6 L A S I L O SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNIH LJUDI ZA GORENJSKO LET0 XII., ŠT. 79 — CENA 10 DIN KRANJ, 9. OKTOBRA 1959 Obletnica ustanovitve Zveze komunistične mladine Jugoslavije (SKOJ) Revolucionarna pot Današnja mladina konstruktivno nadaljuje in razvija delo, ki so ga začele prve mlade generacije organizirane v SKOJ Skupmo s KPJ slavi letos 40-letnico tudi SKOJ. Prav te dni — 8. oktobra — so minila štiri desetletja, kar je bila v Beogradu ustanovljena ta revolucionarna mladinska organizacija — SKOJ. Na prošnjo naše redakcije je predsednik Okrajnega odbora SZDL Franc Popit ob tej priložnosti napisal za naše bralce naslednji sestavek. Revolucionarna stremljenja in je tudi danes trdna, ko gradimo javnost jugoslovanske mladine socializem in so potrebni veliki ionizirane v SKOJ (Zvezi ko- napori zato, da dvignemo Jugo- "nistične mladine Jugoslavije) je slavijo iz ekonomske zaostalosti yS»o povezana s cilji KPJ, z in razvijemo socialistični družbe- r°j 0 delavskega razreda in na- ni sistem. ,l°v Jugoslavije za socialne, ,,, ,. . „. ,. . , tko»omshe in politične pravice. . Mlad'na !e *«W*o zaintere- ^ ' sirana za nenehen m cimuspcsncjsi značilno za čas in okoliščine, razvoj socializma, saj ji le-ta za- ■ *<*terih je bila SKOJ porojena, gotavlja uresničenje življenjskih doba z vlado buržoazije na interesov in teženj. Zato to pot .' strani, na drugi pa revolu- na vse načine podpira. Danes je ^narno razburkane množične v kranjskem okraju 14.000 mla- *)e,P° štiriletni vojni, ki so si dih delavcev, kmetov in študen- ■ r vplivom oktobrske rcvolu- obetale od novo nastajajoče r*ave demokratičnih svoboščin etnlje, kruha in dela. Namestr . Sfga tega je zavladala buržoa k c H .5 političnim terorjem in nacic no neenakopravnostjo. Množic ^ /e polastilo razočaranje. Bile Pripravljene na revolucionarni ■ *c*tt priti do uresničevanja svo-Zahtev. Te težnje so se organi-?Q,l)sko in politično oblikovale v ff*j ustanovljeni KPJ in SKOJ. Qydina pri vsem tem ni ostajala strani kot pasiven opazovale:, i Pak se je vrgla v boj, z mladini . tfiim revolucionarnim navduše-J.ttn> predanostjo in požrtvovalni. t^lr^a delovnega ljudstva za de-^Kratizacijo javnega življenja, {? kruh, y.u zcrnljo, za rešitev na-n°n<*lnega vprašanja, za narod-st-ltn° enakopravnost, proti faši-■jmi agresiji — so bila tudi gesla fff?an<* na bojnih zastavah na-fe? ne mladine. Povezovala je Sevf*nje svojih lastnih problemov ^{°snimi ljudskimi iti ^ec se za akcijsko enotnost vse *v$ke, k? mladine. ':kt zahtevami otn in študenlov- FRANC POPIT sekretar OK ZKS Kranj tov organiziranih v LMS, to je okrog 70 % vst mladine. To je lepa številka, čeprav je mladine, ki podpira naše skupne napore ir?a ]e Ma idealno ustvarjena za boljše življenje še veliko več 5 krvjo potrjena v NOB ter in bi se jo z malo večjo aktivnost- jo lahko aktiviziralo in organizacijsko povezalo. Prav tako je mladina močno zastopana v organih delavskega in družbenega upravljanja. 923 mladincev in mladink je vključeno v delavskih svetih podjetij, 238 je bilo izvoljenih v zadružne svete, 423 jih dela v občinskih ljudskih odborih, raznih svetih in organih ljudske oblasti. Skratka, mladina neposredno prevzema odgovornost za delo organov družbenega upravljanja in se konkretno seznanja z družbeno problematiko. Marsikdo nosi celotno breme odgovornosti za delo družbenih organov, drugi pa pridobivajo izkušnje, ki jim bodo potrebne, ko bodo v celoti prevzeli skrb za prihodnost države. Poseben pomen imajo klubi mladih proizvajalcev v 12 podjetjih in 44 aktivih mladih zadružnikov. Te oblike dela z mladino lahko mnogo prispevajo k uvajanju novih tehnoloških in proizvodnih postopkov v industriji in kmetijstvu. Lc-te pomagajo lomiti zaostale načine proizvodnje, konzervativizem in tradicionalna pojmovanja v proizvodnji, ki so velika ovira hitremu napredku produktivnosti. Leta pa je pogoj za boljše življenje v socialistični družbi. Mladina vsak dan v besedi in dejanjih dokazuje svojo privrženost socialistični Jugoslaviji. To je med drugim pokazala z veliko udeležbo na političnih manifestacijah na festivalu Bratstva in enotnosti v Kranju in na nedavni proslavi v Završnici. To dokazuje s svojim delom na cesti »Bratstva in enotnosti*, kakor tudi na lokalnih akcijah (n. pr. izgradnja kranjskega vodovoda). Delovne akcije imajo veh. k o ekonomsko korist in kar je še važnejše, mladina se navaja na požrtvovalnost, tovarištvo, medsebojno pomoč, spoznava pomembnost dela, dobiva odnos do dela, ga spoštuje in vidi s kakšnimi žulji in znojem delovnih ljudi so Srečanje Foto: F. Poldan ustvarjena sredstva, ki jih skupnost daje za njeno šolanje, kulturo, zdravstveno, športno, zabavno življenje. Mnogi mladinci so bili zaradi svo-je aktivnosti in predanosti socialistični ideji sprejeti v ZK. Z njihovim sprejemom je v marsikateri organizaciji ZK zavel nov duh. Pozna se, da so mladi vnesli v delo svežino nove koncepte aktivnost in revolucionarnost. Tudi občinska politična vodstva so na enaki poti. Skratka, če na kratko povzamem, ne da bi pretiraval, menim, da se mladina iz dneva v dan bolj uveljavlja v javnem življenju, da konstruktivno nadaljuje in razvaja pot, ki so jo začele prve mlade generacije organizirane v SKOJ pred štiridesetimi leti. Mislim, da so lahko pomirjeni tudi tisti pesimisti, ki morda zaradi posameznih negativnih pojavov med mladino menijo da manjka današnji Spričo potreb, ki jih narekuje re- učne načrte ter svetovati in po-mladini revolucionarnega duha in forma šolskega sistema, je OLO magati posameznim šolam pri d-poleta m imajo v odnosu do nje Kranj ,,ani deoonvhra osnoval Za- lu. O svojih zapažanjih morajo rezervo in nezaupanje, kadar gre vod pr0sVetno-pedagoške službe pedagoški svetovalci poročati ob za to, da se mladega človeka ,„ mu za(upal ob,ime naloge SVK. dvigne na odgovornejše mesto. ( tovalnega orgajia. 2e v prvem le. Imam polno zaupanje v našo tu delovanja je Zavod zabeležil mladino, saj mladina, ki je pri- pomembne uspehe. Sedanja stop-pravljena poprijeti za vsako delo nja, ki jo je doseglo naše šolstvo tako kot naša, ne more biti slaba, pri izvajanju reformiranega po- Mladini čestitam ob 40-lctnici uka, pa nalaga tudi Zavodu pro-ustanovitve SKOJ z željo, da bi svetno-pedagoške službe povsem bila še naprej dostojna nosilka re- nove naloge. Le-te je na tokrat" volucionarnih tradicij v svoje do- nem sestanku posredovala direkto- "T "."'"'JI * bro m v korist delovnega ljud- rica Zavoda, prof. Slavica Zirkel- X°*n™ J °a i delovni akciji v Kranju Hl^e delalo 60 mladincev in Letos pa je odšlo na zvezno delovno akcijo 460 brigadirjev. Na lokalni delovni akciji pri gradnji vodovoda v Kranju pa je sodelovalo preko 300 mladincev in mladink. Razen tega je na lokalni delovni akciji sodelovala skoraj vsa srednješolska in vajenska mladina Kranja. Življenje v brigadah je bilo pestro in lepo. Organiziranih, je bilo vrsto kulturnih in zabavnih prireditev. Na željo brigadirjev so bili organizirani tudi razni tečaji. Bila so tudi mnoga predavanja, debatni večeri itd. Najboljši brigadirji so ob koncu vsake izmene predlagani v ZK. Tudi delovni uspehi gorenjskih mladinskih delovnih brigad so lepi. Vsaka brigada se vrne vsaj trikrat udarna. Niso pa redki primeri, ko so naše brigade tudi po petkrat ali večkrat udarne, da o pohvalah ne govorimo. Tako sta bili za izredne uspehe lani dve brigadi — I. kranjska MDB »Staneta Žagarja« in Gorenjsko-primor-ska MBD, odlikovani ob zaključku del na avtomobilski cesti Bratstva in enotnosti z redom dela II. stopnje. Čeprav ni bil osnovni cilj ponove uvedbe zveznih mladinskih delovnih akcij v neobhodnem ekonomskem doprinosu pri izvrševanju gospodarskih načrtov, lahko trdimo, da mladinske delovne brigade s svojim prostovoljnim delom, mladostnim poletom in samoiniciativo v mnogočem pripomorejo k uspešnejšemu in hitrejšemu izvrševanju velikih gospodarskih nalog. V. K. znajdejo, kar se nujno odraža v kvaliteti pouka. Tudi pomanjkanje prosvetnih delavcev je še vedno zelo občutno. Poleg obstoječega prosvetnega kadra bi v okraju potrebovali še 180 učnih moči. Zategadelj je prišlo do