjem prvenstvu. Čeprav izidi posameznih setov tega ne prikazujejo, je bila igra izenačena in Aurora je morala dati vse od sebe, da je premagala Goričane.
Opomniti pa moramo, da pri Domu ni igral Prinčič, ki pa je kot trener ekipo zelo dobro vodil.
V	prvem in drugem setu so igralci Aurore prikazali res vrhunsko odbojko in domovci proti razigranemu nasprotniku, čeprav so nape li vse sile, niso bili zmožni zbrati več kot 8 točk v obeh setih.
V	tretjem nizu je Aurora popustila, Dom pa je to takoj izkoristil in prešel v vodstvo. Tudi potem ko je (p» raznih menjavah igralcev) Aurora igrala s svojo standardno [»stavo, so domovci enakovredno kljubovali domačinom. Videmčani so namreč že vodili v tem setu s 14:11, ko so domovci zasluženo o-svojili set z izidom 16:14.
Zadnji set je bil izenačen do 5 točke, nakar je sodnik oškodoval «belo-rdeče». Dovolil je namreč domačinom nekaj vidnih nošenih zaporednih žog, kar je domovce demoraliziralo in Aurora je brez te-
žav osvojila poslednji set.
Pri Domu moramo tokrat pohvaliti vse igralce, saj so vsi igrali požrtvovalno. Dobro se je tokrat izkazal v napadu Devetak Ivo, ki prehaja v dobro formo; nad poprečjem so zaigrali D. Klanjšček, L. Černič, S. Cijan in I. Komel.
«To je bila naša letošnja najlepša tekma» je dejal domovec Klanjšček po tekmi. «Vsak od nas je dal vse od sebe, čeprav smo vedeli, da je Aurora za nas premočna. Trener Prinčič je tokrat preizkusil vse igralce, kar se mi zdi zelo važno. Hiba pri ekipi pa je še vedno obramba, na katero bo moral polagati trener več pozornosti.»
Sedaj bo prvenstvo počivalo 14 dni. Pričelo se bo ponovno 16. 2. s četrtim kolom. Takrat bodo «be-lordeči» igrali na domačih tleh proti ASE JR iz Čedada.
Toda čeprav bo sedaj prvenstvo počivalo, domovci pa ne bodo počivali. Na programu imajo namreč ze v četrtek prijateljsko tekmo z Libertasom iz Gorice, v soboto in nedeljo pa nastop na «Zimskem prvenstvu» v Kanalu.
I. K.
TENIS
RICHMOND, 4. — Romun Hie Na-stase je v polfinalu teniškega turnirja «Fidebty» v Richmondu premagal jugoslovanskega predstavnika Nikolo Piliča s 6:3, 2:6, 6:3. Na-stase bo v finalu igral proti Tomu Gormanu, ki se je sem uvrstil po zmagi nad Francozom Domingue-zom z 2:6, 6:3, 6:2. Pilič je bil na tem turnirju edini, ki je Nastaseju odvzel set. V igri dvojic pa je jugoslovanski igralec skupno z Avstralcem Stanetom prispel v finale, po zmagi nad parom Na sta* — Barthes z 2:6, 6:4, 6:4. V finalu se bosta pomerila z avstralsko dvojico Alexander — Dent.
Mladinski nogomet
V zaostali tekmi mladinskega nogometnega prvenstva je CGS premagal Gajo s 4:1.
CERVINIA, 4. — Enaintrideset posadk iz osmih evropskih držav je danes opravilo poskusne vožnje z bobom za evropsko mladinsko prvenstvo v dvosedežnem bobu, ki bo do 10. februarja v Cervinii.
1.	Serrat (Fr.)	1’43"18
2.	Treichl (ZRN)	1'43”72
3.	Rouvier (Fr.)	1’43”81
4.	Pròll-Moser (Av.)	1’44”24
5.	Kaserer (Av.)	1'44”35
6.	B. Cochran (ZDA)	1’44”51
7.	Wenzel (Liecht.)	r44”55
8.	M. Cochran (ZDA)	1’44”73
9.	Crawford (Kan.)	1’44”77
K!.	Schroll (Av.)	1’45”01
13.	Tissot (It.)	1’45”42
33,	Ješ (Jug.)	1’52”40
Tekmovanje se bo nadaljevalo jutri z moškim veleslalomom. Tekmovalci bodo morali opraviti dve vožnji: prvo ob 9.30, drugo ob 13. uri. Glavni favoriti v veleslalomu so Avstrijec Hinterseer ter Italijana Gros in Gustav Thdni.
