Štev. 185.
v LJubljani, v torek, dne 14. avgusta 1906.
Leto XXXII).
Velja po pošii:
ia celo leto naprej K 26' — za pol leta „ „ 13' — za iclrt leta „ „ 6 50 za en mesec „ „ 2'20
V upravniltvu:
za celo leto naprej K 20' — za pol leta „ „ 10' — za fetrt leta „ „ 5 — za en mesec „ „ 170
Za poSllj. na dom 20 h na
mesec.
Posamezne štev. 10 h.
Inserati:
Enostop. petilvrsta (72 nun): za enkrat , , , , 13 H za dvakrat .... 11 „ za trikrat . . . 9 „ za iti ko trikrat . 8 „ V reklamnih noticah stane enostopna garmondvrsta i 26 h. Pri večkratnem ob-javljenju primeren popust.
Izhaja
vsak dan, IzvzemSI nedelje In praznike, ob pol 6. uri popoldne.
(JredniŠtVO i® v Kopitarjevih ulicah St. 2 (vhod Čez
- dvoriSče nad tiskarno). — Rokopisi se
ne vračajo; nefrankirana pisma se ne sprejemajo. Uredniškega telefona Ste v. 74.
Političen list za slovenski narod
Upravništvo ie v Kopitarjevih ulicah Stev. 2. —
-- Vsprejema naročnino, inseraie in
reklamacije. (Jpravniškega telefona štev. 188.
ljudski M pri Novi Štifti.
Do tisoč ljudi se je zbralo v nedeljo popoludne pri Novi Štifti nad Ribnico. Kdo ne pozna na Dolenjskem tega lepega kraja? Prijazen griček se dviga nad ravnino, in z njega je krasen razgled po lepo naseljeni ribniški dolini daleč tja proti Kočevskemu. Lepa romarska cerkev ga venča in za njo jc pod senco košatih lip prijeten prostor za zborovanje.
Ta shod je zanimiv zato, ker je pokazal skrajno predrznost liberalcev. Le nekaj jih je bilo, na čelu jim »Savana« Peterim, ki mu pač ne bi bilo treba svojim starišem delati žalosti s takimi nastopi, in Marolt, ter Gruden, ključar cerkve pri Novi Štifti. Daleč okrog zborovalcev je hodil najhujši ribniški liberalec, redko trezni Erhovnic, sin rajnega notarja, pa se ni upal blizu. Imeli so namen motiti g. dvornega svetnika Šukljeta, in prav smešno jc bilo videti, ko se je rcpenčil zabuhel »Savanček« pred starini in izkušenim politikom, ter je hotel več vedeti. Ljudem se je to preneumno zdelo: Prijeli so libcralce in jih odnesli proč — zadaj za svinjak. Odtam so jo potem vsi preplašeni odkurili s sramoto proti domu. Najhujše je bilo pač Grudnu, ki jo jc moral popihati izpred cerkve, kateri je za ključarja ... Za »Savana« je bilo ložje. Vajena sta kroka in »savanskih« manir ter sta sc od zborovavcev lahko naučila vljudnosti . . . kaj hočemo? Tako je danes z liberalci ! Ko so bile zgage odstranjene, sc je shod vršil dalje v krasnem soglasju ob nepopisnem navdušenju številnega ljudstva, ki si je dalo duška v burnem pritrjevanju in medklicih.
Zborovanje je otvoril predsednik »Kmet-ske zveze« dež. poslanec .1 a k I i č, ki je dal besedo državnemu poslancu dvornemu svetniku Š u k 1 j e t u, ki jc, pozdravivši svoje vo-volivce, omenjal najprej
Železnično vprašanje.
Dolenjska železnica ni doslej nesla obresti, in marsikateri delničarji so že obupali nad svojimi delnicami. Letos pa prvič izplačuje že-leznična uprava od dobička po .3% obresti. Sedaj pa lahko misli upravni svet dolenjskih železnic na to, da sc uresničijo razne želje glede dolenjske železnice. In med temi je glavna zahteva vroča želja Sodražanov po postaji Zlebiču. Poslanec obljubuje, da bo z vsem svojim uplivoni delal na izvršitev te želje in upa, da sc bo postajališče doseglo že v kratkem.
Iz državnega zbora jc zanimivo posebej za volivce, da se je sklenil krošnjarski zakon, ki stopi v par mesecih v veljavo. A državni zbor je bil zadnji čas ves pod vtisom volilne reforme, in zato se bavi natančneje s tem vprašanjem.
Posl. Šuklje o volilni reformi.
Stari volilni red .ie krivičen, ker je bil narejen zato, da bi se Avstrija poneničila, ker so takrat še mislili, da je mogoče, da bi ena četrtina Nemcev v Avstriji poneničila tri četi tine nenemškega prebivalstva. Zato so naredili tako, da dobi na Kranjskem 80 veleposestnikov dva državna poslanca, da pridejo na 70.000 mestnih prebivalcev 3 in na 430.000 drugih prebivalcev le 5 poslancev. Zato je jelo šumeti med kmeti in delavci in ta nevolja je slednjič prišla na dan v glasnem klicu: Ven s splošno in enako volilno pravico! (Zivio! Živahno odobravanje.) In prav imajo ljudje, da zahtevajo več političnih pravic, ker krvni davek. najhujši od vseh, tlači vse ljudstvo. Tudi mesta nimajo pravice, odrekati kmetom enakopravnosti. Kaj bi bila mesta, ako bi kmečki stan opešal? (Tako je!) Dogodki na Ruskem in Ogrskem so tudi Gautschevo vlado privedli do tega. da je predložila volilno reformo na podlagi splošne in enake volilne pravice. V volilnem odseku sc je potem po dolgih, mučnih debatah ta volilna reforma obravnavala v podrobnostih. Vprašanje je, kakšna je razdelitev mandatov za Slovence!
(Ta čas začno klicati Gruden in »Savana«: Korošce ste prodali! Sramota! Ljudje jih mire, predsednik jim pove, da jih bo po Šu-kljetovem govoru poklical na oder k besedi, zdaj pa naj ne motijo.)
Volilna reforma iu Slovenci.
Slovenci pridobe — nadaljuje poslanec Šuklje celih devet mandatov. Doslej je bilo v državnem zboru Slovencev 15, odslej jih bo 24. Ce smo to dosegli, ali ie to sramota? (Klici: Ne! Zivio dr. Šusteršič! »Savan« se zareži: Mesta ste prodali! Takoj dobi odgovor od kmetov: Molči! Beri šc kaj drugega, ne le neumni »Narod«. Proč z zborovanja »Kmetske zveze« s takimi dečki! Tu ima kmet besedo! Ven tiste, ki so zoper kmeta! Vedno večje postaja ogorčenje proti liberalcem Ljudje kličejo: Ali fant zato študira, da bo delal zoper ljudstvo? Sramota! Ven z liberalci!)
Veliko manj nego Slovenci so dosegli primeroma Cehi, dasi so tako močan narod z izurjenim parlamentarnim zastopstvom, ali Poljaki. In vendar se slovenski delegaciji toliko očita, da ni mogla vsega doseči. Reklo se je. da ie en poslanec na meji petkrat več vreden nego eden na Kranjskem. Gotovo jc več vreden najslabši poslanec ob meji, nego en Plan-tanov mandat (Veselost. Tako jc!), a resnica jc, da vsak poslanec na Dunaju toliko pomeni, kolikor pomeni njegova vednost, poštenost.
delavnost in osebne zveze. In če se danes slovenskim poslancem očita, da so Korošce izdali, vprašamo: Koga smo izdali? Da smo toliko dosegli v teh težavnih razmerah, je sad našega poštenega prizadevanja. (Živela »Slovanska Zveza«! Živel dr. Šusteršič!) Res se je zgodila na Koroškem velika krivica, ker je tam 9 nemških mandatov in samo en slovenski. Tudi mi smo užaljeni, a mi obžalujemo, da je na Koroškem večja užaljenost, nego poštenost do slovenskih poslancev in taktična spretnost. (Odobravanje.) Korošci odločno pretiravajo in s tem si silno škodujejo. Ce oni pravijo, da ne dobe niti enega slovenskega poslanca, ko se jim je vendar ustvaril volilni okraj s približno 38.000 Slovenci proti 7500 Nemcem — torej skoraj petkrat toliko Slovencev, nego Nemcev, pa pravijo, da ga nc morejo pridobiti! ali oni s tem ne podpirajo najbolj nemške nacionalec, ki pravijo, da na Koroškem hočejo itak ljudje nemške poslance in da se slovenstvo le usiljuje? To je bila velika taktična hiba celovškega zborovanja. (Odobravanje.)
Ne smemo pa prezreti, da sc pri nas volilna reforma dela vse drugače, nego n. pr. na Nemškem. Tam sc jc s početkom ustave dala splošna in enaka volilna pravica. Mi pa delamo volilno reformo s staro državno zbornico! Tu stoji 178 Slovanov nasproti 205 Nemcem. Iu vendar se je doseglo, da ho sedaj 28 slovanskih poslancev več, nego nemških. .lasno je, da če hočemo to doseči, moramo pritegniti k sebi neka.i nemških glasov. Zato nam je bilo treba krščanskih socialcev, ki imajo na Koroškem iste interese, kakor Slovenci, da, onim se je šlo celo za 4 mandate. Nam pa so zadnji trenutek vkljub temu odpovedali krščanski socialci zaradi nemškega pritiska. To je velika škoda za nas, a vprašam vas: kaj je bolje, ali da ohranimo stari krivični -volilni red, ali naj ohranimo predpravice nemškega veleposestva, ali naj žrtvujemo devet novih slovenskih mandatov, ali naj sc-žemo po tem velikem napredku, ki nam ga nndi volilna reforma? (Klici: Vun z volilno reformno! Proč predpravice'. Mi hočemo, da sc dajo Slovanom pravice! »Savana« s svojimi pristaši ugovarjata. Tedaj se pa začne gibanje med zborovavci: Nc pustimo govornika motiti. Vun z izdajavci! Nekaj trenutkov vrši, in nasprotniki so potisnjeni vun, spravijo jih za svinjak in za drvarnico, iu odtam pobegnejo.)
Naši poslanci so s svojim pametnim in previdnim postopanjem dosegli največ, kar ie bilo v teh razmerah sploh mogoče doseči. To izpričevalo moram dati dr. Šusteršičii in dr. Ploju (Burni klici: Živo dr. Šusteršič! Liberalci so že izbacnjeni in ves zbor soglasno demonstrativno odobrava govornikove besede.)
Ker koroškega mandata ni bilo mogoče dobiti, je bilo treba gledati, da se dobi vsaj štajerski mandat. Nemci so si bili v glavo ubili.
da hočejo za Kočevarje imeti nemški mandat. Torej je bilo edino vprašanje za nas: kje iskati kompenzacije? Po hudem boju smo dosegli to, da smo priborili sedmi štajerski mandat. (Dobro!)
Liberalce peče to. da sc nam jc posrečilo podreti njihov krivični volilni načrt za Kranjsko in da jc obveljalo, da mesta, trgi iu vasi skupno volijo. (Burno odobravanje.) Liberalci so mislili le nase in so hoteli dva mandata odtrgati kmetom. Plazili so sc okoli vseh strank in najponižnejše beračili, da bi dobili njih glasove zase, pa zastonj! Samo najbolj zagrizeni nasprotniki volilne reforme (Sram iih bodi! Proč z izdajavci!), vsenemci so bili za liberalce (Sramota jim!) in le en sam slovanski poslanec, (Žalostno!), drugi so pa vsi liberalno nesmisel odklonili. Za Kranjsko je zmagalo načelo splošne in enake volilne pravice: Ali na deželi ali v mestu, vsak en glas! (Glasno odobravanje.) Edino Ljubljana je zase mestni volilni okraj, druga mesta in trgi so pa tesneje združena s svojo okolico, nego med seboj. Tisti, ki res zastopajo interese mest in trgov, se temu ne protivijo, ampak ic liberalci, ki hočejo ohraniti svoje mandate. (Tako je!) Saj so naša mesta in trgi navezani na kmeta, od katerih žive (Burno odobravanje.) Kar torej skupaj spada po naravi, naj se ne loči! (Dobro!)
Kaka spaka jc bil Plantanov predlog! Prišel jc k meni neki star slovanski parlamen-tarcc, ki je bil član odseka za volilno reformo in mi jc rekel: »Kako bedasto predlaga Plantan! Da hi dosegel 30.000 prebivalcev za svoj volilni okraj, pa zmeče 31 različnih krajev skupaj! Kakšno mesto pa je to?« (Smeh! Plan-tanovo mesto!) Vzemimo na primer Turjak in Vače. Vsa čast tem krajem! A vprašajte iih, pa vam bodo rekli, da ne živijo v mestu. In v en mestni okraj je združil Plantan Ribnico in Ilirsko Bistrico (Buren smeh.) Kaj pa imata skupnega? (Nič!)
Ali ni bilo torej najbolj pametno, da se je zavrgel ta predlog, ki ni imel namena koristiti volivcem in tem krajem, ampak samo nekaterim gospodom ohraniti njihov mandat? (Prav!)
Poslanci Slovenske Ljudske Stranke se bodo borili še dalje, v svesti si, da stoje za njimi njihovi volilci. Ko pride novo leto in ž njim nov volilni red, bodo stopili brez strahu pred svoje volivce, ker se bodo zavedali, da so storili pošteno svojo dolžnost! (Viharno odobravanje iu živio-klici.)
Zalivala poslancem.
Predsednik poslanec Jaklič izreče zahvalo državnemu poslancu Šukljetu. Naj ga ne žali, če uni je oporekalo nekaj neizkušenih in slabo poučenih ljudi, kakor tudi nas ni užalilo. (Burno pritrjevanje. Nič nas ni užalilo. To je kakor muzika pri ofeeti!) Poživljam
LIKE K.
Družba rdečelasceu.;
Spisal C. Doyle.
I.
Ko sem nekega dne pretekle jeseni obiskal svojega prijatelja, Sherlock Holmes-a, bil jc ravno v živahnem razgovoru z gospodom, dobro rejenim ter cvetočega obraza. Na prvi hip sem opazil njegove živordeče lase. Hotel sem takoj oditi ter se opravičil, toda Holmes me je hitro potegnil s seboj v sobo ter zaprl vrata za menoj.
»Prišel si ravno prav, tako da nisi mogel bolje«, dejal je prijateljski. »Menil sem, da imaš opravilo«, sem mu odgovoril. »Toraj počakam v sosednji sobi«.
»Nc, ne, Ic tu ostani. Doktor VVatson«, predstavil me jc tujcem, »svetoval in pomagal mi je že v jako važnih in težavnih slučajih. Ne dvomim, da mi bode tudi v Vaši zadevi, gospod Wilson, mnogo koristil.«
Rejeni gospod vstal je na pol se sedeža ter mi v pozdrav pokima! z glavo in me s svojimi malimi,, zlatimi očmi natanko opazoval.
»Izvoli sesti,« prosil me je Holmes; sam pa
se je naslonil na naslonjač svojega sedeža ter se zamislil stisnivši konce prstov svojih rok, kakor je imel navado, čc jc bil v posebno kritičnem položaju.
»Znano mi je, ljubi NVatson, da imaš z menoj vred veselje do posebnih dogodkov, ki se razlikujejo od navadne vsakdanjosti. Dokazal si to posebno takrat, ko si moje brezpomembne dogodljaje opisal, da oprosti mnogo preveč povzdignil ter olepšal.«
Na vsak način me živo zanimajo tvoji doživljaji,« sem mu odgovoril.
»Spominjaš se gotovo še, da sem ti pripomnil nedavno, ko smo zasledovali ono preprosto zadevo glede gospodične Mary Sti-therlands, kako je mogoče še tako posebne in zapletene stvari čisto navadnim potom raz-vozljati. Življenje samo. kot je v resnici, nam podaja mnogo več presenečenj, kot še tako živahna domišljija.«
»Olcdc te trditve bi jaz pač dvomil.«
»Po svoji navadi, — vendar pa prideš tudi ti do mojega prepričanja, drugače ti prinesem dokaz za dokazom, dokler te ne uverim, da mi pritrdiš.
