Naročnina listu : =
Celo leto	.	•	K	12*—
Pol leta	.	.	„	6*—
Četrt leta	.	.	„	3'—
Mesečno	.	.	„	1'—
Zana) Avstrije : =====
Celo leto	.	.	K	17*—
Posamezne številke ::	10 vinarjev. ::
Inserati ali oznanila
se računijo po 12 vinarjev od čredne petitvrste: pri večkratnih oznanilih velik :::	popust
„Straža“ izhaja v pon-deljek, sredo in petek :::	popoldne. :::
Rokopisi se ne vračajo.
Neodvisen političen list za slovensko ljudstvo.
Z uredništvom se more govoriti vsak dan od 11.—12. ure dopold.
Uredništva in upravniStvo: Maribor Koroška ulica 5. == Telefon št. 113.
Otvoritev novega dravskega
mostu.
Poroča, se nam iz zanesljivega vira:
Oi d p o s 1) a n o i slovenskih občin mariborskega okra;j a, bodo nadvojvod o Friderika na kolodvoru v slovenskem jeziku p o z d /r a v i 1 i.
Glede r a z o b e š aj n j ai ! 'slovenskih zastav je mesto za,v/zelo v zadnjem hipu popolnoma i n t r a s i gj e n t n o ! stališče in se sklicuje na n erazvelj a vije n sklep z dne 14. deicembra 1,908, v katerem je iz o z i r a („n a j a v e n r e d i n mir“ p r e p ove d a; 1 o. r a z o b e Š e h j e slovenskih zastav.,Vsa posredovanja in ugovori niso imeli! d o s e d a j zaželj ornega v s p e h a. Mesto v s t r a j a na tem, da bo s
silo odstranilo vsako slovensko z a -
' ......... ........ ... .6
stav;Oy politične oblastipa niso našle dovolj eneržije,, da bi pravici pripomogle do zmage. 10 tem Še ni izrečena zadnja besed (a,.
Umestno se n a m z d i, da se slovenski udeleženci por a z dele ,kolikotr le mogoče po celi poti, po ki a t e r i se vozi nadvojvoda in ga pozdravljajo. K1 e r je nemški list začel grdo hujskati, zopet opozarjamo, da se Slovenci strogo varujejo v s a k i h i z z i v a n j in izgredov; in s tem odvrnejo od sebe vsako krivdo.
Tempi passati»
Ptuj, dne 21. avg.
Vaš članek v zadnji številki „,Straže“, v katerem ste nas presenetili s poročilom n grdem zasmehovanju Poljancev po liberalnem učiteljstvu, nas je v resnici osupnil. Omenjene knjige mi nismo čitali, zato nam je bilo Vaše poročilo nekaj povsem novega, čeprav skoro neverjetnega. Res neverjetno se mora zdeti človeku, ki le nekoliko pozna naše razmere, da se na tak lažnjiv način sramoti in obrekuje na|še
dobre Poljance. Ne bomo tajili: naši Poljanci so marsikje, zlasti v neposredni bližini Ptuja, neusmiljeno zapeljani. Ptujsko nemškutarstvo s svojim ^„Štajercem“ je doseglo s svojim zastrupljevalnim in pone-umne/valnim delom mnogokje žalostne vspehe. Naši dobri ljudje so izgubili z narodnim prepričanjem tudi svojo značajnost, vdali so se žganjepitju in pride med njimi zato tudi večkrat do pretepov. Vendar pa se razmere boljšajo. Všled neumornega izobraževalnega dela naših organizacij se vpliv „Štajerca“ krči. S tem pojema, Čeprav zelo počasi, tudi šnopsar-stvo in pretepaštvo. Samo med onimi nesrečneži, ki so se zapisali z dušo in telom „Staj.“, gospodarita Še žganje in nož s polno veljavo. Boljše in zdravejše plasti ljudstva se pa vedno bolj otresajo teh pogubnih razvad in uvidevajo grozno škodo, ki jo povzroča ptujski šnops v vseh posledicah. Zllasti med mladino je opaziti mnogo dobre volje. (Stare, vkorenin-jene navade se ne dajo kar tako iztrebiti, toda razmere so se vendar zelo zboljšale, življenje je sedaj na Dravskem polju precej drugačno, kot je bilo pred desetletjem. Imamo mnogo vasi, kjer je mladinai naravnost vzorna. Kako ponekod cvete jo naše mladinske organizacije, veste tudi v Mariboru dobro. Zadnji mladeniški tabor na Ptujski gori je poklazal, dat imamo na stotine vrlih in zavednih mladeničev. Generalizirani napad Elize Kukovec in Henrika Schreiner je za to docela krivičen in (ga moramo najostreje zavrniti. Gotovo, kakor mnogokje, pride tudi med Poljanci včasih do pretepov. Mlada kri kipi in če jo razburi še alkohol, pride žalibog mnogokrat do dejanj, ki iih pozneje mladeniči; sami najbolj obžalujejo I
Recimo celo, da se taki žalostni nastopi zgode med Poljanci pogosteje, kot kje drugod, vendar tako splošno očitanje., kot sta ga zagrešila liberalna Kukovec in Schreiner, Še; ni dosoljeno in je neodpustljivo. Nekaka nedeljska obrt pretepavanje in klanje med Poljanci vendar ni. Sami pretepači, razbojniki in ubijalci naši Poljanci pa res niso; Kdor to trdi, laže in obrekuje.
Daleč smo prišli. Pred leti niso imeli naši narodni nasprotniki nujnejšega dela, kot da so slikali naše Poljance in sploh vse Slovence) za suroveže, razbojnike in hudodelce. „Windische Räuberbande“, „windische Messerhelden“, „windische Raufbolde“* in Slične psovke so bile v navadi pri nemškem časopisju. V zadnjem času se je to precej spremenilo. Nemški časopisi so uvideli, da je iskati pretepače med onimi elementi, ki so se izneverili svoji materinjščini.
Vedno bolj se je pokazalo, da so najti pretepači tam, kjer je vdomačen „Stajerc“ in vlada Šnops. Nemce in nemškutarske generale je postalo ' vsled tega sram svojega kulturnega dela in .opustili so svoja lažnjiva sramotenja. Snops in pretepi sta postajla kulturna znaka nemštva, česar pa Nemci niso hoteli povedati javnosti in so umolknili.
Sedaj so pa prišli slovenski liberalci in kakor nalašč ravno liberalni učitelji ter so začeli metati blajto, ki se je zazdelo ;že Nemcem in nemškutarjem preogabno in preveč smrdljivo, na naše vrle Poljance. Gasi se tedaj vračajo. Mislili smo, da je minula doba, ko se nas je skušalo naslikati pred javnostjo kot narod surovin in barajb. Motili smo se. Naši liberalci so izkopali te pozabljene čase in so začeli z njimi krošnjariti med .svetom. Casti si pa liberalci s tem ne bodo pridobili in našim Poljancem je ne bodo vzeli. S tem pa; Še ni rečeno, da bodo naši' Poljanci vtaknili groba žaljenja mjirno v žep. Obračunali so z nemškutarji, in obračunali bodo tudi z liberalci. Naj si liberalni učitelji le zapomnijo: Klevetniki bodo dobili od naših Poljancev tak odgovor, kot ga zaslužijo. Da jim bo dolgo zvenel po ušesih, za to jim garantiramo !
V
Skandal pri Sv. Lenartu v Slov. gor.
Poročali smo po .„Slovenskem, Narodu“, da so pri Sv. Lenartu v Slov. goricah začeli Nemci v pon-deljek, dne 18. t, m., na dan cesarjevega (rojstva s kričavim petjem motiti cerkveno cesarjevo slavnost. Namesto da bi nemški listi obsojali to netaktnost, o-dobravajo sedaj vsi postopanje posilipomcev/ in napadajo tamošnjo duhovščino. Najbolj se zopet vj e data protestantovsko-pangermanski glasih „Deutsche Wacht“ in „Marburger Zeitung“ ter si drzno prisvajata pravico, zastopati težnje katoliških [Nemcev, to pa radi tega, ker vesta, da se jima, tupatam posreči, preslepiti in oslepariti šrrjo javnost. Žalostno, a tudi izzivajoče je, da hočejo rajvno oni takoimenovani Nempi — po večini so slovenske poturice — ki ali že niso več katoliki, ali pa samo katoliki s krstnim listom, vplivati na jezikovne razmere po naših cerkvah. (To je nedopustno in si mi tega ne dovolimo. Naj se ti elementi brigajo za svoj,el protesta,ntovske molilnice, ali pa naj magari prično ustanavljati svetišča za svoje panteistične, monistične ali še kako drugače —istične bogove in boginje, na(s katoličane
PODLISTEK. Gospod Nepommaj.
Povest, poljski spisal Valerij Lozinski. — Poslovenil
Podravski.
Vojteh Breg, župan v Marigladu, je človek, da, mu ni lahko najti para.. Ne samo to, da je najbogai-tejši v občini, toda vprašaj, kogar hočeš, in vsakdo ti pove, da je tudi pameten tako, kakor le redkoka-teri mjarigllajjski gospodar. Temu se tudi ni čuditi. Vojteh Breg se je že od mladih let drgnil ob grajšči-no, da, pri pokojnem grajščaku je služil celo več let za voznika ter odšel z njim na daljša potovanja. In znana stvar pa je, da čim več vidi človek s^eta in ljudi, tem bolj pameten, postane. Vrhu tega, je bil naš Vojteh še radoveden in bistroumen, kakor malo drugih. Vse kar je videl in slišal, je dobro premislil in znal iz tega posneti kak pameten pouk.
Ko bi hotel človek vse, kar se godi na svetu, dobro premisliti;, lahko spozna,,, da vlada ta, svet največja in najsijajnejša modrost z neba.
Treba je vedeti, da je Vojteh postal tako premožen še le tedaj, ko se je z vdovo Kozačiho oženil. V svoji mladosti ni imel lastnega kotička in moral si je s trdim delom služiti svoj vsakdanji kruh. Ker je pa videl druge hlapce, ki niso bili takio vzrastli, in niti tako radovedni kakor on, a jim vendar ni bilo treba služiti; opravili so eden ali dva dni robote, pa so bili potem gospodje laistne volje in lastne hiše, in za to se je tudi večkrat pritoževal in tarnal, češ, da Bog samo njemu in nikomur drugemu ni dovolil delati za-se, ker je moral služiti tujim ljudem.
„Ej, kaj mi je za (takšno življenje!“ je rekel večkrat, „človek dela in dela, da niti rok več ne čuti, pa je zmerom reven. Drugi pa se valja po cele dneve v senci, pa ima vsega dovolj do ušes. Naj bo, kakor hoče, tega vendatr ne razumem nikdar, čemu
je Bog tako razdelil svoje darove, ker je dal enemu preveč, drugemu pa premalo.“
Sreča, da takšnega ugibanja ni izrekel glasno, ker bi se bil moral hudo sramovati pred ljudmi, kajti, ko je postal pameten, se je prepričal sam, da, ako se človek zna spoprijazpiti z usodo, ki mu jo je odločilo nebo, pa se večkrat čuti stokrat srečnejšega, nego je oni, kajterega žavida. Zanimivo pa je to, na kak način je prišel Vojteh do tega spoznajnja. Kakor je sam povedal, imel se je za to zahvaliti nekemu Neponimaju.
A kdo je bil ta Neponimiaj, poizvemo kmalu.
Ko je Vojteh služil za; voznika v grajščini, domislil si je pokojni grajščak, da hoče odpotovati na svoja posestva za kordon (preko meje) in od ondot v globerRusije. Vojteh je bil zelo priljubljen in moral ga je spremljati na poti.
Prepotoval je torej Široko krajino in se nagledal raznih ljudi, dokler končno opravki niso pognali gospodarja v Moskvo, ki je za Ruse takšno mesto, kakor je za Poljake sveti in stari Krakov. Vojteh, kar je bil živ, še ni videl tako velikega mesta, torej je le malo manjkalo, da ni prišel ob oči, tako radovedno se je oziral na vse strani in tako se je čudil vsemu. Žalilo ga je samo to, da ni razumel jezika, ki so ga tam ljudje govorili, kajti Mazur ne razume lahko Rusina, a še tem manj Moskala.
Grajščak mu je dovolil, da se 'sme iti sprehajat po mestu in Vojteh je krenil iz ene ulice na drugo ter se ni mogel dovolj nagledati vseh teh nevidljivih čudežev. Močni Bog! Koliko zakladov je ležalo tu nakopičenih pred njegovimi očmi.
Ni pa bilo še dovolj teli! različnih dragotin, zlata, srebra, dragih tkanin, kar jih je bilo tu videti za steklopi, marveč pred prodajalnico je stalo še nekoliko ogromnih voz, da so bili vozovi na lestve še proti njim pravi pritlikavci, in na vsaikem vozu množica težkih škrinj, ki so jih skladali in odnašali v
prodajalnico. Morale so biti ondi kaj dragocene rer či, kajti po marsikateri škrinji je žvenketajlo, kakor čisto zlato in srebro in marsikateri zaboj je komaj Še desetero ljudi moglo premakniti.
Pa si je mislil Vojteh:
„Hej, hej, močni Bog, to je bogatin, temu ne preseda živeti na svetu.“
Pri tem si je kar lomil roke in odprl usta od začudenja.
„Ko bi samo vedel, kako je ime temu velikemu bogatinu, pa bi imel kaj povedati, ko se vrnem domov“, je rekel sam pri sebi.
Crez trènutek si je snel kučmo z glave in se približal nekemu bradatemu „kajcapu“, ki je v bližini razvezoval vrvi na vozu ter ga vprašal prav pokorno:
„Dober človek, ali mi ne bi hoteli povedati, kako je ime temu vašemu bogatašu, !ki ima to prodajalnico in te velike vozove?“*
Bradati kacap na to vprašanje! izbuli oči in videč, da je to nekak čudak, ki ne zna govoriti po ruski, skomigne z rameni in ne da bi popustil svoje delo, reče urno:
„Ne ponimagu“, kar je pomenilo po naše: „Ne razumem ! “
Toda poštenemu Vojteku se je to zdelo drugače. Ni razumel bradatega Moskala ter si je mislil, da je temu bogatašu ime: Neponimaj. torej je samo pokimal z glavo in rekel sam sebi:
.„(Neponimaj, gospod Neponimajj! Prosim, takšen bogatin, ime mu je pa tudidako, kakor našemu staremu porotniku Nepoveju!“
In korakajoč dalje, se je popraskal za ušesom, ter pošepetal potihoma:
„IMočni Bog, ko bi imel le stotert del od tega, kar ima ta bogataš, pa bi imel življenje!! Toda čemu govoriti? Saj ni pravice na svetu! Eden ima do ušes vsega, drugi i pa še lasu nimam kam namočiti.“
naj pa puste pri miru. Njihovih nasvetov ne rabimo, njihovo kura,telo odklanjamo! Za nas velja, in bo veljalo načelo Katoliške cerkve katoličanom!
Vera — privatna stvar.