# * #
SACRAMENTO, 4. — Znano zim-jsko športno središče Squaw Valley iv Kaliforniji, kjer so bile zimske 'olimpijske igre leta I960, je kalifornijska država prodala za zelo [nizko ceno poldruge milijarde lir (neki avstralski družbi, ki namerava ta zimski center popolnoma preurediti, tako da bi lahko bil odprt skozi vse leto.
KOŠARKA
V MOŠKI B LIGI
Zmaga Palriarce ni zadovoljila občinstva
Patriarca — Marazzi 80:63 (39:28)
PATRIARCA: Devetag 4, Furlan 16, Pieric 8, Soro 17, Mauri 11, Bruni 16, Marušič, Flebus 4, Glessi 4, Del Ben.
MARAZZI: Bianchinotti 8, Mora 2, Cavazza 2, Devetag 8, Mencoboni 4, Rizzardi 16, Di Nallo 14, Ferraci-ini 2. Cristafulli 5, Ghiacci 2.
Sodnika: Crozzoli iz Benetk in Boc-cardo iz Padove.
Prosti streli: Patriarca 10 na 22; Marazzi 3 na 10.
Kljub zmagi nad gosti iz Bologne ni Patriarca v nedeljo popoldne zadovoljila številnega občinstva, ki je napolnilo telovadnico UGG. Goriški igralci so (posebno v prvem polčasu) zaigrali zelo slabo in so agre-šili številne priložnosti. Kot zanimivost naj povemo, da je Pieric, eden najboljših strelcev prvenstva, dal v prvem delu igre le en koš. Goriški sistem igre ni bil učinkovit in smo tako lahko večkrat videli, da so gostje držali vajeti igre v svojih rokah. Začetek tekme je potekal v rahli premoči Marazzi ja, ki je imel v Devetagu in Di Nallu, dveh bivših goriških košarkarjih, najboljša na igrišču. Polagoma pa je Patriarca povečala svoje vodstvo in zaključila polčas z 11 koši razlike.
Nekoliko boljši je bil drugi del igre. ko smo videli nekaj lepih napadalnih akcij. V tem delu igre sta se izkazala posebno Pieric in Bruni, ki sta z Di Nallom bila gotovo najboljša na igrišču.
Rudi Pavšič
C liga — Italsider pri vrhu
Italsider je zmagal tudi v San Donaju, kjer je premagal domače moštvo s 78:61 (42:36). Mladi Pa-lombitta (22 točk) je bil ponovno med najboljšimi Tržačani. Italsider ima 16 točk in je 4. na lestvici.
Ženska B liga — Katastrofa
Vsi trije tržaški predstavniki so bili v nedeljo premagani. Hud u-darec je v Benetkah doživela Ginnastica, ki je zgubila proti skromni ekipi Sorgente Alba s 46:55 (25 proti 32). Darwil je bil poražen doma proti Arborju s 45:58 (21:27), Julia pa v Trevisu z 41:72 (17:30). Na lestvici je Ginnastica 5. s 17 točkami, Darwil 7. z osmimi točkami, Julia pa zadnja z dvema točkama.	b. 1.
NA TURNIRJU V LJUBLJANI
Borovi fantje na prvem dekleta na drugem mestu
Bolčinova proglašena za najboljšo igralko turnirja
Odbojkarski klub Poljane iz Ljub Ijane je priredil v nedeljo ženski in moški odbojkarski turnir. Poleg domačih šesterk so se ga udeležile še ekipe celjskega Gabrja in tržaškega Bora.