In glej, gospod Jabes VVilson obiskal me je danes in mi pripovedoval nekaj, kar sc ne čujc vsak dan. Ze popred sem dejal, da se nenavadne stvari dogajajo večkrat pri malih kot velikih hudodelstvih, čestokrat v slučajih, v
katerih se da dvomiti, ali so sploh zločini ali ne. Mogoče da v tem slučaju niti misliti ni na zločin; brezdvoina pa je slučaj jako zagoneten. Bodite tako prijazni, gospod Wilson, ter pripovedujte še enkrat vse od začetka. Prosim vas ne le samo radi tega, ker moj prijatelj prvega dela ni čul, ampak osobito zato, ker je meni mnogo na tem, da vsako malenkostno podrobnost kar mogoče natančno zapomnim. V drugih slučajih sem z ozirom na mnoge slične in enake zadeve že na podlagi površnih opisov bil v stanu, ustvariti si svojo sodbo. V tem slučaju pa me je zapustila celo slutnja.«
Nekam ponosno izvlekel ie naš novi kli-jent iz žepa star iu zamazan, zmečkan časopis. Med tem ko jc pregledoval zadnji del oglasov, opazoval sem jaz moža mirno a z vso natančnostjo. Po vzgledu svojega prijatelja sem hotel na podlagi tujčeve vnanjosti izreči o njem svojo sodbo. Mnogo pač nisem mogel dognati.
Mož je bil čisto navaden človek, kakršne srečavatno sploh v vsakdanjem življenju; sodeč po vsem njegovem obnašanju ni bilo težko spoznati, da je trgovec. Oblečene je imel široke rjavopisanc hlače, ne ravno več lepo črno suknjo iu telovnik svetle barve. Pripeto je imel debelo nikclinasto verižico z debelim obeskom v obliki čveterokota. Poleg njega na drugem stolu ležal je obnošen
cilinder ter istotako obnošen površnik z ob-drgnjenim žametastim ovratnikom. Naj sem moža šc tako natančno opazoval, prav ničesar posebnega nisem našel na njem razven živordečih las. To sem pač videl, da je slabe volje in razdražen.
Sherlock Holmcs-oveiuu bistremu pogledu ui odšlo moje opazovanje in smehljaje sc odmajal je z glavo. Nato pa dejal: »Jasno mi je, da je bil gospod W ilson dalje časa delavec, da noslja, da jc prostomislec, da je bil na Kitajskem in končno da je zadnji čas mnogo pisal. Kaj drugega ni opaziti pri njeni.«
.labez Wilson je strahotna, držeč kazalec na neko mesto v časniku, strmel in se oziral sedaj name. sedaj na mojega prijatelja.
»Odkod za Boga vam je vse to znano, gospod Holmes?« vprašal je presenečen. »Kako vam je mogoče vedeti, da sem bil delavec? Pri moji veri, res je! Početkom sem bil tesar V ladjedelnici.«
»To poznani na vaših rokah, prijatelj; desna je mnogo večja od leve, zato ker ste ž njo delali ter se je vsled tega mišičevje krep-keje razvilo.«
»Dobro — toda kako pridete do trditve, da nosljam ter da sem prostomislec?«
»Brez dvoma ste tako bistroumni, da sami uganete, iz česa to sklepam, posebno
sedaj nasprotnike, da se oglase k besedi k izvajanjem poslanca Šukljeta!
Jaklič: Nobeden se ne oglasi. Za plotom upijejo, pred ljudi se pa ne upajo z moško besedo! (Glasno pritrjevanje.)
Predsedstvo prevzame g. tajnik S k u b i e.
Poslanec Jaklič govori: Nas so pojasnila drž. poslanca Šnkljeta zadovoljila, liberalcev seveda ne bodo, a mi se prav nič nc zmenimo za to, kaj sodi tako jetična, propadla stranka, kakor je liberalna. (Tako je! Za plot z liberalci! Sram jih bodi!) Mi izrekamo svojo zahvalo poslancu Šukljetu. (Burno odobravanje.)
Volilna reforma za kranjski deželni zbor.
Tudi volilna reforma za kranjski deželni zbor se mora izvesti. Naglašamo zopet, da je ideal Slovenske Ljudske Stranke tudi tu — splošna in enaka volilna pravica! (Živela!) Vlada pa za deželne zbore ne stoji na tem stališču (žalostno!), ampak hoče sedanjim kuri-jam pridejati še splošno kurijo z 10 poslanci. S L. S. ni prijateljica take volilne reforme, a vsi računamo na to, da po tej predlogi dosežemo vsaj to, da pride v dež. zboru ljudstvo v večino. Zato smo sprejeli ta načrt, ker vidimo, da pomenja velik napredek in bo deželi, zlasti kmečkemu stanu v korist. Kdo jo pa skuša preprečiti? (Klici: Muzikantje! Liberalni izda-javci!) Kako so se ti liberalci ponižali! Pravijo, kaj bo s slovenskim narodom, če meščanstvo ugonobimo! (Smeh.) A jaz vprašam: Kako pa je to meščanstvo, ki ga liberalci sebi prištevajo? Politična zgodovina nas uči, da je liberalno meščanstvo bilo vedno najbolj nezanesljivi element na Slovenskem. V začetku ustavne dobe so volili same nemškutarje, najhujše birokrate, potem so postali ultranarodni in sedaj so liberalni, to se pravi, da zopet volijo Nemca, kakor so ribniški liberalci zadnjič brez vse potrebe volili dr. Schoppelna. Kakšna škoda, če izgubi tako »meščanstvo« kaj svojega vpliva! (Smeh!) Ti bi bili še vse. (Klici: Tudi klerikalci, če bi kazalo. Nekdo: Ob smrti bi bili najrajši klerikalci!) Kdo so ti »meščani«? uradniki, ki so danes Nemci, jutri Slovani, potem liberalci, in če treba, tudi klerikalci. (Klici: Kdor jih plača, tisti jih ima! Kdor 11111 denar prinese, tistega je! Denarja jim dajte pa bodo klerikalci!) To jc najbolj koruptiven element za vsako stranko, s komer gredo, tega pokopljejo. Sedanjim liberalcem ni nič za narodov blagor, ampak le za lasten žep. Za poslanci letajo, kadar kaj od njih pričakujejo! Zato jc dobra volilna reforma, ki da ljudstvu večino. (Odobravanje.)
Učitelji in liberalna stranka.
Učitelji so v liberalni stranki večinoma le zaradi tega, ker je zistem liberalen. Liberalna stranka ni iz ljubezni do šole in do izobrazbe vabila učiteljev, ampak le zato, ker je potrebovala jato od dežele plačanih liberalnih agitatorjev. (Tako je!) Učiteljske plače so res slabe, a dokler so bili liberalci na krmilu, so učiteljem boljše plače le obljubovali (klici: To zna vsak!), ubogi učitelji so pa verjeli in šli v boj za to stranko. Liberalci so s svojo politiko protežiranja izkušali učiteljstvo izpriditi; svojim pristašem so dajali boljša mesta, a ko je hotel Luka .Iclenec postati ravnatelj, jc pa Tavčarju moči zmanjkalo, in od tega časa so se začeli učitelji zoper liberalce kregati, ker vidijo, da po tej stranki nič več nc dosežejo. Govornik bere na to odlomke iz »Uč. Tov.« in »Naroda». Tako zdaj drug drugemu grehe očitajo (Klici: Pa jih odvezati ne morejo! Smeh.) Pri učiteljih se bo zgodila ločitev duhov: Oni, ki so še verni in imajo ljubezen do ljudstva, bodo pristopili v našo Slovensko Ljudsko Stranko, brezverci bodo šli pa v socialno demokracijo.
Nasproti nam kmalu ne bodo stali več liberalci, ampak socialni demokratje. Krščan-
ker nosite sicer v nasprotju z ostrimi ukazi vašega reda, — lok in kompas v svoji kra-vatni igli.«
»Vsekakor, toda nisem mislil na to. In da sem mnogo pisal?«
»Poglejte le na desnem rokavu nekaj palcev dolgo gubo in odrgnjen prostor na komolcu tam, kjer med pisanjem sloni roka.«
»Tudi pravo; in Kitajska?«
»Na desni dlani imate vžgano znamenje ribe. To navado imajo le na Kitajskem. Pečal sem se precej z raznimi tetoviranimi znaki, celo pisal sem glede tega in s tem nehote obogatil literaturo. Zato tudi vem, da je slikanje ribjih plavut z živordečo barvo povsem kitajski običaj. Kot obesek pri verižici imate kitajski denar, zato je zagonetko temlažje bilo rešiti.«
Jabez Wilson se je naglas zasmejal. »Strela! Menil sem, da delate čudeže, sedaj pa vidim, da ni bila nikaka posebnost.«
»Sedaj vidiš, Watson, kako sem nespameten, ker razlagam ljudem svojo znanost. — Omne ignotum pro magnifico. — Ce bom preodkritosrčen. bomo še ob vso slavo. — Ali ne najdete dotičnega naznanila v časniku, gospod NVilson?«
»Tukaj je!« Pokazal je s svojim debelini prstom na tiskano mesto. »Tu stoji — s tem se je pričela cela stvar. Toda berite sami, gospod doktor!«
Vzel sem list ter bral sledečo objavo: »Družbi rdečelaseev.«
»Na podlagi oporoke umrlega Ecekije Hopkinsa iz Libanona v Pensilvaniji (Zed.
stvo in nekrščanstvo — to bo bodoča strankarska razlika. Na kateri strani bomo mi? (Burni, glasni klici: Mi ostanemo katoliški!) Na shodu v Ljubljani je zaklical voditelj socialne demokracije: Proč od cerkve! Na tem geslu jih poznamo. Kot značajni, katoliški možje vemo, kaj nam je storiti proti takim sovražnikom.
Nova doba se bliža, kmetje, bodite na straži! Dolgo časa je bil kmečki stan zatiran in ob steno pritiskali. Po novi volilni pravici si moramo pomagati. Naš dan se bliža, glejte, da ga ne zamudimo!
Dolgotrajno odobravanje je sledilo temu govoru.
Zaupnica poslancu Jakliču.
Tajnik »Kmetske zveze« g. Skubic zahvali poslanca Jakliča za njegovo vztrajno delo in predlaga, da se mu izreče zaupnica kot deželnemu poslancu. Z velikim navdušenjem je zaupnica soglasno sprejeta.
Nato govori dr. R. Lampe:
Bistvo liberalizma.
Kdor bi hotel kratko naslikati, kaj je liberalizem, nc bi mogel izbrati boljše slike, kakor je današnji shod. Na stotine poštenih mož se snide, da bi se razgovarjali o potrebah svojega stanu. Pa pride samo nekaj liberalcev vmes, in ti se predrzno vmešajo vmes ter hočejo, da bi vse molčalo in le njihovo modrost poslušalo. Z neverjetno predrznostjo sc upajo ti ljudje v sredi kmetov govoriti proti kmečkim pravicam in mislijo, da se jitn bo vse vklanjalo, dasi so popolnoma puhli in nevedni. Zal, da je v naši domači politiki doslej ta sloj imel vso moč v rokah, in zato je prišlo tako daleč. Pa danes .sc je pokazalo, kako se časi izpremi-njajo. Nekaj kmečkih ramen se le nekoliko zgane, pa odlete liberalni gospodki proč, in če jih potem kličete, da naj z odra odkrito govore, se niti blizu ne upajo. (Veselost. Taki so vsi!)
Tak je tudi naš deželni zbor, in zato je za delo nesposoben. Taki ljudje so vodili državni zbor, in zato je bil tako za nič, da ga morajo nadomestiti z drugimi. Ni se čuditi, da se upirajo liberalci z vso silo splošni in enaki volilni pravici, ker jim je jasno, da taki ljudje od našega ljudstva nikoli volieni ne bodo. — (Nikdar!)
Bistvo liberalizma je: prevzetnost in kapitalizem. Liberalci zbujajo med meščani in tržani prevzetnost češ, vi ste veliko več, nego neveden kmet, zato morate imeti več političnih pravic. Zlasti mestne obrtnike hočejo s tem premotiti. A to je lc goljufija. Pravijo, da če bi kmetje in tržani skupaj volili, potem bi bil obrtni stan brez zastopstva. A kakšne obrtnike so pa zdaj izvolili mesti in trgi? Tu je c. kr. sodni svetnik dr. Ferjančič (Klici: S kravjim zvoncem! Ki nikdar šc ust ni odprl za obrtnika. Ki še v odsek ni hodil!), potem veliki obrtnik notar Plantan (Notar — to pa to!) in advokat dr. Tavčar. To so obrtniki, ki jih je u r a d n i š t v o u s i 1 i 1 o mestom za zastopnike.
Ali obrtniki na deželi niso obrtniki? Ce volijo kmetje in tržani skupaj, tedaj še le pride samostojni obrtnik do veljave, ker more nastopiti brez uradniškega pritiska. (Tako je!)
Kmetje, na katoliški shod!
Zakaj vabimo na katoliški shod? Ker je to edini shod, na katerem moremo združiti vse Slovence. Zdaj je veliko nasprotstvo med posameznimi pokrajinami. A kje moremo združiti Goričana iu Belokranjca, kje moremo na enem shodu zbrati kmete in obrtnike, podjetnike in delavce, da se navdušijo za eno misel in se čutijo brate med seboj?
Fina sama misel jc, ki jc nad vsemi strankarskimi in stanovskimi boji, in ki ne pozna pokrajinskega separatizma, in ta misel je slovenska katoliška misel. Zato jc katoliški shod
države Severne Amerike) odda se mesto članu družbe proti tedenski plači 4 d., in sicer za majhen trud.
Pravico prositi imajo vsi duševno in telesno zdravi rdečelasci, ki so dopolnili 21. leto.
Prijaviti se ie treba osebno v ponedeljek ob II. uri dopoldne. Oglasila sprejema Dun-can Ross, v družbinih prostorih, Popes Court, 7 Fieet-Street.«	(Dalje.)
Pismo Boltotuga Pepeta.
Gespud redehter! Uninave-ia, kuku sa guriške caj-tnge.Soča"
na uhua stranka hude. Ta naj-rajš b use klerekalce kar u kisi žup snedle. Tem cajnt-
gam ne gre za nubena viža u glava, dc se upaja ledje ta trek katolšk shod sklievat, kokr de b žc dveh na biu čez iu čez zadost.
Nej pugledaja uni leberalne frzamleugc, k jh leberalci prštimavaja, čc prou nevelik, ampak sa tiste žmahtne. Vidja, kedr na teh fr-zamlengah guvari kašn lcbcraln haupman in kedr na tu puslušauci usta udpreja, de mu žiuja zaupijeja, uscli prlcti usaktnu pu en pe-
edina mogoča res velika vseslovenska prireditev, na kateri se sklepa prograniatično za bodočnost.
Na katoliškem shodu se mora pa pokazati, kdo je slovenski narod. Med tisoči, ki bodo zborovali v Ljubljani, se mora jasno videti, kateri stan prevladuje po svoji rnoči in po svojem številu, da bomo imeli pred sabo verno in resnično sliko slovenskega ljudstva. Ko se za bodoča leta sklepa o programu slovenskega katoliškega ljudstva, naj imajo tudi odločilno besedo oni, ki so slovenski narod, in zato vabimo vse člane »Kmetske zveze« na katoliški shod.
Z odobravanjem je bil sprejet sklep, da se udeleži »Kmetska zveza« v velikem številu katoliškega shoda v Ljubljani. Iz Ribnice pojde poseben vlak.
Kmetje svobodno govorite!