V saiksonskem mestu Bischofswerda se je glasom poročil, ki pa niso posebno zanesljiva, izrazil tamošnji katoliški župnik pri pogrebu neke nezakonske matere v nagrobnem govoru o njeni pregrehi in jo obsodil. Ni sicer še 'dokazano, če je to poročilo katoličanom sovražnega saksonskega časopisja tudi resnično in dokler ni doprinešen dokaz resničnosti, imamo vzroka dovolj, da cele povesti ne verjamemo. Mlin na vodo pa je ta vest vse end za socialdemo-kratično časopisje. Ce prav še ni dokazana, vendar jo je pobralo kot gladen pes kost in gloda sedaj ob njej, da se človeku kar gabi. V& predali so na razpolago za umazana obrekovanja katoliških duhovnikov in kljub hinavskemu načelu, da, je vera ^zasebna stvar“, se napada cerkev in njene obrede po vseh manirah protikrščanskega svobodomiselstva. Z|lasti , se je razkoračilo socialdemokratično glasilo JVorw.“ v Reiehenbergu. V svoji 175. Številki prinaša celo vest, péveda primerno zabeljeno' ter psuje katoliške dnhovniB» z besedami : „Nositelji črnih kut“ in Iskle-ne prav; navdušeno:	„[Edino primeren odgovor na
tako postopanje je izstop iz cerkve, brez rajzlike na veroizpovedanje.“
Namesto, da bi dali vsakemu sodrugu prosto, da napravi s svojo „privatno zadevo“ tudi v tem-le slučaju, kakor vsak sam hoče, poziva,r socialdemcr-kratični list k izstopu iz cerkve. Vse to pa ne bode prav nič oviralo sodrugarskih voditeljev, da ne bi v dobrih katoliških krajih ob „Ave Marija“»zvonenju prekinili svojih go/vorov in da ne bi „molili“ — vsaj z ustnicami.
Probatum est!
Na Balkanu.
Rusija se odločila za energične korake proti Turčiji.
D u n a j, dne 21. avgusta. Kakor se zdi, se je ruska vlada konečno vendar odločila za najenergic-nejše korake proti Turčiji ter je od porte zahtevala, da- ustavi nadalnje prodiranje proti Bolgarski in zahodni Traciji.
* *
*
Petrograd, dne 20. avgusta. (Korespond. biro.) „Rieö“ javlja, da je Rusija obvestila turškega poslanika, da se je odločila Rusija za celo vrsto e-nergičnih odredb za slučaj, da bi Turčija vstrajala pri svojem dosedanjem stališču.
Turčija in Bolgarija.
Carigrad, dne 20. avgusta. V, krogih porte namigavajo opetovano, da je Turčija pripravljena, pričeti direktna pogajanja z Boljgarijs, ker je za Turčijo nemogoče, da bi sedanje stanje trajalo še dalje. Vlada ne more imeti pod orožjem trajno tako velikanske armade in je prisiljena*, da se ?eši vprašanje meje Marice v smislu turških zahtev. Na merodajnem mestu se zatrjuje, da Turki ne mislijo trajno zasesti ozemlja onkraj Marice, a še nadalnji od-
Gre naprej in vidi, dai tukaj nekoliko desetin zidarjev in delavcev zida neko grozno veliko hišo; kakor nekak ogon se razteza zidovje na dojgost.
Vojteh obstane na mestu ter radovedno ogleduje ogromno stavbo.
„Nu, ta si stavi« hišo“, reče sam sebi, .„(da bi ljudje deseterih takih občin, nego je naša, imeli kje prebivati ! Radoveden sem vendar, kako je ime temu drugemu bogatinu ! “
In stopivši k najbližjemu delavcu, ki je na lestvi podajal zidarjem opeko, vpraša s prijaznim nasmehom :
„:Ej, gospod mojster, ali mi ne bi hoteli povedati. kdo si zida neki tako lepo in ponosno mestno grajščino?“
Moskal široko odpre usta in izbuli oči, kajti odkar je bil živ, še ni čul poljskega kmeta.
„He? Kakoj?“ vpraša po svoje.
„Vprašal sem vas, mojster, kdo si da staviti tako ponosno grajščino?“ se oglasi znovič Breg.
Moskal potrese glavo:
„Ne ponimaju“, reče naglo ter jame dalje podajati opeko.
Naš ljubi Vojteh Breg pa v prvem hipu skoči kar kvišku.
„Gospod Neponimaj!“ zavrešč^ na vse grlo. „Tu ga imate! Da bi te žveplena strela, to vam je bogatin! Kar spreobjedel se je že izobilja! Jaz pa, mili Bog!“ je pošepeta.1 naenkrat otožno,j i„jaz moram pa kakor pes služiti tujim ljudem!. /Takšna je pravica na svetu!“
Nezadovoljen in mračen odide dalje, premfišlje-vaje y duhu svoje uboštvo in tuje izobilje.
A tu naenkrat obstoji znovič. .Zagledal je pred seboj sijajno palačo na troje nadstropji, s steklenim hodnikom s krivulj astimi stebri,, ki pa je izgledalo tako čudno in ponosno, da si je Vojteh izpočetka mislil, da je to cerkev in hipoma se je odkril.
Ko opazuje dalje, vidi, da. to ni cerkev, mar-
por Bolgarije zoper odsltop Odrina bi prisilil Turčijo, da z orožjem izsili ta odstop od Bolgarije.
Grozeče stališče Rusije.
Dunaj, dne 20. avgusta. Listu „Neues Wiener Tagblatt“ se poroča iz Londona: V tukajšnjih diplomatičnih krogih se silno boje, da bo Rusija pretrgala diplomatične zveze s Turčijo. 'Javno se govori o napadu ruskega vojnega brodovja na Carigrad, ali pa o vpadu ruskih čet v Malo Azijo.
(1 Nova Balkanska zveza.
Dunaj, dne 20. avgusta. Kakor izvemo iz diplomatičnih krogov, se vrše, med [Srbijo, Rumunsko, Grško in Crnogoro intenzivna pogajanja,, da se u-stvari nova Balkanska zveza za enkrat brez Bolgarske. Pogajanja so že zelo napredovala in je že projektirana konferenca vseh ministrskih predsednikov balkanskih držav y Belgradu, ki naj predpogajatnja zaključi.
Bolgarska poročila o preganjanju Bolgarov v Solunu.
Sofija, dne 20. avgusta., (Korespondenčni biro.) Glasom semkaj došlih zanesljivih poročil so Grki pozaprli vse Bolgare, ki bivajo v Solunu, ter jih izgnali. Pod pretvezo hišnih preiskav so oropali Grki vse bolgarske hiše. Trenutno je le malo. bolgarskih hiš, ki bi bile ostale nedotaknjene. Da bi še ložje spravili solunski trg pod (svojo oblajst, so Grki pozaprli vse večje in premožnejše Bolgare. Nekaj so jih pomorili, nekaj izgnali, nekaj pa obsodili na — smrt.
Avstrija in Srbija.
Srbski ministrski predsednik Pašič se je izrazil o razmerju Avstrije do Srbije napram nekemu poročevalcu :
„Poza,binno vse, kar so nam prinesle ravnokar končane vojne na političnih dogodkih, pozabimo vse spore v albanskem vprašanju med Avstro-Oigrsko in Srbijo. Mi želimo odkritosrčnega in prijateljskega razmerja z mogočno sosedo in upamo, da nam bodo dala pogajanja glede trgovinskih pogodb ugodno priliko, dati pozitivne dokaze za) odkritosrčnost teh svojih želj, zlasti ker ni med nama sedaj nobenih vprašanj, ki bi morala dovesti do nasprotstva obojestranskih interesov. V vprašanju velikih državnih naročil, ki bo prišlo neposredno po likvidaciji vojnega stanja na dnevni red, bomo zavzeli popolnoma nepristransko stajlišče, tako, da se bo izkazalo to vprašanje kot čisto trgovsko konkurenčno vprašanje.
Konštantin Veliki.
Grški kralj Konstantin se je vrnil v Atene. Ljudstvo in vojaštvo mu je priredilo velikanske ovacije in klicalo: Živel Konlštainflin Veliki! Krajlj se je ginjen zahvaljeval za veličastni sprejem.
Grozovitosti vojne.
Na inicijativo mednarodne Carne/gijeve mirov-' ne ustanove se je sestala komisija, da nepristransko in neodvisno od političnega gibanja preišče grozovitosti, ki so se zgodile v balkanskih vojnah in gospodarske posledice vojne. Med člani, ki še ta teden odpotujejo na Balkan, - se nahaja tudi \znani državni poslanec in profesor dr. Redlich.
• Podaljšanje moratorija v Srbiji.
Komisija, ki je imela proučiti to vprašanje, ni stavila nobenega predloga, pač pa, je mnenja, da bi
več je samo bogata palača. Streha se je svetila na njej, kakor bi bila iz zlata in srebra lin duri so izgledale uprav kakor oltar v cerkvi.
Na pragu pri durih je stal krepak mož v suknji.. izšiti z zlatom in z veliko pozlačeno palico v roki, da je izgledal ne kot stražnik, marveč kakor kak starosta ali general.
„iMati božja!“, zakriči Vojteh, ^to je pravcat čudež, takšna palača kot nekaka cerkev! Ej“, je po-šepetal čez trenutek, „tu gotovo stanuje sam cesar, ali kak minister, ali nemara cesarjev komisar.“
In ni mogel več potlačiti svoje | radovednosti; priklonil se je k nogam bradatega velikana 's pozlat čeno palico ter pošepetal pohlevno:
„|Jasno velmožni gospod stražnik, ali mi ne bi hoteli povedati, čegava je ta palača?“
In malo je manjkalo, da ni onemel od strahu, ko se je človek z zlato palico našopiril kakop puran, stegnil roko grozno naprej, (zahrumel na vse polno grlo:
..Ne ponimaju! Pašol!“
„(Oj, nasilje!“, zakliče naš Vojteh Breg, „/torej nemara pripada že ves svet temu človeku, temu Ne-ponimaju. Hej, hej, Mati božja!“., je tarnal v duhu, odhajaje dalje.
f „[Človeku se pač ogreni življenje, ako vidi, da eden do ušes tiči v zlatu, drugi pa ti^i bržkone v raztopljeni slanini, ki mu jo revščina ‘lije za kožo; hej, hej, ni je več pravice na svetu! Delaj, da ti že kar roke omahnejo, pa komaj si pridelaš kruha in kako cunjo za na hrbet, a ta gospod Neponimaj gotovo v svojem celem življenju ene kope žita ni zmlatil, pa mu kar v oči sili bogastvo.“
In ko je tako mrmral in tarnal, začuje med tem nekako svečano godbo.
Nekoliko duhovnikov je šlo sppddaj, šest konj, pokritih s črnim suknom, je vleklo krsto, zadaj pa je bilo tudi obilno voz, toda za krsto ni bilo opaziti niti žive duše.
z ozirom na težaven gospodarski položaj kazalo, ta moratorij še podaljšati za pol leta ;ali celo še za celo leto.
Davki v novih srbskih krajih
se bodo za enkrat, dokler se ne dovrši natančen popis zemljišč, pobirali po starem (turškem načinu, sar mo ne v naturalijah, marveč v denarju. (Trgovci, o-brtniki in drugi davčni obvezanci po mestih pa bodo takoj obdačeni po srbskem davčnem zakonu.
Francija in Bolgarska.
Razpravljajoč o protibolgarski gonji francoskega časopisja, poudarja oficijoani „Mir“, d% ne more razumeti te nerazumljive sovražnosti List naglaša, da je pokazala Bolgarska dovolj dobre volje, da je takoj po prvih dogodkih prenehala z vojno, katero sta Srbija m Grška že dolgo pripravljali in se zvezaii na tihem celo z Rumnnijo in Tarčijo. Hoteli sta si tako prisvojili 7/8 Macedonie, katero so ravno francoski etnologi spoznali za bolgarsko ozemlje. Kar pa se tiče dozdevnih bolgarskih grozodejstev, bo spravila na dan resnico mednarodna preiskovalna komisija.
Grki iz Gfilmnldžine — Turki pa t nje.
Solun, 20. avg. (K.-b.) Grške čete so zapustile Giil-mtildžino, ki mora priti po bukareškem sklepu v bolgarska last, turške čete se pa pripravljajo, da bodo mesto zasedle.
Odrin ne ostane t turški hrekah.
Petrograd, 21 avg. (Zas. brz.) Knez Trubeckoj je izjavil, da je vložila ruska vlada pri turški viadi protest zoper prodiranje čez desni breg reke Marice in sicer iz vzroka, ker so velesile edine v tem, da Odrin ne sme ostati v turških rokah. Temu naziranju se je pridružila tudi Nemčija. Rusija je že pričela z fmancielnioii represalijami napram Turčiji.
Tnrčija finaneielno bojkotirana.
Berolin, 21. avgusta. Potrjuje se, da se vrše med posameznimi velesilami pogovori o ruskem predlogu, da se naj Trnčijo fiuancielno bojkotira na ta način, da velesile vplivajo na banke in druge kapitaliste, da Turčiji tako dolgo ne posodijo nobenega denarja, dokler ne odneha v odrinskem vprašanju V Nemčiji se izjavljajo, da se bo tema predloga Nemčija pridružila in sicer le v slučaju, če bi se izkazala ta odredba praktično izpeljivo.
Naše sokolstvo.
Zaveden mladenič nam piše:
Mnogo se je že pisalo v naših časopisih o sokolstvu, marsikaj se mu je že očitalo in radi marsičesa se ga je obsojalo, seveda popolnoma opravičeno in vedno na podlagi dokazov. Sokoli so pa naše o-čitke vedno zanikali ter vpili : mi smo) širitelji kulture. branitelji morale itd. Zopet leži pred nami razgrnjena nova pola, v koji čitamo o noverai slučaju, pri katerem se je pokazalo sokolstvo 1 zopet v čudni luči. Zgodilo se je to ob priliki izleta Sokolske zveze v Novo mesto na Kranjskem. Naj priobčimo najprej v celoti dopis, katerega je v 180. števfilki z dne 7. avgusta objavil ,vlajbžurnal“ sokolstva, („[Slovenski Narod“, ko je poročal med dnevnimi novicami na strani 4 sledeče iz Novega mesta:
„Z novo razsvetljavo je izginila iz našega mesta vsa idiličnost in poezija. Mogočne nove obločni-ce so s svojo prodirajočo močno svetlobo pregnale iz našega trga in uliic oni tajinstveni mrak, ki je prikrival mnogo, mnogokrat zelo lepe in prijetne dogod-Ljaje. To je bilo življenje! Tema, da nisi videl niti
i„|G'otovo je moral umreti kak velik gospod“, zamomlja Vojteh ter se stisne k zidu neke hiše, prekriža se pobožno in jame ogledovati pogreb.
In nekako čudno žalostno in otožno mu postane pri srcu. Njihče ni Šel za krsto, nihče se ni jokal, in tarnal za mrličem. Oni, ki so se peljali za krsto, so bili opravljeni kakor na svatbo in vsi so izgledali nekako radostno.