* * »
Ekipa Bora je povsem zasluženo osvojila prvo mesto v moški konkurenci. Gabrje in Poljane našim fantom nista bila enakovredna na sprotnika. Bor sicer ni zaigral ravno najboljše, vendar pa moramo omeniti, da so fantje prišli v Ljub Ijano šele pozno ponoči, saj so prejšnji dan igrali prvenstveno tek mo v Vidmu in so bili zato utrujeni. Poleg tega so še igrali v okrnjeni postavi, saj je bil odsoten Požar.
iiiimiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHniiiiiiiifiuimiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiviiiiimiit
ATLETIKA
V KROSU
Med našimi dijaki so dobri tekači
Tako med posamezniki, kot ekipno so se uvrstili zelo dobro
Prvo tekmovanje v teku čez drn I Cankar 16, Fran Levstik 12. in strn za «Trofejo Saini» za niž- Dekleta: Sv. Ciril in Mi
Lloyd zmajal v zadnji sekundi
Lloyd s težavo (70:68)
Prav v zadnji sekundi je Lloyd Adriatico z Bassijem, ki je bil med najboljšimi v tržaških vrstah, izbojeval zmago proti moštvu Rondine iz Brescie. Ko je bilo stanje 68:68 je namreč Bassi s hladnokrvnostjo dosegel zmagoviti koš in tekma se je tako končala s 70:68 za Lloyd (46:31).
LESTVICA: Duco 20, Brina in Alpe 18, Patriarca in Uoyd 16 itd.
niiiiiiiiiiiiimiiimiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiim
KOŠARKA
V ZAOSTALI TEKMI PROMOCIJSKE LICE
NEIZKUŠENOST IZDALA KONTOVELCE
V prvenstva «Pomlad» bi skoraj prišlo do velikega presenečenja
PROMOCIJSKA LIGA Itala — Kontovel 67:48 ( 31:20)
ITALA: Miseri 7, Ursic. Sigon 11, Bramo 3, Delneri 12, Gaier 2, Ballaben 2, Cecotti 8. Carini 10, Ursic 12.
KONTOVEL: A. Zavadlal 9, Per si. Kralj 4, D. Zavadlal 6, Starc 16, Kafol 4, Lukša 2, Bukavec 2, Lisjak 5, Kante.
PRIPOMBE: V 17. min. je sodnik izključil Sigona zaradi grobe igre. Prosti streli 8:14:	sodnika
Reic in Glessi iz Gorice.
Kontovelci so odigrali odloženo tekmo z drugouvrščeno Italo. Ne glede na to, da je ta ekipa eden izmed resnejših kandidatov za napredovanje, so naši košarkarji igrali precej dobro, medtem ko so starejši nasprotniki zaigrali zelo premišljeno in v najbolj težkih trenutkih je prišla na dan njihova dolgoletna košarkarska izkušenost. Skrbno so zapirali prostor pod košem in dobro zadevali od daleč, poleg tega pa so uspešno izvajali protinapade. Kontovelci so bili na igrišču preveč statični in ore-maio borbeni, da bi iz tega sre Čanja iztržili kaj več.
V prvih minutah je bila igra stal-
no v ravnovesju. V nadaljevanju pa so bili domačini bolj spretni in so zasluženo povedli. Prvi polčas je minil z Italo v vodstvu za obilnih 11 košev.
V drugem polčasu so Kontovelci začeli zelo dobro in so se nevarno približali domačinom. Škoda, da niso znali izrabiti lepo priložnost. saj so zgrešili nekaj gotovih košev, s katerimi bi lahko prišli v vodstvo. V nadaljevanju so spet domačini prevzeli pobudo in si pridobili lepo prednost, ki je postajala za Kontovelce vse bolj nedosegljiva. Ob tej priliki je trener Kafol poslal na igrišče celotno mlado ekipo, ki je povsem zadovoljila, bodisi v obrambi kot v napadu. To je bila morda tudi naj-razveseljivejša poanta sobotnega srečanja.
H. L.
PRVENSTVO «POMLAD» Inter 1904 — Bor 81:58 (43:29)
BOR: Žerjal (k), 9, Ražem 16, Mazzucca 15, Siega 8, Parovel 4, Volk 2, Bruno Furlan 2, Perko, Renato Furlan 2.
PROSTI METI: 6:14.
SODNIK: Giacomini.