Gospod Pire iz Sodražice zbuja kmete k zavesti in organizaciji. Kmet, doslej najbolj zaničevani stan, postane po volilni reformi lahko prvi stan v državi. Očitajo našim poslancem, ki hočejo to doseči, da so zaradi tega izdali Korošce. A vprašamo: Kdo je bil oni, ki se je potegoval najodločneje v deželni zbornici za pravice .slovenskega jezika, za slovenski zapisnik? Narodnega izdajstva si ne pustimo očitati. Učitelji so bili doslej v večini proti kmečkemu ljudstvu. Tudi tega ne trpimo več. Mi pustimo, da se jim plače zbolj-šajo, a zahtevamo, da se kmečka bremena ne zvišajo. Drugi stanovi, ki imajo stalne dohodke in jim nikdar toča ne pobije ali suša ne škoduje, naj nosijo bremena. Na shodih »Kmetske zveze« naj vsak kmet svojo misel pove in občuje s poslanci. Le tisti poslanci, ki bodo zaslužili zaupanje ljudstva, kakor sedaj poslanci Slovenske Ljudske Stranke, bodo mogli odslej ljudstvo zastopati. Zato živela splošna in enaka volilna pravica! (Odobravanje.)
Ribniška šola.
Tajnik gospod Skubic vabi potem k pristopu v »Kmetsko zvezo«. Kako je potrebna organizacija kmečkega stanu, dokazuje žalostni dogodek, ki je razburil do skrajnosti ribniško ljudstvo— namreč šola. Kmetje se ne upirajo stroškom, hočejo le, da se šola zida tam, kjer je njim všeč. Pa en liberalec hoče drugače, in temu se morajo vsi udati. Vladni poročevalec Kaltenegger pride v Ribnico in se oglasi pri kaplanu, češ, naj sc on uda. Od kaplana dobi odgovor, zaslišite kmete, ne mene! In glejte, ko so vsi kmetje jasno in glasno povedali svojo zahtevo, se je ustavljal en sam liberalec, in ta je zmagal. Kmetje, propadli smo! Tako delajo danes s kmečkim stanom !
Pri teh besedah nastane nepopisno razburjenje. Ljudje vpijejo: Ali nas imajo za norca? Čemu nas kličejo, če nam le nasprotujejo? Kdo je poročal v Ljubljani? Mi hočemo videti poročilo Kalteneggerjevo! Upirali se bomo do zadnjega! Proč z liberalci! Iz službe take uradnike!
Ko se je hrup polegel, predlaga tajnik »Kmetske zveze« zaupnico »Slovanski zvezi«, zlasti nje krepkemu voditelju dr. Ivanu Šu-steršiču. Z velikanskim navdušenjem je bil shod nato sklenjen.
Zborovavci so ostali še dalje skupaj v prijetni lipovi senci. Vrli moški zbor iz Sodražice si je pa s svojimi pesnimi zaslužil priznanje zborovavcev. ki so se zadovoljni uspeha tega dne vračali proti domu.
Poslancu dvornemu svetniku Šukljetu so priredili pri odhodu prisrčno ovacijo.
čen gulob u usta. In tu se prau, de maja ldje prefit ud frzamlenge. Kedr pa guvari na teh frzamlengah kašn še bi ud ta vclkh leberalcu, kekr je gespud udvetnšk kandedat Kam, al pa clu sam gespud doltar Taučar, tekat pa na prleti sam en pečen gulob u usta, ampak kar en cen pečen purman in pa še mal sulatce in kumare jc zraun punavad.
Ce use tula en člouk mal pumisl, je res stukat bi pametn hodet na leberalne frzamlenge, kokr pa na katolškc shode, k nimaš nč druzga ud nh.kokr de s lačn, če douh cajta nč na ješ.
Nej že edn reče kar če, jest pa Ie praum, dc maja leberaln dohtari srce za folk. Ce kermo kej fali, mu prcc prskočja na pumuč in mu tulk cajta zastoju pumagaja, dokler ma kakšn krajcer u varžet, pa nej bo še tak kmet, se zanj pekimraja dokler ma kaštia kravca u štal. In tu use zastoju! Ce pa glih nimaš nu-benga uržaha, dc b dohtarja na pumuč klicu, pa žc dohtar sam kašn uržah najde, dc t tku lolika kršanska lebezen skazil jc, zate skrbi in sc zate ofra, dokler čut, de nis čist na sulim.
Vidja. tu sa ldje, k zaslužja, de se jh ud ush plati rešpehtera! Pa nc sam zavle tega! Kn dohtar sc tud na u nckol špeteru in pu-tegvou za kašna kumanda in tisth sojlt frzam-lertg neko! zatu na sklicuje, de b tamla Idi ku-menderu in jh preguvarju dc nej ga u držami al pa deželn zbor volja. Tiste frzamlenge pr-štimava sam za tu, de pukaže, kuku mu jc folk h src p r rasti in kuku nuč in dan zajnga skrbi. Čc b pa na kašna vulitu špekuliru, oh, tist pa še za mislt ni.
Houn vojaška ojačenja ob Italijanski meji.
Vojna uprava je kmalu zapustila načelo, da se premeščajo vojaške čete vsako drugo leto spomladi. V kratkem so že štirikrat premestili vojake, da ojačijo posadko ob italijanski meji.
Po premestitvi 18. pešpolka iz Olomuca in 13. lovskega bataljona iz Bjelice dobi več tirolskih krajev vojaške posadke. Po en bataljon so namestili v Tionu, Mezzolombardu in Borgu. Dozdaj so že zmanjšali gališke ar-madne zbore v Krakovu, Przemyslu in Lvovu za pet bataljonov (spomladi 1905), jeseni za šest eskadronov in letošnjo spomlad za tri bataljone in šest eskadronov. Prvi ar-inadni zbor ima zdaj samo še 32 bataljonov, ko jih je iinel prej 38. Na Tirolskem se je pa-povišalo število bataljonov neglede na v Hallu bivajoče cesarske lovce od 20 na 24 bataljonov. Osma pehotna divizija je že nadnormalno velika. Samo 16. tridentinska brigada je že za 11 bataljonov močnejša kakor 34 pehotna divizija v Velikem Varaždinu in ima toliko bataljonov, kakor 3. pehotna divizija v Lincu in 15. v Miskolczu. Jeseni bo že 8. pehotna divizija tako močna, kakor 7. temešvarski ar-madni zbor in bo imela le en bataljon manj, kakor 12. in 13. armadni zbor v Sibinju (Hcr-manstadt) in v Zagrebu. Ko še premeste 11. lovski bataljon iz Giinsa v Trst, bo imela 28. ljubljanska pehotna divizija 20 bataljonov. Na merodajnih mestih pa nameravajo tudi namestiti vojaške čete v Rovinju, Tinjanu, Pazinu in po drugih krajih.
V	Ljubljani baje ne nameravajo nastaviti poveljništva novega armadnega zbora, ker ima graški armadni zbor lc šest dopolnilnih okrajev in ne kaže izpremeniti dopolnilnih okrajev. Tudi ima dunajski armadni zbor tri pehotne divizije. Tudi graški armadni zbor je imel do 1. 1883. tri pehotne divizije v Gradcu, Ljubljani in Trstu, potem so pa tržaško divizijo počasi premestili k zagrebškemu artnad-nemu zboru. Baje ustanove dve novi pehotni diviziji, eno v Tridentu in eno v Trstu, ki bi šteli začetkoma povprečno 12 bataljonov, ki bi ju pa pomnožili na 15 do 16 bataljonov. Tako bi imeli ob meji 75 do 80 bataljonov, ne da bi vznemirjali javnosti z ustanovitvijo novega poveljništva armadnega zbora v Ljubljani.
V	graški armadni zbor premeste najbrže še en kavalerijski polk. A tudi po tej pomno-žitvi bi še moči ne bile enake, ker imata obmejna italijanska armadna zbora št. 5 v Ve-roni in 6. v Bologni po 6 kavalcrijskih polkov.
Najbrže pomnože na Tirolskem tudi gorsko baterijsko divizijo, v graškem armadnem zboru pa nameste enega že nameravanih novih divizajski artiljerijskih polkov. Sploh je bila prej v graškem armadnem zboru artilje-rija močnejša kakor je zdai. Šc leta 1888 je bilo v graškem armadnem zboru 25 baterij, ko jih je zdaj le 20.
Trdnjavsko topničarstvo nameravajo še pomnožiti ob meji za dve stotniji in bi bilo nameščenih ob meji od Tridenta do Kotora 25 stotnij trdnjavskega topničarstva iu sicer 8 stotnij v Pulju. Kotoru in Dobrovniku, pet na Tirolskem in ena na Malborgctu. Ko pre-osnujejo Šibcnik v vojno pristanišče, bodo morali pomnožiti trdnjavsko topništvo že z ozirom na novo trdnjavo.
Koroške obtneinc utrdbe podredc najbrže poveljništvu 12. pehotne brigade v Celovcu, kjer nameste najbrže tudi ženijskega in trdnjavskega topničarskega ravnatelja če ne ustanove posebnega poveljništva za obmejne utrdbe ob koroški meii v Beljaku, kakor jc
Men sc te dohtari glih zatu tku dupadeja, k vi'dm pr usak prložnast, de prou nč na soi nc na gledaja, atnpak sam na nc druzh . A mislte, dc sa gespud dohtar Taučar, Plantan in druh tak gespudi rad držami puslanci; a mislte, dc jc Kam rad ratu udvetnšk kandedat? Na bodle na situ! Tu sa s samu zatu na rama nakupal, k jm ldje nisa dal na nubena viža preli gmaha, de sa jh ušlišal in s ta težka butara na grba nalužl. A mislte, de je tu lohka butara! Gespud dohtar Taučarjuva butara jc nek že tku težka, pranja, dc, če le ene pu ure dohtar Taučar ta butara na puklne drži, de se tku zmatra, de more ta narmn en let pol pu-čivat. Ldje boži, tu gvišn nisa mačkene souze! Če b bli use ldje tku dobrga srca, kokr sa leberalci, b na biu nkol nubenh prtožnk čez ta žeulejne na svet in b sc na biu treba tku za ta lub kruhek preganjat. Kmet b lohka vrgu soja rištnga preč, antvrhar soj vercajg, kuharca kuhunca, pejomtar pa štilček in b ževel tku lepu ud samh lcbcralnh dubrot, kokr tički u vod in ribcc u Iuft. Zatu se pa jest prou nč ro-tuškm pejomtarjm na čudm, de tku hrepo-neja pu leberaln kumand, de sa začel clu iz Preduvičuvm hlapem prjatlstvu sklepat, sani de b loži klcrckalne pužrešnežc pud zemla sprani. Sej te pcjomtarje tud nhn štilčki tku težeja, dc jc strah, k jh nisa navajen. Če b pa enkat te klcrckalne pužrešnežc, k pugervaja, de morja ldje delat, čc čja žiut, ene dve klaf-tre glubok pud zemla zabil, pol b mel pa flctn na tem svet: pol b se jm tud dupoune na biu treba matrat in hodet u kanclija douh čas predajat. ampak b gespud žepan use tu že sami
Priloga 185. itev. „Slovenca" dne 14. avgusta 1906.
tudi poveljništvo za obmejne tirolske utrdbe v Rivi.
Tehnične čete so tudi že začeli pomno-ževati ob meji pred meseci. Iz Klosterneu-burga so premestili dve stotniji šestega pio-niruskega bataljona v bojno kotorsko pristanišče, v Trident pride spomladi pionirska stot-nija, govori se tudi da premeste nekaj delov 15. pionirskega bataljona v Ptuju v Pulj.
Izločitev lovskih bataljonov iz kavaleL rijskih divizij, uporaba poslopij deželne brambe za narneščenje armade in dovoljenje posameznih prošenj občin za posadke izpre-minjajo vojaški položaj na naši južnozahodni strani tako, kakršen je bil od 1. 1888. do lani na naši severnovzhodni meji.
Vladarja italijanski in avstrijski si pošiljata prisrčne brzojavke, ob nesrečah se dele velikodušni darovi, načelnika generalnih štabov obeh velevlastij zamenjujeta fotografiji si podajata prijateljsko roki in pripovedujeta lepe besede pri slavnostni pojedini, naša vojna uprava pa gradi ob meji te velevlasti, velike utrdbe in trdnjave ter pomnožuje vojaštvo.
Dogodki u Rusiji.
Kronstadtska poročila.
V	Kronstadtu prijetega člana bivše dume Onipka niso usmrtili. Zaprt jc v zaporu za civiliste. Krivde mu še niso dokazali. Kronstadt-ski poveljnik se povrne čez nekaj dni v trdnjavo iz Karlovih Varov. V Kronstadtu še vedno zapirajo osumljene osebe. Preiskavo o kronstadtskih upornikih so končali. Sledila bo velika sodnijska razprava začetkom septembra, pri kateri bodo sodili 2000 vojakov in mornarjev. Mornariško ministrstvo je sklenilo, da ne proda oklopnic »Netronj Nenja«, »Kremi« in »Prvenec«, ker nameravajo ladje porabiti za plavajoče zapore.
Iz armade in mornarice.
Zaradi sveaborškega upora odstopi najbrže mornariški minister Birilev. Sledil mu bo najbrže Roždestvenski. Vojno ministrstvo je ukazalo, naj razpuste vse trdnjavske čete v Libavi, Rcvalit in Rigi. Namestiti hočejo po navedenih trdnjavah druge čete. Odkrili so baje med navedenimi posadkami obširno vojaško zaroto.
Med vajami vojaških čet v Krasnem Selu bi sc bila kmalu pripetila velika katastrofa. Utihotapili so namreč med slepe patrone mnogo ostrih patron. Časopisi so morali zadevo zamolčati. Zaprli so več civilistov, ki so pridobili vojake za ta načrt.
Mornarji črnomorskega brodovja so naprosili mornariškega ministra Birileva. naj prenehajo z izvrševanjem smrtne kazni nad kronstadtskimi in sveaborškimi tovariši. Ce jih ne usliši, groze z vstajo.
V	inozemstvo pobegli »Potemkinovi« mornarji so naprosili Skrydlova, naj jim olajša povratek v Rusijo. Skrydlov je obljubil, da hoče posredovati zanje pri carju.
Razna poročila iz Rusije.
Vlada je naročila sodiščem, naj zasledujejo one delavske in kmečke zastopnike raz-puščene dume, ki so podpisali vyborški oklic zaradi sokrivde pri vladi sovražni hudodelski akciji. Člane finskega delavskega sveta so prijeli na ukaz peterburške policije.
Menihe velike Lavre v Kijevu so oborožili z revolverji, da braniio samostan, ako bi ga napadli revolucionarji.
V	Poltavi je preiskala policija stanovanje pisatelja Korolenka. Sumljivega niso dobili pri njemu ničesar.
Morilec Herzensteina izpuščen.
R i m. »Tribuna« trdi, da je ruska policija prisilila finsko policijo, da je izpustila Herzensteinovega morilca.
zajne upravi in skumenderal.
Tu b biu pol use drgač na tem svete. Tud Preduvičuvm hlapem b se na biu treba iz prešičm ubijat in jh pedenat, ampak b mogl prešiči Preduvičuve hlapce pedenat in najne ahtat. Dc uja pa hmal klerekalne pužrešneže iz tega sveta spravi, pa ni več za cviblat, zatu k je zdej ta reč udventšk kandedat Kam sam u roka uzeu, de ja bo vn izpelu. Ta Kam ma tku gvantne rnisl in plane u glau, dc mu na more več falet in de je sam gespud dohtar Trilllar prec, ke je šlišu Kamuve plane za beseda prjeu in reku: »Oespoda moja; Kam nam je še le uči udperu; Kam nam je šele en plan razviu, k na more falet, če se uma pu nem rihtal. In ta plan, gespoda moja, je uredn zlat-ga gnarja pusebn za nas, k sma zdej u takmo lebet. K je pa zlatga gnarja škoda in ga sami lehka punucama se morma pa Kame na druga viža hvaležnga skazat za ta negau plan. Pu-navad se takm kunštnm ntužem pu smrt pu-staulaja monementi in štatve; ke b pa Kani ud tega nč na mou in ke b nam Idje lohka naprej metal, de še Ie pol soje nntže častema, kedr sc žc črvi i znim masteja, pa dons tukila naprejpredlagam, de nardema gespuda Kanta ta nar preh za udvetnškega kandedata. (Preduviču hlapci, k nisa gespuda dohtar Trilllarja dobr zastupil, sa hitr enaglasn zaupil: Buli žiu udvetnška cupatal Žiuja!) Ce sen pa gespud Kam še naprej za nas, čm rečt za naš narud, matru in take plane tuhtu; naredi ga uma pr ta peru prložnast prec za advukata. Tu mu jest dons tiblubm u imen ush gespudu Predu-
CESAR FRANC JOŽEF IN KRALJ EDVARD.