preobremenjenosti učnih moči, kar ,se seveda odraža v kvaliteti pouka. Na sestanku so razpravljali tudi TJ1 , o materialnem stanju naših šol, Bled, 8. oktobra - VII. go- tu LRS dr. Danilo Dougan, ki smo ga spričo uveljavljanja vse-stinsko-turisticnega zbora Slo- predsednik gostinske zbornice binske plati pouka začeli zanemar-vemje, ki se je začel na Bledu LRS Vinko Sumrada, predsed- jali. Ugotovljeno je bilo, da ne-včeraj dopoldne, se je udele- nik OSS okraja Kranj Andrej katere šole v okraju delujejo v iz-žilo 1258 delegatov iz vse Slo- Verbič in drugi. redno slabih razmerah (Zali log, rnllC- terJ"inogi gostinski in Na dopoldanskem delu zboro- Sorica), V posebno perečih prime-turistični delavci iz Slovenije, yanja je imel uvodm referat rih se bo Svet za šolstvo OLO Hrvatske m BiH. Med drugim BoŽQ strman> predsednik repu_ Kranj poslužil energičnih ukrepov: so se zbora udeležili tudi držav- bIiškega od5ora Slindikato tr- šole oziroma posamezni oddelki, ?LfLretar za.bla,govni Pr°m^ govskih, gostinskih in turistič- ki '^'"i0 Dr' P<«ebno ,sUbih ma-LRS Miran Kosmelj, predsednik nih delavcev Slovenije Pove- terialnih pogojih, bodo morale, sindikata trgovskih, gostinskih daJ je> da je y javnem cestnem dokler materialno stanje ne bo in turističnih delavcev delav- prome'tu v prvem polletju letos ustreza'° smotrnemu delu, prene- porastel potniški promet za več hatl s Poukom-kot 37 odstotkov v primerjavi z istim razdobjem lanskega leta in da je prišlo v Jugoslavijo že 56 odstotkov vseh turistov z motornimi vozili. Neverjetno pa se je dvignil tudi domači turistični promet. Posebno pereče je stanje na železnicah in ladjah, kjer se je število potni- cev Jugoslavije Ljubo Mijato vič, podpredsednik Zveze sin dikatov Slovenije Leopold Kre se, predsednik strokovnega sve ta za turizem pri Izvršnem sve Zbori volivcev v jeseniški občini Jesenice, 8. oktobra Sinoči je bil na Jesenicah se- kov potrojilo, medtem ko se je stanek predsednikov osnovnih Število železniških voz povečalo organizacij socialistične zveze le za 9 odstotkov, število ladij- , . ... „.'■. . skih sedežev pa je celo padlo. delovni hljudl za tlsta obmoc- Razen tega so bili na dopol- Ja Jesenic, kjer bodo ustanovi- danskem delu zborovanja še li stanovanjske skupnosti. Ob trije referati, in sicer referat o tej priložnosti so govorili o nagrajevanju, o materialnih . , .. .. . , . , , , ,! , . , , tehničnih pripravah in kadrov-osnovah gostinstva in o izobraževanju kadrov. skin vprašanjih in pripravah Zvečer je v prostorih Kazine za bližnje zbore volivcev, priredil republiški odbor sindi- Zvečer pa je bil plenum Ob- kata trgovskih, gostinskih in črnskega odbora SZDL, na ka- *urističnih delavcev 'Slovenije terem so se odborniki sezna- svečano akademijo, posvečeno niii „ dosedanjih pripravah za 40-letnici KPJ. ustanovitev stanov, skupnost i.. Danes, ob koncu zborovanja, V sredo, 14. t. m. bo namreč na so bila na sporedu razna šport- območju jeseniške občine 6 zbo-na tekmovanja, nogometna tek- rov volivcev, na katerih bodo ma med gostinskimi delavci izvolili svete stanovanjskih Štajerske in Gorenjske ter jav- skupnosti, potrdili njih pravimi prireditev »Pokaži svoje la itd. Ker je zanimanje za sta-znanje« in zaključek VII. go- novanjske skupnosti precejšnje, stinsko-turističnega zbora Slo- pričakujemo, da bodo zbori vo- Mlade mišice zmagujejo . . . venije. livcev dobro obiskani. 40 let SKOJ Odkar se je napredna mladina združila v organizacijo SKOJ, nadaljuje nenehni boj za boljšo prihodnost. V takratnih razmerah je bila prva naloga — boj za delavske pravice proti diktatorskim režimom. Zato so bili policijski zapori in koncentracijska taborišča polni mladih ljudi. To dokazuje že podatek, da je 7 vodilnih mladincev-sekretarjev SKOJ, padlo y boju proti diktaturi. Koliko mladine oziroma Sko-jevcev je sodelovalo v NOB, je težko reči. Res je, da so organizacije SKOJ kot organizacije KPJ, t času NOB imele za glavno nalogo boj proti okupatorju. O deležu mladine v času NOB govori najprepričljiveje podatek, da je med 1307 borci (v okviru Jugoslavije) odlikovanih z redom narodnega heroja. To pomeni dobro četrtino, in sicer 406 mladih ljudi, ki so bili v tistem času "mlajši od 25 let. Po podatkih Pokrajinskega muzeja NOB je bilo med 973 talci, kolikor so jih odvedli iz kaznilnice v Begunjah in po-strelili po raznih krajih, najmanj 260 mladincev in mladink. Po nekih podatkih je tud; na tako imenovanem Spodnjem Štajerskem bilo v času NOB postreljenih skupno 157) talcev, med katerimi je bilo 546 mlajših od 25 let — se pravi mladincev in mladink. Mladina je dala torej dobro tretjino skupnih žrtev. Podobne ugotovitve bi morda lahko našteli iz drugih krajev, če bi primerjali delež mladine v boju za svobodo in s tem v zvezi tudi žrtve, ki jih je dala mladina. V prvih vrstah med mladino pa so bili Skojevci. Prav s takim zaletom, kot v oboroženem boju v času NOB, se je mladina vrgla po osvoboditvi domovine na delo za obnovo in razvoj dežele. Največje manifestacije mladine v tem obdobju so bile velike delovne akcije na železniških progah ge in ceste. 140.000 mladincev in mladink se je zvrstilo pri gradnji Novega Beograda. Od leta 1953 do 1957 je na manjših lokalnih akcijah sodelovalo nad milijon mladincev in mladink. Samo v letih 1955 in 1956 je mladina s prostovoljnim delom zgradila nad 5000 igrišč in drugih športnih objektov. Lani pa je mladina dala obljubo, da bo sodelovala med drugim tudi pri gradnji avtomobilske ceste Ljubljana—Djevdjelija. Hkrati pa se mladina v vedno večjem številu vključuje v razne šole, se usposablja za no- skrbe za vsestransko varstvo in vzgojo otrok V festivalni dvorani na Trg« VII. kongresa v Ljubljani Je nih predavanj v 16 šolah za stal' je bila te dni tretja skupščina Zveze prijateljav mladine Slo- še. venije. Zbralo se je 331 delegatov iz občinskih in okrajnih zvez ter posameznih društev. Kot gostje so se udeležili skupščine tov. Vida Tomšič, 2iga Kimovec in dr. Potrč. Navzoči so bili tudi predstavniki raznih družbenih in političnih organizacij. Skupščini so bila predložena va pravila Zveze prijateljev *g dine Slovenije in je izvolila " članski plenum in nadzorni o* dbt>» Skupščino je otvorila predsednica Zveze prijateljev mladine Slovenije Ada Krivic. Govorila je o nalogah društev prijateljev mladi- ter predstavnike Zveze pnja mladine v republiške svete in legate za zvezno skupščino, k> konec oktobra. Za novo pred««* nico Zveze prijateljev mlad*'1 ve naloge in prevzema ustrezno ne in nadaljnem razvoju družbene mesto v novi družbeni ureditvi. Po skopih podatkih je bilo izvoljeno v družbene organe, organe ljudske oblasti, delavske (BrBčko—Banovičići, Šamac— svete itd., kakih 100.00 mladine Sarajevo in Doboj—Banja Luka) ter na avtomobilski cesti Beograd—Zagreb, kjer je mladina zgradila 803 kilometre pro- r Svečam sprejemi v organizacije LMS V okviru 40-Ietnice SKOJ pripravljajo mladinske organizacije po vseh naši hkrajih posebne akademije in druge prireditve, kjer se bodo spomnili tega zgodovinskega dogodka. Skoraj po vseh mladinskih organizacijah v delovnih kolektivih, na vaseh, zlasti pa na šolah pripravljajo posebne programe za te prireditve. Na Jesenicah pa se mladina s tamkajšnjo Svobodo, ki tudi slavi 40-letnico obstoja, pripravlja na skupno akademijo, ki bo v soboto zvečer. Hkrati bodo te dni svečano sprejemali nove člane v vrste mladinskih organizacij. Na štirih jeseniški hosemletkah pripravljajo za sprejem kakih 800 mladincev in mladink. V Kranju so prav tako pripravili 750 novih izkaznic LMS, ki jih bodo v soboto dopoldne svečano podelili novim članom. Na Bledu pripravljajo novosprejetim članom poseben sprejem v hotelu Krim, kjer bodo izročili približno 150 mladincem in mladinkam izkaznice mladinske organizacije. Podobne svečanosti pripravljajo po vseh krajih. Večina svečanih sprejemov bo v soboto, 10. oktobra. -1. c. Prva, tako imenovana »Konferenca zedinjenja«, kjer je bila ustanovljena Zveza komunistične mladine Jugoslavije (SKOJ), Je bil v Zagrebn 10. oktobra 1919. Od 10. do 14. junija naslednjega leta je bil v Beogradu I. kongres SKOJ, kri je takrat štel že naid 3000 