JO', kaj to pomeni?“ pošepeta Vojteh; „mrlič, pogreb in nihče se ne joče, nihče niti ene solze ne pretoči za krsto.“
In nezmožen za vstrajati, zakriči na voznika, ki je sedel v enem izmed zadnjih voz:
„Ali mi ne bi hoteli povedati, čegav je ta pogreb?“
Voznik je samo potresel glavo, skomignil z rameni in mahnil z roko:
„Ne ponimaju.“
„O, 'Jezus Nazarenski!“ zakriči Vojteh, „to je torej oni veliki bogatim! Umrl je, kaj mu je koristilo njegovo veliko bogastvo? In nihče se ne joče za njim. nihče ne tarna za krsto. Glejte vendar, zavidal sem ga, a vendar je bolje meni, nego njemu, — ker jaz sem še živ in zdrav. O, toda ne daj, Bog, da bi me, ko bi umrl, tako z veseljem pokopali. Ho, ho, koliko bi bilo tu joka in tarnanja! Gospodarjem bi bilo žal, gospodinje bi postale otožne, dekleta bi se razjokala in moja mali, ta bi bržkone umrla od žar losti in joka! Ker pa je tako s tvojim bogastvom, gospod Neponimaj“, je zaklical čez trenutek in mafunil z roko, „pa mirno počivaj v zemlji! Ne menjam s teboj; rajši' sem reven hlapec, ljubljen od ljudi, nego bogatin, za katerim nihče ne pretoči solze!“
Od tega časa, nikdar ni zavidal nikomur več njegovega bogastva in se ni pritoževal črez svojo usodo.
Ko je postal sam bogatin in župan v občini, pa tudi njemu ni prav nihče zavidal njegove sreče in veljalve . . .

tal pod sabo, na vogalih v veliki razdalji so dremar le male svetilke,, kot cerkvene večne luči, iz teme pa si samo slišal pritajene vzdihe kake kratkokrilke, visoke besede suhega študenta, ali rožni smeh zale devojke. Toda kaj se briga kultura za poezijo mladih ljudi! S par modernimi svetilkami nam je uničila vse, kar je bilo za nas. — A še se nam obeta lepo življenje. 10. avgusta bo pri nas veliko sokolsko slavlje in tedaj se povrnejo za enkrat še stari časi. Cel trg bo poln gostega smrekovega .drevja in zaman se bodo trudili svetli žarki novih, velikih obločnic, da bi prodrli skozi to vejevje in hinavsko izdali svetu -vse tajnosti, veselje in zabave mladih ljudi, ki bodo za trenutek ušli strogim očem starih tet in pa-panov in se zatekli žarečih oči in kipečih želja k nemim smrekam. Da bi le kmalu prišel ta trenutek! Se bo prijetno!“
Taka je torej reklama, s katero se vabi Sokole in Sokoliće na njih prireditve in izlete. Ob enem pa je ta reklama tudi dokument izobraževalnega dela v sokolskih društvih za vse slovenske očete in matere, ki so preslepljeni po hinavskih besedah kakega priliznjenega liberalca ' zaupali svojo mladino tem in enakim liberalnim društvom, kajti z malimi izjemami najdemo skoraj povsod enako reklamo.
Vzemimo na primer še ta,-le slučaj:	Letos na
Jurjevo nedeljo je na ljubljanskem gradu priredilo neko liberalno društvo veselico, na/ katero so v „Narodu“ vabili tako-le: „Pride tudi Zekar paša, s haremom samih na pol nagih krasotic. ITo bo užitka itd.“ In zopet pred kratkim je priredil središki Sokbl neki izlet v Oberž, na katerega je vabil .„Narod“ z ravno tako okusno reklamo. Obljubljal je, da bo v nekem haremu tudi „vedeževalka“ ; v kakem kostumu, tega sicer ni omenil, pa najbrže Že v Adamovem, kajti to pri liberalcih najbolj vleče.
S takimi in enakimi sredstvi se tedaj vabi na liberalne prireditve. Vsakdo, kdor je le še količkaj pošten in ima vsaj nekoliko vesti, se bo teh prireditev in liberalnih organizacij sploh ne le izogibal, temveč vsakemu znancu in prijatelju vstop v te organizacije kar najodločneje odsvetoval. Osobito vaša dolžnost,. vzgojitelji mladine, je, da mladino pred temi prireditvami svarite ter jim njih slabe nasledke živo v slikah in vzgledih pred oči postavite! Ni se nam Za to čuditi, ajko so pri vsakem porotnem zasedanju na vrsti raßni prestopki proti nravnosti) in druga moralo uničujoča dejanja. Ne bomo tukaj razmotrivali, koga zadene zategadelj največja krivda, pač pa še v zadnjem trenutku visoko povzdignemo svoj glas ter kličemo v prvi vrsti starišem in odgojiteljem: „Proč z mladino od društev, kater^ se poslužujejo takih nizkotnih in nesramnih sredstev!“ Ti, mladina, pa izpreglej sama, kje se nahajaš, da ne bo prepozno, in se ne boš enkrat kesala! In vi, učitelji, kateheti ter dušni pastirji, pokažite mladini zanjko, na katero jo hoče sovražnik vloviti, a ob enem ji pa priporočajte vstop v naše krščanske organizacije, kjer se po-dajejo mladini popolnoma drugi nauki in na drugi podlagi, kakor to dela sokolstvo s svojimi svobodomiselnimi voditelji.	«
*
* *
Ko smo prejeli zgorajšnji članek, smo se bili ravno namenili napisati daljši članek o ),,(telbvadbr in nrajvnosti, o vzgoji telesa in vzgoji duha.“ Lotiti smo se hoteli tega predmeta z ozirom na glasne| tožbe
nemških katoliških časopisov čez nemško-nacionalno „turnerstvo.“ Meseca julija se je vršil v Lipskemvse-nemški telovadni shod, združen z velikimi javnimi nastopi. Od vseh vetrov sveta, kjer prebivajo Nemci:, iz Evrope, Azije, Afrike, Amerike in Avstralije so prihiteli nemjškonacionalni telovadci. Cez 10.000 jih je bilo zbranih v Lipskem. !Z grozo pa poročajo nemški katoliški listi, da so ti telovadni dnevi v Lipskem razkrili vso izprijenost in skvarjenost nemško^ nacionalnega („turnerstva.“ Gotove ulice lipskega mesta, v katerih se nahajajo zloglasne hjiše, so v ponočnih urah kar mrgolele mož in (mladeničev okrašenih z znaki telovadcev. Nekaterim je bilo to še vse premalo in peljali so se celo v Berolin, kjer je stalo v tistih dneh tudi razupito Friderik-predmestje v znamenju telovadcev. Bahato se sicer ponaša nemško „turnerstvo“, da je njegova skrb obrnjena na| telesno in nravno vzgojo svojih članov, ti cjogodki pa so pokazali, da je to v resnjici drugače, da se pod o-kriljem telovadnih društev ljudje skvarjajoi in, nravno uničujejo. S povdarkom naglašajo za to nemški / katoliški listi, da so ti slavnostni dnevi prinesli pem-škemu narodu več škode kot pa koristi. Z ozirom nate žalostne dogodke in izrodke med nemškim telo^ad-stvom smo hoteli spregovoriti nekoliko besed tudi o našiih telovadnih društvih, o Sokolijh in Orlih. Izkušnje -nam namreč pravijo, da trpi naše sokolstvo na enaki rak-rani kot nemškonacionalno turnerstvo. Tudi pri naših Sokolih se polaga vsa važnost na krepitev telesa,, krepitev nravnosti se pa zanemarja, če se ne celo izpodkopava. Vrli naš dopisnik nam je pa prihranil delo ter nam je na podlagi dejstev iz zadnjega časa predočrl nevarnost, v katero se .pogreza naše sokolstvo. Njegovim krepkim besedam, ki jih povsem odobrujemo, nimamo pristaviti drugega, kot: Slovenski mladeniči, oklenite se Orla! Orlovska organizacija ni enostralnska, ona ne skrbi samo za telo, ampak za duha. Pri njej gre vzgoja telesa roko v roki z vzgojo in poplemenitenjem duha in srca. Orlovska organizacija stoji na edino pravem in zdravem stališču vzgojiti svoje člane krepke na telesu in poštene na, duši, za to, mladeniči, vsi k Orlu! Na zdar!
1 • i • v •	-s JI
Politični pregled.
Komedija Tisza-Pallavicini.
Budimpešta, dne 20. avgusta. Danes ob
11.	uri predpoldne se je vršil dvoboj med grofom Tiszo in mejnim grofom Pallavicinrjem. Pričetek tega dvoboja so skrbno prikrivali. Dvoboj je bil določen pod zelo težkimi pogoji: težke kavalerijske sablje, boj do nesposobnosti enega partnerja. Za vsem sta nasprotnika devetkrat skupaj trčila. Že po drugi ataki je zaklical sekundant Szemere: Stoj! Konstatirali so, da še ni bil nobeden duelant ranjen. Po tr,etji a,taki je bila dovoljena pavza, tv, kateri so konstatirali, da sta dobila oba duel anta le, nekaj udarcev, toda ne z ostrino sabelj. Ta komedija se je devetkrat ponavljalja, dokler niso dognali, da sta dobila oba duelanta na čelu le nekaj neznatnih opraisk, nakar so proglasili, da sta oba za nadalnji dvoboj nesposobna in konec je bil cele komedije. Duelantta sta se na to spravila in zapustila dvorano. Ko je za-
O mladosti !
Misli. Napisal Roman Bende.
V slovstvu starih narodov najdemo bajko o možu, ki je zaprosil bogove za dar telesne nesmrtnosti. Bogovi so uslišali njegovo molitev in podelili so njegovemu telesu dar neumrjočnosti, 'Mož pa je na nekaj pozabil. Minula so leta in prišel je do spoznanja, da je pravzaprav hotel prositi bogove, naj mu naklonijo večno mladost. Za to se je čutil silno nesrečnega: staral se je vidno vedno bolj in bolj, moči so pojemale, ,a niso holtele popolnoma izginiti. In njegovo življenje je izgubilo vse čare in čutila niso bila več za rabo; cel svet mu je kap čez noč postal silno bedast, otročji.
Nič ni moglo v betežnem, večnem starcu vzr buditi onega lepega čustva, ki se zove veselje. Zahrepenel je po smrti — žrtev lastne brezmiSelnosti, a smrti ni bilo od nikoder . . .
Mlado srce in mladostno razpoloženje so najdražji darovi, ki jih more uživati človek. Daša, mora biti nepristopna za vse lene, neplodne misli, čelo vedro, razpoloženje mladostno, srce močno, — to so skrivnosti srečnega, zavidljivega življenja. Malo pomislimo in videli bomo, da ima človek v vsesilnem stvarstvu velike predpravice.
In katere so te?
Čutiti, da kljub bežnosti časa, kljub kratkosti našega pozemiskega bivanja, ostane srce lahko mla>-do v mladostnem hrepenenju,, čutiti, da, še živijo v nas sile, ki morejo vsrkati nove vplive in da je kljub zavesti zemske ničevosti človekov' najboljši' delež: upanje !
Kakor orel, ki v sigurnem, drznem poletu preplove vrhoive najvišjih gora, kakor orel, zroč s pozornim pogledom iz nedogledne višine, taka je sila misli v razumu človekovem, sila,, ki nas dviga nad vse zemeljsko in nas začasno osvobodi občutkov strahu in zavesti nesreče ter nas tako usposobi, da mirno zremo na posvetnost.
Človek kot bitje, kot životinja (animal) se morda giblje v revščini, skrbeh, v' sužnostij, nemalokrat brez pomoči, brez tolažbe; vse- drugače človek kot duševno bitje: v drznem orlovskem poleitu se_dvigne nad vso zemsko bedo kvišku, navzgor! Najsi_ je telo pohabljeno, najsi izčrpava človekovo življenje bolezen ali trpljenje, vendar duh človekov je svoboden.
Neustrašenim srcem veljaj: Nasipi kamenja še niso ječa in železni kolči še niso kletka. , Ta sila, ki nas usposobi, da se lahko dvigamo nad malenkostne skrbi zemskega življenja, je orlovska m0^ duha — v nas!
Ne moremo sicer trditi, da nima najša okolica vpliva in moči na naše (življenje. Ljudje, vzgojeni v močvirju, nevednosti, umazanosti in moralni revščini sploh, se ne vdajajo radi vzvišenim mislim: premnogim je neznana orlovska sila človekove misli.
Za to je treba, da se vzgojujemo duševno, ker vzgoja duha nas napravi mnogo večje, nego so naše ovire, mnogo plemenitejše od naše okolice. Dušno se zamoremo, samo ako hočemo, povspeti nad vso zemsko omejenost. Pridejo časi, podobni zimskemu mrar zu: naše misli naj vasujejo, ako najm mraz ne ugaja — v prelestni vesni; pridejo Časi, vroči kakor pa-leče poletno solnce, če nam ne ,ugajajo, pa pojdimo v senčnat log, poslušat žuborenje virčkov, bajne melodije stvarstva!
Znano nam je, da je marsikateri umet/nl/k, živeč v najhujši revščini in pomanjkanju, nemalokrat polomljen telesno, ustvaril dela, polna razkošno-bor gatih misli in prelepih čustev, marsikatera) knjiga, ki .omamlja s čudovitimi čustvi naša, srca, je _ bila spisana v mokri celici dremotne ječe. Janez, ujetnik je bil duševno v nebesih in Milton, telesno slep, je ustvaril najlepšo epsko pesem. Zares, nič fJrugega in smelo poudarjam, da nič drugega, kakor človekova lastna volja je vkovala v verige človekovega duha, ki je svoboden in prost, da se lahko dvigne k nebesni luči. . .
puščal grof Tisza dvorano, je še zaklical Pallavici-mju: Servus Gyuri!
Ta jnx.slični dogodki na Ogrskem pač prav jasno svedočijo in so nevarno znamenje notranje gnilobe in razpada one ogrske klike, ki je sedaj še na krmilju in ki z vsemi, če prav nepoštenimi sredstvi zabranjuje vsako demokratiziranje ogrskega parlamenta. Ce že sam ogrski ministrski predsednik ki ga, je vendar smatrati za reprezejntajnta zakonov, na tako javen način in z drznim čelom krši zakone’ ki prepovedujejo dvoboj, se pač ni čuditi, da na Ogrskem tako silno naglo napreduje revolucijoniranje duhov in vedno bolj gineva spoštovanje do zakonov in nositeljev avtoritete. Taki dogodki pa tudi z bengalično lučjo osvetljujejo vso gnilobo v Ogrski, ker ravno njeni poklicani reprezentantje in varuhi zakonov izpodkopavajo tla za Vsak državni red ter pripravljajo Ogrsko zrelo za — veliko katastrofo.
Avstro-Ogrska in Italija.
Laški general Caneva, ki je prišel v Mödling k slavnosti odkritja cesarjevega spomenika v tamošnji vojaški akademiji, je izjavil baje sledeče:- Razmerje med Avstrijo in Italijo je postalo v zadnjem času zelo dobro, prijateljsko in intimno. Laška publika sodi sedaj o Avstriji /vse drugače, kot je sodila včasih. Je sicer še nekaj starih politikov, toda ti nimajo vpliva. Iredenta je .popolnoma izginila. Vzrokov prejšnjih sporov ni več in Italija ima z Avstrijo prelveč skupnih interesov, da bi ji postala sovražna. Veliko je pripomoglo k temu prijateljstvu tudi albansko vprašanje.
Raznoterosti.