Angleški kralj Edvard obišče našega cesarja v Schonbrunnu, ko zapusti Marijine Toplice. Angleški kralj pride na Dunaj 7. septembra, kjer ostane najbrže dva dni.
ČEŠKA SKUPNOST.
Načelnik mladočeškega izvrševalnega odbora naglaša, da zamorejo le združene češke stranke uspešno nastopiti proti združenim nemškim strankam,
SPRAVA MED VLADARJEM IN OGRSKO KOALICIJO.
O spravnih pogajanjih med vladarjem in ogrsko koalicijo poročajo, da je došlo v cesarjevo kabinetno pisarno veliko nasvetov za mir. Načelnik kabinetne pisarne Schiessl je pa zaslišal mnogo ogrskih politikov, ki so ust-meno stavili svoje nasvete. Stenografirane izjave je potem prečital vladarju Schiessl. Mirovne razprave toraj ni vodil Fejervary, marveč dvorni krogi. Nadvojvoda Jožef je zapustil Budimpešto, ker je zagovarjal kompromis in se ni strinjal s Fejervaryjem. Tudi nadvoj-vodinja Izabela je vplivala pri vladarju za mir, ki ga Fejervary ni hotel. Sodelovali so za mir tudi razni ogrski in avstrijski politiki, med njimi osobito groi Bathyany. Wekerlovega načrta o miru Feyervary ni hotel niti predložiti vladarju in mu je o njem poročal neki avstrijski politik.
IZ DELAVNICE ZA AVSTRIJSKI SVOBODOMISELNI BLOK.
Nemški svobodomislcni kovači avstrijskega svobodomiselnega bloka, ki računajo na približno 130 mož močno osrednjo vladno stranko računajo tudi na sodelovanje Wolfa, Kramafa, d' Elverta, dr. Stranskega, dr. De-mela, dr. Michejdo, dr. Erlerja, dr. Lillijo in pa tudi na dr. Tavčarja, na katerega posebno veliko drže zaradi njegovega prvotno pristno nemškega imena Deutscherja, kar jim je posebno dobro znano.
Lepo na tihem delujejo, zato jim pa ni nič kaj všeč, da blcketajo o »avstrijskem svobodomiselnem bloku« njihovi listi. Stranke prihodnjega bloka so sc tudi le počasi sprijaznile z volilno preosnovo. Za kulisami so pa delalinavso moč, med posvetovanji o vol.preosnovi, da zagotove prihodnjemu svobodomiselnemu bloku kolikor mogoče veliko poslancev. Novi nemški mandati bodo pripadli nemškemu svobodomiselnemu bloku. Kar delujejo na združitev svobodomiselnih elementov, so prenehali tudi nemški svobodomiselni listi s svojimi puhlicami o zatiranem nemštvu. Za te puhlice se seveda nameravajo odškodo-vati pozneje. Saj svobodomiselne kroge drži rek juda Gambette: »Lc clericalismc c' est I' ennemi«. Pač ne sme svobomiselni blok dobiti nove zbornice brez krščanskega bloka.
NAMERAVANI NAPAD NA BOLGARSKEGA KNEZA.
Makedonski vodja čet Jan Sandanski sc je skrival več dni v gozdu Bistrica, ker jc nameraval napasti bolgarskega kneza Ferdinanda, ki biva v bližini. Preiskali so gozd, a San-danskega niso dobili. Kneževo vilo strogo stražijo.
NAMERAVANI NAPAD NA VALEŠKEGA PRINCA IN PRINCEZINJO.
Pravočasno so preprečili nameravani napad na valeškega princa in princezinjo na londonskem kolodvoru. Dobili so nastavljeno električno baterijo. Pomnožili so pozornost.
SRBIJA.
Srbska vlada je sklenila, da najame za povzdigo poljedelstva 5 milijonov frankov. Posojilo je ponudilo že več bank, med njimi tudi »Budimpeštanska komercialna banka«.
vičuli hlapcu, rotuškh pejomtarju in ush drugli takh in enakh našh gespudu.
Gespoda moja! Kar je velikli narudu, taktu mužem, kokr je naš prjatli ud zdej za naprej udventšk kandedat Kam, pr takh prlož-nasth krona na glava puvezneja in jh kronaja za soje firarje. Mi pa, k sma sramaki iu ni-mama kron za ukul talat, pa na morma našmo prjatle Kame krone na glava nateknt. ampak mu za ondenkn na ta dan puklajnama ta la klubuk (pr teh besedah dohtar Trilllar pumuli Kame desna roka iz ta leva mu pa čist nou siu klubuk iz šrokm krajm in črnem panglcem na glava puvezne) in želema iz srca usi, de b nosu leta in leta ta klubuk. (Kam iz straham: Kaj pa če u obšisu?) iz tistmo štolcam, kokr nosja krali krone na glau. Ta klubuk nej mu bo cahn, dc ga spuštujema in ubrajtama, pud tem kliibukain nej sc mu rudeja inisl in ku-haja plani, iz kerm nam u lohka preh ket mogoče iz tega lebeta pumagu se vn izkubacat!«
Vidja, gespud redehter! Tku sa leberalc pučastl sojga obrfirarja Katna, in tu sam zavle tistga plana, k jm je nasvetvu, de nej ga libu-gaja in pesteja, dc u on Idi skp zbran in za le-beralce naredil. Tu se je zgudl ene par dni pred tista frzamlenga, k ja je udvetnšk kandedat Kam na paragraf dve u Mcstn doni skp sklicu. De jc gespud dohtar Taučar tud pumagu dohtar Trilllarji cuprat, dc sa iz Kama naredi udvetnškega kandedata, se sam ud sebe zastop. ke sam dohtar Trilllar b tku na znou tega skp spraut. Kuku se je pa zgudl pni
Kralj Peter sc povrne v Belgrad iz Ribarske Banje v sredo, ko dojde v srbsko prestolnico tudi angleški poslanik \Vhitehead, ki izroči svoje pooblastilo srbskemu kralju v slovesni avdijenci.
GRKI PROTI BOLGAROM.
Na grškem shodu v Anchialu so sklenili: Vsi Grki naj zapro svoje trgovine. S puškami naj se oborože vsi Grki, ki služijo v armadi, ostali pa z revolverji. Pri prvem protigrškem pojavu naj se zbero Grki pri grških samostanih in cerkvah, ki naj jih branijo do zadnje kapljice krvi. Rajši poženemo svoje cerkve v zrak ali jih vpepelimo, kakor da jih izročimo Bolgarom. Grki so sklenili slične resolucije tudi v Plovdivu, Burgasu in Varni.
PLENJENJE V RUSCUKU.
Protigrškega shoda v Ruščuku se je udeležilo 20.000 oseb, ki so po shodu oplenile več grških trgovin. Množica je naskočila tudi veliki mlin Papainandi in grški konzulat, a so jih odbili vojaki. Nato je razrušila množica grško cerkev in grška žitna skladišča.
NORI »MULAH« NA DELU.
Iz Somalija poročajo, da je nori »Mulah« napadel Somali deželo. Pobil je ob meji nad 1000 Abesincev in oropal 10.000 živine iu vel-blodov.
TURŠKI PRINC ZA SVOBODOMISELNE IDEJE.
Sultanov nečak, turški princ Salaheddin, je pisal siru Edvardu Greyu pismo, v katerem sc toplo zavzema za razširjenje svobodomiselnih idej v Turčiji, češ, da islam pridobi po njih. Sodi, da bi bilo hvalevredno, da prične vzhodna Evropa nepristransko soditi o človeškem dostojanstvu.
ANGLEŽI IN SRBIJA.
Belgrad, 13. avgusta. Angleški poslanik Uajthed pride v Belgrad v sredo. Kralj radi tega prekine bivanje v ribarsketn kopališču in pride v Belgrad. Kralj sprejme angleškega poslanika v svečani avdijenci. Radi tega je odložil tudi Pasič svoje potovanje v Dalmacijo. Uaithed prihaja z instrukcijami za trgovinsko pogodbo med Srbijo iu Angleško.
BOLGARSKO PROTIGRŠKO GIBANJE.
O bojih med Grki in Bolgari v Anchialu poročajo: Da zabranijo protigrški shod, so sc utrdili Grki v cerkvi in po večjih hišah. Hoj med Grki in Bolgari je trajal do 5. ure popoldne. Mestni prefekt je večkrat brezuspešno pozval Grke, naj se udajo. Končno so zasedli mesto vojaki, ki so došli i/^Burgasa. Razen 30 hiš je pogorelo celo mesto z javnimi poslopji vred. V metropolitanskcm poslopju je zgorel tudi grški škof. Število mrtvih iu ranjenih oseb še ni znano. Grško prebivalstvo je zbežalo v gore. Pričakujejo še nadaljnih nemirov v burgaškem okraju, v katerem stanujejo večinoma Grki. Več trgovin ie razrušenih iti pobitih tudi mnogo šip.
Na železniški postaji Kermenli se je vršil 12. t. ni. protigrški shod. Pa zasebnih poročilih so izzvali Grki množico, da jc napadla neko hišo, katere lastnik jc neki Grk. Nastopilo jc vojaštvo. Pobiti so bili en častnik iu trije demonstrantje.
ANGLEŠKA IN NEMČIJA.
Iz obiska angleškega kralja Edvarda pri nemškem cesarju sklepajo, da si vladarja osebno več ne nasprotujeta. Upajo, da bo to tudi ugodno vplivalo na prebivalstvo obeh držav. Splošno menijo, da se nameravata posvetovati vladarja dveh najmogočnejših ustavnih držav o ruskih dogodkih.
pu tc frzamleng, sm jm pa tku žc unkat pu-vedu.
Dons ni še velik druzh kiunendi na src leži; pa use jm na morili naenkrat na nus ubest. Take kutnendje se morja pučas not je-mat, kokr arcnije, drgač šc u želodce uble-žeja, pol jc pa fret, kokr ma iblansk rotuž fret iz peuskm društvam »Iblana«, ke se če zmeri u tistmo ta fajhtnem grabne, k mu pranja »Worishofen«, unterholtat. Peusk društu »Iblana« s na da diipuvedat. kuku ie tu na-zdrau in kašn hud nahud s lohka nakopleja iz taka untrholtnga; jest pa, k se tud na nahud zastopm, dam pa iblanskem rotuže čist prou, dc je »Iblana« iz desne plati tistga grabna, ke pud Iblana sliš, na leva plat, ke pud Šiška sliš, ekspederu. Tu je en pameten pefcl iz rotuža in sma mu prou hvaležn za tu. Zdej saj na u mogli nubedn, ker je tam nahud nalezu, rečt, de ma iblansk nahud, ampak šišnsk,Šiška nej pa pol u Ift gleda. Pa če b te Idje že prgmah sedel in pil, b še nč ua reku; pa te mrcine t tam skačeja in plešeja, kokr de b biu gojzd za tu tuki, de b Idje not plesal in ne sam levarce. Lcvarcc sa holt dubilc drlaubnast ud iblan-skga rotuža, de žihr pu cclmo rožnpoh plešeja in basta. De b pa Idje in levarce imel na-enkat tancunterholtnga na rožnpoh, kua uja pa pol tiči pučel. Ce glih če »Iblana« kerkat pet, nej gre pred rotuž, kedr ma gespud žepan kašn jebeleuni, pa nej poje, če če cela unč; drgač nej pa nkar sitnast na predaja, de na ujezi še
Roltatuea Pepeta iz Ktideluga.
Štajerske novice.
š Slovensko podjetje na nemškem Štajerskem. Kakor z žalostjo poročajo nemški listi, je postavil ljubljanski župan gospod Ivan Hribar v Nieseldorfu na Srednjem Štajerskem ogromno parno žago.
š Umrl je v Gradcu bivši pisarniški ravnatelj višjega deželnega sodišča Franca A p -p c I m a u u.
š Petindvajsetletnico mature so skoraj polnoštevilno praznovali dne 8. t. m. v Mariboru oni gospodje, ki so leta 1881 zapustili ta-mošno učiteljišče.
š Nova telefonska zveza. Trgovsko ministrstvo je dovolilo telefonsko zvezo od Celja preko Laškega, Rimskih Toplic, Zidanega mosta, Hrastnika, Trbovelj, Zagorja, Litije v Ljubljano.
š Sadna in vinarska šola v Mariboru je
11.	t. m. zaključila šolsko leta. Sklepa sc je vdeležilo v imenu deželnega odbora štajerskega, poslanec in odbornik Mavricij S t a 11 n e r, ki je tretjeletnikoma Jakobu Rošker in Ka-rolu G a r t n e r izročil za odlično znanje darila. — Učencev je bilo v minolem letu 49. — Čeprav so skoraj vsi učenci te itak Slovencem določene šole, slovenske narodnosti, je vendar pouk in značaj zavoda izključno nemški. Tako gospodari dežela s slovenskim denarjem.
š Predkoncesijo za tehnične priprave k novo nameravani lokalni železnici od štacije Radgona do štajersko-ogrske meje, v smeri proti Muraszombat je podelilo železniško mi-nisterstvo Aleksandru Stern iz Dunaja.
š Iz Slatine nam poročajo: V soboto zvečer je bil tukaj hud vihar s treskom. Ob pol
12.	uri ponoči ie strela udarila v hišo posestnika Kolenca pri Sv. Hemi. Poslopje je pogc*-relo. Posestnikov sin je včeraj daroval novo mašo.
š V Muro skočila jc v nedeljo zvečer 32-letna šivilja Marija Perkovnik iz Gradca. Popoldne jc s svojim petletnim sinčkom napravila izlet v Puntigam. Vračala se je proti Gradcu v spremstvu nekega zasebnega uradnika. Prcdno so prišli vsi trije do puntigam-skega mostu, je vzela z glave klobuk in prosila svojega spremljevalca, naj ga ji drži. Šla je nekoliko naprej, a na mostu je trenotno hitro skočila v vodo ter izginila v valovih, ne da bi se še pokazala na površju. Vzrok temu nepričakovanemu samoumoru je v tem, ker jo je njen mož že pred tremi leti zapustil v največji bedi.
š Po splavu v smrt! Te dni si je nek 19-letni tovarniški delavec v Celju zaželel se tako prijetno po Savinji voziti, kakor spla-varji. Napravil si je torej iz par desk svoj »flos«, stopil nanj iu hajd po Savinji! Zašel pa je med valovi v vrtinec, ki ga je spravil s splava. Revež ui znal plavati iu je v vrtincu izginil ter utonil.
Posvečevanje Slovenca msgr. Peliča (Pelizzo).
Izvirno poročilo »Slovenca«. — Iz Čedada (Cividale) na Beneškem.
V nedeljo, dne 19. avgusta, bo v Čedadu (Cividale) z veliko slovesnostjo posvečen naš inonsignor Pelizzo, izvoljeni padovauski škof. Navzoči bodo videmski nadškof, škofa iz Ce-nede in Chioggie, obilo zastopnikov iz Pa-dove iu, kakor se vidi, ogromna množica ljudstva, posebno veliko število beneških Slovencev. Semeniški dobro izvežbani mešani zbor (bogoslovci in mlajši dijaki) bodo proizvajali Hallerjevo peteroglasno mašo op. 71, in pa istotako peteroglasni'falsobordonski Te Deum, zložil Jac. de Kcrle (leta 1525). Zvečer bo razsvetljava in godbeni koncert.