članov in imeJ 37 lokalnih organizacij. Z Obznano je bila decembra 1920. leta prepovedana tudi organizacija SKOJ. Zato je bil ndaslednji zbor z veljavnostjo kongresa SKOJ v strogi ilegali, in sicer od 20. do 22. avgusta pod Rožnikom pri Ljubljani. Sklenili so prilagoditi 6vojo dejavnost takratnim pogojem. Zato Je bila že naslednji dan — 23. avgusta 1922 na konferenci predstavnikov delavske mladine v Beogradu ustanovljena Zveza delavske mladine Jugoslavije — SROJ, ki je bila legalna organizacija SKOJ. 1. aprila 1924 Je bil v Beogradu tudi I. kongres SKOJ. Toda ie tisdo opletje — 12. Julija 1924, je bila tudi ta organizacija prepovedana. Organizacija SKOJ, ki je kljub prepovedi delovala v strogi ilegali, je imela svoj IT. kongres od 24. do 26. Junija 1923. leta, in sicer v bližini Raven na Koroškem (Guštanja). Tudi III. kongres Je bil prav tam tri leta kasneje — junija 1926. Sprejet je bil nov statut prilagojen ilegalnim pogojem dela. Zadnji, IV. kongres SKOJ pa je bil po osvoboditvi leta 1948, kjer Je zaradi novih pogojev dela v osvobojeni domovini presen SKOJ v Zvezo ljudske mladine. skrbi za otroka in družino. Nada 1 je je prikazala bistvene značilnosti otroških ustanov in poudarila velik pomen sodelovanja »taršev pri organiziranju ustanov otroškega varstva. Predsednik Okrajne zveze prijateljev mladine Ljubljane Stane nika 'za mlade aktiviste«) RePar Je T ^vojem poročilu dejal, da živi v Ljubljani 45 % otrok, katerih starši so zaposleni, medtean ko jih je 10 % brez vsakega verstva. V 42 otroških ustanovah je na razpolago 2350 mest, vendar je zasedba že sedaj za 42 *y» večja od Iz razprav je bilo razvidno, da starši kažejo veliko zanimanje za vzgojna predavania. Tako je bilo Slovenije je bila izvoljena tov v ljubljanskem okraju 216 vzgoj- šica Olga Vipotnak. Skrb za stroke Ha Jesenicah Taka je revolucionarna tradicija naše mladine. (Po podatkih iz »Priroč Prvo nadstropje nekdanjega otroškega vrtca na Jesenicah so v letošnjem poletju preuredili v primerne prostore za otroški dispanzer. Dela so bila zaključena v minulem tednu, tako da je bil ( Otroški dispanzer izročen namenu dispanzarja toliko večja, Seda«] umrljivost otrok, to je 4,46 v P 2,2° možna uspešna centralna evide* ' otrok po patronažni liniji, bodo kratkem v jeseniški občimi naS'f vili 10 patronažnih sester. Ker J odstotek umrljivosti otrok najvi»J' je važnost ustanovitve otroške« v Tednu otroka. Dispanzer — v njem poslujejo tudi posvetovalnice za matere in zmogljivosti. V načrtu je sicer 35 otroke v Kranjski gori, Mojstrani, novih otroških ustanov s 3130 me- Žirovnici, na Blej.ski Dobravi in sti, vendar to će vedno ni dovolj. na Jesenicah, v kratkem pa bodo V letošnjem Tednu otroka bodo pričele poslovati tudi na Hrušici dispanzer je bilo že v prvih op , - izredno veliko. Dr. Štefan Plut, » merjavi s povprečjem okraja odstotka bo moč znižati le z nacf^ nim delom dispanzerja in posve*0 valnic. , , Zanimanje za novo ustanov*Je. odrpli šest otroških »stanov z 230 in na Koroški Beli — bo poleg mesti, preventivne nudil tudi kurativno dispanzerja je ob ustanovitvi Govorili (so še o kombiniranih pomoč. Dolgoletno želja Jeseniča- otroških ustanovah, o otroških nOT in prebivalstva jeseniške ob- ustanovah in sodelovanju družbe- ane P° ustanovitvi otroškega dis- razil prepričanje, da bo dispa1 nih organizacij, o delovanju občinskih pionirskih komisij, o tabornikih, o pionirskih zadrugah, o problemu prestopkov mladoletni- panzerja bo s tem uresničena. — Dispanzer bo nudil zdravniško pomoč blizu 5000 otrokom v starosti do 7 let. Pod dispanzer sodi tudi kov, o problemih pionirskih knjiž- patronažni center, ki ima trenutno le tri patronažne sestre. Da bo nic itd. Poudarili so, da bo treba poglobiti skrb za predšolske otroke na vasi, ki so posebno v času najhujšega dela na polju brez vsakeg* varstva. Enako bi morali bolj misliti no šoloobvezne otroke na vasi,- ponekod se leiti že uspešno udejstvujejo v pionirskih zadrugah, ki jih je v Sloveniji 150. za katerega ustanovitev irna n8l več zaslug ravnatelj zdravstveo*» doma na Jesenicah, dx. Miha C ■ kaikor tudi mnogi činitelji, 1» omogočili preureditev in opr**' prostorov nekdanjega otros*^ vrtca, prav gotovo opravičil obstoj. no letališče v Brnikih o dograjeno čez dve leti Organizacije SZDL v občini Kranj v pripravah na občne zbore pred volitvami t osnovne organizacije Na razširjenem plenumu Občin- deljo 6. decembra. Sklenili so tudi, skega odbora SZDL v Kranju, ki da bodo volitve tajne, je bil pred dnevi, so razpravljali Vendar predvolivna dejavnost o pripravah na volitve novih vod- ne sme biti osredotočena zgolj na stev osnovnih organizacij SZDL. organizacijske priprave in volitve. Sklenili so, da bodo imeli pred Na plenumu po poudarjali, da naj volitvami občne zbore po vseh bodo občni zbori in vsa predkon- organizacijah, in sicer od 1. do grešna dejavnost temeljit obračun 25. novembra. Do oktobra bo vsaka dosedanjega dela in osnova za na- organizacija samostojno določila daljnji program. Na občnih zborih dan občnega zbora in začela s pri- naj bi pregledali dejavnost za pravami z« zbor. Volitve bodo v preteklih šest let — od zadnjega vsej občini hkrati, in sicer v me- kongresa SZDL. Težišče naj bi bilo na zadnjem obdobju in predvsei Dela pri gradnji sodobnega letališča pri Urnikih so bile pred dvema letoma zaradi pomanjkanja sredstev prekinjena. V ta dela je bilo vloženih sicer že čez 400 milijonov dinarjev sredstev, ki pa so se v glavnem uporabila za vzdrževanje pridobljenih travnatih površin, za izplačilo odškodnine za razlaščena zemljišča, za zgraditev ko prirpavljalnih del, da so jjf ni vsi pogoji za zgraditev 1*"? lišča v prihodnjih dveh 1*5 beteo^! v Letališče bo imelo na sedanjih problemih. Tako naj vodovodnega odcepa in za kme- LJUDJE IN DOGODKI V znamenju miru 35 milijonov britanskih volivcev je že odločilo, komu bo v prihodnjih petih letih zaupalo krmilo britanske politike: laburistom ali konservativcem. Ves svet in ne samo Velika Britanija z zanimanjem spremlja štetje glasov, ki bodo potrdili izraženo voljo preprostega britanskega državljana. In vendar kljub razlikam v programih obeh vodilnih strank pravzapreav ni pričakovati znatnejših sprememb v prihodnjem toku politike otoške velesile. Predvolilni boj, kratek in oster, je pokazal presenetljivo malo bistvenih razločkov med laburistično in konservativno politiko. Vzrok temu je predvsem dejstvo, da sta se obe stranki usmerili na srednji sloj volivcev,, ki se do zadnjega hipa niso opredelili, katerih glas pa bo bržkone odločilen za Izdaja CV »Gorenjski ttato — Urejuje mreitaUkl ■■■ — Direktor S. Beznik — 04-fovonri nrednflc Vojko Novak — Tel. oredaJitva *H — Uprava 307 — Teko« ročno pri Komnaolnl baafet v Kranja «07-70-135 — lokala ob ponedeljkih ta petkih — Letna aejočntaa OM «taor)ov, zmago ene ali druge stranke. Zato sta omilili nekatera svoja skrajna stališča, da bi se čimbolj približali željam, zahtevam in razpoloženju »neopredeljenih«. Hkrati pa se je podobnost njunih političnih programov so-sredila tudi na ključnem vprašanju letošnjze predvolilne bitki na naporih za ohranitev miru. Ko je Macmillan obrazložil, čemu je tako nepričakovano in rano razpisal nove parlamentarne volitve, je dejal, da so mora britanska javnost nemudoma odločiti, kdo bo zastopal deželo na bližnjih važnih razgovorih na najvišji ravni. S tem je od samega začetka dal ton celotni predvolilni kampanji in jo orientiral na zunanjepolitično področje, kljub stari britanski tradiciji, ki posveča vedno večjo pozornost domačim problemom. Laburisti so spoznali, da je tu Macmilan močan, da mn pomaga zboljšano mednarodno ozračje in razpoloženje javnosti in so zato sprejeli bitko na tem področju. Nastala je tekma v miroljubnosti, v prekaša-nju mirovnih pobud in politike sporazumevanja med Vzhodom in Zahodom. In vendar, četudi gre večkrat za propagandna volilna gesla, ni moč zanikati širokega pomena tega dejstva. Namesto po- litike »trdne roke«, hladne vojne .zaostrovanja mednarodnih odnosov, so prekaljeni britanski politiki občutili, da je javnost veliko bolj dojemljiva za miroljubna gesla. In ni nobenega