Spremembe pri oo. kapucinih. ,P. Eduard Bervar, provincijal, se preseli iiz Schwanbergai v Celje. — P. Hilarij Perpar gre iz Celja v Sv. Križ; iz Sv. Križa p. Jožef Lapuh v Celje. — Iz Skofjeloke p. Vilibald Rupar v Gorico, p. Valerijan Sartori v Celovec. V Skofjoloko pride p. Kamil Požar iz Krškega. in ft. Efrem Majcen iz Knittelfelda. V Krško pride ,p. 'JoaJiim Ferk iz Gorice. — P. Janez Ažbe gre iz Gorice v Gradec; na njegovo mesto pride p. Otokar Cejan iz Celovca.
Iz deželne službe. Deželni odbor je imenoval ravnatelja deželnega .kopališčai RogaškaHSlatina dr. Franca Mullija povodom njegovega desetletnega službovanja na tem mestu deželnim svetovalcem. ‘
V kn.-šk. dijaško semenišče v Mariboru so bili sprejeti šestošolee Alojzij Skuhala iz Velike Nedelje, četrtošolec Franc Žgeč iz Ptuja, tretješolec A. Epih iz Cadrama in drugošolci Franc Babšek iz Poljčan, Leopold Breznik iz Dramelj, Jožef Domanjko iz Sv. Andraža v Slov. gor., Stefan Horvat iz Cirko-vec, Jakob Alekšič iz Središča, Jakob Vrečko iz Ponikve, Alojzij Osterc od Sv. Križa pri Lj., Fr. Sluga iz Dobove, Friderik Štruc iz Slovenjgradca, Ant. Mojzer od Sv. Lovrenca na Dravskem polju, Konr. Pečovnik od Sv. Lovrenca pri Mariboru, Fr. Knez od Sv. Jederti nad Laškim, Franc Repič od Sv. Jurija na Ščavnici in Franc Weran iz Sladkegore.
Emile Ollivier •f. [V St. .Geipaisu na Francoskem je umrl v visoki starosti 88 let znani franco(ski državnik in ud .francoske akademije Emile Ollivier. Po poklicu odvetnik, je bil leta 1857 izvoljen v fran-
Za smeh.
Dober svet.
Krojač (nevoljen): „Zaradi teh ničvrednih hlač, ki mi jih nočete plačati, v kis moram hoditi vsak teden terjat!“
Dolžnik: „Pa mi napravite še suknjo, da se vam bo izplačalo sem hoditi!“
1	V š o 1 i.
Učitelj: „Kaj je obrekovanje?“
Učenec: „Ce kdo nič ne naredi, pa kdo to okoli pripoveduje.“
Dober otrok.
Sodnik: „(Takega zločinca pa še nisem videl! Krivim so vas spoznali ropa in umora! Imate Še kaj reči?“
„Da, rad bi šel domov k materi!“
.	(Nevarno zdravilo.
Pesnik Safir se ni dal pregovoriti, da bi vzel kakšno zdravilo. Ko "a nekoč \zdravnik vpraša, se je li ravtnal j ,no njegovem receptu, Uiu pesnik odgovori:
„Ne, ker bi se sicer gotovo ubil; Vrgel sem namreč recept skozi okno!“
Nobel . . .
— Daines popoldne sem te videla v drevoredu s prav čeđ'njim fantom . . .
= Ah, beži no! Ta lump me je peljal v kavarno, dve uri mi je prisegal večno ljubezen, potem pa se je zmazal, pa Še kave ni plajčal!
Moderno.
Dva mlada 'zakonska sta prišla na Brezje. V kapelici molita in predno odideta, reče žena možu: „Pojdi no ti okoli altarja!“
Mož ji odgovori: „Saj se vendar spodobi, da greš iti najprej okrog altarja.“
„Jaz ne morem“, odgovori žena.
Mož: „Zakaj ne?“
Žena: „Imam preširok klobuk!“
cosko zbornico. Leta 1869' je postal francoski ministrski predsednik in kot itak se je spustil leta 1870 v nesrečno vojsko z Nemčijo. Ollivier je objavil veliko Število državnopravnih spisov. 0:d leta 1872 je bil ud francoske akademije.
Novi ogrski civilno-pravdrii red. S 1. januarjem 1914 stopi na Ogrskem : v veljavo noM civilno-pravdni red, ki otežkoča izvršitevi avstrijskih sodnih odlokov na Ogrskem. Ker pomeni tako otežkočenje veliko škodo za avstrijsko industrijo, so se obrnili avstrijski industrijalci do avstrijskega justičnega ministra, da naj pojasni, katere predloge hoče tozadevno staviti avstrijska vlada ogrski vladi. Avstrijska industrija hoče imelti na ta način priliko opozoriti na one točke, ki bi bile avstrijski industriji v kvar.
Ce M le kaj pomagalo! Praška „lUnion“ je priobčila te dni članek, v katerem dokazuje na podlagi dogodkov povodom balkanske krize, kako zgrešena je bila vsa naša balkanska) politika in kako ta politika sedaj — hočeš nočeš — začenja zapuščati stare fundamente posebno za to, ker se je zmotila 'tudi v svoji zaveznici Nemčiji. Nič več ni tistega) brezpogojnega navduŠevanja za berotinsko politiko. Dunajski listi celo izrekajo obžalovanje, da ni naša av’ stnijska politika že popreje ubrala najnovejšega kurza: kurza dobrohotnosti tudi napram Srbiji. Kaka sprememba ! Zaključuje pa z nastopnim opominom na dunajsko adreso: ,„Avstro-iögrska odhaja iz te krize v resnici brez lovor-venca,, kar pomenja nevarnost, da bo trpela veliko gospodarsko Škodo. Ce je že politika monarhije napram balkanskim državam, še posebno pa napram Srbiji, dokazala, da ne služi interesom države, pa je navskrižje z Berolinom dokazalo, da način, kakor so si pri nas tolmačili trozve-zo, ni bil praivi za našo državo. Mi Slovani moramo v trenutku, ko nastopajo menda na Balkanu mirneji časi, le želeti, da bi na Dunaju zelo poučne 'dogodke zadnjih treh let temeljito izkoristili in cenili. In strast gineva, ljubezen mora ostati in kjer je ni, je treba iskati dobrega razmerja) in sporazumi jenja. Ce še avstrijski interes sklada s tem, da se poteza z vsem ognjem za slovansko Bolgarsko, imora biti tudi' možno doseči s Srbijo dobro in prijateljsko razmerr je, in kar misliiti si ne moremo, da ne bo tajka tendenca od strani naše monarhije mogla računati na popolno razumevanje v Belgradu. Srbija ima za seboj dve vojni, je dobila iz turške roke dve veliki pokrajini — to bo dajalo mnogo dela. Za tako .delo potrebuje država miru, a mala država podpore in dobrohotnosti od vseh strani. To bodo tudi Srbi kmalu občutili, ako že ne vedo tega. In če se k temu preobratu, ki mora nastopiti v najši politiki napram balkanskim Slovanom, pridruži Še drugačna raba tro-zveznega inštrumenta, kakor jo priporočajo zadnji dogodki, bodo tudi Slovani drugače sodili o zuna/nji politiki monarhije, nego so to mogli soditi do sedaj.“ — Pametni pouki in nasveti. Ce le bodo kaj pomagali . . .
Povsod komisar. 1 Iz Konjic nam poročajo: Konjiški okrajni zastop je po prizadevanju poslanca Marckhla razpuščen. Z p provjzoričjnega komisarja je imenovan nemški grajščak Possek, mož „z odličnim nastopom naprednega duha“ — seveda vsenem-škega. V treh mesecih se vršijo nove volitve.
Liberalci, nič ne bo! Kadafr hočejo liberalci prikriti svojo politično revfščino in uboštvo, pa vam zapojejo pesem o „lepih upih“' in boljši bodočnosti.“ .„Napredna stvar napreduje dobro, naše vrste se neprestano množe, kmalu bomo zmagali na celi črti“, tako in enako se glase ti liberalni refreni. Kakor pa kažejo dogodki, so liberalci s svoji,mi „,upi“ še veliko prezgodaj vstali. Ravno .zadnje dni so se vršile v več občinah občinske volitve, pri katerih so zmagali naši pristaši proti navadno združenim nar sprotnikom liberalcem in nemškutarjem. . Zlgodilo se je tako pri Sv. Juriju ob južni žel., kajkor smo poročali že zadnjič, zgodilo se je tako pri Sv. Marjeti na Dravskem polju, kjer se je podrla nemškutarska trdnjava, zgodilo tako v Vurbergu, zgodilo tako pri 'Sv. Petru niže Maribora, kjer si sploh noben nasprotnik rii upal na dan. Liberalci gredo s svojimi „upi“ tedaj lahko še nekaj časa spat v goro h kralju — Matjažu!
Po našo zemljo gredo. V teku sedmih mescev letošnjega leta nam je ugrabila Siidmarka zopet mnogo zemlje na meji. V St. liju je naselila 2 nemški družini, v Cirknici 2, v Pesnici, Rančah, Dobrenju, Zg. Sv. Kungoti po 1. V Rančah in Pesnici se naselita prva nemška kmetai. Naseljene družine so S iz Virtemberškega, 2 iz Severne .Češke, 1 iz Saksonskega, Galicije in Koroškega. 'Slovenci zapuščajo svoje domove in gredo s trebuhom zai kruhom, a tujci prihajajo k nam in živijo kot gospodje nanaši zemlji. Zakaj ne naseljujejo Nemci vsaj štajerčijans-kih družin na svojih posestvih, ako so jim res tako pri srcu, kakor zatrjuje ^ Sta j er c.“ Slovenci morajo ostati hlapci in viničarji, po gospodarje si hodijo na Prusovsko in Češko.
Program „Narodne stranke“. Z ozirom na verski in vsem stanovom pravični program „Narodne stranke“ piše zadnji „Nar. List“. „Tako se nam godi kmetom, troštajo nas te s tem, da nas čaka plačilo v nebesih“ in na dragem mestn: „Gospoda moja (duhovščina), kako pa ravnate vi s starimi onemoglimi kmetskimi berači, na primer s kakim doslaženim hlapcem, dekloj ali katerim do cela izde-nim viničarjam, ako pride ubožee brez roke ali brez noge
po cesti? Navadno se zadere pijani fajmošter nad takim revežem: „Kaj se ta potikaš, falot, delal bi, ne pa lenahaš po sveta!“ Vsak duhovnik bo sedaj vedel, kako dolžnost ima napram „Nar. Listu“.
Naš cesar odlikoval italijanske častnike. „Militärische Rundschau“ poroča, da je pcdelil naš cesar sledečim italijanskim častnikom visoka odlikovanja : Armadnemu generala Canevi velik krijSec reda sv. Stefana, vojaškemu atašeju podpolkovniku Aboriuei-ju zvezdo h komturnemn križu Franc Jožefovega reda, stotnika Franchini-Stappa oficirski križec Franc Jižefovega reda in poročnika Dellachiesi vi-težki križec Frane Jožefovega reda.
Is sodne službe. Arsknltant pri mariborski sodniji dr. Silan je imeni van sodnikom.
Odpnst rezervistov. Poveljnik 16. vojnega zbora in poveljujoči general v Dubrovniku podmaršal Blaž Sche-mua je izdal sledeče zborno povelje: S premestitvijo rez*r-vistov v neaktivno službeno razmerje, ki se izvrši prihodnje dni, se konča dolga doba izredne vojaške službe v mirnem času, ki je zahtevala od vseh pripadnikov mojega zbornega območja veliko vztrajnosti, delavnosti, nenmornosti in zadovoljnosti z malim. Z veseljem ugotavljam, da so naše stara vojaške čednosti: čut dolžnosti, ubogljivo it, zvestoba in odanost napram predstojnikom, tovarišu čut in veselje do službe, celo ob žrtvah osebn h kiristi, v naši armadi globoko vkoreninjene. Vsi poveljniki, častniki in moštvo morejo s ponosom gledati na ta čas. Vsem hvalo in priznanje Onim, ki se poslavljajo od aktivne službe, pa poleg tega še prisrčne pozdrave in najboljša voščila za njihovo nadaljnjo življenjsko pot.“
Rekord t alpinistiki — 7200 m visoko. Sloveči italijanski alpinist Mario Piacenza, ki se nahaja sedaj v gorovju Himalaja v Aziji, je splezal na vrh gore Naunkam, ki je 7200 m visoka. Piacenza je prvi, ki je zmagal to goro in dosegel v turistiki visočinski rekord. Na vrhu gore je vsadil majhno italijansko zastavo. P/aeenza in njegov spremljevalec sta prebila skozi 6 dni in noči v visočini nad 6500 metrov. Prestati sta morala neznanske težave in grozote povzročene po mrazu, soegu in zraku. Splezati hočeta pa vseeno še na višje vrhove.
Mirovni kongres Haag 20. avg Danes se je otvoril tu 20. mirovni kongres, ki se ga udeležuje 950 odposlancev. Predsednik profesor Delouter se je izrekel za misel nadnarodne svetovne organizacije v obliki Zedinjenih držav. Odposlanec Bergius in belgijshi seaat r Lafontaine sta ugotovila, da je mirovna misel napredovala, in sta protestirala proti balkanskim dogodkom.
Cankar obsojen. Včer*j popoldne se je vršila glavna razprava proti pisatelju Ivanu Cankarju v znani njegovi veleizdajski aferi, ki si jo je nakopal vsled nekega predavanja v ljubljanskem Mestnem domu. Deželno sodišče ga je obsodilo na 7 dni zapora.
Slov. Straži je poslal g. kaplan Franc Hohnjec 100 kron, nabranih na primiciji č. g. Franca Štiglic na Rečici.
Za Slovensko Stražo nam je poslal vrli mladenič Jakob Kristovič iz Hoč poldrugi tisoč obrabljenih poštnih znamk. Hvala prisrčna!
Top — eksplodiral.
Strašna nesreča v Pnljn. P ni j, 21. avgusta. Danes se je ns strelišču pri preizkušnji nekeg* novega 30 5 cent,-kaliberskega topa zgodila strašaa nesreča. Top, ki pohaja od Škode, je imel pri zaklopu napako, vsled česar se je pri poizkusnem strelu zgodila eksplozja. Trije topniški predmojstri so bili ubiti, trije, med njimi dva civilna delavca, težko ranjeni, več dragih, med njima inžener Sili od Škode, lahko ranjenih. Med tetko ranjenimi se nahaja predsednik mornariško-tehničnega urada viceadmiral La n j us grof Wellenberg, kije bil na obeh nogah tako hudo ranjen, da somu morali obe nogi amputirati.
Vzrok grozne nesreče.
Vi mestu, osobito v krogih vojne mornarice ter v vojaštvu sploh je napravila ta grozna katastrofa,, ki je ugasnila življenje trem vrlim mornarjem, silen utis. Globoko sočutje velja tudi težko ranjenemu pod-admiralu grofu Laingusu, ki velja v avstrijski vojni mornarici za enega najboljših 'in zelo priljubljenih admiralov naše vojne mornarice.
O nesreči sami so nam znane ite-le podrobnosti: Top, ki ga je razneslo, je bil velikanskega kalibra 305 milimetrom. Nesreča se je pripetila na velikem strelišču.