Druge izvanredne slavnosti bodo potem celi teden. V ponedeljek bo med nami premi-lostljivi nadškof Scdcj iz Gorice, v torek bo pontificiral kardinal Boschi iz Ferrare, zvečer pa škof iz Tarviza msgr. Longhin. V sredo bo slovesno otvorjeuo pomožno čedadsko semenišče in bogoslovsko letovišče. Pontifici-rala bosta nadškof Zamburlini in armenski nadškof msgr. Giurechian. V četrtek bo zborovanje zastopnikov za cerkveno glasbo. Pontificiral bo nadškof Zamburlini. Semeniščniki bodo proizvajali Singerbergerjcvo čvetero-glasno mašo na čast svete Cecilije; Introit., grad., offert. in posteom. v gregorijanskem koralu po novi izdaji. Ta dan se bo tudi slovesno odkril velikanski spomenik sv. Pavlinu, oglejskemu patrijarhu. Zvečer slovesna akademija in koncert z orkestrom v semenišču. V petek romanje v bližnjo vas Premariacco, kjer se je rodil sv. Pavlin. V soboto, med drugim, veliki koncert s proizvajanjem Toma-dinijeve prekrasne, uro trajajoče kantate »Psalm 50« z orkestrom. V nedeljo zborovanje vseh furlanskih katoliških društev, s koncertom, z razsvetljavo celega mesta in z ume-talnimi ognji in drugimi zabavami, iu pa s kresovi po vseh beneško-slovenskih gorah.
Književnost in umetnost.
* Antikvariat. »Katoliška Bukvama« prosi, naj objavimo, da se blagovoli pri naročilih iz antikvariati navesti poleg številke tudi naslov knjige (to velja posebno za slovenske knjige), ker smo mogli vsled mnogih novih pridobitev antikvariat preurediti in smo poprejšnje številke razveljavili. V najkrajšem času bomo izdali nov katalog samoslovcnskih antikvaričnih knjig. Da pridobimo prostor, smo se tudi odločili, oddati vse preostale, v prvem antikvaričnem katalogu označene knjige za polovico naznanjene cene; Izvzete pa so slovenske knjige prvega antikvariata. — »Katoliška Bukvama«.
* Vsem p. n. naročrykom platnic za »Vojsko na Daljnem Vzhodu« se naznanja, da bode knjigoveznica »katol. tiskovnega društva« v teku prihodnjega tedna začela razpošiljati platnice ter se prosi, da bi do takrat gg. naročniki potrpeli.
Na ples. Izšla ie v zalogi »Slovenske krščansko-socialne podzveze« v Trstu nad sto strani broječa poučna knjižica za stare in za mlade, za prijatelje in sovražnike plesa. Knjižico krasi več podob. Cena ji je le 30 vinarjev, to pa radi tes-a, da si jo morejo kupiti tudi revni ljudje. Najbolje ie, če eden naroči za več skupaj, da ne bo imela uprava toliko poštnih stroškov. Preplačila bodo na korist lista »Družinski prijatelj«. Naroča se pri upravništvu »Družinskega Prijatelja« v Trstu, Rojan 3. — Ker je dandanes mladina zelo potrebna takega berila, priporočamo knjigo vsem, ki bi radi omejili kugo nevarnega plesa._
Dnevne novice.
+ Boj liberalnim spletkam! Iz Ljubljane se je generalni štab obrnil na vse tiste maloštevilne svoje pristaše v pokrajinah, kar jih še ima, naj prično ropotati proti volilni reformi, naj si nadenejo krinko »obmejnega slovenstva«, pri tem naj pa mislijo na — kranjske liberalce. In sedaj se »ropota«, spravili so v tek vse liste, pri katerih so mogli pod to ali ono pretvezo priti blizu, dr. Šusteršič je za svoj požrtvovalni trud stokrat »izdajalec«, do-čim bi Cehi svoje poslance, ako bi imeli za Cehe zabeležiti enake uspehe, kakor jih imamo Slovenci, kovali v zvezde. S tem ne rečemo, da se nam še ne dela krivica, s tem hočemo pokazati le na gnjusobo liberalne gonje, ki sc zaletava iz strankarskih ozirov v najbolj delavne slovenske poslance in katere vir je »Narodova« gnojnica, središče vse lenobe. Zato smo pa pri vsem upitju prav mirni, ker poznamo pravi izvor, katerega je na shodu v Celovcu izdal dr. Brejc, ko ie govoril za to, naj bi se na Kranjskem mesta in trgi izločili in naj bi za to delovali naši poslanci, seve brez ozira na to, ali bi potem mogli s tako zahtevo prodreti tudi na Koroškem. »Voditelj« dr. Brejc niti toliko ni bil informiran, da bi celovškim zborovalcem povedal, da tudi Goriška, Istra in Dalmacija nimata ločitve mest od dežele. Ker smo v Brejčevem govoru trdno prijeli za te kranjsko liberalne rožičke in vse spletkarije, »Narod« upije, da napovedujemo — »koroškim Slovencem boj po vojskinem pravu«. Skoro enaka notica je v celjski »Domovini«, kjer se zabavlja na nesramen način zoper vso katoliško duhovščino brez izjeme, to kaže da tako pisavo vodi — ena roka ali vsaj isti duh. Kdo se ne smeje takemu liberalnemu branju in zavijanju? Smo res trdi, da nas nobeni argumenti iz »Narodne tiskarne« ne omamijo, če so tudi govorjeni iz Celovca, in da bomo nastopali tudi proti dr. Brejcu. Ekarju in vsem takim »koroškim Slovencem«, ki nas bi hoteli pitati iz »Narodovih« smrdečih korit. Pri tem pa smo celo tako predrzni, da nočemo nikakor biti izdajavci in smo celo objavili sklep »Slovanske zveze«; najodločnejše se potegovati za drugi slovenski mandat na Koroškem. Aran-žerji celovške resolucije so dobro računali, da bi ne bila celovška resolucija nikdar sprejeta, ako bi imeli mi prej priliko za pojasnila, zato so jo tako nepričakovano vrgli med zboro-valce — le »Narod« jo je že en dan prej oznanjal, zato smo pa po »Mirovi« trditvi lažniki, ako govorimo o zvezi med to resolucijo in »Narodom«. Član našega uredništva je tako! ko je čital to »Narodovo« vest. pisal g. Ekarju in ga prosil o tem podatkov in poročil — dobil pa ni odgovora ... Za nas jc položaj jasen in tudi za mnoge, ki so se udeležili celovške skupščine. Kdor še naprej upije na naše poslance radi glasovanja v odseku, je podoben slepemu pojočemu petelinu. Najne-sramnejše pri vsej gonji jc dejstvo, da so naši kranjski slovenski poslanci za izvenkranjske Slovence bili vedno požrtvovalno pri delu in na razpolago, dočim so kranjski liberalni poslanci škandalozno lenarili in niti za svoje vo-lilce niso imeli »časa« kaj storiti. In za ohranitev take lenobe v slovenski politiki naj bi se po dr. Brejčevem nasvetu kdo potegoval? Ako se število delavnih poslancev pomnoži, toliko delavnih moči pridobe tudi izvenkranjski Slovenci. »Narod« naj nadalje le upije kakor hoče: liberalne rožičke hitro spoznamo, naj se še tako skrivajo. Bolest kranjskih liberalcev gleda iz vse gonje. Zato pa govorimo neustrašeno prav jasno besedo: Ce koroški »voditelji« mislijo, da bodemo kranjski liberalizem, ki jc največja nesreča za vesoljno slovenstvo, podpirali, se zelo motijo. Da bi koroški »voditelji« nam predpisavali v kranjskih zadevah, to je gorostasno, neumno, predrzno! Naši poslanci so sprejeli vsako njihovo željo in so jo podpirali. Da bi pa sprejemali od njih predpise za Kranjsko, to se ne bo nikdar zgodilo! To naj vzamejo na znanje! Ce se absolutno hočejo »voditelji« od nas ločiti, pa naj se! Nihče ne bo za njimi letal. Da se pa koroški
slovenski narod ne bo ločil od našega, za to bomo skrbeli. Saj ni treba, da bi narod bil kaznovan za neumnost, abotnost in — hudobijo nekaterih svojih »voditeljev«.
+ Učiteljstvo iu liberalci. »Slov. Narod« je v soboto priobčil notico, v kateri govori o preganjanju učiteljstva po duhovščini. Mi pa si ne moremo misliti bolj kričečega preganjanja, kakor ga doživlja nadučitelj Rus na Bledu, ki ni naš pristaš, po liberalcih, ki ga v »Gorenjcu« celo zato napadajo, ker včasih kaj iz svojega vrta proda. Vsa liberalna ljubezen do učiteljstva je hinavščina, duhov>-ščina si pa odkritosrčno želi složnega delovanja z učiteljstvom in je to v premnogih slučajih le od učitelja in njegovega takta odvisno. Kdo bolj škoduje v javnosti kranjskemu učiteljstvu nego je škodoval »Narod« s svojim člankom, v katerem je izrekel učiteljstvu klasifikacijo kakršne še nikdar v najhujšem boju ni doživelo učiteljstvo od naše strani!
Resnični prijatelj učiteljstva in prave, ne »Narodove« svobode.
+ Deželičeva proslava. Jutri, dne 15. t.
m. bo priredilo zagrebško meščanstvo v zvezi s hrvaškimi književniki veliko slavo zaslužnemu pisatelju in trudoljubivemu svojemu someščanu Gjuri D e ž e I i č u. Vredno je, da se ga spominjamo tudi mi Slovenci, saj je on pre-vel na hrvaški jezik krasni Prešernov »epos« »Krst pri Savici« ter tako upoznal Hrvate z najlepšim umotvorom velikega slovenskega pesnika. Na obširno, plodonosno Deželičevo književno delovanje se bo »Slovenec« še posebej oziral. Kot javni upravnik je Deželič storil za Zagreb neizmerno mnogo. Ves današnji razvitek mesta s krasnimi trgi, ulicami, šolami, centralnim pokopališčem, mestno klavnico, mestnim vodovodom, ubožnico, je trud neumornega Deželiča. Pomagal je osnovati ogn.iegasno društvo, humanitarno šolsko društvo »Dobrotvor«, izdelal je za celo mestno upravo raznih strok predpise, poskrbel za racionalno gospodarstvo mestnega posestva ter so se tako znatno povečali mestni dohodki. Ravno tako zavzet .ie Deželič za razvitek društev in kulturnohumanitarnih institucij. Na tem polju je razvil zares tako neumorno delavnost, kakor dozdaj še noben na Hrvaškem. Deželič je pravi oče zagrebškega ognjegasnega društva, kateremu je sestavil enolično hrvaško komando, ter izposloval osnutek hrvaško-sla-vonske zajednice ognjegasnih društev. Zasluga je njegova, da se je osnovala »Croatia«, hrvaško zavarovalno društvo proti požaru. Deželič je s pomočjo »društva čovječnosti«, kjer je žc več let podpredsednik, osnoval »pučko kuhinjo«, poskrbel je za siromašno deco uteme-Ijivši društvo »Dobrotvor«, a naklonil je svoje dobro srce tudi živalim, ko je zasnoval društvo za »zaščito životinja«. V Zagrebu ni društva, kateremu Deželič ne bi bil član, a mnogim jc odbornik. L. 1883 je s svojim ugledom in s svojim taktom preprečil v Zagrebu večje prelivanje krvi radi mažarskih grbov. Kr. poverjenik general Ramberg se je držal njegovih" nasvetov, pa se je meščanstvo kmalu pomirilo. Mirovni odbor meščanstva mu je za njegov trud izrekel svečano svojo toplo zahvalo.
Deželič si je s svojim mnogostranim delovanjem stekel ne samo v Zagrebu nego po celi hrvaški zemlji same prijatelje in spoštovatelie. Odlikovan je z redom Franca Josipa, častnim meščanstvom mesta Ivaniča, častnim članstvom mnogih ognjegasnih društev in drugih društev. Vse te počasti dokazujejo jasno, koliko liubezen in koliko spoštovanje uživa Gjuro Deželič v hrvaškem književnem, kulturnem in javnem društvenem življenju. On je gotovo izpolnil na vsakem polju več nego svojo dolžnost nasproti človeštvu in domovini. Ljubezen, slogo, mir in pomoč jc prinesel vsakemu, zato ga danes vse spoštuje in ljubi. Ce omenimo še, da je Gjuro Deželič ne samo vrl domoljub, nego tudi odločen katolik, ki kot mestni svetnik žc dolgo vrsto let vodi vsako leto zavestno procesijo mesta Zagreba k Mariji Bistrički, potem vidimo, da je meščanstvo Zagreba dobro pogodilo, da priredi temu zaslužnemu someščanu posebno svečanost. Zagreb bo jutri v zastavah. K častitkam mnogoštevilnih društev, ki se bodo izrekla ta dan, sc pridružujemo tudi mi ter kličemo: Na mnogaja leta!
+ Deželni sncijaluo politični svet jc imel dne 10. t. in. sejo, v kateri je po živahni razpravi, z nekaterimi spremembami sprejel načrt deželne zavarovalnice za starost in onemoglost. Navzoča sta bila tudi gg. vladni svetnik Lašan kot zastopnik vlade in Roger kot izvedenec.
Duhovniške izpremembe v ljubljanski škofiji. Premeščeni so gg. kaplani: v Kranj Valentin Sitar iz Šmarja pri Ljubljani, Janko Petrič iz Zagorja k Sv. Petru v Ljubljano, v Zagorje Matevž Sušelj iz Vipave; v Vipavo
h'ran c (jaberšek iz Št. Ruperta; v St. Rupert Ivan Strajhar iz Metlike, v Metliko Peter Natlačen iz Toplic; Štefan Terškan iz Št. Petra pri Novem Mestu v Prečino; Josip Lavtar iz Vrhnike v Št. Peter pri Novem Mestu; Franc Zega iz Preserja v Crmošnjice; Ivan Dežman od Sv. Trojice pri Mokronogu v Preserje; Josip Mensinger iz Prečine kot ekspozit na Razdrto; Ivan Baloh iz Mengša v Dobrepolje; Anton Merkun iz Razdrtega v Mengeš; Anton Golf iz Dobrepolja kot župni upravitelj v Struge; Alojzij Vole iz Trnovega v Šmarje pri Ljubljani; Janez Cudcrman iz Velike Doline v Trnovo pri II. Bistrici; Alojzij Kralj iz So-dražice v Veliko Dolino. C. g. Anton Demšar, novomašnik, je postal prvi mestni kaplan in katehet v Kočevju. C. g. Fran Ferjančič, kaplan pri sv. Jakobu, je imenovan za podvodjo v semenišču, k sv. Jakobu pa je premeščen g. Vojteh Hybašek iz Kranja.
—	Predavanje. V Bohinjski Srednji vasi je predaval v izobraževalnem društvu dne 12. avgusta g. L. P o g a č n i k, tajnik »Zadružne zveze«: »o društveni in gospodarski organizaciji« — nato pa g. župnik bistriški, g. Ivan Piber — »o izboljšanju domačih planin«. Obema govornikoma so sledili mnogoštevilni poslušalci z velikim zanimanjem. Gg. predavateljema lepa hvala za poučna in koristna predavanja.
—	Zanimiva vojaška vaja. Koroška 12. pehotna brigada ima od 13. do 16. t. m. vele-zanimive vojaške vaje o prehodu čez Moj-strovski prelaz, ki vodi nad Kranjsko Goro čez Julijske Alpe v Soško dolino. Pot je široka le 70 cm in vodi med 2367 m visoko Mojstrovko in 2555 m Prižanko ob skalnatih prepadih do 1611 m visoko ležečega prelaza, nakar se vije v 70 serpentinah do izvira Soče v Trento do vznožja Triglava. Vaj se udeležuje tudi generalni nadzornik čet nadvojvoda Friderik in se jih udeležujejo sledeče čete: 17. pešpolk, lovski bataljon št. 5, 8, 9, 21, oba inštrukcijska kadra divizijskega topničarskega polka št. 7. dve bateriji divizijskega topn. polka št. 9, eskadron drag. polka št. 4 in večje število trenskih in municijskih voz. Inštrukcijski kadri pravijo gorskim baterijam pri posameznih artilerijskih polkih, ki imajo po dva topova. Vojaškim četam poveljuje generalni major Lotar pl. Hortstein. Še predno so pričeli z rednimi vajami v teh goratih krajih je prišel brigadni pionirski oddelek, ki je popravljal in razširil pot ua 1 meter. Drugi oddelek je pa prišel, da je rekviriral potrebni les in lesena kolesa, za prevoz topov. Dne 10. avgusta sta došla oba inštrukcijska kadra divizijskega artilerijskega polka št. 7 in obe poljski bateriji. Vaje so posebno zanimive, ker vadijo prvič na tako visokem pogorju s tako številnimi četami.