dvoma, da tako ne čuti samo povprečni britanski državljan, marveč je njegove prepričanje zrcalo splošnega svetovnega razpoloženja. Mar ni za novo stanje duhov v sveto značilno to, da celo stranka britanskih konservativcev »stranka togih političnih nazorov, nasprotovanja spremembam in reformam, stranka sueške pustolovščine danes skuša prednjačiti v pobudah za ugluševanje nasprotij med Vzhodom in Zahodom, za sporazumevanje in miroljubno reševanje spornih vprašanj? bi osnovne organizacije v mestih in delavskih središčih na občnih zborih zlasti pretresale vprašanja okrog stanovanjskih skupnosti, preskrbe prebivalstva ter organizacijske probleme ter dejavnost ostalih družbenih organizacij. Na vaseh pa naj bi občne zbore približali tamkajšnjim potrebam ia razpravljali o pogodbeni proizvodnji, o delu krajevnih odborov itd. Da bi se vodstva osnovnih organizacij laže znašla v delu in kar najbolje pripravila občne zbore, bodo pri občinskem odboru SZDL izdajali v predkongresni dejavnosti še poseben bilten. Prva številka biltena bo predvidoma izšla že v začetku prihodnjega tedna. K. M. LETOS 23 MILIJARD DIN ZA CESTE Do konca letošnjega leta bomo v Jugoslaviji porabili za izgradnjo in modernizacijo cest iz sredstev federacije, ljudskih republik, okrajev in občin kakih 23 milijard dinarjev. — V zvezni upravi za ceste menijo, da bomo letos zgradili kakih 650 kilometrov cest s sodobnim voziščem. Te dni po svetu tijsko obdelavo zemljišča. Pred dnevi si je zemljišče v Brnikih ogledal direktor Uprave civilnega letalstva FLRJ tovariš Batrić Jovanović skupaj z našimi strokovnjaki. Ugotovili so, da ima idealno lego in vsestranske pogoje, kakršne zahteve sodoben letalski promet. Ugotovili so tudi, da je bilo doslej opravljenih že toli- vzletišče, dolgo 1800 metrov 45 metrov široko. Sprejelo J lahko vsa težja letala, štirimotornih, ker za to ročje povsem zadostuje. P° **, črtu naj bi prihodnje leto k0^ čali zemeljska dela ter pripr*' ve za betoni ran ja vzletišča, ^* nalizacijo in vodovod ter narno, začeli pa naj bi S**^ tudi že dvovozne ceste upravno poslopje. Preostal* la bi opravili v letu 1961 sredstev Uprave civilnega talstva je že naročena sodo" oprema za letališče, med "Bj gim tudi rudarske naprave. v.f opreme bo dobavljen prihod0 leto, preostanek pa v leta 1961. S seje Sveta za delo in Sveta za zdravstvo OLO Kranj Službo socialnega zavarovanja je treba približati zavarovancem 01°' Kranj, 7. oktobra. V prostorih Okrajnega ljudskega odbora Kranj Je danes »kupna seja Sveta za delo in Sveta za zdravstvo na kateri so obravnavali poTočilo okrajnega Zavoda 1 v, cialno zavarovanje. To poročilo bo v torek, 13. oktobra ob naval Okrajni ljudski odbor. V* Poročilo o delu in problemih organov socialnega zavarovanja v okraju Kranj je v izvlečkih in s pojasnili podal direktor OZ SZ Ivo Majdič, nato pa se je po posamez- upra vi janje v socialnem zavar0 nju z razvojem ostalega kom*"1 nega sistema. . V .razpravi so precej govorjlj ^ di o izborih zavarovancev, nih poglavjih poročila razvila ži- zelo pomembna oblika nepo src d9e vahna razprava. Na podlagi zaključkov razprave so nato dopolnili predloge Sveta za delo, ki naj bi jih v torek sprejel Okrajni ljudski odbor. Sprejeti predlogi na prvem mestu ugotavljajo, da družbeno upravljanje v socialnem eavarova-nju zaostaja za celotnim družbenim razvojem, kar zahteva določene spremembe v smeri nadaljme aktivne udeležbe velikega ,tcv" II zavarovancev, zato pretilog Pr.a v roča, naj organi samoupravlja11! . socialnem zavarovanju ta nači11 ; naPr £ Včeraj ob 5. uri zjutraj so se po vsej Britaniji odprla volišč«. Volilne komisije so imele obilo dela takoj zjutraj, še preden se je začela služba, nato pa spet popoldne, ker so kot vsaki četrtek To so vsekakor spodbudna popoldne zaprte trgovine in pre- decentralizacije in približevanja te cejšnje število ustanov. Danes po- službe zavarovancem. Samouprava poldne bo bolj ali manj znano, kdo socialnega zavarovanja je namreč je zmagal, šele v soboto popoldne, zgrajena na načelu, da je Okrajni ko bodo prispeli rezultati iz naj- zavod osnovna celica samouprave bolj oddaljenih okolišev Škotske, socialnega zavarovanja in tako Je pa bodo volitve zaključene z ob- pomenila decentralizacija ljudske jevo uradnih rezultatov. oblasti istočasno centralizacijo sa- Bagda-J, k; : fcdio 1 »VavM <*a mouprave socialnega zavarovanja, so na iraškega ministrskega pred- Predlogi priporočajo, naj OLO tednika Kasema napravili atentat, predlaga republiškemu Zavodu za dnelovnja z zavarovanci se."joeg več*'8 razvijajo. O problemih socia^ zavarovanja bi morali "."^s"1 znamenja, ki obetajo nadalje-nvaje ugodnega razpleta mednarodnega razpoloženja, kot ga je načel nedavni obisk sovjetskega premiera Hruščeva v ZDA. Saj se tudi britanski politični stranki ne bosta mogli ustaviti zgolj na volilnih geslih. Ce sta za svojo zmago skušali izkoristiti miroljubno razpoloženje množic, bo tudi Ministrski predsednik Kasem je socialno zavarovanje, da posreduje britanska javnost nedvomno nporabila prihodnjo vlado, da uveljavi takšne miroljubne težnje in jih uresniči. MARTIN TOMA2IC lažje ranjen v ramo, tako da se je pri Zveznem zavodu za socialno za- kmalu po dogodkti navdušeno po- varovanje, da pri obravnavi novega zdravljen od ljudstva pojavil na Zakona o organizaciji zavodov za oknu bolnišnice, kamor so ga od- socialno zavarovanje upošteva te peljali. pripombe in skuša vskladiti samo- razpravljati tudi občinski '^^e odbori, delavski sveti, dr,UZ aH' organizaicje, posebno pa ^° sj„. stična zveza delovnih ljudi i° dikati. ngj Pomemben je tudi predlog- "ar. bi delavski sveti večjih ^°s?^ylie' /ikih organizacij v cilju Pr'r0v»' vanja službe socialnega zava nja zavarovancem prevzeli oblastilo Okrajnega zavoda 23 jj vialno zavarovanje za likvid ^ in izplačevanje nadomestila P in potnih stroškov za svoje . varovance. Nadaljni predlog P ^ da so nesreče pri delu v 0. okraju v stalnem porastu, za,t°o0d' rajo gospodarske organizacije^^ vzeti vse za boljšo orgaf" higiensko-tehnične zaščite 'n ^ nosti pri delu. 9874 Anketa Občinskega sindikalnega sveta Kranj o investicijski politiki Mnenje delavcev: ANDREJ VERBIČ — predsednik Okrajnega sindikalnega sveta Kranj: Koristna pobuda »Menim, d« je ta anketa izredno pravamri o programu za prihodnje pomembna in važna ne le zaradi leto, moramo zlasti opozoriti na svojih rezultatov, temveč predvsem neuresnričitev dosedanjega progra- zato, ker vzbudi pri ljudeh interes ma kot: ureditev vrtnarije za pre- 'K°t vsako leto, se tudi letos tako velika, da bi bistveno vpli- hitT0 bliža čas razpravljanja in vala na dobljene rezultate. sklePanja o družbenem načrtu za 'Da bi anketirane seznanili z re- ^hodnje leto. Občinski sindi- citati ankete, izvedene v juniju i>ai . in juliju, priobcujemo grafikon 6vet je letos še zlasti zgodaj odgovorov ^ prvo vprašanje: »Ali pricel s proučevanjem problemov ste za izvedbo posameznih nasled- * 6 pripravami na razpravo. Od- njih predlaganih investicij?