Usodepolni strel.
Pri prvem oddanem strelu se ni pripetilo nič hudega. Top je bil normalno nabasan. Na to so ga nabasali v drugič. Toda na do sedajj nepojasnjen način je eksplodiral. Detonacija je bila mnogo silnej-ša, kakor pri drugih navadnih strelih. Razneslo je oklop, ki je tehtal okrog 1000 kilogramov. Takoj po eksploziji se je nudil grozen prizor. Trije mornarji so ležali tako razmesarjeni na tleh, da jih ni bilo mogoče spoznati. Enemu je odneslo glavo, roke in noge pa tako zmučkalo, da se ni moglo spoznati, je li bilo človeško truplo ali ne. Tudi' drugega mornarja je tako silno razkosalo, daj so ležali deli njegovega trupla daleč na okrog, zopet druge dele je pa še zračni pritisk vsled eksplozije ' s tako silo pritisnil na lafeto, da je bilo grozno videti. Nič manj grozno razmesarjen ni bil tretji pomorščajk. Na celem strelišču so ležali kosci trupel nesrečnih žrtev notri do neke barake, v kateri se je nahajal podadmiral grof Lanjus, ki je opazoval strelne vaje. Z erio nogo se je naslanjal na stol, ter je pazljivo sledil majam, dokler se ni pripetila nesreča. Kosci eksplodiranega o-klopa so ga zadeli s tako silo na obe: nogi, da mu jih je popolnoma zdrobilo. Več pomorščakov pa, ki so se nahajali v veliki bližini eksplodiranega topa, nisi pa
bili nič poškodovani. Ponesrečenega podadmirala, ki je izgubil silno veliko krvi, so takoj prepeljali v bolnišnico, kjer so mu odrezali obe nogi.
Drugi težko ranjeni je bil nadinženir J. Schiel. Zdrobilo mu je desno roko. Artilerist Gregorič je na prsih tako težko ranjen, da bo le težko ostal pri življenje. Artilerist Djamajrčič je dobil poškodbe na celem telesu. 1 Tudi te in še tri druge manj nevarno ranjene so prepeljali v bolnišnico.
Trupla vseh treh mrtvih žrtev so pa prepeljali v mrtvašnico. Bili so le borni ostanki in (deli ponesrečencev Šurec iz Splita, Skornjaka iz Hrvaškega, in Cioke iz Splita.
Eksplozija je napravila tudi na sosednjih hišah obilo škode in je razbitih mnogo šip.
’Mesto Pulj je v žalju. Pogreb ponesrečencev bo velikanski.
Štajersko.
Mariborske novice.
Tajen občinski sklep. Ko se je zadnje dai obravnalo zaradi razobešanja slovenskih zastav povodom otvoritve mostu v Mariboru, so mestni očetje v zadnjem hipu naenkrat izkopali nek sklep z dne 14. dec. 1908, za katerega do sedaj javnost niti vedela ni, ki prepoveduje „die Befbggnng von Häusern mit den ahslavisehen (!) Farben und das Tragen allslavischer (I) Abzechen im Stadtgebiete Marburg.“ Kaj so vstslovanske barve in kaj so vseslovanski znaki? Ako s tem hočejo označiti slovensko trobojnico, potem so na krivem potu, in mi p rivijemo politično oblast, da ta občinski sklep naknadno razveljavi. S cer pa še bomo našli tudi drago pot, da pridemo temu tajnemn sklepa naših občinskih očetov do živega.
Nemška nesramnost presega že vse meje. Danes, v petek, torej na preddan otvoritve državnega mostu sta dva Haj lo v ca napadla dva mirna Movenea na javni cesti z naj-hnjšimi psovkami, kar jih premore zagrizen tevtonski kričač. Brezdvomno sta se hotela preiskali ti za jutri, da bi pomagala vtisniti mesta „pečat nekulturnosti“, katero nalogo prepušča Marbnrgerca seveda — nam. Opetovano pozivamo slovensko občinstvo naj ohrani pri eventuelnih nastopih mestne fakinaže mirno kri.
Otvoritev novega dravskega mostn, ki dviga v našem mestu dan za dnem več prahu, je vzdram la tudi spodnje štajerske liberalce. Kakor izvemo iz popolnoma zanesljivega vira, je zastavil delavni zastopa k mest in trgov dr, Kukovec — vpoštevaje svojo dolžnost — vso svoje moči in ves svoj „velik“ vpliv v to, da bomo prišli Slovenci pri otvoritvi do polne veljave. Liberalno društvo „Maribor“ je pa zapričalo širokopotezno akcijo, da bo udeležba Slovencev ogromna in njihov nastop veličasten in imponujoč. Nič ne pretiravamo, če rečemo, da bo vsled požrtvovalne agilnosti dr. Kukovca in Glaserjevega „Maribora“ imel v soboto Maribor slovensko lice.
Studenci pri Mariboru. Opozarjamo na blagoslovijo je kapelice in veselico Slov. kat. iz društva društva v nedeljo dne 31. avgusta.
Novi dravski most. Dela pri mostu so dovršena. Včeraj so postavili še kandelabre, ki jih danes barvajo. S tem bo delo končano. Danes postavljajo tudi cesarski šotor, kjer bodo nadvojvodo nagovorili razni dostojanstveniki, prvi ekscelenca knezoŠkof. Vsled jutrišnjega dne vlada v mestu precejšnjo razburjenje. Vse govori samo o otvoritvi mostu in ker se mi Slovenci nočemo pustiti pritisniti ob tla, vrše po mestu najrazličnejše govorice, Mi iSlovenci smo in bomo ostali mirni; če se bo pa kaj zgodilo, je odgovorna za to „Marburgerca“ in oni, ki stoje za 1 njo, kajti v včerajšnji številki hujska, da se mora človeku studiti. To pribijemo že danes.
Advokatski list. „Slovenskemu Gospodarju“ se poroča iz Celja: „Pisali ste, da bo v Mariboru začel izhajati slovenski list, ki ga bodo izdajali istaro-in mladoliberalni advokatje. Vest je resnična. Priprave vodita dr. Rosina in dr. Kukovec. Nekatere posojilnice so pridobljene, da bodo prispevale za vsakoletne primanjkljaje. List bo izhajal dva- ali pa trikrat na iteden. Za glavnega urednika hočejo pridobiti vpokojenega župnika gospoda Šegula na Pragerskem. Izhajati začne z mescem oktobrom.“ — „Gospodarjevo“ uredništvo dostavlja:	„V Mariboru
se drži v liberalnih krogih o tem podjetju stroga tajnost, tako da iz lastne vednosti ne moremo nijčesar poročati.“ — Mi bi ta dostavek izpopolnili v toliko, da vsled liberalne tajinstvenosti tudi nam ni Še nič znanega.
10 Orlov-telovadcev se odpelje v soboto po noči na katoliški shod v Ljubljano.
Ptujsko novice.
Veselje vlada v liberalnem taboru, ker njihovo število raste. Sedaj /so zopet dobili somišljenika in soustanovitelja celjske liberalne stranke/ dr. Gosaka. Pravijo, da bodo raztegnili liberalno mrežo po celem okraju. To se jim zdi tem lažje, ker se je sedaj glede listov doseglo med starimi in mladimi spo-razumljenje, tako da bo tudi dr. Jurtela pomagal porivati dr. Kukovčev voz. V nedeljo bodo šli vsi liberalni škrici in sokoliči v St. Janž, kjer bo govoril „znani“ govornik dr. Brunčko. Liberalci vstajajo, a nas ne sme biti strah, ampak na delo!
Celjske novice.
Dr. Ambrožič se v ^Deutsche Wacht“ od srede jezi zaradi saniranja šoštanjske posojilnice, toda, ne nad svojimi zavezniki, slovenskimi liberalci, ampak
uad dr. Verstovškom in dr. Korošcem, ki hočeta por magati prizadetim kmetom. Dir., Ambrožič bi rad u-sflvaril neko razliko med Laškim in Šoštanjem', toda se mu ne posreči. Tam so goljufali posilinemci, tu liberalci, to je vsa razlika.
Cesarjev rojstni dan. Civilni in .vojaški zastopniki so se udeležili tudi protestaptovske cerkvene slavnosti. V, cerkvenem oziru najtanjša ravnopravnost, v narodnem največje preziranje.
Celje. Gospod in gospa Karamel, grajščaka na Frei-enbnrgu pri Celju sta darovala povodom rojstnega dne Nj. Vel čanstva cesarja Fran Josipa I. znesek 100 K in sicer: za občinske uboge okolice Celjske 50 K, za gasilno društvo celjsko 50 K. Županstvo se za to veledušno darilo iskreno zahvaljuje.
Ljutomerske novice.
N« Kamenščaku je zgorela Bredanova hiša z gospodarskim poslopjem. Vžgal je, kakor se govori, gospodar sam, kajti živel je z ženo v neslogi ter storil ta čin iz maščevanja.
Volitve v okrajni zastop tukaj se vrše 29., 30. in 31. avgusta. Nevarnost, da propademo je velika, če ne nastopimo složno. Torej opreznost! Kakor so se volitve v tržki občini in v bolniški blagajni vršile, častco za Slovence, tako naj pokažejo volitve v okr. zastop, da prebivajo na Murskem polju značajni in zavedni narodni borilci, ki se ne strašijo nemškutarjev.
Ormoške novice.
Ormož. (Nesreča) Dne 20. t. m. se je pri kopanju studenca na Krčevini pri g. Francu Kovačiču ponesrečil studenčni mojster Vincenc Genz iz Medžimurja. Ko se je hotel spustiti v že blizu 30 metrov skopani studenec mu je proti sredini začelo postajati slabo od v stndencn se nahajajočih plinov, ki so z vsa silo bruhnili na dan. Komaj je Še zaklical „gor vlečite“, a se ga je že polotila s’abost, ter je z vso silo telebnil na dnu vodnjaka, kjer je obležal pri priči mrtev. Na ravno isti način se je pred par meseci ponesrečil njegov sin pri kopanju studenca v Dobravi pri Ormožu. Za njima žaluje vdova z dvema nepreskrbljenima otrokoma.
Ormož. Tokajšni odvetniški uradnik g. Medik si zadnji čas domišljnje, da je on poklican v Ormožu predstavljati liberalno stranko. Dober sodrng mn je pritem g. Meznarič, ki „uživa sedaj „Kautzenjammer Uslanb !“ No, ako bodeta ta dva liberalno stranko po konca držala, potem si že zaslužita spomenik boljše vrste. —
Trboveljske novice.
Proslava cesarjevega rojstnega dne. Pretečeno nedeljo je pokazalo Trbovlje zopet enkrat drugačno lice, kakor nam ga hočejo vtisniti socialdemokrati. Kakor druga leta, proslavljali smo tudi let03 cesarjev rojstni dan Ob 8. uri je služil naš č. g. župnik levitirano sveta mašo, katere so se udeležili občinski odbor z g. županom Vodušekom na čelu, rudniški ravnatelj g. Heinrich in njegovi obratni vodje ter inženirji, e. kr. veteransko društvo z zastavo in godbo, „Orli“ v kroju in veliko občinstva. Posebno „Orle“ je bilo prav lepo videti. Vsa čast bratu načelniku Černetu, ki ima z odsekom veliko truda Omenimo samo še, da se je po sv. maši v Parušuhovi gostilni neri veteran ec z imenom Leeb, doma v Selnici nad Mariborom, nekaj čeljustil čez „Orle“. Sveiujemo mu, naj se prihodnjič malo boljše obnaša, posebno kadar je v veteranski uniformi, če ne bomo go orili kje drugod in kaj več. Da bi smel vsak prihajač čez nas zabavljati, to pa res ne gre. — Popoldan so priredila dekleta igro „Junaške Blejke“ in so jo res dobro izvedle Zlasti moramo občudovati pridnost mladenk, če pom slimo, da so se igro naučile v enem tedna Prav smešno je rešila svojo vlogo Maruša, ki je igrala kakor bi bila za to ustvarjena. Le tako naprej ! Zanimajte se še nadalje za take prireditve! To igro posebno priporočamo vsem društvom, da jo uprizarjajo. Bes nekaj lepega!
V Ljubljano. V nedeljo pošlje skupina J. S. Z. 20 uniformiranih članov na hrvaško-slovenski katoliški shed v Ljubljano. Živijo !
Drugi kraji.
Kamnica pri Mariboru. Slovenski! kmet nam je prišel v sredo, dne 20. t. m., povedat v uredništvo, da že tri dni vihra naj gasilskem sklaldi'šč,u v Kamnici nemška zastava, ki so jo izobesili povodom ^ cesarjevega! rojstnega dne. Toliko 1 taktnosti i pa bi že lahko pričakovali od načelnika gasilnega društfvia, nadučitelja gospoda Hofbauerja,i da bi rešpektiral svojega kolega gospoda Cepeja in (slovenske fante, za katere kot prave društvene ude mora biti zelo sitno, da se skladišče mednarodne požarne brambe dekorira s frankfurtarco. Nestrpno jpangermanstvo pri tem nadučitelju na slovenski šoli seveda ne pripušča spoznanja, da se s takim izzivajočim ravnanjem žali podporne ude /gasilnega društva. Pa. tudi še škoda se dela društvu, če so zastave tako dolgo izobešene nai solncu. Saj se še spominjate, gospod Hofbauer, nai moč solnčnih žarkov v majniku lanskega leta, ki so posužili ob občinskih volitvah uradne pečate na glasovnicah slovenskih volilcev. V av-gustu so solnčni žarki še (močnejši in bodo izgrizli barvo vsenemških zastav in Vi bodete hoteli imeti nave, a društvo naj jih plača! Vaš žep tako ni preveč radodaren. Kot občinski predstojnik bi pa tudi morali vedeti, da se ne sme 'ljudstva dražiti s tujimi trobojnicami v slovenski župniji. Ako bodete nadaljevali s svojim razdirajočim delom, nam bo pošla naša potrpežljivost. Za bivšega 1 navdušenega slovenskega liberalca se res ne spodobijo taka dejanja. Je pač stara resnica, da je janičar hujši,, kakor pa sam Turek.
Hoče. Katoliško bralno in gospodarsko društvo priredi v nedeljo, dne 81. avgusta, poučno (zborovanje. Ob enem bo sprejem novih Orlov. Pridite v o-bilnem številu. Začetek po večernicah. Govoril bo g. Žebot iz Maribora.
. Cirkovce. Veselica bralnega društva se je vseskozi posrečila, saj je vsakemu dejahju sledfllo burno /ploskanje, kakor oi padlo zagrinjalo v opomin, da morajo odlični gostje in domačini takoj izrpči glasno pohvalo pevcem in igralkam. 'Za občinstvo je bilo pripravljenih tudi nekaj krožnikov lienjih> šopkov, katere so mladenke obiskovalcem tako hitro razprodale, kakor bi servirale tečno juho lačnim turistom. V naglici je bil še tisti šopek prodan, ki bi ga morala Lucija podati svoji sestri. V mali zadregi smo si hitro pomagali ter pri Marijinem znamenju.r natrgali svežega cvetja. Dne 31. t. m., na angeljsko nedeljo, ponovimo „(Skrivnostno zaroko“ in bo vstopnina znižana na polovico. Tedaj pričakujemo novih gledalcev, starim zvestim iz St. Lovrenca., jMapberga,, Maribora in Marjete pa izrekamo srčno zahvalo za obisk. Na svidenje!