—	Letošnje velike vojaške vaje prično 14. t. m. Velike vojaške vaje imajo letos krakovski, dunajski, graški, praški, jožefovski, przemvslski, lvovski, inomoški in sarajevski armadni zbor. Deloma samostojno, deloma v zvezi z mornarico vadijo tudi čete zadrskega vojaškega poveljništva v okrožju Trebinje-Grab-Novi Grad. Ogrski armadni zbori 4., 5., 6., 7., 12. iu 13. letos nimajo velikih vojaških vaj. Cetc graškega armadnega zbora bodo vadile pri Koflachu-Hiittenbergu, Trbižu-Kotov-čah, K,otarče-Breže iu Cirknica-Postojna. Vcle-zanimive vaje v Dalmaciji prične 4. gorska brigada s predvajo v Trebinju, Novem Gradu, 5. gorska brigada pa med Sinjem in Spletom. Nato vkrcajo in izkrcajo čete. Dne 13. in 14. septembra korakajo združene čete 4. in 5. gorske brigade in mornariške čete proti črti Trebinje, Hum, Novi Grad, ki jo branijo čete sarajevskega armadnega zbora. Dne 14. septembra se umikajo napadalne čete proti morskemu obrežju in sc zopet vkrcajo v ladje. Dne 15. septembra končajo vajo. Ccte odkorakajo na svoja mesta 4. septembra.
»Slovenska dijaška zveza« je priredila zadnjo nedeljo predavanje. Predaval ie »Zvezin« član tov. eksp. ak. F. M i-k 1 a v č i č v kat. izobraževalnem društvu na Trati o postanku denarja in denarnih zavodov.
Ravnateljstvo drž. železnic v Trstu
naznanja, da so se po otvoritvi proge Jesenice-'!'rst izločile iz beljaškega ravnateljstva dr?., železnic in priklopile ravnateljstvu drž. žel. v Trstu sledeče proge: Trbiž-Ljubljana, L.iubljana-Kamnik, Ljubljana-Kočevje in Gro-suplje-Novomesto.
Narodni kolek. Posojilnica v Pod-gradu je sklenila v zadnji svoji seji, da bode odslej vse spise kolekovala z narodnim ko-Ickom družbe sv. Cirila in Metoda za Istro.
Novo kapelico je postavil graščak A. Rudež v svojih prostranih posestvih, kjer ima mnogo delavcev. To kapelico sv. Antona pu-ščavnika jc 7. avgusta ribniški dekan Dolinar slovesno blagoslovil in ondi opravil presv. daritev ob obilni udeležbi Rudežcvih sorodnikov in prijateljev in drugega graščinskega osobja.
Prijeta vojaška begunu. Oblasti so prijele vojaška beguna Janeza Borštnerja iu Jožefa Avbcljna.
—	V gostilni je umrl. V gostilni Jožef Bi-tcnca v Brodil pri Št. Vidu .ie zadela kap 15 let starega Jožefa Graheka, da je bil takoj mrtev.
—	Koncert na Savi pri Jesenicah. Tovarniška godba na Jesenicah vabi h koncertu, katerega priredi dne 15. t. m., to je v sredo popoldne ob 5. uri na vrtu gospe Neže Kliuar na Savi pri Jesenicah. Vstop člani prosti, nečlani 40 h oseba.
—	Državno skladišče v ognju. Goreti je pričelo 10. t. m. v Trstu državno skladišče v Via del Lazzaretto vechia št. 13, kjer hrani pomorska oblast razne potrebščine. Vrednost teh znaša do 100.000 kron. Telefonično pozvano gasilno društvo je ogenj kmalu pogasilo. Ško-
da znaša 10.000 K. Ogenj je nastal po neprevidnosti nekega kadilca.
Važno za konjerejce. Posestniki mladih žrebcev, tudi žrebet, se opozarjajo, da država daje za rejo dobrih žrebcev podpore po 200 K na leto. Zrebcc je treba takoj priglasiti konjerejskemu odseku v Ljubljani ali pa žrebčarskemu odelku na Selu pri Ljubljani.
—	Poizkus samoumora 13-Ietne deklice. V nedeljo zjutraj je na novem pomolu v Pulju skočila v morje 13-letna deklica Cecilija Čer. nic. Rešil jo je iz vode mornar Dominik Tre-vizan, ki se je z neke ladje vrgel v morje. Deklico so odvedli na dom njenih roditeljev. Deklica si je hotela vzeti življenje baje radi tega, ker so jo roditelji hoteli dati v neko službo.
Veliko vrtno veselico priredi »Prostovoljno gasilno društvo v Dravljah «v nedeljo, dne 19. avgusta 1906 na vrtu gospoda Franca Susteršiča, po domače pri »Slepem Janezu« v Zapužah, na koji bo svirala meščanska godba iz Kranja. Pel bo zbor gospoda Janko Zirovnika. Začetek ob 3. uri popoldne. Vstopnina prosta. Ker je čisti dobiček namenjen za shrambo gasilnega orodja, vabi slavna društva iu častito občinstvo najuljudneje k veselici odbor.
—	Iz Domžal se nam poroča: Na Goričici bodo blagoslavljali 15. t. m. popoldne novo kapelo in oltar. Blagoslovljal bo č. g. dekan iz Kamnika. Oboje je zares inojstersko delo. Kapelo je sezidal zidarski mojster g. Matevž Hočevar iz Terzina, oltar pa je napravil podobar g. Karol Hrovat tudi tako lepo. da ga vsakemu priporočamo. Kdor pride pogledat, mora pač priznati, kako hvali to delo mojstra. Dekleta že pleto vence za okraske in vse vasi se kar skušajo, katera bo napravila vsega več in vse lepše. Fantje pripravljajo mlaje in drujro. Okna v kapeli so slikana. Na eni strani je srce Jezusovo in na drugi Marijino. Delo je res čudovito lepo, za kar gre vsa čast č. g. Fr. Berniku.
—	Na Bled ie v tekoči sezoni došlo 1748 tujcev.
—	Strajk sodarjev. Včeraj so tržaški delavci sodarji vstopili v štrajk. Že pred več časom so bili delavci predložili gospodarjem spomenico, v kateri so zahtevali razna zboljšanja. —
—	Umrla je na Visu soprog velespo-štovanega župana g. Franca Kerča gospa Helena Kerč rojena Stare Naj v miru počiva, sorodnikom pa naše iskreno sožalje!
Utonil je pri Trnovem vpokojeni finančni stražnik Ivan Prime.
—	Italijanski zidar, ki strelja z revolverjem na zidarje domačine. 41 -letni zidar Alojzij Balbinot, doma iz Todotto v Italiji, je minuli teden delal na gradnji hiše gospoda Jakoba Rauterja za cerkvijo v Rojann. Neki dan minulega tedna je bil pa odpuščen z dela, ker je bil nesposoben. On je pa mislil, da je bil odpuščen z dela na zahtevo drugih zidarjev, ki delajo pri isti gradnji. Radi tega je šel v soboto opopoldne tja in naletevši na zidarje Štefana Pertot iz Barkovelj Jakoba Ferluga z Grete, Josipa Ferluga in Karola Gorjan z Vrdelc, je Italijan potegnil iz žepa revolver in trikrat ustrelil med nje. K sreči je zadel le Štefana Pertot, in ga sicer ranil jako malo v sredinec desne roke. Pertot je šel na zdravniško postajo, kjer mu je zdravnik izpral rano in obvezal prst. Ob 7. uri in pol zvečer je pa neki redar v ulici del Belvedere naletel na Balbinota in ga je aretoval.
Ljubljanske novice.
lj Seja odbora za III. slovenski katoliški shod bo prihodnji četrtek ob 8. uri zvečer.
Ij Nesreča z avtomobilom The Royal Via.
Včeraj popoldne se bi bila zgodila kmalu velika nesreča, ki bi zahtevala več žrtev. (i. Schuppach, soposestnik kinematografa The Royal Vio se je peljal iz Bleda v Ljubljano v družbi dveh gospodov. Železniška rampa v Medvodah je bila zaprta; ker je tam majhen ovinek, rampa belo barvana in nizko napravljena, je g. Schuppach, ki je vodil avtomobil, zadel v ranipo. Ta se je zlomila in udarila železniškega čuvaja Jerina, ki je stal ob cesti in čakal na vlak. s tako silo, da ga je vrglo na tla. V istem hipu se je pripeljal vlak. Vlako-vodja je opazil, kaj se je zgodilo in vstavil vlak še o pravem času. Tako je bila preprečena velika nesreča. G. Schuppach je nato hitel v mesto in se takoj zopet odpeljal z zdravnikom g. dr. Zajcem na lice mesta, da ponudi Jerinu zdravniško pomoč. Zdravnik je Jerina preiskal in sc prepričal, da je za Jerina vsaka nevarnost izključena. Poškodovan je le lahko. Na avtomobilu je škode 1800 kron.
lj The Royal Vio ima danes zopet nov bogat vspored. Jutri sta dve predstavi: popoldne in zvečer.
Ij Na adreso slavne mestne policije in c. in kr. vojnega poveljstva v Ljubljani. — Nočni izgredi, kateri se ponavljajo tudi na Zabjekn so od dneva do dneva silnejši. Mestna policija je menda gluha in nema ter brez vsake moči. Ti nočni izgredi so škandal za vsako propadlo beznico, ne pa za deželno mesto Ljubljano, katero bi lahko po teh nočnih izgredih, katere mestna policija podpira s podelitvijo licenca Perkotovi gostilni, imenovali ne belo Ljubljano, temveč umazano Ljubljano. Tu se bijejo s sabljami, bajoneti, palicami in dežniki, da je grozno. Bogoklctstvo, katero zavzema prvo mesto pri teli rabukah, vrši sc čestokrat ob navzočnosti policijskih organov. Zato si dovoljujemo vprašati slavno mestno policijo: Koliko časa bode še dajala licenc gostilni v hiši gospoda ()*nslava Dolenca, ter s tem podpirala nočne izgrede.
Ako se vrši to še nadalje, prisiljeni bomo na drugem mestu iskati pomoči za nočni mir. — Nadalje se obračamo do slavnega vojaškega poveljstva v Ljubljani, da potrebno uredi. Pred kratkim je bila afera »Boj s sabljo in z dežnikom«, v nedeljo zvečer pa so zopet odvzeli ponočnjaki nekemu topničarju sabljo. To je sramotilno in nečastno za c. in kr. armado. Upamo, da vzame to na znanje slavna inefctna policija in slavno vojno poveljništvo, ter ukreneta potrebno, ker taki škandali niso v čast mestu, še manj policiji in slavni vojni upravi. — Ako se pa presliši ta glas, hočemo nastopiti s še bolj delikatnimi stvarmi. Upamo, da nam ne bo treba storiti korake, na drugem mestu, da se bodo naše upravičene tožbe upoštevale in da bomo zadobili istotako nočni mir, kakor ga uživajo drugi someščani.
Prebivalci na Zabjeku in v bli^ii.
Ij Napad v prisilni delavnici. O tem se nam piše: Ko jc pretekli petek zvečer v prisilni delavnici paznik Puterle pregledoval delo, je prisiljenca Feitelna opozoril na to, da dela slabo. Ta mu jc razburjen ugovarjal, nakar jc paznik odgovoril, da predloži delo v pregled ravnateljstvu, ki naj razsodi, ali je dobro ali slabo. Prisiljenec se jc nato odstranil in paznik je, misleč, da je šel prisiljenec na stranišče, preiskoval naprej. Nakrat je bil pa od prisiljenca zavratno napaden iu dobil na glavo več udarcev s kamnom tako, da ga je hipoma oblila kri. Na pomoč prihiteli pazniki so besnečega priseljenca prijeli in ga odvedli v zapor. To je zopet eden izmed mnogoštevilnih slučajev, ki jasno kažejo težavno stališče paznikov v prisilni delavnici. Po 30, 40, tudi več prisiljencev, torej ljudi, ki so vsled delomržnosti popolnoma posuroveli — Feitel ima že 32 kazni — dela v dvorani pod nadzorstvom samo enega paznika. Vsakdo lahko izprevidi, da stavi paznik v slučaju kakega pretepa ah poboja med prisiljenci svoje življenje v smrtno nevarnost. Isto je, ako prisiljenci delajo zunaj. Občinstvo jc bilo že večkrat samo priča podobnim dogodkom. Le pristojnim oblastem to še ni znano, ker bi menda sicer ne odbile kratkomalo vse prošnje, katere stavijo pazniki za izboljšanje svojega položaja.
lj Društvo dobrodelnih gospa v pomoč dijakom. Tako je naslov novemu društvu, katerega pravila je vlada potrdila. V pravilih ima društvo tudi zgradbo dijaškega doma.
lj Nedeljska kronika. V nedeljo ponoči si je nek domobranec ubil v glavo, da mora na-klestiti nekaj civilistov. Vsled tega sc je podal v gostilno na Zabjeku št. 3 kjer je takoj povzročil prepir. Ker jc pa bila moč civilistov več.ia od vročekrvnega domobranca, postavili so ga pod kap. Zunaj sc je zbralo mnogo ljudi, ki so vpili in razgrajali toliko časa. da jih je razgnala policija. — V isti noči je ob tričetrt na eno zapiral čuvaj južne železnice na prelazu Dunajske ceste prcčnice. Mimo je prišel neki prekajevalec mesa in hotel šiloma odpreti prečnice. Ker mu čuvaj tega ni dopustil, jc to ponočnjaka tako raztogotilo, da je udaril čuvaja s palico dvakrat po glavi in mu raztrgal čepico. Prckajevalec se bode zagovarjal pred sodiščem. — Sinoči je neki gospodar naročil svojemu hlapcu, naj napreže. Ko je bil hlapec pri delu, je to zapazil njegov tovariš Fran Peterca, ki sc je spustil v njega in ga z neko stvarjo tako udaril po glavi, da je bil naenkrat ves krvav. — V nedeljo ponoči sc je vračal črevljar Leopold Soklič s svojo ženo po Tržaši cesti proti domu na Vič. Pred tobačno tovarno so skočili k njima štirje ponočnjaki in pričeli pretepavati črcvljarja in mu grozili, da nm odpeljejo ženo. Ker se jim je pa zdela stvar prenevarna, so zbežali. — Tudi barjani so obhajali svojo nedeljo. V gostilni pri »Mokarju« na Karolinški zemlji sta prišla v noči od sobote na nedeljo brata Jožef in Fr. Žitnik. Ker sta oba znana pretepača in ima eden prepovedano gostilno jima gostilničar ni hotel dati nobene pijače. To ju je tako razkačilo, da sta napravila pri oknih iu vratih 7 K škode.
lj Umrla je Antonija Lulik, zasebnica, 23 let, Radeckega cesta 11.