Borovci so po predvidevanju zgubili tekmo proti zmagovalcu te skupine, Interju 1904, ki še ni doživel poraza. Borovci so tokrat igrali bolje kot v prvem delu prvenstva, ko so zgubili s 49:97 in so bili večkrat celo enakovreden nasprotnik domačinom. Sredi drugega polčasa je celo kazalo, da bodo «plavi» poskrbeli za največje presenečenje v tem prvenstvu (nasprotniku so se namreč približali na dve točki). Košarkarji Interja 1904 pa so si kaj kmalu opomogli in so nato zmagali z 2(1 točkami razlike, kar predstavlja za naše košarkarje le napredek, če pomislimo, da je Inter 1904 zmagal skoraj v vseh tekmah s statico.
V Borovih vrstah sta uspešno zaigrala Ražem in Aleksander Mazzucca, sicer pa se je vse moštvo zelo potrudilo, da je zadovoljivo o-pravilo ta težki nastop.
MLADINCI
Polet — Arte A	n.o.
Tekme med Poletom in Radici Arte A, ki je bila na sporedu na Opčinah kot prvo kolo povratnega dela mladinskega prvenstva, zaradi spolzkega igrišča in dežja niso o-digrali.
b. L
«Trofejo Saini» je srednje šole naše pokrajine je preseglo vsa pričakovanja. Svoje moči je na dveh prvih tekih preskusilo kar 1.455 tekmovalcev. To je rekord ne samo za Trst, ampak celo za Italijo. Prijavljenih je bilo seveda veliko več, toda osip le ni bil tako visok, glede na to, da je v tem času precej šol na smučanju.
Tako pri fantih, kot pri dekletih, so tekmovali tudi slovenski dijaki in dijakinje. V prvi konkurenci srednje šole: Fran Levstik s Proseka, Ivan Cankar s Sv. Jakoba ter Fran Erjavec iz Rojana. Pri dijakinjah spet prvi dve šoli ter dijakinje Sv. Cirila in Metoda od Sv. Ivana.
Mladi slovenski atleti in atletinje so dosegli nekaj odličnih u-vrstitev.
Pri mlajših je zmagal Auber, sin znanega nogometaša, ki trenutno igra za Libertas v drugi a-materski kategoriji, pred leti pa je branil celo barve Triestine. V tej kategoriji se je najbolje u-vrstil mladi Starc s Proseka - šola Levstik - ki je delil osmo do deveto mesto. 11. do 12. mesto pa je spet delil Bajc s šole Fran Erjavec iz Rojana.
Pri najmlajših sta se uvrstila med prvih sto še Daneu (Ivan Cankar) kot 41., njegov šolski tovariš Stančič kot 72., ter prav tako dijak iste šole Cunja kot 76. Med šolami je največ točk zbrala «Divisione Julia» (386). od naših pa Levstik (16.) z 89,5, Cankar (17.) 89 točk in Erjavec (18.) 86,5 točke.
Pri starejših so dosegli zastopniki šole Fran Levstik s Proseka izreden uspeh med posamezniki in ekipno. Zmagovalec je bil Apollonio (Stuparich), Regent 21., Rupel 26., Štoka 42., Perini 64.
V tej kategoriji je zbrala največ točk šola Manzoni: 352,5, šola Levstik pa je bila odlična deveta z 220 točkami. Na 19. mestu je bil Cankar s petimi točkami.
Skupni vrstni red dijakov, je bil naslednji:
1. Divisione Julia 738 točk, 12. Lestvik s 309,5 točke, 20. Cankar s 94 ter Erjavec 86,5 točke.
Pri dekletih so bile spet odlične Prosečanke, kar potrjuje da sta profesor Peterlin in Husujeva dobro zasnovala delo. FTi najmlajših je bila končna zmagovalka Med-veščkova od Bergamasa, ki ni neznano ime v tržaških atletskih krogih. Prosečanka Ciani je bila več kot odlična 11., 23. Košuta, 33. Lavrenčič, 50. Cibic, 54. Škerk, 71. Malalan, 76. Franchi in 89. Gruden. Torej več kot odličen uspeh z osmimi tekmovalkami med prvimi sto. Dobra je bila tudi Javornikova (Cankar) (114.). Potem pa imamo spet dve zastopnici Levstika Luciano Švab in Loreno na 120. in 131. mestu.