Sv. Lenart v Slov. goricah. Šolarska prireditev petra|zredne slovenske šole se /vrši v nedeljo, dne 24. t. m., ob 3. uri popoldne, v (dvorani gospe Arnuž s sledečim sporedom: 1. iT|elova,dba. 2. „Jankovo živ-, ljenje“, tridejanka. 3. Petje, deklamacije. Vjstopnina: sedeži i Ki, galerija, 40 via., stojišča 40 vin. pisti dobiček) je namenjen za šolarsko kuhinjo itd. Preplačila se hvaležno sprejemajo. Kdor se pdzove gornjemu povabilu, ne podpira samo, uboge deqer ampak jo tudi varuje sovražnih krempljev, kateri hočejo duševno vničiti vse, kar slovensko govopi, čuti in misli. Da, ti kremplji segajo že tudi v cerkev, kakor smo dne 18. avgusta t. 1. žalibog že drugokrat doživeli. Ali smo Slovenci res narod brez vsakih pravic, brez vladnih prijateljev, samo narod dolžnosti, katerega se sme motiti celo pri službi božji v cerkvi. Pokažimo v nedeljo, dne 24. avgusta, (da iz dna srca obsojamo nečuveno dejanje naših narodnih nasprotnikov. Pokažimo, da stojimo kakor skala za svojim častitim gospodom župnikom, katerega pdločno in taktno postopanje, ki je zabranilo, da, otroško navdušenje za presvitlega cesarja' ni trpelo znatne škode, zasluži popolno priznanje in najtoplejšo zahvalo.
Sv. Lovrenc nad Mariborom. (Strašna nevihta.) V sredo, dne 20. t. m,, popoldne med 4. in 5. u’ ro, je prihrumela semkaj nevihta od severno-zapad-ne strani. Pol ure' je neprestano bliskalo, gromelo in treskalo. Treščilo je v dve drevesi in v dva poslopja, in sicer v Krecenbahu pri občinskem predstojniku gospodu Stefanu Schicker, vulgo Ropič, v gospodarsko poslopje, naravnost v volovski hlev med dva vola. Gospodarsko poslopje, vsa krma, slama, 25 drevenk zollatene pšenice ter mnogo orodja je popolnoma zgorelo. Živino se je rešilo, le en vol je bil od strele omamljen, a so ga še živega potegnili iz obokanega hleva in zaklali; meso se bode morda smelo razprodati. Došli požarni brambi iz trga ter mnogo-brojnemu ljudstvu, ki je neumorno prinašah> vodo od vseh strani, se je posrečilo obvarovati lepo hišo in svinjske hleve. Gospod Schicker je sicer zavarovan, a ima le veliko škodo. Vse prebivalstvo ima, ž njim globoko sočutje, ker mu je nekaj dni poprej gospa soproga nevarno obolela. Druga strela je zažgala Kozolupovo leseno kočo, last gospe Pernat v trgu. Dva došla moža sta tukaj takoj pogasila.
Sv. Benedikt v Slov. goricah. Katoliško bralno in gospodarsko društvo priredi v nedeljo, dne 24. avgusta, popoldne po večernicah,- društveno veselico z vprizoritvijo (gledališke igre „Ljubezen Marijinega otroka“, tamburanjem in petjem. K prav obilni udeležbi vabimo.
Slov. Bistrica. Slovenska katoliško izobraževalno društvo v Slov. Bistrici priredi v nedeljo, dne 24. t. m., popoldne po večernicah, jv prostorih hotela „Avstrija“ vpliko Konstantinovo slavnost z veliko narodno veselico z zelo zanimivim sporedom. Ker je pa namenjen morebitni prebitek Slovenski Straži, naj vsi Slovenci slovenjebistriške dekauije pohite na to velezanimivo slavnost. -
Sv. Trojica v Halozah. Na angeljisko -nedeljo, dne 31. avgusta, ima naša Dekliška, zveza popoldne po večernicah poučni shod. Članice iu za vse dobro vneta dekleta, vobče vsi naši prijatelji in somišljeniki, pridite v najobilnejšem številu.
Mala Nedelja. Katoliško izobraževalno društvo pri Mali Nedelji priredi v nedeljo, dne 24. avgusta, ob 3. uri popoldne, veselico v gostilni gospoda Kosi. Igrala se bo igra v petih dejanjih s petjem. Svirala bo godba na pihala. Domačini in sosedje s,t’e prav u-ljudno vafbljeni na prireditev. Posebna vabila se ne bodo pošiljala.
Sv. Ema. Kmetijsko društvo naznanja, da bo imelo drugi izvanredni občni zbor v nedeljo, dne 31. avgusta 1913, -ob 4. uri popoldne. jDhevni red: Volitev načelnika, zaradi oddaje posestva, slučajnosti. Ker ni bil zadnji izvanredni občni zbor sklepčen, bo sklepal ta pri vsakem številu! navzočih članov*. —• Odbor.
Braslovče. Prostovoljna požarna hramba v Braslovčah priredi v nedeljo, 'dne 7. septembra na vrtu gospoda Matija Pincerja veliko ljudsko veselico. Spored je zelo obširen. Vse je najbolje preskrbljeno. — Odbor.
Šmartno pri Velenju. Naša Dekliška zveza priredi v nedeljo, dne 24. 'avgusta, v prostorih na-
šega Društvenega doma Konstantinovo slavnost z govorom in igro „Marijin otrokj sem.“ Z!ačetek točno ob 3. uri popoldne.
Velikonedeljska dekanija. V nedeljo,* dne 7. septembra, se vrši v Središču velik dekanijski shod Dekliških zvez. Dekleta, pripravljajte se že sedaj ter se udeležite v obilnem Številu tega shoda od vseh Dekliških zvez naše dekanije. rOd! vsake Dekliške zveze naj se pripraiv/i tudi po ena ali po več govornic. Spored in kar še bo potrebno, se naznani ob pravem Času.
Z Menine. Menino sem smatral za reservaoi-jo, a zapored se oglašajo z nje sosedje, kari me je prignalo, da po dolgem molku spet sežem po rešpet-linu, ki mi ga je Jamski popravil, ko je slikal naše igralce. Vreme se je za hip zjasnilo na Gospojino, da sem, obiraje korenine, videl prešerni samodrč, na katerega so se skobacali veljaki ter se imenitno smukali po ulicah ali rinku, po katerem ob raznih prilikah mahajo „narodni“ žejo- in ognjegasci ter muzikantje in radovedna dečad gledat razsvetljavo. (Toda bila je iluzija, prevara za, oberturista, ‘ ki zašjpega vsakega tujca in mu dvorno razkaže lakirana pota na Rogač ali Menino ali Sokat, kjer so imeli celo veselico, za kojo so denar pobirali i pri nas, dasi (nas niso vabili zraven. Gospodje iz grajščine ,raP pozabijo na družabni bojkot, kadar treba pobirati za dobrodelna društva, češ, klerikalci, le dajte, če vas kaj mošnje tiščijo, pili v naš izvoljjeni milieu k „(Zvezdi“ pa vas ni treba, ako nočete z nami trobiti ob volitvah in liberalnih prireditvah. Saj; tudi oni ignorirajo cerkvene obhode in naše shode, dasi radi privatno pritiskajo, kljuke pri poslajnou, — Ker je že moj sosed na Menini zadnjič omenil te božjepotnike, mu jaz le spopolnim poročilo., Na usodnem nedeljskem izletu jim je „zvezdica“ tresnila .za peči, na 0!glediji so dobili rešilno postajo in 1 tako zdaj staroslajvna •„Zvezda“ zopet jasno blišči. Da bi jih le ,taka nesreča izmodrila, da bi ne zanemarjali zanaprej nedeljskih dolžnosti. Ako ne, se bo puščavnik zopet oglasil pri turistovskem profesorju, da svoje ljudi pouči, pa tudi glede obljubljenih nagraid za napravo potov bi ga rad naprosil, če je v račun kaj postavil.
Logarska dolina v nevarnosti ? Kakor se poroča, so hudourniki gozd, ki je pred 40 leti segal še do slapa Rinke in pokrival obronke ob obeh straneh doline, že tako uničili in zasuli s 'kamenjem, da sega goličava že skoro prav v dolino. Blodni Savinjski dolini in tamkajšnjim seliščem in ljudem preti ivelika nevarnost.
Šmarjeta poleg Rimskih toplic. Ker je ljudska knjižnica za izobrazbo ljudstva velikega pomena, se priredi za ustanovitev ljudske knjižnice v Smarjeti pri Rimskih toplicah gledališka predstava v nedeljo, dne 31. avgusta >na vrtu hotela /„Pošta“’ z naslednim sporedom: 1. („Bucek v strahu“*, gledališka igra. 2. „Najlepše doma“, mešan zbor. 3. „(Čitalnica pri branjevki“, burkal. 4. „Slovan na dan!“, moški jzbor. 5. „Stotnik in njegov sluga“, Šaljivi nastop. 6. /„Šaljiva kupčija.“ Med raznimi točkami udarjajo tamburaši, na to prosta zabava. Vrši se ob vsakem vremenu. Vabimo razen domačinov k prireditvi tudi sosede o-količane, da posetijo našo rodoljubno prireditev v tem obilnejšem številu. — Čitalnica.
Sv. Peter niže Maribora. Včeraj dne 21. t. m. so se pri nas ob silno slabi udeležbi vršile 'občinske volitve. Izvoljeni so bili brez vsake agitacije ti le posestniki, vsi pristaši blov. kmet. zveze : Č. g. Matej Strakel, župnik, g. Josip Lorber, Wračko Frane v Malešnici, Šlik Janez v Hrenci, Krajnc Leopold v Metavi, Bračko Anton v Hrenci, Pnrgaj Freno ia Mak Franc na Vodolah, Trampuš Jožef in Ornik Jožef v Nebovi, Kokol Mihael v Metavi in Likoven Jernoj v Terčovi kot odborniki. V 14 dneh se bo vršila volitev obč. predstojnika in obč. svetovalcev.
Sv- Jurij ob Taboro. (Čast komnr čast). Kakor se splošno govori po naši fari, je dobil naš „ljubljeni“ nadučitelj g. Rosenstein od deželnega šolskega sveta v Gradca pohvalni in priznalo! dekret za izredne pedagogične vspebe ki jih ima pri svojih učencih Umevno, da je bil g. nadučitelj tega cesarskega pisemca zelo vesel. Ker je g Rosenstein naš velik polibčen prijatelj, se veselimo tega odlikovanja tudi mi in pozivamo deželni šolski svet: Le še večkrat osrečite g. Rosensteina! Glede tega odličnega pedagoga nas ne sme zadeti enkrat Slomšekova obsodba: „Kdor svojih slavnih mož ne časti, njih vrli nasleln k biti vreden ni“.
Ponikva Ob juž. žel. V soboto, dne 16. avgnsta t. 1. je umrl pri svoji materi v Mariboru tukajšnji učitelj gosp. Franc Horvat. Hiral je dalje časa na jetiki. Pohojni je bil učitelj na svojem mestu ter vobče priljubljen med tukajšnjimi farani. Njegovega pogreba v Mariboru so se udeležili tukajšnji č. g. kaplan Ašič, dež. poslanec Vrečko, učiteljstvo ter tudi več drugih prijateljev. Pokojni je bil izvrsten pevec in je ravno pred dobrim letom pomagal peti nagrobnico g. Zagajšekn. „Da vid’mo v raju večnem se, da vid’mo se nad zvtzdami.“ Te besede pa naj tudi Tebi veljajo, predragi prijatelj in sopevec.
Sv. Frančišek Ks Katol. izobraževalno društvo grizno bode v oči nekatere liberaičke in študentke. G. Terčak ne more spati, odkar obstoji to društvo, ki prav pridno deluje in izvršuje svoj blag namen Udje se vadijo za novo igro; g. načelnik požarne brambe je dovolil, da se vadijo v prostorih požarne brambe. Toda ta pregreha ni dala miru nadučitelju Terčeku, ki je med drugim podpisal to-le izjavo in jo poslal načelnika: „Gospodu načelniku Franceta Slatinšeka in g. podnačelniku Ivan Štiglicu v Radmirja! Podpisani delavni in podporni udje prostovoljne požarne brambe v Ksaverju smo zvedeli, da sta vidva dovolila udom
Katolik. Bralniga in izobraževalniga društva, da se v na šem skladišču vežbajo in pripravlajo za igro, katero nameravajo meseca septembra uprizoriti. — S tem sta pokazala napram podrejenim udom, da ne umetajo poklica, katerega naj bi prostovoljna požarna bramba vselej in povsod zasledovala ter hočeta vpeljati v društvo to nesrečno „gorsko“ politiko. Mi podpisani smo proti takšnem početju in zahtevamo, da služi naše skladišče le zgolj svojemn namenu in da zavlada v skladišču tekom treh dni najlepši red in tudi snaga.' Po preteku tega časa bodemo pomet i iz skladišča vse, kar ni naše in seveda tudi to pogubonosno „gorsko“ politiko zodrom vred. Bodita moža in napravita red ! ! V slučaja pa, da bi hotela še naprej korakat1, požaveženi poti, moramo vamaj tu izreči zaradi nezmožnosti in samo-oblasti nezaupnico in vaju pozivamo, da odložita svoji častni mesti, nakar si bodemo zvolili može, ki ne poznajo politike in se bodejo strogo držali le tega, kar predpisujejo naša pravila. V Radmirja 17. avg. 1913. Med drugimi podpisan nadučitelj, katerega vsak dobro pozna, Terčak Josip.“ — Ta okrožnica je šla od hiše do hiše, toda našla je le par podpisov. Gospod Terčak, Vas je požarna bramba odslovila; če mislite, da bodete prišli zopet na krmilo, se jako motite. Toda eno Vam povemo, pustite nas farane pri miru! Mi hočemo imeti mir, pa ne zdražbe Hvaležni bomo vsakemu, ki doseže tak mir, kakor je sedaj na Ko-karjib, odkar je moral oditi učitelj Knaflič. Velika drznost je, v sklicih pobijati „gorsko“ politiko. Te liberalčke bo treba ostro prijeti. Kje ste bili g. Terčak, ko je bil poslanec dr. Verstovšek pri nas na javnem shodu? Zakaj niste prišli in skušali ovreči na shodu našo „gorsko“ politiko? Kaj ne, tu pa ni bilo potrebne korajže, da bi se zmenili o gorski politiki javno z nami in s poslancem. Živela doslednost in korajža! Svetujemo Vam, da ste čisto mirni, sicer ... !
Ravno, ko so je odločil
za odpotovamje, ga je napadel kašelj. Sicer veš, da si prehlajen, vendar ne nosiš v žepu Sodenskih. Svetujem ti, da ne od-potuješ brez teh, ker so izborno zdra,Vilno sredstvo zoper nahlajenje. Toda zahtevati se morajo pristne Faysove Sodenske mineralne pastilje, ki se pridobivajo iz občinskih zdraviliščnih izVirkov iz toplic Soden a ob T. Skatljica stane K 1.25.