Ij Graški vojaki v Ljubljani. Včeraj t. j. 13. t. m. zjutraj z vlakom št. 32 se jc pripeljal v Ljubljano oddelek deželnega brambovskega polka št. 3 iz Gradca. Ta oddelek je pripravljalni oddelek, celi polk pas« pripelje v sredo zjutraj ter bo imel vaje okoli Škofljice.
lj Tatvina kolesa. Kakor smo včeraj poročali je bilo ukradeno v soboto popoldne iz veže »Kranjske stavbne družbe" polirju Antonu Nachtigalu „Panther" kolo. Dognalo se je, da je kolo ukradel 19-letni zidarski vajenec Franc Šušteršič iz Starežič pri Št. Vidu, ki jo v delu pri imenovani družbi. Tata je policija aretovala in ga izročila sodišču.
ij Prijet prisiljenec. Dne 5. aprila t. 1. je pobegnil od dela na Fužinah 15-letni korigent Franc Jerin iz Medvod in je od tega časa hodil po svetu in kradel Danes dopoldne je prišel k mehaniku, Juriju Razdrhu in si izposodil kolo. Rekel mu je, da je Franc Kane in da stanuje na Dunajski cesti št. 52. Ko se je Jerin odpeljal, se je zdela stvar Razdrhu sumljiva in je pohitel za Jerinom. Ko sta prišla nazaj, je Jerin vrgel kolo od sebe in zbežal. V svojo nesrečo je pa priletel ravno pred policijskega stražnika, ki je mladega roparta aretoval
Iz slovanskega sveta.
sl Narodni kolek na Češkem. Zadnji dve leti je prinesel »narodni kolek« Cehom 54.000 kron. Češkim listom se zdi ta vspeh premal in so ogorčeni na češki narodni svet, ki vodi
agitacijo za »narodni kolek«. To ogorčenje Cehov naj bi vspodbudilo na večjo požrtvovalnost tudi naša slovenska društva, korpo-racije, trgovce in zasebnike. »Narodni kolek« je sicer res davek poleg mnogih drugih davkov, ki bremene na Slovencih, ali ta davek se poklada v najčistejše in najvzvišeneje svrhe: za kulturo naroda!
sl Srbski umetniki so poslali na drugo jugoslovansko razstavo vsega skupaj 70 del. Od teh je 55 slikarskih, a ostalo so kipi in reliefi.
sl Srednje In višje naobraženih ljudi je v Rusiji poldrug milijon. Pri tem odpada 560.000 na ženske. To število se seveda vsako leto množi.
sl Kongres srbskih poljedelskih zadrug iu sicer enajsti sc vrši koncem tega meseca v Pi rotu.
Razne stvari.
Vojaške pregledne (kontrolne shode) je
odpovedalo letos vojno ministerstvo. Glavni raport neaktivnih gažistov (častnikov) se vrši kakor običajno tudi letos 4. novembra.
Cesar v Pragi. »Bohemia« je poročala, da ostane cesar v Pragi 14 dni. Obišče tudi Kraljevi Gradec. Gotovo še ni, koliko časa ostane vladar v Pragi. Odvisno bo pač od med Japonsko in Rusijo.
Zvišanje poštnih pristojbin. Trgovsko ministrstvo ni opustilo svojega načrta, da zviša poštne, brzojavne in telefonske pristojbine. Jeseni zasliši ministrstvo še prizadete kroge, nakar namerava povišati pristojbine.
Preiskavo proti opernemu pevcu Pro-chaski upajo končati tekom osem dni. O Pro-chaskovi zadevi bo sklepalo dunajsko porotno sodišče najbrže že koncem septembra. Začetkoma preiskave je bil Prochaska nasproti preiskovalnemu sodniku razburljiv, a zdaj se obnaša mirno. O Prochaski zaslišijo priče tudi razne inozemske oblasti'. Priče o Prochasko-vih goljufijah zaslišujejo na Češkem, v Nemčiji in po drugih inozemskih mestih.
Načelnik nemškega bojnega brodovja jc postal princ Henrik.
Dvomljiva vrednost ruskih utrdb. Med rusko revolucijo je padlo v oči, da ni streljanje in sploh vojaška spretnost doma niti pri upornikih niti pri vladnih vojakih. Zlasti slabo so sc izkazale trdnjave. Trdnjava Sve-aborg so zasedli n. pr. uporniki in se iz nje branili. Rusko topništvo jo je obstreljavaio znana jim je bila seveda v vseh podrobnostih — a vspeh streljanja je bil naravnost smešen. Streli so razbili samo nekaj lesenih in neznatnih barak v obližju trdnjave in nekaj poslopii, ki so zelo oddaljena od trdnjave. Uporna posadka v trdnjavi je izgubila samo 10 mož. Lahko si je torej misliti, kakšno je to topništvo, ista trdnjava se je branila proti napadom upornih ladij »Cesareviča« in »Bo-gatira«. Streljala je na oba, a streli ne samo, da niso ničesar zadeli, ampak cilja niti dosegli niso, med tem ko so streli »Cesareviča« in »Bogatira« trdnjavo hudo poškodovali in najtrdnejši fort popolnoma razrušili. V Kronstadtu sc je godilo istotako slabo. V mnogih ruskih krogih vlada zato ogorčenje nad slabim stanjem utrdb in vojaštva.
Nobelovo nagrado dobi letos Roosevelt zato, ker jc tako vspešno posredoval za mir
Deklico odvedli. V Grosslichtenfeldu pri Berolinu se jc dogodil slučaj, ki vzbuja splošno pozornost. Tam se nahaja dekliška sirotišnica po imenu »Marianuni«, odkoder so peljali neko jutro nedavno tega deklice v bližnjo cerkev k maši. Nenadoma je priropotal mimo avtomobil, se mahoma ustavil in iz njega je skočil neznan mož, pograbil 151etno deklico Scher, skočil z njo v voz, in avtomobil je zopet po bliskovo izginil. A po nesreči je padel eden od moških iz avtomobila, predno je ta odpeljal. Ljudje so dotičnika takoj obkolili in policija ga jc nato odvedla na magistrat. Tujec je bila mati 15letne deklicc Schcr. Hotela je hčerko na skrivaj odvesti na vsak način in imela za vsak slučaj pri sebi dolg nož. Mater so za enkrat izpustili, a vso zadevo bo še obravnavala sodnija.
Panamski prekop upajo končati zadnji čas v osniili letih. Potrebujejo 20.—25.000. delavcev, ki jih iščejo na severnem Španskem, na Kanarskih otokih in na Kubi. Dohaja tudi veliko zamorcev in mulatov iz Costa Rice in Zahodnje Indije. Za dela od aprila 1906 do aprila 1907 jc določil kongres 26,380.000 dolarjev.
O ponesrečeni ladiji »Sirio« poročajo, da je odpotoval kapitan v Barcelono, odkoder odpotuje v Italijo. Višji krmar počaka v Car-tageni zavarovanega agenta, da bo navzoč, ko bodo cenili škodo. Nadalje so tudi dognali, da je bilo oropanih na ponesrečenem »Sirio« več tovorov.
»Ruski car sem«, najbogatejši mož na svetu, ki sem prišel v Avstrijo, da dvignem svoje zaklade« je zaklical v soboto na dunajskem \Vahringu neki zblazneli mož. ki je skočil na neki motorni voz in razbil šipe. Blaznega nepravega ruskega carja so oddali v biaznico.
Trdovratni samomorilec jc prostak 37. pešpolka Kristan. Prvi dan si jc prerezal z britvijo žile na roki. a so ga rešili. Drugi dan jc pa skočil z drugega nadstropja na dvorišče pravkar ko je šel po dvorišču polkovnik. Kristan jc padel polkovniku na glavo. Polkovnik je ostal nepoškodovan, pač pa si je Kristan polomil ude. Trdovratni samomorilec leži zdaj v bolnišnici.
Sedem oseb ohstrelil je v Ludas-Puszti zblazneli orožnik Kiskovacs. Štirje ranjenci umirajo. Orožniki so ustrelili na to svojega tovariša, ker ic obrnil orožie tudi1 proti niim. ko so ga nameravali razorožiti.
/boljšalo se je zdravstveno stanje obolelega bivšega vojnega ministra pl. Krieg-hammerja.
80.000 kron poneveril je hranilniški kontrolor v Švacu Steinlechner.
Važno iznajdbo za cestne železnice je iznašel ključavničar T. Huber v Karlsruhe. S pomočjo te bo mogoče voditeljem voza premi-kališče med vožnjo z nogo premikati.
Novo lokomotivo za brzovlake je zgradilo društvo Sclnvarzkopf v Berolinu. Nova lokomotiva potrebuje manj premoga in prevozi na uro v ravnini 100 km.
Dumas radi »dume« zaplenjen. — Turška cenzura preganja besedo »duma«. Ne sme se je spregovoriti, še manj napisati. Cenzorji imajo nalogo neusmiljeno preganjati liste, ki bi zapisali besedo »duma«. Tako se je zgodilo pred kratkim nekemu listu v Smirni. Dva dneva kasneje je bil zaplenjen neki grški list, ki je naznanil, da začne v kratkem priobčevati neki roman slovečega francoskega pisatelja Du-tnasa. Ker se piše »Dumas« po grški »douma« se je držal turški cenzor strogo danih mu navodil ter zaplenil list.
Strajk hišnih strank. Včeraj se je v Budimpešti pričel čuden štrajk. Neki hišni posestnik je zvišal strankam v svoji hiši stanarino za 15 odstotkov. Vseh 42 strank je takoj odpovedalo stanovanje in odgovarjajo vsakega, naj ne gre v to hišo. Pridružili so se jiin stanovalci v neki bližnji hiši.
Policaji vlomilci. Iz Arada poročajo: V ulici Nador stanujočemu trgovcu Fvgenu Barti so se vršile tatvine že več noči zaporedoma. Zato je Barta prosil, da bi stražila trgovino policija. Vendar tatvine niso prenehale. Naposled so dognali, da krade železniški uslužbenec Demeter Argyelan. Dognalo se jc tudi, da jc bil v zvezi z njim njegov svak Mihael Sirty, ki je eden izmed prvih policajev, in da je pri tatvinah pomagal policaj Karlo Re-nes. Kadar jc imel Sirty ali Renes pri trgovini stražo, tedaj je Argyelan brez skrbi kradel. Zdaj so zaprli vse tri tatove.
Mlade vdove. Po zadnjem štetju je v Indiji 250.000 deklic vpisanih za poročene, namreč deklic v starosti pet let ali še manj. Od 5. do 10. jih je dva milijona, od 10. do 18. leta pa 7 milijonov deklic, katere so že sklenile zakon. Tam namreč stariši določajo navadno že v nežni mladosti hčerkam može. Radi tega pa se dogaja, da vdovi obilo deklet, še predno vedo, kaj je zakon. Ali imajo pa tudi čudne postave, kajti taka deklica, kateri je umrl »mož«, se ne more več poročiti. Angleške postave seveda dopuščajo zakon, ali indijski običaji se temu upirajo. Iu tako je v Indiji 420 milijonov vdovic pod 15. letom, in med temi jih 20 milijonov ni izpolnilo niti šc 7. leta svoje starosti1.
Telefonska In brzojavna poročila
VOLILNI SHOD.
Kozje, 14. avgusta. Jutri ob 3. uri popoldne bo v gostilni župana Pečnika bizeljski volilni shod. Govoril bo kandidat dr. Jan -k o v i č.
VOLILNA REFORMA IN CEHI.
Praga, 14. avgusta. Mladočeški izvr-ševalni odbor je poslal svojim zaupnikom pisma. naj se proti sklepom odseka za volilno reformo ne uvede nikaka protestna akcija, ker to hi moglo Slovanom k večjemu le škodovati.
MINISTRSKI PREDSEDNIK PRI CESARJU.
I šel, 14. avgusta. Ministrski predsednik Beck je včeraj pri cesarju tudi obedoval. Ope-tovani obiski ministrskega predsednika pri cesarju na počitnicah, dajo povoda raznim govoricam. Nekateri trdijo, da se pripravljajo politična presenečenja.
SULTAN ZDRAV.
Dunaj, 14. avgusta. Turško poslaništvo javlja, da je sultan že popolnoma ozdravljen.
SVOJEGA TASTA UMORIL.
Trst, 14. avgusta. Mehanik Ermano Ko-kicr je tu po kratkem prepiru zabodel svojega tasta. Morilca so aretirali. ODGOVOR FRANCOSKIH ŠKOFOV PAPEŽEVI ENCIKLIKI O LOČITVI.
R i m, 14. avgusta. V odgovoru na papeževo encikliko o ločitvi cerkve od države francoski škoije najprej izražajo svojo radost, da je bilo čez eno stoletje francoskemu episko-patu mogoče prvič svobodno zborovati, kar mu je doslej bilo po krivični postavi prepovedano, ter obljubujejo slovesno, da se bodo vsi ravnali po papeževih navodilih, obsojajo krivično postavo o ločitvi in cerkveni rop, priznavajo, da so verniki volili take poslance le, ker so napačno umevali načelo, da se vera ne vmešavaj v politiko, in izražajo nado, da se francoska Ijudovlada nekoč zopet povrne k Kristusu in njegovemu namestniku.
PROTI ROPARJEM NA ŽELEZNICAH.
Kijev, 14. avgusta. Železniškim vlakom na južno-zahodnih železnicah bo odslej pri-klopljen posebni voz z vojaškim poveljstvom, v katerem se bodo vozile denarne pošiljatve zastražen z vojaki.
PROTI JUDOM V RUSIJI.
Riga, 14. avgusta. Policija je obkolila veliko judovsko sinagogo in zaprla 15 judov.
PROTI RUSKIM ČASNIKARJEM.
Kerč, 14. avgusta. Izgnali so urednika lista »Krimski vestnik« in več soiirednikov je prognanih. Enega urednika »Kostromskega Slova« so zaprli, a eden je pobegnil.
NEVERJETNA VEST.
žabniki. 18 služabnikov je aretiranih, dva strežaja sta bila takoj ustreljena (?). POLITIČNE KAZNJENCE HOČEJO OPROSTITI.
Peterburg, 14. avgusta. Glavno upravništvo drž. ječ je naznanilo jetniškim ravnateljstvom, da se je pojavila revolucijo-narna organizacija, ki hoče osvoboditi glavne zaprte politične kaznjence.
ŽIDJE NA RUSKIH UNIVERZAH.
Peterburg, 14. avgusta. Profesorski kolegiji vseh ruskih univerz in višjih šol so sklenili, da se Žide pripusti k vsem višjim naukom.
DEMENTIJI.
Lo n d o n, 14. avgusta. Neresnična je vest, da obišče angleški kralj avstrijskega cesarja dne 7. septembra na Dunaju.
•ANARHIJA V RUSKI MANDŽURSK1 ARMADI.
H a r b i n , 14. avgusta. Že dije časa vlada tu prava anarhija. Ruski vojaki prav nič ne spoštujejo svojih višjih in delajo, kar hočejo sami. Na dnevnem redu so uboji, ropanje, tatvine, onečaščevanje domačih žena in deklet. Ruske oblasti so brez moči. Zahtevane pomoči iz Rusije pa ni. Ves promet in trgovino zavira anarhija.
UPORNIKI »PAMJATI AZOVA.«
Reval, 14. avgusta. Zaprli so v Revalu 253 upornikov križarice »Painjat Azova«, med katerimi je tudi mnogo mladih častnikov. Sodilo jih bo posebno sodišče.
ZASTRAŽENA ŽELEZNIŠKA PROGA.
Varšava, 14. avgusta. Vojaki čuvajo železniško progo Varšava-Dunaj. Brez izkaznice ne sme nihče na progo.
IZJAVA.
Podpisana prekličem vse nepremišljene in prehitro zgovorjene besede proti gosp. M. Zalokarju, dimnikarju iz Radovljice.
1&23 i i	Mlinarica iz Lieš.
Lepo stanovanje
obstoječe iz I ozir. 2 sob, kuhinje in s pritiklinami je za oddati za november termin. S prijaznosti pove upravništvo
1817 3-2 ,,Slovenca".
gad ii i i led en!
M hotel Union.
The M Vio
V sredo, 15. avgusta (praznik)
zadnja 1-1
predstava za tujce.
Od torka do vštetega četrtka
mjt 5k serija.
V nedeljo, dne 19. avgusta,
pop. ob 3. uri in zvečer ob 8 V, uri
m* ^aia •m
poslovitvena predstava.