« Vrst- lot» se je za originalen način, da ni Ted, P~»meznih predlogov je bi ugotovljen z zvrstitvijo predlogov ugotovil mnenje zaposlenih o ^ ]eve protj desnj pQ pad Pfobleoiih družbenega standarda v odstotkih števila odgovorov »ne« •bčini — s pomočjo in sodelo- za posamezno predlagano investi- v,4nJern Zavoda za izobraževanje oijo, pri čemer so upoštevana razmerja odgovorov. Ker bo plenum Občinskega sindikalnega sveta že v petek, dne 9. oktobra 1959 obravnaval rezultate ankete in oblikoval na osnovi teh svoje stališče do investicij družbenega standarda, smo povprašali še nekatere odgovorne sindikalne funkcionarje, kaj meni-od leve proti desni po padajočih jo o anketi, o Izidu anketiranja in kakšno stališče bo zavzemal plenum do teh rezultatov. in zanimanje za občinske proble me, večjo pripravljenost za sode lovanje in soodgovornost. Orga nom, ki o tem razpravljajo in odločajo, pa nudi objektivno osnovo Take ankete so lahko učinkovite če dobijo ljudje zaupanje vanje i skrbo mesta z zelenjavo, gradnja pekarne, kino-dvorane, ureditev tržnice, dograditev stadiona v Stra-žišču, ureditev centralne mesarije in potrebnih lokalov za mesto itd. Ne dvomim, da so za neuresni- čitev teh nalog lahko objektivni tem, da organi, ki odločajo, upo- razloga in ovire, vendar menim, števajo mišljenje ljudi, izraženo v da javnost zahteva odgovor in njenih rezultatih. Ti rezultati tudi da so ga pristojni organi dolžni kažejo, da so ljudje resno zainte- javnosti .tudi posredovati, resirani na občinskih problemih in Iz rezultatov ankete je razvidno, Tako bi te objekte zgradili vzpo- žele pri njihovem urejanju tudi da so anketirani uvrstili na zadnja redno in ne na škodo ostalih, po aktivno sodelovati. mesta predvsem športne objekte V času, ko se bo pričelo z raz- Vzirok je gotovo v tem, da so po- trebe po ostalih objektih tako močne, da so prevladale. Ali pa je vzrok v tem, da športno življenje v kolektivih še ni zadostno razvito in je to šteti tudi za pomanjkljivost dela sindikalnih organizacij. Menim pa, da ne moremo iz tega zaključiti, da nam športni objekti niso potrebni. Te objekte bi bilo moč zgraditi. Ni nujno, da so ti objekti dragi in razkošni, predvsem pa bi za njihovo zgraditev morali izkoristiti pripravljenost mladine (delovne akcije) in sodelovanje delovnih kolektivov. kad 4«j Tov im proučevanje organizacije a v Kranju je izvedel o tem an- FRANC iPUIIAR — predsednik ObLO Kranj: ni red, ki ga je posredovala anketa. Na vrstni red ne vpliva samo stvarna potreba, temveč tudi viri finansiranja, pripravljenost z načrti in programi ter širše družbene politike, ki včasih narekujejo ^o. Na ta način je lahko najbolj *ePosredno ugotovil mnenje veči- "e zaposlenih o tem problemu in Andketa o investicijski politiki, Predvsem proučil tudi potrebe ki jo je izvedel občinski sindikalni 'Judi v občini svet Je ze10 pozitivna oblika se- «. znanjenja javnosti o nameravanih ^ameu ankete je bil ugotoviti gradnjah. Ce upo.števamo, da je v prZ?je zaP°slenih ° nekaterih anketi izrazilo ,svoje mnenje premogih za razvijanje boljših ziv- ko 850fJ deliavceVi moramo rezul- prioriteto izgradnje tega ali onega objekta. Prav zato želim podati za vse investicije, ki so bile navedene v anketi, kratko pojasnilo: O POSAMEZNIH OBJEKTIH 1. Ne prvo mesto v anketi je prišla gradnja nove zobne ambulante. Rezultat ankete je realen in razveseljiv. Glavni projekt za to gradnjo je v delu, idejni projekt pa je bil že potrjen. Z gradnjo se bo lahko pričelo konec leta. V ta namen ima ljudski odbor že rezervirano 30 milijonov dinarjev. Celotni predračun pa bo znašal okoli 45 milijonov dinarjev. 2. iNa drugo mesto je prišla gradnja stanovanj. Te investicije bodo tekle normalno dalje kot doslej — seveda v okviru finančnih Vojskah pogojev v občini ter pro- tate t . ko! i 0dn<>S članov Posameznih na ta način izražena ugotovitev, o'ekrivov do predlogov komunal- kateri objekti so naš,im ijudem Politike, vzbuditi interes za te najbolj potrebni. Posebno pa je po- bua in izbratl koristne trebno upoštevati, da je to mnenje ^ za nadaljnji program inve- proizvajalcev, ki ustvarjajo mate- ^cijske politike v občini. Namen rialne pogoje za realizacijo teh in- JJJete pa je bil rudi zbrati za or- vesticij Razen zborov volivcev je " upravljanja v samih podjetjih tQ pray gotovo najboljši način so- oge za tako vlaganje sred- deiovanja in soodločanja prebival- Jlnea:a števila oseb, ^ ki so Dj ta gradnja prav gotovo prišla na stanovanj v nebotičniku na vogalu blem samskih sob bodo podjetja skupnega števila oseb, ki dok- °b anlcet:i'ran^ na delu- To eirio prvih mest, ker je to za Stra- sedanjega nogometnega igrišča, ki ni najpri.kladnejši, kar pa odtehta zelo ugodna lokacija. 7. Preureditev samskega doma pri Savskem mostu je po anketi padla na 7. mesto. Prav gotovo pa taka preureditev ni umestna, ker bi stroški tako dotrajane stavbe, kot je ta dom, bili previsoki. Pro- , c*zuje, d« Je anketa zajela ve- žišče najb0lj pereč problem. Se- občf61 VSGh *ap0sleniih V kjanJfiki veda pa ni to problem za anketi- 111 ■ rance, ki žive na Zlatem polju, pri ^ anketo so bili dani nekateri Vodovodnem stolpu ali v starem Predlogi za investicije družbenega delu mesta. Ta področja imajo zo- *taQdarda v občini, v katerih naj pet svoje potrebe in želje. Torej ' Vsi zaposleni na tem področju lahko trdim, da na rezultate anke- ^°vedali svoje mišljenje. Vprašani te vplivajo individnualne potrebe S° Za uresničitev posameznega in potrebe posameznih predelov Pr©dloga lahko v svojem odgovoru mesta. V tem so rezultati ankete Izvedli, da je le-ta potrebna takoj bolj ali manj relativni, čeprav je '* teTO, da so obkrožili pripravljeni po uspehu lahko ugotoviti, da so Ugovor »takoj«), ali pozneje (s anketiranci pri anketi sodelovali z tetn- da so obkrožili med odgovori vso resnostjo. Pozneje«, ali pa, da uresničitev Ljudski odbor bo ob priliki, se- ^^loga po njihovem mišljenju stave predlogov družbenega plana Potrebna (s tem, da so obkrožili za leto 1960 brez dvoma upošteval odgovori »ne«). Nekateri pa rezultate te ankete. Vsi navedeni 119 Posamezne predloge niso odgo- objekti so potrebni, vendar pa bo nišnica služila potrebam širšega >0rui. Vendar pa ta abstinenca ni nemogoče dosledno upoštevati vrst- področja. Idejni projekti so v delu, bo imel 12 do 14 nadstropij. Ostala stanovanja pa bodo zgrajena v neposredni okolici. 3. Gradnja novih šol je predvidena že po petletnem programu. Pričela se je gradnja osemletke na Planini. V letu 1960 pa se mora začeti gradnja v Šenčurju, za kar so načrti že pripravljeni. Leta 1961 pride na vrsto šola v Preddvoru, kasneje pa verjetno na Primskovem. 4. Za gradnjo nove porodnišnice bo na prihodnji seji ljudskega odbora imenovan gradbeni odbor, v katerem bodo tudi zastonpiki občin Tržič, Radovljica, Škofje Loka in Železniki, ker bo nova porod- morala reševati na drug način, sedanji samski dom ob Savskem mostu pa bi v doglednom času morali porušiti. 8. Za gradnjo mostu čez Kokro bodo načrti gotovi do spomladi, ker je idejni projekt že narejen. Ta objekt je res zelo potreben, ker je brv v vedno slabšem stanju. Če upoštevamo, da bo Planina prišla kmalu v poštev za stanovanjsko gradnjo, da bodo novo šolo na Planini obiskovali tudi nekateri otroci iz starega dela mesta, je nujno, da ta investicija pride v ospredje. 9. Ureditev centralnih kupni nic ni tako aktualna, kot je pokazal vrstni red ankete. Sedanje kopališče bo krilo te potrebe še nekaj let. Z boljšimi stanovanjskimi rez- 11. Gradnja delavske univerze je ena od investicij, ki ne sodi med najnujnejše objekte, mislim med one, ki so navedeni v tej anketi, in so bili v razpravi na Zborih volivcev že deset let zaporedoma. To je objekt mlajšega datuma, kot pravimo, čeprav je za Kranj zelo potreben. Razvoj mosta in dvig gospodarstva terja delavsko univerzo. Vendar mislim, da naj se v letu 1960 razčisti programski del — kaj naj tak objekt, vsebuje (učilnice, dvorano, knjižnice, klubske prostore itd.) ter pripravijo potrebni načrti. Teko bi bilo možno z gradnjo pričeti v letu 1961. Menim, da je taka časovna opredelitev realna. 12. Gradnja zimskega kopališča se je pravzaprav že pričela. Toplo kopališče je locirano na Savskem logu. Ta lokacija je primerna z ozirom na lego, ki je ugodna za mesto in Stražišče. To lokacijo in gradnjo sploh je omogočila tovarna Tiskanina, ki bo krila potrebe mnenju delavcev, važnejših objektov. Sodim, da z objavo ankete stvar mi dokončno zaključena. Sindikati so ugotovili težnje in mnenje večine zaposlenih in lahko dajo o tem svoje mišljenje, vendar pa to ne more odvzeti odgovornosti organom ljudskega odbora, da dokončno odločijo in za svojo odločitev prevzamejo pred volivci vso odgovornost. Kranjski primer je lahko koristna pobuda in izkušnja tudi za druge občinske sindikalne svete.