Pri starejših je zmagala Coretti prav tako šola Bergamas, 10. Se-mec (Levstik) 23. Gruden, 42. Košuta, na 51. je zastopnica šole Ciril in Metod Gregori, nato 53. in 56. Škerk	in	Savi	(Levstik),	potem
Franca, druga tekačica šole Ciril Metod.	Najboljšo	uvrstitev	od di-
jakinj šole Ivan Cankar je dosegla Korošec (63.), Jakomin iz iste šole je bila 97.
Končni vrstni red med šolami je naslednji:	1, Nazario Sauro
1372, 2. Addobbati 1184, 3. Brunner 1078, 4. Benco 1027,5 5. Manzoni 1018,5.	10.	Fran	Levstik	15, 20.
Ivan Canka.- 128. 22. Fran Erjavec «6,5 in 23. Ciril in Metod 73,5 točke.
Vsekakor je treba omeniti, da je uspeh slovenskih šol (in še posebej Levstika) izreden, glede na to, da so imeli nekateri zavodi tudi po več kot sto tekmovalcev. Barve naših	šol	pa je	branilo	sledeče
število dijakov in dijakinj:
Fantje: Fran Erjavec 4, Ivani
Dekleta: Sv. Ciril in Metod 3, Ivan Cankar 9, Fran Levstik 24.
Glede na to, da boste v obeh kategorijah še dve preizkušnji, bodo naše šole svoj položaj na lestvici gotovo še izboljšale.
I. Furlanič
Prvenstvo «Trgovske» v krosu
Egon Guštin prvak šole
Pred dnevi so imeli dijaki Trgovske akademije «Ž. Zois» v Trstu šolsko prvenstvo v krosu, katerega se je udeležilo okrog 50 tekmovalcev. Proga je bila dokaj kratka, ker je bilo to tekmovanje le preskus za sestavo toisRe reprezentance, ki bo nastopala na prihodnjih tekmovanjih. Proga je namreč merila le okrog 300 m, odvijala pa se je okrog stadiona «1. maj».
Dijaki so tekli v skupinah po razredih. Najboljših deset je doseglo take rezultate:
1. Guštin (4.)	1'46”
2. Slavec (5. B)	1'47”
3. Klobas (2. B)	
Kralj (3. A)	1’50”
5. Košuta (3. A)	rsr
6. Grmek (2. A)	1-53”
7. Sosič (2. B)	1'55”
8. Furlan (1. A)	
Košuta (2. B)	
Marušič (5. B)	1’56”
REZULTATI V POSAMEZNIH	
RAZREDIH PA SO	BILI
NASLEDNJI:	
1. A	
L Furlan	rse"
2. Klanjšček	1'57”
3. Susič	2'01”
4. Rebula	2’02’’
5. Gomizelj	2'09”
6. Ota	2'20”
7. šuman	Sl?"
1. B	
1. Milič	2’03”
2. Albi	2'04”
3. Gerlanc	2'04”
4. Trobec	2'07”
5. Verša	2’09”
6. Batič	2T0"
7. Nabergoj	2T8”
8. Regent	2’31”
2. A	
1. Grmek	1'53”
2. Klun	ros”
3. Gombač	2'05”
4. Kalc	2’06”
5. Semolič	2’08”
6. Bartaloth	2■2^,
7. Radetič	2'34”
8. Romano	
2. B	
1. Klobas	rso”
2. Sosič	rss”
3. Košuta	1’56”
4. Taučer	1’58”
5. Mahne	1’59”
6. Malalan M.	2'02"
7. Škabar I.	2T1”
8. Guštin	2T1"
9. Castellani	2’20”
10. Žerjal J.	2'22”
11. Škabar A.	2'24"
3. A	
1. Kralj	1’50”
2. Košuta	rsr
3. Kapun	1’57”
4. Husu	2'06”
5. Štolfa	2,07”
3. B	
1. štrajn	l’SS”
2. Križmančič	2'02”
3. Kalc	2'03”
4. Bernetič	2'05”
5. Guštinčič	2’06”
6. Racman	2T7”
4.	