Narodno gospodarstvo«
Stanje žita in poljskih pridelkov po uradnem izkazu za 1. poiovico meseca avgusta. Kar se tiče vremena, tožijo skoro od vseh strani radi prevelike mokrote, ki je povzročila posebno v severnih deželah jako dosti škode. Razun tega so povodnji razdrle in uničile mnogo obdelanih vrtov in njiv. Pšenična žetev se je letos splošno povsod zakasnila; zrnje je razmeroma še precej zdravo in kleno. Rž je šibkejša, posebno je ržena slama letos po večini jako slaba. Ječmen je radi ležanja izgubil precej na svoji dobroti, tudi barva ni lepa rumena, ampak sivorujava. Oves stoji prav različno. V nekaterih krajih je že požet, drugod zori, tupatam je pa še zelen. Ova deževje ni dosti škodovalo, posebno slama se je jako dobro razvila. Koruza trpi na mokroti. V Galiciji bo žetev jako šibka, ker je vreme premokro in prehladno. Lan je kazal po Češkem jako lepo, a mokri vetrovi so ga povečini potlačili, ker mu mokrota precej škoduje in začenja v nekaterih krajih že gnjiti. V alpskih deželah se opazuje, da je letos dosti črvov in tudi bolezen na listju se že pojavlja. Pesa kaže jako dobro, a mokrota bo jo začela kvariti ; suho vreme je nujno potrebna. Zelje se razvija dosedaj jako ugodna, a giave so popolnoma mehke YRled preobile mokrote. Na Češkem so se pojavili tudi črvi, ki delajo na zelju veliko škodo Detelja jö bila za prvo in drugo košnjo ugodna ; škoda je le, da je prišlo tako malo blaga prav suhega na podove. Tudi navadno seno je letos po vseh deželah fia splošno dosti slabejše kot navadno. Povsod tožijo čez prehudo deževje. Za otavo je v nekaterih krajih že skoro prehladno, posebno po Češkem, kjer je bila zadnje dni že parkrat slana. Boljše pa se razvija letos navadna paša, ki je tudi po suhih, peščenih planinah še dokaj ugodna. Po celi Avstriji kakor seveda tudi pri nas je pa nujna potreba po toplem in suhem vremenu, drugače bo letošnje leto prav re» no in medlo.
Liliisko mlečno milo
s konjičkom
iz tovarne Bergmanna & Co., v Dečinu ob Labi
je in ostane neprekoskjivo v učinku zoper poletne pege in se pri racijonelnem negovanju kože De mere pogrešati. To nepobitno dokazujejo vsak dan došla priznalna pisma. Komad 80 vin. in se dobi v lekarnah, drožerijah in parfumerijah itd Da si ohranijo dame nežne roke, se je izborno izkazala Bergmannova lilijska krema „Manera“. Dobi se povsod v tubah po 7Ö vinariev.	43
Književnost in umetnost.
Nove knjige. Prejeli smo sledeče, knjige: Sta*-rogorski: „fJunaki svobode.“ Osem lepih povesti in črtic iz balkanske vojne obsega knjižica, ki je izšla v založništvu „iSlo-venskega- Ilustrovanega Tednika“ in sicer: Za križ častni in svobodo zlato, Sumi Marica, Bela roža, Usmiljenka, Onam, onamo, Na straži, Gojka kliče, Na polju bojnem. Broširani izvod 2
K,	vezan 3.40 K. — August Senoa: „Kletva.“ Znamenit roman slovitega hrvalškega pisatelja. Hrvaška „’(Pučka Prosvjeta“ je izdala tla, roman- v, ljudski izdaji, slovenski prevod je oskrbel :Staroigorski. IBroš. izvod stane 1.40 K, vezan 2.10 K. — Kinjižnicam in ljubiteljem lepih knjig in povesti obe tukaj navedeni knjigi toplo priporočamo. Dobivata se v Katol. Bukvami v Ljubljani.
Primorsko.
Izgnan italijanski časnikar. Časnikarja Emilija Marcuzzi, urednika reškega italijanskega lista „La voce del Popolo“, je reška policija* (izgnala iz vseh dežel ogrske polovice. Marcuzzi je bil eden izmed najbolj ognjevitih pijonirjev rešikih italijanskih avtonomašev. Izgnan je bil baje radi nekih člankov, napisa/nih povodom nedavnega spopada reških avto-noipašev! z ogrsko vlado. Marcuzzi /je bil avstrijski državljan.
V sanjah je videla umirati mater. V noči od torka na sredo minulegai tedna! se je sanjajlo v Padovi neki gospej, ki je rojena Tržačanka, da je padla njena mati, ki je živela v iTirstu pri drugih ljudeh, z okna in se ubila. Gospa se je prebudila po težkem snu in je tresoča, se povedala možu o dogodku, ki ga je videla v spanju. Mož se je nekoliko posmejal ženinim sanjam, slednjič pa ji je vendar dovolil, da sme v Trst k materi, ki je gotovo zdrava, kakor riba v vodi. Gospa je res odpotovala in v Trstu je izvedela, da je mati ono noč umrla. Lahko si je misliti žalost hčerke, kateri niso bili ;ni;česar javili o smrti, ker je bila stara ždnb nekata založila njen naslov.
Polom r Palju Kakor je zn&no, je bit v onem pro-slulem rovinjskem procesu proti f alskim kauaorašk m tatovom in poneverjevalcem med obtoženimi tndi pnlski magistrate uradnik Kamilo Descovich. De e meh je bil pred rovinjsko peroto oproščen. Kmalu po oprostitvi pa ja Descovich izginil, in kakor se je izvedelo pozneje, je „odpotoval“ k svojim bratom v solnčno Italijo. Prošle ga meseca pa je najvišje sodišče ugodilo ničnostni pritožbi državnega pravdnika, razveljavilo oprostilno razsodbo rovinjskega porotnega sodišča in določilo za ponovno porotno razpravo celovško deželno kot porotno sodišče. Z ozirom na to razsodbo najvišjega sodišča so bili takoj zopet aretirani vsi prejšnji obtoženci razun ouih, ki s> pravočasno odnesli pete. Med temi je bi tudi Descrvich, ki ?e je nahajal v zadnjem času v Benetkah. Ta je izvedel, da ga zasleduje preiskovalni sodnik celovškega deželnega sodišča, vsled česar se je pripeljal v Trst io se 20. t, m. sam prijavil policijskemu komisarijatu. Policija ga je pridržala v zaporn in ga izroči colovškemu sodišča.
Tatvine pri puljski občini. Bivši uradnik puljske občine, 28 let stari Camillo De.-covicb, je bil svoječasno z drugimi tovariši, ki so bili toženi radi sleparije in pone-verjenja od porote v Rovinju oproščen. Ker pa je bila oprostilna razsodba omenjenega sodišča navržena, se bo moral Descovich zagovarjati pred poroto v Celovcu. In mož ima do porote v Celovcu toliko zaupanja, da se je pripeljal v torek iz Benetk in se javil policiji v Trstu. S cer italijanski sleparji niso vsi tako pogumni.
Letos je slaba letina in bo marsikdo premišljeval, kje bi vzel denar, da bi kupil potrebno obleko in perilo za svojo družino. Ni to lahka reč, posebno kjer je številna obitelj, pa malo dohodkov. Da bo vsakdo lahko za malo jdenarja dobil veliko dobrega blaga, se priporoča, da se obrnete na Prvo sloiviensko spodnještajersko' razpošiljal n q J. N. Šoštarič v Mariboru, • Gosposka ulica Š t.. 5. Pri omenjeni tvrdki dobite v veliki množini ostanke raznega blaga po neverjetno nizki ceni, na primer 20 metrov ostankov belega platna za K 8.—, 20 metrov platna posebno močnega K 91.—, 20 metrov zelo finega K 11.—, ostanki druka, 20 metrov, močnega, K 8.60, 20 metrov posebno močnega K 10.—, 20 metrov zelo trpežnega K 12.—. Za iste cene se dobijo tudi drugi ostanki, kakor pisano platno (oksford), cajg, levantin, kam-brik, parhet itd. 'Ostanki so 'dolgi od 2—7 metrov. Naročila nad 20 K se dopošljejo franko.
Razgled po svetu.
Noto nebotične hiše. Nedavno so v New Yorku dogradili novo léaadstropno hišo, v kateri se oddajajo prostori samo glasbenikom, pevskim učiteljem in drugim delavcem na glasbenem polju. Stene so v to svrho na poseben način zgrajene, tako da jih ne prodre noben zvok ali glas. Sedaj pa zidajo v New Yorkn drugo hišo za specialiste, ki bo imela 35 nadstropij. Tu se naselijo s svojimi ateljeji, operacijskimi dvoranami itd. samo zdravniki: medicine!, kirurgi in zobozdravniki — sami specialisti, tako, da se bodo v hiši zdravlo vse bolezni. Na razpolago bo dvigalo, ki bo bolniški voz z bolnikom vred dvignilo v poljubno nadstropje naravnest v operacijsko dvorano. Preskrbljeno bo za vse potrebne električne in druge usprave v posameznih govorilnicah in skupnih operacijsk h dvoranah. Isto tako bodo na razpo’ago prostori za čakalnice, lekarne in trgovina s kirurgičnirai potrebščinami.
Čudežne ozdravljenje. ?51etna Angelina Colautti iz Kazana (Cusano), obč Zoppola na Beneškem, je bila od rane mladosti bolna. Bila je večkrat operirana v bolnišnicah v Vidmu, Pordenou in Sv. Vita ob Taljamentn. Kljub tema je bila zadnje dve leti popolnoma navezana na po-
licij. Rada bi se podala v Lurd, da bi si izprosila zdravja, a ni imela sredstev. 10. t. m. sta jo naložila oče in brat na voz in sta jo peljala v Pordenone k cerkvi Matere Milosti. Z voza sta jo nesla v cerkev. Med povzdigovanjem je začutila bolnica, da jo prešinja nova moč. Potem je vstala in je začela hoditi in hodi Še vedao brez brgelj in se počuti popolaoma zdravo. Ljudstvo veruje, da je Bog storil Čudež, neverniki pravije, da je to le slučaj avtosuge-stije. Med zdravniki je vzbudilo to ozdravljenje veliko po ■ zornost.
Vročina v severni Ameriki. Iz New-Yorka poročajo, da vlada v Ameriki strašna vročina. V pokrajinah Kansas, Masauz in Oklahama so se posušili vsi studenci, vodnjaki in vse reke in dovažajo v kraje vodo vojaški vlaki. Dnevna temperatura znaša 40—50° toplote. Vsi rudniki so ustavili delo, vsa žetev je uničena.
Boj Z tihotapci- Nedaleč od vasice Cerro ob jezera Maggiore so nameravali laški tihotapci pripeljati veliko množino sladkorja, kave in tobaka iz Švice v Italijo. Laška obmejna straža m fioanca sta bili o tem name; n pravočasno obveščeni in sta napravili ob obrežju močno za sedo. Ko so bili tihotapci že blizu obrežja, so vsled neprevidnega ravnanja nekega finančnega paznika spoznaliv da jih pričakujejo in so brzo obrnili ladjo in odpluli nazaj.. Major finančne straže Silani je skočil razjarjen vsled tega neuspeha v vodo in plaval za ladjo tihotapcev. Ko je dohitel ladjo, ker &o tihotapci mimo čakali, se je opr.jel za rob in hotel splezati na njo. Toda v tem hipu ga je udaril eden izmed tihotapcev po glavi. Mož je izginil v vodi in je utonil. Njegovega trupla še do sedaj niso dobili. Zaseda je imela edino ta vspeh, da so prijeli vojaki ob obrežju nekega voznika, ki je čakal tihotapce s svojim vozom. Moža so aretirali, toda on trdi, da je bil naročen in dobro pia San od njemu neznanih ljudi in da niti mislil ni, da je namiajen zato, da bi vozil vtihotapljeno blago.
Dinamitua eksplozija — 100 oseh mrtvih. Mehika 19. avgusta. V predmestu Tumbaya pri Mehiki je trčil voz mestne železnice na drug tvorni voz, ki je vozil dinamit. Nastala je grozna eksplozija, ki je zahtevala nad 100 človeških žrtev, večinoma žensk m otrok. Mnogo razmesarjenih trupel je ležalo daleč na okrog po ulicah.
Dva očeta — 53 otrok. Francoska ima 2 moža, ki bi zaslužila,, da bi dobivala od vlade visoko rento, že vsled tega, ker na Francoskem silno upada število porodov. 'Jean Pierre Bosu je najsiromaišnej-ši človek na svetu. Ničesar drugega nima, kakor — kup otrok. Prfva žena mu je rodila 18 otrok, druga
12.	Njegov brat pa ima 28 otrok. ;Oba dva sta obdar rila torej Francosko s 53 državljani. In za to dobiva vsak po 10 frankov mesečne rente!
Cigan rešil oddelek armade. „.Standard“ je priobčil neko zanimivo epizodo iz leta 1866, ki dokazuje, da imajo ljudje, ki žive daleč proč od velikomestnega vrvenja vedno v prosti naravi, zelo tanek in razvit opazovalni čut. Bilo je v avstrijsko-pruski vojski leta 1866. Nadvojvoda Jožef je poveljeval armadnemu zboru, ki je taboril blizu nekega češkega mesta. Vojaki so polegli in le straže so bile po noči razpostavljene. Tudi nadvojvoda je legel v neki mar li kmečki hiši k počitku. Proti polnoči je prišel pred hišo nadvojvode vojakrcigan z zahtevo, da ga morajo pustiti k nadvojvodi, kateremu mora kot .sVojemu poveljniku nekaj važnega in nujnega sporočiti. In vsled precej glasnega razgovora straže z vojakom-ciganom se je prebudil nadvojvoda. Pokliče cigana k sebi. „Sovražnik se bliža in nas hoče presenetiti“, je zatrjeval vojak-cigan. „Povej imi, od kod to veš“, ga vpraša nadvojvoda, „saj nam straže niso sporočile prav nič sumljivega!“ Cigan-vojak pokaže proti nebu ter pravi, da se naj nadvojvoda prepriča, kako lete sedaj ob polnoči ptice proti jugu. „iSeveda, kaj pa je na temi?“, odvrne nadvojvolda. Vojak-cigan odgovori: „Ce bi imele ptice mir, bi spale, kakor že spi človek po noči in bi ne odhajale, če bi jih nihče ne motil v spanju; toda sovražnik prodira skozi te gozdove in je prestrašil in vzbudil te ptice, ki se sedaj umikajo.“ To bistro opazovanje je napotilo nadvojvodo, da je pomnožil svoje straže ter vzbudil cel svoj armadi zbor. Uro pozneje je že divijal boj, na katerega so bili vojaki pripravljeni in niso bili presenečeni. Vojakj-cigan je vsled svojega bistrega opa-zovanja narave rešil cel larmadni zbor pred ponočnim presenečenjem. Ta epizoda je povsem verjetna, ker jo je sam nadvojvoda zapisal.
Ušaka ura 14 dni na poskušnjo.
Se pošilja samo proti povzetja, Po 14 dneh se na želje denar vrne.
Velik cenik brezplačne. (Jamstvo 8 leta.)