« JOŽE BENČIČ — predsednik Občinskega sindikalnega sveta v Kranju: Da bi predloge tudi uresničili »Menim, da rezultat ankete objektivno podaja sliko potreb in teženj, tako kot le-te občutijo zaposleni v naši občini. Zvrstitev najnujnejših investicij na tem območju: zobna ambulanta, stanovanja, šole, porodnišnica, otroška zavetišča, delavska restavracija ia drugo, prav gotovo najbolj usjtre-za dejanskim potrebam v občini. Sodim, da mora naš plenum kot predstavniški organ članov sindikata na tem območju pri oblikovanju svojih stališč izhajati iz teženj večine članov in iz objektiv-ae analize dejanskih potreb v občani. V tem primeru nam to ne bo težko, ker smo, da se tako izrazim, na primeren način ugotovili težnje, pa tudi objektivno ugotovili potrebe, seveda tako kot o teh sodijo ljudje. Izkušnje v tej akciji in .sama analiza mi vsiljuje misel, da je anketa lahko eno izmed primernih sredstev v naši družbeni ureditvi, zlasti v mehanizmu komunalnega gospodarjenje, da predstavniški organi lahko sprejemajo stališča, ki so oprta na mišljenje večine članov (ali državljanov, omogoča pa tudi s toplo vodo. Poleg toplega kopa- stvarno analizo in zvrstitev potreb ZVRSTITEV rez« odgovora »Ne« "Poznej, *Tak0j« Odlagane investicije družbeae-•taatarda: 1 l O > O = S > * M hi N O Š j o -m o 1 00 -h' I G > I o o u 1 o Ot u H s i S 2 9 * S s «i M zaporedne številke posameznih A slogov- 4 "i *ultati ankete Občinskega sindikalnega sveta o predlogih za prihodnjo investicijsko politiko na področju družbenega standarda kranjske občine. (Anketo je Izvedel in analiziral Zavod za izobraževanje kadrov in proučevanje organizacije dela v Kranju.) lišča se v drugi etapi predvideva se dograditev odprtega bazena z ogrevano vodo. Prepričan sem, da je to prvi korak k ureditvi otoka v koristne namene. Toplo kopališče ne bo služilo le tekmovalcem za trening, temveč vsem prebivalcem, zlasti pa šolski mladini, ki bo morala obvezno koristiti to pridobitev. Gradnja bo v začetku financirane iz nabranih sredstev, ki jih je v ta namen zbral poseben štab, delno pa iz prispevka republike. Za dokončanje te investicije pa bo moral priskočiti na pomoč tudi ljudski odbor. •13. Ureditev uslužnostnih delavnic (moški in ženski šivalni salon) sodi povsem v grupo izrazitih gospodarskih investicij. Te potrebe na lahko v večji meri pokrije podjetje »Gorenjska oblačilnica«, zla-sit po dokončani izgradnji aovik delavnic. Bolj pereče je morda krpanje in otroška konfekcija. To pa bo urejeno takrat, ko bomo omogočili večje prostore zavodu za zaposlovanje invalidnih oseb, ki take usluge že sedaj zelo ceneno opravlja. 14. Gradnja stadiona je po anketi prišla šele na 14. mesto. Če dosledno po kriteriju ocenjujemo, kaj je za prebivalstvo trenutno bolj potrebno, potem 14. mesto morda ustreza. Po tokih kriterijih s to gradnjo odlašamo že 14 let. Upoštevajoč sklepe kongresa o telesni kulturi in dejanski potrebi tisočev delavske mladine v Kranju, pa moramo razumeti, da je tudi taka gradnja potreba oziroma celo nujna. Prav vsi smo odgovorni za vzgojo in življenje mlade generacije, ki ime seveda svoje potrebe. Razen tega je sedanje igrišče ob cesti JLA povsem neprimerno, in bo že v letu 1960 delno zazidano. Zato menim, da bi morali končno tudi to gradnjo uvrstiti v program. Za igrišča in najnujnejše objekte so glavni projekti že gotovo. S pomočjo mladinskih in problemov. Taka Osnova je prav gotovo objektivnejše kot pa nekatere težnje manjših skupin, ki pa imajo morda večje možnosti ta uveljavljanje svojih mišljenj in predlogov. Menim, da je dolžnost Občinskega sindikalnega sveta, da seznani javnost s svojimi ugotovitvami, vse anketirane pa s stališčem plenuma Občinskega sindikalnega sveta, ki ga bo le-ta sprejel na osnovi objavljenih rezultatov. Gotovo pa se bomo me-crali v okviru danih možnosti naj-resneje prizadevati, de se bode tako ugotovljeni predlogi večine zaposlenih uresničevali.« BALDOMFR BIZJAK — predsednik Občinskega odbora ZSDL Uspešna oblika izražanja javnega mnenja »Menim, da je anketa dela jasna orientacijo Občinskemu ljudskemu odboru za nadaljnje izvajanje investicijske izgradnje. Hkrati pa je ankete potrdila delo ia »tališče ObLO. Prav tako je važno, da je v anketi sodelovalo blizu 8300 zaposlenih, kar pomeni približno dve tretjini delavstva. Se pravi, da je ta oblika iskanja javnega mnenja dokaj širša kot zbori volivcev. — Zato menim, da bi bilo treba ta način še uveljavljati, zlasti tam, kjer je ObLO v dilemi. Mislim tudi, da bi bilo potrebno pogosteje obveščati javnost o investicijski dejavnosti. Izid ankete pa me vendar mala presenečaj da so namreč objekti uslužnostne dejavnosti, oskrbovalni centri ter športni objekti ostali dokaj v ozadju. Sevede je odvisno, kateri sloj prebivalstva odgovarja na anketo. Anketa med mladino bi verjetno postavila delovnih brigad bi lahko del te obJekie . v 0SPredJe itd- Vsekakor pripisujem anketi poseb- (Nadaljevanje na 4. strani) no važnost.« OBVEŠČEVALEC ZDRAVNIŠKA DEŽURNA SLUŽBA Zdravstveni dom Kranj, Gospo-6vetska ulica 9, telefon 218 in 595, naročila za prevoz bolnikov telefon 04. MALI OGLASI Privatnikom ne objavljamo malih oglasov pred vplačilom. Cena malih oglasov je: preklic 20, iz-gublj eno 10, ostalo 12 din od he-sede; naročniki imajo 50 odstotkov popusta. Telefonska številka naročniškega in oglasnega oddelka je 397, uredništva 475. Kupim aparat za punktiranje (punktaparat). Naslov v oglasnem oddelku Prodam moški okvir črne barve. Naslov v oglasnem oddelku Prodam bate za VW in nov akumulator. Naslov v oglasnem oddelku Pozivam opazovano osebo, ki je 30. septembra ob 6. uri zvečer vzela z motorja plašč, naj ga vrne tja, kjer ga je vzela. V nasprotnem primeru bom zadevo prijavila so-diiddu. Albina Dolinar, Voglje 50, Šenčur 4648 Izgubila sem ročno uro od Iskrine šole do Poti na Jošta. Poštenega najditelja prosim naj jo vrne proti nagradi — Pot na Jošta 16, Kranj 4649 Izgubil sem zapestmo uro, 6. t. m. zvečer od Klanca do Ilotemož. — Vrniti na Reševa 10, Primskovo, Kranj 4650 Izgubil se Je črn pes (mešani ovčjak). Sliši na ime Runo. Proti nagradi javiti na ime Čebašek, Prebačevo 41 4651 Izgubila sem zapestno uro od Naklega do Iskre. Poštenega najditelje naprošam naj jo proti nagradi vrne v »Špik« Kranj 4652 Prodam odlično ohranjeno Lam-breto 125 ccm, odprto. Pogačnik, Staretova c. 23, Cirče, Kranj 4653 Prodam motorno kolo NSU, dobro ohranjeno, po zelo ugodni ceni. Naslov v oglasnem oddelku 4654 Prodam 860 kosov stropnikov Monta 12. Naslov v oglasnem oddelku 4655 Prodam pisalno mi/o, trd les in 6 okvirjev za okna. Naslov v oglasnem oddelku 4656 Prodam 1000 kvadratnih metrov njive na Rupi. Poizve se v prodajalni tobaka št. 1, Vodopivčeva 12, Kranj 4657 Klavir prodam za 42.000. Koroška 49 pritličje, Kranj 4658 Prodam Fiat 600. Zasavska cesta 44, Orehek, Kranj 4659 Parcelo 800 do 1000 kvadratnih metrov zazidljivo in na lepem kraju v Cerkljah prodam. Voda in elektrika na parceli. Ponudbe oddati v oglasni oddelek pod »Zazidljivo« 4660 Prodam voz zapravljivček v dobrem stanju, po ugodni ceni. Poženk 3, Cerklje 4661 Prodam radio »Soča« po ugodni ceni. Jocif, Stritarjeva 1, Kranj 4662 Prodam plug obračalnik »Ebe-hart«. Klanec 45, Komendo 4663 Prodam motorno kolo Ziindapp« s prikolico 750 ccm. — Naslov v oglasnem oddelku 4664 Prodam gumi voz, 16-colski, 3000 kilogramov nosilnosti. Vo-povlje 13, Golnik 4665 Prodam dobro ohranjene moške obleke, usnjen plašč in krombi suknjo. Naslov v ogl. odd. 4666 Kupim kletko za papigo. Naslov v oglasnem oddelku 4667 Kupim kovaško rešo. Naslov v oglasnem oddelku 4668 Iščem žensko, najraje upokojenko, ki bi -v dopoldanskih urah pazila na dojenčka. Naslov v oglasnem oddelku 4669 Gradiš išče za gradilišče Kranj, Kolodvorska 1, več kvalificiranih tesarjev. Plača in terenski dodatek po tarifnem pravilniku. Hrana in samsko stanovanje preskrbljeno 4670 Gospodinjsko pomočnico, najraje začetnico, k 3.