1. Guštin	1'46”
2. Husu	2’00”
5. B	
1. Slavec	V47”
2. Marušič	rse"
V	prvi tekmi med moškimi predstavniki sta se pomerili ekipi Gabrje in Poljane. V ne posebno zani mivem srečanju je s tesnim rezultatom zmagala domača ekipa.
Obe šesterki sta proti Boru zaigrali neprimerno boljše. Tako. Gabrje (kjer igra tudi nekdanji Borov po-dajač Igor Orel) kot Poljane sta Tržačanom nudila močan odpor. Toda Borovci so bili tako tehnično kot taktično boljši nasprotnik in so povsem zasluženo osvojili zmago v obeh srečanjih in s tem tudi na turnirju.
* * *
V	ženski konkurenci so imele borovke manj sreče od svojih klubskih tovarišev in so tako osvojile drugo mesto. Takoj pa moramo poudariti, da so «plave» nastopile močno okrnjene, saj so manjkale Bezeljakova, Furlaničeva in Praš-Ijeva.
V	spopadu med Gabrjami in Poljanami so tudi tokrat zmagale domačinke, ki so imele lažjo pot do zmage. Gabrje so gladko zgubile proti boljšim borovkam.
V	odločilnem srečanju s Poljanami so imele Tržačanke smolo. Tekma je bila izredno izenačena (kar jasno kaže tudi razlika v točkah in le nekoliko premajhna odločnost v zadnjih trenutkih igre je borovke stala prvo mesto.
Turnirju je sledilo nagrajevanje. Pokala za prvouvrščeni ekipi je darovala krajevna skupnost Poljane, ostala pa OK Poljane. Za najboljšega igralca turnirja je bil izbran Vodenik (Gabrje - Celje), kot najboljšo igralko so pa povsem zasluženo nagradili borovko Tanjo Bolčinovo. Za to igralko je lepo in zasluženo priznanje za njeno veliko požrtvovalnost in borbenost, ki jo odlikujeta v vsaki tekmi.
REZULTATI IN POSTAVE MOŠKI
BOR: Plesničar, Neubauer, Može, Ugrin, Fučka, Kodrič, B. in E. Kralj, šiškovič, Vodopivec.
POLJANE: Poljak, Kalan, Murovec, Cvetanovič, Bobek, Maračič, Omerza, Rutar.
GABRJE: Orel, Vodenik, Aškerc, Bizjak, Kajtner, Brajkovič, Grizold. Poljane — Gabrje	2:1
Bor --- -Poljane 2:0 (15:7, 15:12) Bor - Gabrje 2:9 (15:9, 15:12) LESTVICA: Bor 4, Poljane 2, Gabrje 0 tbčR.
ŽENSKE
POUANE: Hudoklin, Ajtnik, Radovanovič, Jasna Rauber, Grum, Žerjal, Matičič, Podgoršek in Rab-zelj.
BOR: Kuferzin, Pernarčič, Bolčina, Nataša Rauber, Jevnikar, Božič, Kalan.
GABRJE: Jager, Lesjak,, Kastelic, Podbrežnik, Kolar, Pečovnik, Aškerc, Sušnik.
Poljane — Gabrje	2:0
Bor — Gabrje 2:0 (15:8, 15:7) Poljane - Bor 2:0 (16:14, 15:13) LESTVICA: Poljane 4, Bor 2. Gabrje 0 točk.	INKA
Njttbena naša enajsterica
(Nadaljevanje s 5. strani)
OBVKSTH.A
Šahovski odsek ŠD Breg sporoča, da bo danes, 5. februarja, v občinski telovadnici v Dolini prvi šahovski večer. Vabljeni so vsi šahisti.
# # *
Ob priliki odbojkarske tekme ženske C lige Monselice Padova — Breg organizira ŠD Breg avtobusni izlet v Monselice.
Vpisovanje pri vaških zastopnikih.