14 karatni zlati prstani . , . „ 4-— 14 karatne zlate ure za gospode „ 40-—
Srebrne ure.................-K 6'50
Srbrne ure s 3 srebrnimi pokrovi „ 9'50 Pristne tula ure dvojno pokrovo „ 13'— Ploščnate ure iz kovine	.	.	.	„	6‘—
Srebrni pancer-verižice	.	.	.	„	2'—
14 karatne zlate verižice .	. , „ 20'—
Amerikanske zlate double-ure . „ 10'— Goldin Koskopf ure..........„	4'—
Prave železničarske Roskopf-patent.
Prava nikeln. točno na min. idoče K 5'— 14 karatne zlate ženske ure . . „ 19*— Viseče Btenske ure na nihala. . „ 10'80
Kuhinjske ure...............„	2'40
Budilke............ .	. „ 3'—
Budilke z dvojnim zvoncem . „ 8'50
A. Kiffman, Maribor M. 49
Velika tovarniška zaloga ur, zlatnina in srebrnine.
Pozor! URE
repasirane 5 pismenim jamstvom:
Pristna srebrna ura K 7'— Pristna srebr. ura ženska K7~— Pristna srebrna verižicaK 2'—
Pristna srebrna verižica
damska K 3'40
Zlata ura .
. K 28-—
Ker sem kupil iz Švice celo tovarniško zalogo bom prodajal repasirane ure po zelo nizki ceni.
Očale! Budilke! Uhane!
Urar, ožalar in zlatar
Faste Bureš Msps
Tesethofova cesta št. 39.
Ni treba si glavo treti!
Najboljše špecerijsko blago, zanesljiva kaljiva vsakovrstna
Semena
voščenih in drugih vrst sveč,
dobivate zajamčeno solidne postrežbe pri staroznano tvrdki!
HlHan Hočevar Celje
Najboljše in najmodernejšo sukno za moško in volneno za ženske obleke razpošilja' najceneje
SÄE* R. Sfermecki v Celju št. 3oi.
Vzorci in cenik čez tisoč stvari z slikami poštnine prosto.
Od	Domače sredstvo, priljubljeno in sloveče.
V-/U.	1	• Pn večjih naročilih zdatno znižane cene.
Kf A. THIERRY^ BALSAM
edino pristno z zeleno usmiljeno sestro kot varstv. znamko. Oblastno varovan.
Vsako ponarejanje, posnemanje in prodaja kakega dragega b&lsama s podobnimi znamkami se sodnijsko preganja in strogo kaznuje. — Nedosežnega uspeha pri vsel
no /UVoltl. «m lroSltn	---J.Ì -_.l_._-	1-
gr. spet
Lekarnarja A. Thierry-a
samo pristno
centifolijsko mazilo
je zanesljivo in nagotovejšega učinka pri ranah, oteklinah, poškodbah, vnetjih, tvorih, odstranjuje vse tuje snovi ’iz telesa in radi tega dostikrat napravi — ——— — operaio nepotrebno. Zdravilnega učinka tudi pr» starih ranah i. t. d. 2 dozi staneta 3*60 K.
Naroči se: Lekarna k angelju varilni, ADOLF THIERRY v PREGRADI pri ROGATCU.
Dobi se v vseh lekarnah in sicer v Maribora v lekarni W. A. König.
Tovarna za peči H. KOLOSEUS
Wels, Gornje Avstrijsko.
Cementna dela
kot cevi, plošče za tlakovanje, stopnice, korita, mejnike, sohe za piote, cevi za kanale in drnga dela iz betona izvršuje točno in po nizki ceni.
Ferd. Rogač, Maribor
zaloga betonskega, cementnega in stavbenega materijala Fabriksgasse 17 (blizn frančišk. cerkve). Telefon št. 188.
Halisno štupo, suhe gobe,
jabolke namizne in za mošt, hruške, fižol, oves, pšenico, ječmen, bučno, zrnje, koruzno slamo od storžev, ========
smrekove storže, vinski kemen,
želod, krompir, sploh vse deželne pridelke kakor tudi petroljevske in oljnate sode, ter močnate, solne in otrobne vreče kupi vsako množino, maslo itd.
Veletrgovina g špecerijo in s deželnimi pridelki
Anton Kolenc CsMs
Graška ulica št. 22■
Belilnica voska, obrt medu in voščenin
prane Cvilak, Slov. Bistrica
se priporoča precast, duhovščini in slav. občinstvu.
Zaloga kapljenega in precejenega medu, medice in medenjakov. Zaloga ru-	i,
menega in obledenega voska, voščen nih sveč, voščenih svitkov, stearino-vih, cerkvenih in namiznih sveč v
vsaki velikosti.	94
Pozor!
Naznanjam da prodam zaradi pomanjkanja prostora in prevelike zaloge 800 parov čevljev za gospode, 2000 psrov za gospe ter 500 parov čevljev za otroke, nadalje vse vrste sandal, čevljev za dom ter čevljev za birmo po najnižjih cenah. Čevlje, ki so že iz mode, vendar izborne kakovosti, prodam nizko pod lastno ceno. Domače delo! Naročila od znnaj in popravila izvršujem točno in po ceni.
Stefan Strašek,
prva največja zaloga obuval v Celju, Schmidgasse Št. 3.
izvrstne m. v vsakem oziru nedosegljive peči iz železa, emaila. porcelana, majolike za gospodarstvo, hotele, restavracije itd. — Naprave za kuhinjo s soparam, s plinom in pečina plin, trpežne irske peči. Dobe se v vsaki trgovini, kjer ne, se ptŠfjejo takoj. Zahtevajo se naj »Originalni Kotoseas-šn di niki in manj vredni izdelki naj se ir&èajo. Ceniki zastonj.
Edina štajerska steklarska narodna trgovina
Na debel©!	Na drobno!
FRANC STRUPI ::: CELJE
Graška sesia
priporoča po najnižjih canali svojo bogato zalogo steklene in porcelanaste posode, svetilk, ogledal, vsakovrstnih šip in okvirjev za podobe. — Prevzetje vseh steklarskih del pri cerkvah in stavbah.
Najsolidnefša in točna postrežba.
Južnoštajerska hranilnica v Celju
v Narodnem domu.
Sprejema hranilna vloge vsak delavnik od 8. do 12. ure in jih « brestnje po
sko in Gornjigrad in rezervna
o d dneva po vlogi do dneva dviga ter pripisuje obresti vsakega pol leta h kapitalu. — Rentni davek plaću e hranilnica nama ter ga ne odteguje vlagateljem. Za varnost vlog jamčijo okraji : Šmarje, Šoštanj, Sevnica, Vran-
41
o
2
0
zaklada, katera znašata že nad 350 000 K. Ker nima namena iskati dobička, zato razdeli znatne svote v občekoristne in dobrodelne namene za gori navedene okraje.
Dosedaj je dovolila za dijaške ustanove 30.000 E, za napravo potov 5.000 E, različnim učnim zavodom in za ustanovitev slovenske obrtne strokovne šole 12.000 E, za podpore različnim požarnim hrambam in v kmetijsko gospodarske namene 6 000 E, hranilnico ustanovivšim okrajem izplačala okolo 45.000 E, za dobrodelne namene, skupno tedaj nad 100 000 E-Sprejema tudi hranilne knjižice
drugih, posebno neslovenskih denarnih zavodov in jih obrestuje, ne da bi se
pretrgalo obrestovanje.
Spodnještajerska ljudska posojilnica v Mariboru
HÌNP
Hranilne UIDDB se sPrejema.)0 °d vsakega in se obrestujejo: nav*d.e >o 41/,%> proti trimesečni odpovedi po 4ä/*%- Obresti se IllUlillllu Hlliyu pripisujejo h kapitaln 1. januarja in 1, julija vsaceg* '>=<> Hranilne knjižice se sprejemajo kot gotov denar, ne da bi se njih obrestovanje kaj prekinilo. Za nalaganje po pošti so pošt. hran. poiož. (97.078) na razpolago. Rentni davek plača posojilnica sama.
Posojila so dajejo
le članom in sicer: na vknjižbo proti papilarni varnosti po 5Voi na vknjižbo sploh po 5x/*%i na vknjižbo in poroštvo po 5V*% h1 na osebni kredit po 6%- Nadalje izposojajo na zastavo vrednostnih papirjev. Dolgove pri drugih denarnih zavodih prevzame posojilnica v svojo last proti povrnitvi gotovih stroškov, ki pa nikdar ne presegajo 7 kron. Prošnje
za vknjižbo dela posojilnica brezplačno, stranka plača le koleke.
UPtidnP IjlTP 80 vsako sredo in četrtek od 9. do 12. nre dopoldne in vsako soboto od 8. do 12. ure dopoldne izvzemši praznike. V mutilili Ul o uradnih urah se sprejema in izplačuje denar.
Pojasnila SC dajejo j°2p»pÄ ■’“»M® i« M M iTO»l»S0tam» «aMralnik
Stolna ulica štev. 6 (med Glavnim trgom in stolno cerkvijo).
Službe liže
mjad, inteligenten, trezen, zanesljiv in delaven mož brez otrok. Želi priti kot sluga v kaki pisarni, za paznika pri kaki tovarni ali kaj primernega. Vešč je slovenskega in nemškega jezika, v pisanja in računstvu. Na razpolago vzorna dosedanja delavska spričevala. Več pove nprav-ništvo Straže.
Jaboljinica
izborno dobra domača se nadomesti v sedanji veliki stiski najboljše z popolnoma naravnim sredstvom „Muskatin“.
Musicatili
je žlahtni naravni preparat za napravo dobre domače pijače.
iz Muskatina nareta pijača daje moč poživi in krepča živce.
Musicatili
se vsak dan po pošti in vlaku po povzetju pošilja.
iz Muskatina narejena pijača stane liter 4—5 vinarjev. 937
Musicatili
se dobi samo v glavni zalogi Iv. Andraschitz,
Maribor, Koroška ulica.
"S.XXXXXXXXX
Višjega štabnega zdravnika in fizika dr. Schmida znamenito
olje za sluh
odstrani hitro in temeljito ^nastalo gluhoto, tečenje iz uses, šumenje po ušesih in nagluhost tuđi ako je že zastarano. Steklenica stane 4 K z navodilom o uporabi. Dobiva se samo v lekarni
„Zur Sonne“, Graz
Jakominiplatz 14.

Točna postrežlia!
Dobra. Po ceni!
Velika zaioga ur, dragocenosti, srebrnine in optičnih stvari po vsaki ceni.
Tudi na obroke ! Mustrov, ceniki zastonj. Gramofone od 20-200 K.
K K K 18 K 4 K 3 K 2 K 2
50
Niklasta remoat.-ura Pristna srebrna ura Original omega ura Kuhinjska ura Budilka, niklasta Poročni prstani Srebrne verižice
Večletna jamstva,
Nasi. Dietinger
Theod. Fehrenbach
urar in očalar
Maribor, §22S22iS £lis*
Kupujem zlatnino in srebro.
Plemenskega mrjasca
čiste angleške pasmi, proda takoj Berner, Maribor Koroška cesta.
P
rečastitim cerkvenim predstojništvom, ter slav. občinstvu priporoča svoj
•I atelir za vsa v njegovo stroko spadajoča dela, kakor kipe» Oltare » itd. iz lesa, kamna in mavca
«
-4
©
c*
s
•rt
H
Jvo Soje, kipar
Maribor, Reiserieva uiica 26.
f
o
a
o
o
o
a
efl
•«i
o
m
Itt.
Velika narodna trgovina
Ki£šiVanic,Celle
Narodni dom
priporoča bogato zalogo manufakturnoga in modnega blaga, posebno krasne novosti za ženske in moške obleke po zelo znižani ceni!
Ostanki pod lastno ceno Postrežba točna in solidna ! Vzorci na razpolago !
m
Prevzamem vea dela oekoracijske, elikarske in pleskarske stroke, katera izvršujem vestno in po najnižjih cenah.
Bael Dobravc v Goljo
Gospodska ulica 5.
%
Priporoča se Vam za nakup
Rafael Salmič Celje Nar. dom
to je največja in najcenejša razpošiljalnica ur, zlatnine, srebrnine in optike. Slovenci! Zahtevajte veliki cenik, dobite ga zastonj in poštnine prosto.
Svetovna tvrdka.	Na tisoče zahval.
Vedno svežo žpecerijko blago, deželne pridelke
ter svakovrstne
sveče za cerkve
ima v zalogi po najnižjih cenah
Franc Kolenc
trgovec
Celje • Narodni dom.
Trgovina s steklom, porcelanom in kamenina
lUffKIeinšek
Maribor, Koroška cesta št. 17
priporoča po najnižjih cenah svojo bogate z logo steklene in porcelanaste posode, svetilk, ogledal, vsakovrstnih šip in okvirjev za podobe kakor vsa v stroko spadajoča dela. :	:	:	:
Popravila se najceneje izvršujejo!
nafcenejši klobuki
se dobijo samo pri
Ft Piacotta : P*yL
Minoritski trg 4.
Nasproti slovenski cerkvi. — Popravila točna.
Solidna postrežba.	95
M. Zabukošek
krojaški mojster v Celju
priporoča veleč, duhovščini svoj
modni salon za gospode,
ki se nahaja v novi po-soiilničnš hiši na Ringu.
Somišljeniki, agitirajte za „Stražo“.
Goričar £ Les Graška ulica 7 — podru Spomladna in poletna sezona: Nahrbtniki (Rucksäcke) v veliki izberi po raznih cenah. Čaše Iz papirja In aluminija. Za veselice: konfeti, serpentine, papirnati krožniki, servijete. Lampljoni, predmeti za šaljive pošte in srečolove.	»kovšek, Celje žnlca Rotovška ulic« 2. Tovarniška zaloga šolskih m pisarniških potrebščin. Lastna zaloga ljudskošoiskih zvezkov in vseh tiskovin za urade. Nagrobni venci in traki. D&plsnlce savinjskih planin in druge.
Solidno blago. Nizke cene. Točna postrežba.	
Slon cuci! Zavedajte se!
	
Trgovina z modo in « želnimi pridelki	de-
Glavna sl. zaloga in velika izbira kranjskega vrvarskega blaga, n. pr. štrang, uzd, vrvi, štrihov za perilo, mrež za seno in za otro-— ške postelje Itd. —
]. Ravnikar
Celje
Glavna slov. zaloga suhih in oljnatih barv, čopičev, firneža in —-iaftov.*=
Točna In solidno postrežba ‘
Kupujem po najvišji ceni deželne pridelke, vosek in vinski kamen.
I Graška ulica štev. Zl. f^-wamniBimiiimh.
Mo sveža žgana kava
Ha drobna in na debelo !
Zaloga rudninskih voda
lindste taniliü in oosshlnica v Geli äs v listni hi	
obrestuje hranilne m sloge po is®“ K	(Hotel „Pri belem volo“) v Celju, Graška cesta štev. 9 	prĐĐ ^sfropje		 rfF / v počsiši s 1. januarjem 1913. Rentni davek plačuje posojilnica sama.
od dot vloge do dne vzdigo '%	
Založnik in izdajatelj' Konzorcij „Straža“,
Odgovorni credtek: TjKt. Kemperle.
Tisk tiskarne sv. Cirila v Mariboru,