-članski družini za takoj kmalu iščem. Naslov v oglasnem oddelku 4671 Službo dobi nekvalificiran delavec v špecerijski trgovini. — Po možnosti prost vojaščine. Trgovsko podjetje »Oskrba«, Kranj 4672 Gospodinjsko pomočnico ali po-strežnico sprejmem. — Naslov v oglasnem odd. pod »6000« 4673 POZIV Na podlagi čl. 18 Tarifnega pravilnika pozivamo vse osebe, ki so bile v letu 19.56 v rednem delovnem razmerju s podjetjem ISKRA, da v roku 3 mesecev od dneva te objave dvignejo osebni dohodek nad tarifno postavko po zaključnem računu za leto 1958. Upravičenci naj se zglase v blagajni podjetja osebno ali po pooblaščencu, ki se mora izkazati s pismenim pooblastilom, lastnoročno podpisanim po pooblastite-lju - upravičencu, ali pa naj upravi podjetja sporoče svoj sedanji naslov z navedbo zadnje pošte. — Po preteku navedenega roka v skladu s predpisi tarifnega pravilnika podjetja kakršnih koli zahtevkov ne bomo upoštevali. Upravni odbor za napredek gospodinjstva — Kranj razpisuje naslednja delovna mesta: UPRAVNIKA Pogoji: višja gospodinjska šola s triletno prakso ali učiteljska šola oziroma ekonomika šola z desetletno prakso. ADMINISTRATORJA za samostojno vodenje knjigovodskih in administrativnih poslov. Pogoji: ekonomska srednja šola ali nepopolna srednja šola z desetletno prakso. Nastop službe takoj. Interesenti naj vložijo svoje prošnje na Upravni odbor Zavoda za napredek gospodinjstve — Kranj z opisom dosedanje zaposlitve in izobrazbe. Za prazno sobo nudim 25.000 din nagrade, v Kranju ali okolici. — Naslov v oglasnem oddelku 4674 Žensko kolo, športno, znamke »Rog«, rdeče, popolnoma novo, dobi za 20.000 din, tisti, ki mi v Kranju preskrbi enosobno stanovanje ali večjo sobo — takoj. Ponudbe pošljite v oglasni oddelek pod »Ugodna priložnost« 4675 Preklicujem, kar sem govoril o Luciji Zorč. Aleksander Ciglič, Kranj 4676 Na poti Cerkljanska Dobrava, Zalog, Glinje, Poženk sem izgubil usnjeno vrečko s tremi ključi in nožičem. Oddati proti nagradi. Dr. Bežek, Kranj. 4677 Prodam zavorne bobne z obroči, trumami in rezervnim obročem za gumi voz. Ogled samo popoldne pri Francu Zupanu, Kidričeva 29. Kranj. 4078 Štedilnik, prostostoječ, dobro ohranjen, zelo poceni prodam. Savnik, Kranj, Gregorčičeva št. 12. 4679 Prodam motor »Beneli« 250 ccm. Zg. Bitnje 14. 4680 Motorno kolo 98 ccm v odličnem stanju zelo ugodno prodam. Mencinger Frančiška, Bohinjska Bistrica št. 8. 4681^ Motorno kolo »Ardie« RZ 200* ccm v brezhibnem stanju ugodno prodam. Vovk, Češnjica 15, Podnart. 4682 Horex Regino ugodno prodam. Ogled vsak dan od 15. do 18. ure v Ljubljani, Ulica Moše Pijade 41, dvorišče, levo. 4683 Želim spoznati moškega srednjih let, poštenega, lahko tudi z enim otrokom. Slika zaželena. Naslov v ogl. oddelku. 4684 Učitelja italijanščine iščeta v Kranju začetnika. Naslov v oglasnem oddelku. 4685 Trgovsko podjetje »HRANA«, Kranj, prodajalna Hranja v Kranju, Maistrov trg št. 13 — sprejme mlajšega, šole prostega, nekvalificiranega delavca za non-stop prodajalno. 4686 Iščem žensko, ki bi pazila otroka v dopoldanskih urah. -Ostalo po dogovoru, Naslov v oglasnem oddelku. 4687 Katera mlajša upokojenka bi š!a čez zimo za pomoč k gorenjski družini v Maribor. Nudim plačilo in sobo v komfortnem stanovanju. Ponudbe na AhaČič Mija, Pristava 15, pošta Križe. 4688 Gostilna pri »Zlati Ribi« v Kranju išče sposobno natakarico za honorarno zaposlitev. 4689 GLEDALIŠČE RAZPIS GLEDALIŠKEGA ABONMAJA NA JESENICAH Gledališki abonma za sezono 1959/60 za naslednje abonmaje: Red premierski — sobota zvečer. POJASNILO V zadnji številki »Glasu Gorenjske« je na oglasni strani prišlo do neljube pomote, ki jo je zakrivil tiskarski škrat. — Prva vrstica drugega oglasa Zdravstvenega doma (v okviru) je bila namreč zamenjana s prvo vrstico tretjega oglasa, kar je smisel oglasa popolnoma spremenilo. Oglas se pravilno glasi tako, kot ga objavljamo danes. '< Red nedelja — zvečer. Red nedelja — popoldne za okolico. Red petek — zvečer. Red mladinski — popoldne ali zvečer med tednom. . Cena abonmaja za sedež je 540, 420 in 340. Za red mladinski so se posebej znižane cene. Za vse abonmaje bo uprizorjenih najmanj 8 premier. Abonma je plačljiv v dveh obrokih. Abonentske vstopnice lahko dvignete vsak dan v gledališki pisarni od 10. do 14. ure ali naročite na telefon 200. Posebej opozarjamo vse obiskovalce na nov abonma Red nedelja popoldne, ki je namenjen predvsem okoliškim prebivalcem. Uspela anketa Občinskega__ sindikalnega sveta Kranj _ »SVOBODA«, Stražišče: dne 9. oktobra ob 18. in 20. uri nem-ško-jugoslovanski barvni film »DALMATINSKA SVATBA«; - 10. oktobra ob 18. in 20. uri Pisani spored, barvne risanke v cinemaseopu; 11. oktobra ob 10. uri ameriški film »TARZANO-VA JEZA«, ob 14. uri Pisani spored, barvne risanke v cinemaseopu, ob 16., 18. in 20. uri ameriški barvni cinemaskopski film »VELIKA BIKOBORBA«. »TRIGLAV«, Primskovo: dne 'lO.oktobra ob 16. uri Pisani spored, premiera barvnih risanih filmov v cinemaseopu, ob 18. in 20. uri ameriški barvni cinemaskopski film »VELIKA BIKOBORBA«, ob 22. uri premiera ameriškega barvnega filma »VALENTINO«; 11. oktobra ob 10. uri Pisani spored, barvne risanke v cinemaseopu; ob 13. uri nem.-jugoslovanski barvni film »DALMATINSKA SVATBA«, ob 15., 17., 19. in 21. uri ameriški barvni film »VALENTINO«. Naklo: 10. oktobra ob 19. uri ameriški barvni film »VALENTINO«; 11. oktobra ob 15.. 17. 19. uri nem.-jugoslovanski farv-ni flim »DALMATINSKA SVATBA«. »KRVAVEC«, Cerklje: 10. oktobra ob 20. uri ter 11. oktobra ob 14. uri ameriški film »TAR-ZANOVA JEZA«; 11. oktobra ob 16., 18. in 20. uri italijanski barv. cinemaskopski film »LEPA MLINARICA«. Bled: 9, do 11. oktobra ameriški barvni film »JEZDILI SO NA ZAPAD« — predstava v petek ob 20. uri, v soboto ob 17. in 20. uri, v nedeljo pa ob 10., 15., 18. in 20. uri. Radovljica: 9. oktobra ob 18. in 20. uri francoski film »NOČ NAD PARIZOM«; 10. in M. oktobra ameriški barvni cinemaseope film »VIDELI SE BOMO V LOS VE-GASU« — predstava v soboto ob 20. uri, v nedeljo pa ob 16., 18. in 20. uri. Ljubno: 10. in 11. oktobra ameriški barvni film »ZGODBA O GLENU MULLERJU« — predstava v soboto ob 20. uri, v nedeljo pa ob 16. in 18. uri. »SORA«, Skofja Loka: 9. do 11. oktobra jugoslovansko-i talijanski cinemaseope film »NEVIHTA« »DOM«, Sovodenj: 10. in 11. oktobra japonski film »HAY VA« — predstava v soboto ob 20. uri, ,v nedeljo pa ob 16. uri. Ziri: 10. in 11. oktobra ameriški film »GOSPODAR BALANTERA« — predstava v isoboto ob 20. uri, v nedeljo pa ob 15. in 19.30. (Nadaljevanje s 3. strani) investicije v letu 1960 realizirali. 15. Ureditev naravnega kopališča pri »Ovčanu« bi morala biti že v letošnjem programu. Vendar za tako ureditev še ni projektov. — Sploh pa je vprašanje, kako na tem delu strugo Kokre poglobiti, da bo primerna za kopanje in plavanje. Prodonosnost hudournika je tolikšna, da poglobitev ali zajezitve ne nudijo tega, kar si želimo. Ta investicija 'terja tehnične proučitve in bo že zaradi tega preložena na kasnejši termin. 16. Oskrbovalni centri so prišli šele na 16. mesto. Vendar je gradnja takega objekta za Strašišče več kot potrebna in jo bomo morali izvršiti že leta 1960. Načrti za to gradnjo obstajajo, in je v tem pogledu dana v,sa možnost za realizacijo tega, kar lani nismo uspeli napraviti. 17. Uslužnostno podjetje za krpanje in likanje je predvideno v stavbi sedanje javne pralnice v mestu. — Po izselitvi strank iz te stavbe bo stanovanjska skupnost terena »Center« to tudi napravila. Če bi uspeli izseliti stranke, bi bilo to že letos urejeno. 18. Gradnja trgovskega centra v mestu ja padla na zadnje mesto. Tudi ni še nobenih izgledov, da bi z gradnjo takega centra pričel" ker je vezano na rušenje vseh ob"1 jeklov za domom JLA in trgovino »Slovenija-šport«, a v končni fa* tudi tiskarne in objekta. Električnega podjetja. Izgradnja ta!$jfl trgovskega centra bo nujna in le .pravilno, da o tem začnemo res-neje razpravljati. To investicij0 bomo morali najprej rešiti z urbanističnega vidika. Za tem r>0 možno šele govoriti o načrtih 'a načinu finansiranja. S tem sem skopo povedal, kako je možno upoštevati vrstni red ankete. Taka obrazložitev je potreb* na in upam, da jo bodo ankeJ" ranci upoštevali. Pri tem bi °P0' zoril še na ne kaj. V anketi navedeni objekti imajo skupno 'nve* (s t i c i j s k o vrednost približno 900 milijonov din. Pri tem pa še n'*0 upoštevane velike potrebe asfa'* tiranja cest, novega telefonskega omrežja, javne razsvetljave, SP0' menika Zveze borcev itd. Torej )e za leto 1960 realno računati na del teh objektov. Obseg investicij Pa je odvisen od kreditov, sredstev občinskega proračuna, zlasti pa 0<1 prispevkov in pomoči naših gosp0' darskih organizacij. Tako kot 'e' tois, menim, da nam tudi v prihodnje podjetja pri uresničevanju ga programa lahko največ porna* gajo. (POST SCRIPTUM) Mejduš, človek se kar zgro- Ce pa je po sredi še tiskarsK1 zi, ko pogleda oglasno stran škrat, ta večni, hudomušni' dnevnega časopisa, in vidi, kaj včasih hudobni in kar prevec vse ljudje prodajajo, kupujejo, samosvoj in iznajdljiv sodela' zamenjujejo, iščejo, ponujajo vec vseh redakcij in tiskar*1' in tako dalje, in tako dalje. — tedaj . . . Človekova domišljija res ne po- Ondan se je to nesrečno bit' je prikradlo tudi v našo tiska1' no. O njem ni bilo ne duha ne sluha, pokazal se je šele na' slednjega dne na oglasni stran časopisa. Mejduš, to je bilo smeha, Je' Poročila poslušajte vsak dan ob ze telefoniranja, spraševanja zna meja! 1 .S ANA ^^^^ —.