ZAHVALA
Športni krožek «Donijo» se zahvaljuje družini Kral za prispevek. ki pa je darovala društvu ob smrti dragega moža in očeta.
da bi:Vesna.zasluženo prišla do gola. Kriški nogometaši niso torej povsem razočarali svojih zvestih na; vijačev, ki so pa vseeno zagrenjeni zapustili igrišče. Vse kaže, da so Križani v prvem delu prvenstva res dali vse od sebe. Ne smemo nam; reč pozabiti, da je bila Vesna več kol na vrhu lestvice in da je ta podvig zahteval od kriških nogometašev dosti napora. Pričakovati je bilo torej krizo v moštvu, ki takega ritma ni moglo zdržati. In kriza je tudi prišla, kar je pokazalo tudi nedeljsko srečanje. Vespa namreč predvaja zadovoljivo igro na sredini igrišča. Fantje so potrudijo, v odločilnem trenutku pa jim zmanjka moči za strel, skok, udarec z glavo itd.	.
Po našem mnenju moramo torej gledati nedeljsko srečanje skozi prizmo sedanjih dogodkov v kriškem moštvu, ki je dalo svojim navijačem že toliko zadoščenja in jih je morda napak prepričalo, da je , Vesna zrela za višjo kategorijo. Po našem mnenju pa je kriško ■ moštvo dobro moštvo za to kategorijo, ki je po zaslugi trenerja Košute odkrilo nekaj mladih talentov (Valente, San; dof Tence, Košuta). Kriški navijači morajo torej realno gledati na položaj svojega moštva, ki prav v tem trenutku potrebuje največ njihove podpore. Vse ostale kritike so le škodljive.
b. 1.
Breg — S. Anna	0:1
BREG: Favento, čuk, Rodella, Possega, Vidos, Saxida, Samec, Mahnič, Marchesich (Krmec), Gra-honja, Strnad.
S. ANNA: Verginella, Paronich, Gaeta, Martinuzzi, Francolla, Pe-strin, Gerbini, Bonazza, Privilegi (Rizzotti), Ive, Pussini.
SODNIK: Burri (Trst).
STRELEC: Pestrin 23. min. (e-najstmetrovka).
Čeprav so morali Brežani spet poraženi s svojega igrišča, je bilo sicer maloštevilno občinstvo zadovoljno s tem kar so prikazali v tekmi s S. Anno. Postavi sta stopili na igrišče v največjem nalivu, ki je spremljal spopad do konca. Po našem mnenju S. Anna ni napravila ničesar, da bi si zaslužila zmago. Njeni igralci so prišli v vodstvo sredi polčasa z dvomljivo in skorajda neopravičeno enajstmetrovko, katero izkušeni Pestrin ni pogrešil. Toda sodnik ni bil enakega mnenja, ko se je enak prekršek ponovil v korist Brežanov. Igra se je nato odvijala s težavo po blatnem igrišču, Brežani so postopoma prevzeli pobudo in poseb-nc^.v .dfugem delu tekme niso dovolili nasorotniku ničesar, razen nekaj medlih prodorov.
Tokrat so «plavi» pokazali dober napredek v skupni igri in na splošno je ekipa zaigrala z večjo vnemo in zagrizenostjo. Taka igra bo v prihodnje nedvomno vodila do u-spehov, katerih so ti fantje potrebni. da si spet pridobijo samozaupanje.
IST
Libertas — Juventina 2:0
(Tekmo so prekinili v 12. min. d. p. zaradi slabega igrišča).
JUVENTINA: Plesničar, Faganel, Tomažič, Nanut, Makuc, E. Tabaj, Marvin, M. Tabaj, Montico, Sirk, Ura s.
LIBERTAS: Visnoviz, Vidoni, Pao lich, Paoli, Mottica, Coslovich, Russo, Ferrara, Rupiani, Kauski in Auber. i
SODNIK: Cadenaro iz Tržiča.
STRELEC: v 5. in 43. min. p P-Rupiani.
štandreškim igralcem je v nedeljo pomagalo blatno igrišče, ki je preprečilo, da bi se tekma odvijala cm konca. Sodnik je namreč že v 12. minuti igre drugega polčasa prekinil tekmo, ker je menil, da je igrišče preveč blatno, da bi se tekma lahko odvijala naprej. Do takrat pa so domačini že vodili z 2:0, z dvema goloma srednjega napadalca Rupianija.
Juventina ni v tej tekmi pokaza; la kdove kaj zanimive igre, saj ji je blatno igrišče preprečilo vsako učinkovito napadalno akcijo.
Borovec Ražem (c žogo V roki) med tekmo z Interjem