-.RADiO LJUft • ' v-:-— v Vi,?-, • • • •* ~-J - 5.05, 6., 7., 10., 13., 15., 17., 22., »Prodamo odvisna osnov pa 23. in 24. uri ter radijski dnevnik sredstva _ uslužbence, ki J1'1 ob 19.30. Ob nedeljah pa ob 6.05, ne rabimo ve5 (medicinske se-7L' !;!;„,5,..22r. 2?' in ™un ter stre, babico, bolničarke in zo'O' ne asistentke). Ponudbe pošljite na upravo- ob 19.30 radijski dnevnik PETEK, 9. OKTOBRA 8.05 Iz albuma popularnih orke stralnih melodij: 9.00 Naš podi O bogovi! Mar ni dovolj z6 to, če »vdovec, 65 let star, iz°' di Upravni odbor Zdravstvenega doma Kranj razpisuje na podlagi 25. in 27. člena temeljnega zakona o štipendijah naslednje štipendije: 1 PSIHOLOGA 1 GINEKOLOGA 1 ZOBOTEHN1K A 2 OTROŠKI NEGOVALKI 1 MEDICINSKO SESTRO Pravilno kolkovane prošnje z življenjepisom, potrdilo o davčnem predpisu, potrdilo SZDL, potrdilo o vpisu v solo in zadnje šolsko spričevalo pošljite upravi Zdravstvenega doma Kranj. Zdravstveni dom Kranj išče samske sobe za zdravstvene uslužbence (medicinske sestre, babico, bolničarke in zobne asistentke) v Kranju ali bližnji okolici. Samska soba za babico je zaželena v Stražišču ali v vaseh na desnem bregu Save. Ponudbe pošljite upravi Zdravstvenega doma Kranj. Zdravstveni dom Kranj proda odvisna osnovna sredstva, zaradi preselitve v nove prostore: rabljene pisarniške mize, omare in stole ter dva stara kotla za centralno kurjavo. Interesenti naj se zglasijo v upravi Zdravstvenega doma Kranj. ZAHVALA Ob smrti naše ljubljene mame, žene MALCl KAVClC fc toplo zahvaljujemo vsem znancem, prijateljem in sorodnikom, ki so ji darovali vence, jo spremili na zadnji poti in nam izrazili sožalje. Posebno se zahvaljujemo dr. Hriberniku, ki jo je toliko časa zadržal med nami, in gospodu župniku za prijazne zadnje besede. Polica, dno 8. oktobra 1959 Žalujoči: mož Rudi, hčerka Olga in sin Rudi Po težkem trpljenju je v 70. letu starosti umrla naša ljuba zlata mama JERCA ARNE2, roj. KLEINDIENST Pogreb bo v petek ob 3. uri popoldan na pokopališče Kovor pri Tržiču. Kranj, Viseče pri Brezjah, Sv. Neža pri Brezjah, Bo-rovlje pri Celovcu in Železniki. Žalujoči: mož Valentin, otroci: Jože, Tin-ca, Micka, Francka, Jerca, Kati In Angelca z družinami. Btek — Dvvight Eisenhower: Prvič bražen in prijetne zunanjo8* v SZ; 10.10 Arije iz oper Giacchi- (!), s premoženjem, želi spozna' na Rossinija: 10.35 Stari in novi ti 60 do 65 let staro izobražen' ritmi; 11.00 Domača komorna glas- ko, dobro situirano, brez otroj^ ba; 11.30 Družina in doni; 12.00 z lastnim stanovanjem, zara InoPerišič: Balkanske pitoreske; ženitve!« 12.15 Kmetij.ski nasveti — ing. Ali ni že to dovolj, dragi dr' Mirko Sušteršič: Gozdna stelja in žavljani? steljarjenje; 13.30 Chopin v polo- Kaže, da ne! nezah in mazurkah,- 13.53 Samo- Ljudje, ki najbrže le redk0 borske popevke; 14.55 Zorko Pre- bero časopis, so ta oglas Pre' lovec: Nageljni rdeči; 15.40 Iz sve- brali. Prebrali in — to ni vl' tovne književnosti — Maksim mišljeno, po telefonu so na,n Gorki: Nekaj pokvarjenih trenut- sporočili! — čez dva dni je v kov; 16.00 Petkov koncert ob šti- tistem čudnem podjetju »osnov* rih; 17.10 Razgovori z volivci; njn sredstev« zmanjkalo. 18.00 Človek in zdravje ;18.30 Iz »Tiskarski škrat, pošiljam« " naših kolektivov; 20.00 Godalni an- honorar za perfektno pogrunta* sambel Borut Lesjaka; 20.15 Te- cij0t Hvala lepa! Se pripor"' denski zunanje-polilični pregled; čamo!« 20.30 Mozartovi koncerti — I. od- Tako so nam BjM>r06iJil daja; 21.15 Oddaja o morju in In zdaj dobivamo iz dneva J pomorščakih; 22.30 Nočni operni dan kup pisem in dopisnic, od koncert. jutra do poznih večernih ur °r' SOBOTA, 10. OKTOBRA ni telefon in naš dežurni za 8.05 Iz zabavno-glasbenega arhi- prodajo »osnovnih sredstev«, * va; 9.30 Pri čeških mojstrih so- Jih — kakšna škoda — ni ve.J listične glasbe; 10.30 Klavir v že skoraj spi za obloženo m1* ritmu; 11.00 Anton Lajovic: Capri- zo, piše odgovore državljanon1' ce; 11.30 Pionirski tednik; 12.00 za katere je »odvečnih osnovni' Alpski zvoki; 12.15 Kmetijski na- sredstev« zmanjkalo, in odg(>' sveti — Lojze Jakopič: Varstvo varja na telefonska vprašanj8" otrok na vasi; 12.45 Zabavni or- »Oprostite, zmanjkalo! Razpr0' kester RTV Ljubljana p. v. Wil- dano! ... Skoda, seveda! ••' helma Dumke; 13.30 Nepozabne Ja, ja, mu bomo naročili • •' arije; 14.25 Zanimivosti iz znano- priporočeno, seveda! .... P*^* sti in tehnike; 15.40 Na platnu sim, malenkost! .... Zdravo-" smo videli; 16.00 Slovenska po- P. S.: Tistim cenjenim i"*e' sem od romantike do danes I, — resentom, ki so hoteli imetl Janko Ravnik; 16.30 Za prijetno brezplačni prenos »osnovnih razpoloženje; 17.10 Glasbena kri- sredstev«, sporočamo, da jih ^ zanka št. 12; 18.00 Jezikovni pogo- zmanjkalo, ker je bilo preV^c vori; 18.45 Okno v svet; 20.00 kupcev. Spoznavajmo svet in domovino; jn ge enkrat- NEDELJA, 11. OKTOBRA P*«., št. 2: Vse kraje naf® 8.00 Mladinska radijska igra — Gorenjske sem že tako temeOT Aleksander Popovič: Rdeči Arhi- to »prepucal«, da so se Ulld;t med; 9.00 Zabavna matineja; 10.00 končno — žal — le poboli-1'1. Se pomnite tovariši... Ladislav In zdaj, na zimo, ko bi naj'-10, ■ Kiauta: Spopad; 10.30 Zbori in sa- potreboval tečne hrane, mi 1 mospevi s tematiko iz NOB, 11.00 je zmanjkalo. Vsepovsod sem Pni zabavnem orke.stru RTV Ljub- vtikal svoj nos — pa nikjer nic' ljana; 11.30 Ernest Petrin: Mladost No, in končno sem doma, ta*f, ob Moravi in Vardarju (reportaža); rekoč pod nosom, nekaj odkrjjj 13.30 Za našo vas; 15.15 Rezervi- in nataknil na bodice! Malo J1^ rano za prenos nogometne tekme bom slišal, pa nič za to! K°nf., Jugoslavija : Madžarska; 17.00 Ope- koncev moram tudi jaz živ" redne uverture; 18.45 15 minut z — Tole vam pa povem samo Zadovoljnimi Kranjci; 21.00 Obisk urK>: tudi jaz sem bil intere pri Karlu Pahorju; 22.15 Igramo sent. . . vam za ples; 23.10 Pojeta Catarina 2ajosten in vese] vse obe Valente in Pat Boone; 23.30 Bela In , ,.' , , ... nem, Vas pozdravljam! Bartok: Divertimento za godami orkester. BODICA« eti! na 44 40 let jeseniške Izobraževanje - glavni smoter „ Svobode" naše kulturne politike Letos mineva štirideset let, kar 'e bilo na Jesenicah leta 1919 ^tanovljeno delavsko prosvetno društvo »Svoboda«. Napredne de- lavs ob ke ,sile na Jesenicah so takoj ustanovitvi kraljevine uvidele j^jno potrebo po formiranju deškega društva, ki bi vzgajalo elavske množice v napredni so-*;l«lisbični ideji, zlasti će, ker so e'avsko enotnost razbijale različ-?e desničarske stranke. »Svoboda« 'e _s širokim delovnim programom ?°čno zaživela, z umikom KPJ v e9alo pa postala zatočišče vsem •"unistom, žarišče njihove bor- "e za delavske pravice in šole za °Ve revolucionarne kadre. ^aj omenimo samo nekatere, ki ° se izšolali prav v jeseniški v°bodi« v predane komuniste in .•°rce za socializem: bratje Straži- !aJJi. narodni heroj Jože Gregorčič Cm proletarski pisatelj Tone ilr' Razumljivo je, da je taka voboda« bila trn v peti ne samo "Otlljudskemu režimu, temveč tu-. desničarskim socialdemokra-so si pridobili vpliv tudi J. 'juhi janski centrali »Svobode«, on f 1 i k. t i so bili neizbežni in vi-a je predstavljala uprizoritev Ufarjeve drame »Polom« na jeso-''kem delavskem odru. Jeseniška v°boda« je bila izključena iz Centrale in z njo vse »Svobode«, ki se postavile na njeno stran. Matrieni kompromisarskega desni-stva v delavskem gibanju so se R, kraja razgalili ob veličastnem n°du »Svobod« leta 1934 v Celju, £0 po njem bile »Svobode« ko sPloh