5—6 dobrih kamnosekov in dva brusača
sprejme v trajno delo takoj
Prva južnoštajerska kamnoseška industrijska družba v CELJU,
kamnoseški mojster VINKO ČAMERNIK.
1826 3-1

Dr, Ivan Dražen
Wolfove ulice št. 12 ne ordinira
od 15. dvg. do 17. ml

**

M*
i
i
1
n:: Prve gorlflie vinske kleti
Stani trg 13, Ljubljana, Stari trg 13.
Slavnemu občinstvu kakor tudi svojim cenj. odjemalcem iz mesta in dežele usoja si vljudno naznaniti, da otvori dne 15. t. m. vinsko klet, kjer se bodo točila dobro znana gori&ka, vipavska, istrska in različna druga samo pristna vina po najnižjih cenah.
Cenj. družinam dostavi se vsaka množina vina od 5 I. naprej brezplačno na dom. Večja naročila za gg. gostilničarje dopošljejo se naravnost iz Gorice po znatno znižanih cenah.
Za mnogobrojni obisk se priporoča spoštovanjem	1822 3—1
rt

ir^l?; Prva goriška vinska klet HW?B: 1
Odprta vsak dan od 8. zjutraj do 9. zvečer.
St?
IU4--6 t
Leopold Tratnik
Ljubljana, Sv. Petra cesta 27
priporoča	3
visokočastiti du- / ^ hovščini in cer-kvenim predstoj- "^^SJem! ništvom svojo najstarejšo tvrdko za izdelavo cerkvenih posod in
orodja. Vedno velika zaloga. Preiastiti gospod! Ako kaj potrebujete ali nameravate napraviti »$ prosim Vas, blagovolite L. i mi pisati in takoj poš-AuftBl ijem vgorce. Stare reči popravim, poglatim itd.
Velika zaloga elektr. »veti In kiparskih del.
m
Josip Steh v Dobrepolju
odda takoj "aai 1799 2-2
kovačijo
z vsem orodjem in stanovanjem.
Pekovskega vajenca
ne pod 14 let starega, poštenega vedenja sprejme takoj ali dne 1. vinotoka pekovski mojster Julij Novljan v Medvodah
na Gorenjskem. Učna pogodba po dogovoru. 1793 3-2
Rflefteorologično poročilo.
Višina n. morjem 306 2 m, srednji zračni tlak 7H6'0 mm
Restavracija 0000
arodni dom
■n^^HHBBBBBHHmnaili lllllll
v Mariboru 0000 sprejme gostilničarja
Prednost Imajo oženjeni. Restavracija se prevzame s 1. septembrom t. I. Ponudbe na zgornji naslov. 1812 1-1
1819 4-1
Naznanilo.
a	Čil epi- ■ •VROjl	Stanj« barometra T mm	Tempe* ratnra po Celillc	VetroTl	Bab«	V S B a.
13	9. ivoč.	737 1	23-2	sl. sever	jasno	00
14	7. ijutr.	737 6	14-S	brezvetr.	»	
	2. pop.	735 9	27 8	sr. jvzh.	»	
	Srednja včerajšnja temp. 20-3",				norm. 19 0*.	
Podpisanec naznanja vljudno slav. občinstvu, da je njegovo tovarno papirnih in t^ariona^nih i^del^ov preselil ij JLjubljane na
Vir pri Domžalah.
Cenene delavske moči in druge udobnosti stavijo me v prijeten položaj cenjene odjemalce kar najceneje postreči.
Obenem se zahvaljujem 2a dosedaj izkazano zaupanje najtoplejše in prosim, da me tudi zanaprej s svojimi cenjenimi naročili počaste in zagotavljam naj-solidnejšo postrežbo.
2 velespoštovanjem
tr% C Dp4tovarnar papirnih in ^artonažnih J US. r^GlI	izdelkov, Vir-2)omjšale
V najem se oddajo takoj
1806 2
lep
_ 1» c» m t « mm i
za skladisče ali pa za večjo delavnico.
Odda se tudi dobro idoča	gostilna	v najem ali pa se proda.
Več se izve v zalogi Puntigam, Marije Terezije cesta 16.
i*-
Štedilnike
vsake vrste, za prestavljanje kakor tudi za vzidavanje, in vse njih posamezne predmete priporoča v največji tzberi in po najnižjih cenah 1732 6-4
trgovina z železnino
Pit v- ran Nag'y
posebni oddelek za hišno in kuhinjsko orodje, Ljubljana, Vodnikov trg 5.
™_______;n
( :: Najcenejša in največja :: )	Bl_J§	BKL./'^ EM ||| ^H^ ^ffl^	mT" MlK	( Razpošiljanje švicarskih ur ^
( domača eksportna tvrdka! ) J-1^ ^	^j^Jp g g 1® roi HllEH IvL	:::na vse kraje sveta!::: J
^ Ljubljana, Mestni trg nasproti rotovža, prej v Kranju.
Naznanilo preselitve.
Uljudno naznanjam, da sem se preselil iz Kranja v glavno mesto Ljubljano in otvoril
na Mestnem trgu, nasproti rotovža, veliko, na novo urejeno prodajalno
;alono ur. zlatnine*. Qnphrninn in hnilianfnnna hlana. Trtrpi i<> nrilnžnnst c.pnipnim nrliemalrom Hn
z največjo zalogo ur, zlatnine, srebrnine in briljantnega blaga. Torej je priložnost cenjenim odjemalcem, da si osebno lahko izberejo blago, istotako vabim vsakogar, da si ogleda mojo prodajalno, v kateri se nahaja ne samo blago, katero je navedeno v cenilniku, ampak ogromna izbira vseh različnih, modernih ur, kakor: žepnih, salonskih in stenskih ter budilk, briljantov, zlatnine in srebrnine, po
konkurenčnih cenah. Ker vse blago nakupujem za gotovi denar in tudi prodajam blago za gotovi denar, zato mi je posebno še vsled ogromnega prometa mogoče, prodajati pristno in fino blago po prav nizkih cenah.
Zahvaljujem se cenjenim odjemalcem za dosedanje zaupanje in prosim taiste, naj blagovolijo tudi naprej ohraniti moji trgovini svojo naklonjenost.
Z velespoštovanjem.
1820 3-1	II. Siittncro
	^OSREDNJA BANKA CESK1" aRANILNIC< - s ^ / fUstiedni banka českveh spoiitelen)		^ Del. kap. 7,000.000*- _ 5 Telegrami: „Sporobank»". J 2 Deponiranje kavcij in g - vadij raznih vrst. ~ c Eskont tnenjic samo _ | denarnih zavodov. g « Bankovne informacije ~ in svete brezplačno. '
	^Vloge na knjižice in ra£un 4 % in 4', %. I Kupovanje in prodaja vredn. papirjev. Uprava in čuvalna zaloga brezplačno. 1	Posojila okrajem, mestom, občinam in drugim javnim korporacijam proti amortizaciji na 4„/° in V,»/0 upravne pristojbine. Financiranje javnih podjetij. Emisija lastnih 4■/„ ban. kovnih obligacij, katere uživajo pupilarno sigurnost in se smzjo rabiti za vsakovrstne kavcije.	
35 i d arije rafiev asa
00000 (groBnic) ©0000
na novem centralnem pokopališču
izvrši najcenejfe jtavitelj novega po^o palijča po oblastveno odobrenih določilih 1671 4 ja zgradbo pokopališča. Natančneje jc poijve v tehnični pisarni gosp. Ferd. Trumler-ja, mestni stavitelj Pred Škofijo št. 3 v Ljubljani.
Lepi lokali
pripravni za vsako trgovino ali za pisarne dajo se takoj v na-1760 jem, ravno tako tudi 4
hlev za dva konja.
Naslov izve se pri upravništvu „Slovenca".
iiižnm immMmmumim
Kuharice)
srednje starosti, izurjena v gospodinjstvu, želi vstopiti v službo, najraje v kako žup-nišče. Naslov povč upravništvo. 1808 3-2
Lep lokal
obstoječ iz 4 sob, ki se da predelati v 2 lokala po 2 sobi, zelo primeren za trgovino ali pisarne, se odda s l. novembrom v Sodnijskih ulicah štev. 4.	io7i
Več pove kamnosek Al. Vodnik.
pekarija
s stanovanjem v fari z nad 5000 duš, kjer ni še nobenega peka se odda za več let. — Več pove Josip Steh v Dobrepolju.	ms 2—2
Kuharica
vajena gospodinjstva in posestva, v starosti 28 let, želi stopiti v stalno službo h kakemu duhovniku na Slovenskem. Nastop takoj ali pozneje.
Ponudbe na upravništvo ^Slovenca" pod „500".	1816 2-2
A. TSCHItlKELna zet
priporoča vsem častitim gospodinjam svoje izvrstne nove izdelke, kakor kompote, marmelade, kandirano sadje in posebno po najnovejšem načinu izdelovano
cikorijno moko v lesenih zabojčkih
En poizkus vam bo dokazal izvrstnost te domače robe. 1791 (3) Berite plakate
OPKkAltM
se odda za več let v najem z vso pripravo, ali se pa tudi proda pod ugodnimi pogoji. Opekarna je na lepem prostoru in zelo pripravna za žgalnico (Ringofen). — Kdor jo želi vzeti v najem, oziroma kupiti, naj se zglasi do 1. septembra pri Antonu Potokar-ju, posestniku v Račjem Selu, pošta Trebnje.	1589 10-9
Razpisuje se služba 1794 3—2
organista in cerkvenika
na Bledu. Stalna plača 840 K, stanovanje prosto in nekaj prostranskih dohodkov. Prošnje s spričevali naj se pošljejo do 1. septembra župnemu uradu na Bledu.
elegantno stanovanje
s 3 velikimi sobami, kopalnico, poselsko sobo in z drugimi pritiklinami odda se za november-termin t. 1.
Naslov izve se pri upravništvu tega lista.	1795 4
Stavbeno, umetno in konstrukcijsko ključavničarstvo.
Hidrnlične vidre in sesnlke
Josip Weib!
J. Spreitzer-ja nasl. LJUBLJANA, Slomškove ulice 4.
priporoča se slavnemu občinstvu in prečastiti duhovšini v izdelovanje vseh v to stroko spa-dajočih predmetov: žično omrežje na stroj, obhajllne mize, ograjo na mlrodvorn obmejno omrežje, vežna vrata, balkoni, verande, stolpne križe, štedilnike, strelovode, železna okna, železne stole itd. Specyaliteta: valjlčnl zastorl in solndne plahte po najnovejšem zistemu s samodvigalnimi 1609 52—60	oporami brez vijakov.
Naznanilo slav. občinstvu.
Podpisani naznanjam sl. občinstvu, da nisem plačnik za kake brez mojega dovoljenja sprejete obveznosti in da ima v vsaki zadevi veljavnost samo moj lastnoročni podpis.
Adolf Haupfmann
v Ljubljani.
Prva kranjska tovarna oljnatih barv, firnežev, lakov in steklarskega kleja.
ragistrovana zadruga z neomejeno zavezo Ustanpvlj. 5 y lijublj afli \
jtndreiena škontraciji ,ZadruSne ® svese" v Celju
Ustanovlj. ) I. 1882. £
•VVN/N/VSrf^VB f odrejena škontraciji ,Zadruhne
svese" v Celju
na Dunajski cesti št. 18, na vogalu Dalmatinovih ulic
obrestuje hranilna vloge po
Poštno-hranil-	g ft.	====================
ničnega urada	A U In	Telefon št. 185
št. 828.406.	W \£ I«
brez odbitka rentnega davka, katerega posojilnica sama za vložnik«
plačuje.
Uradne ure od 8.—12. ln od 3.-4. ure popoldne.
Hranilne vl.ge sprejemajo se tudi po pošti in potom hranilničnega urada.
273 13	Upravno premoženje kmetake 17 0 OO/S'70
posojilnice znaša	** 0»y ZV.jZU J j,
^^ K 8,702.874-88. DPS! K 44,396-886-60.
Varnost hranilnih vlog je tudi zajamčena po zadružnikih.
J Po
M Cij
v
Posojuje na zemljišča po B1///, z 1 °/0 na amortizacijo ali pa po 5 '/«°/0 brez amortizacije; na menico po 6 °/0. Posojilnica pa sprejema tudi vsak drugi načrt glede amortizo-
vanja dolga.

latanorljeno I. 187'
Zaprlaelenl aodnljakl refičak.
Franjo Toman
podobar in pozlatar Ljubljana, Valvazorjev trg štev. 1
se zahvaljuje prečastiti duhovščini za doslej mu izkazano naklonjenost ter se priporoča obenem v bodoče za vsakovrstno, lično, trpeino Iu ceneno Izdelovanje
o podobnrskih in pozlatarskih del ta
kikor so:
oltarji, tabcrnnkeljnl, leče, podobe, okviri, krl-ževa pota, krstni kamni, sv. razpela, svečniki itd. v poljubnem slogu sli načrtu.
Stare predmete prenavlja tako, da so kakornovl.
V zalogi ima sv. razpela od 4 palce do 3 čevlje, na križu in brez krij.a, s stojalom tn nrez stojala, pozlačena, slikana in Iz trdega lesa. — Cofi za svetil-nlce za spodaj in zgoraj dobč se od 80 kr do 8 gld , kroglje za vrvi pri svetllnlcnh In svečnikih, palice za okvire (Ooldleisten), slike itd. Vsa dela In prenavljanja Izgotovl zanesljivo, natančno in kar raoino cen6.
1612 6-4
Razpisana je
1813 3—2
služba občinskega tajnika in organista
v Selah, pošta Borovlje na Koroškem.
Prosilci za to službo morajo biti vešči slovenskega uradovanja in dobri organisti.
Prošnje se imajo predložititi občinskemu predstojništvu v Selah
do 1. septembra 1906. Plačilo po dogovoru
KUP
m
Zahtevajte zastonj
In franko moj veliki, bogato llustrovan glavni cenik i nad 1010 slikami vseb vrst nlkelnaatih, arebrnlh in zlitih ur z znamko ltoakonf, llabn, Ornega, Mchaffbauaen, t.laahutte kakor tudi vseh vrst solidnih r.latnin in arebrnls po Izrlrulti tovarniških cenah.
Nikel. remont, ara......K 3'—
alst. Roskopf patent ura ..... 4*— . . črna |ckl. rem ura , 4 — b v ic Izvir. Roakopf pat. ura . . . 5*— Ooldin rem. ura .Luna' kol<s|t . 7 50 srebr. . , .Olorla" , . 7-60 . dvojni plašč . . 11-50 , oklep verllica z rlnčico na pero in karab., 15 gr. teika . 3 50 ruska Tula nlkel. ura s sidro z .Luna" koles|em . . . 9 50 ura i kukavico K 3'50, budilka K J 90, kuhin|aka ura K i — ivarcvaldska ura K J 80 Za raakn uro illetno platneno Jamstvo! Nlkak rlalkol Zamena dovoljena, ali denar naraj !
Prva tovarna za ure Hanns Konrad v Mostu 1789 (Briix) št. 65«, Češko. 100—3
V
Delavci
se sprejmejo v trajno delo
Pred škofijo št« 3.
V večji strojno urejeni stavbeni mizariji, sprejme se	1796 3—2
prakfikanf
spreten risar, vešč nemškega in slovenskega jezika. — I^onudbe pod šifro »Ljubljana, poštni predal št. 44".

Čit*ti
samo, ampak tudi skusiti se mora
gar Steckenpferd lilijno mlečnato milo"3£a
Bergmann & Co„ Draždane in Dečin ob Labi
prej Rergmannovo lilijno mlečnato milo (znamka 2 hribovca) za dosego nežne polti
in odstranitev peg. Prodaja komad i 80 vin. v Ljubljani: Lekarna : los. Mayer.	1452 30—5
Drogueriji: A Kane in Victor Schiffrer Parfum.: 0. Fettih-Frankheim.
1391 199
»Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani"
Podružnica v CELOVCU.
Kupuj« in prodaj« tm vrsti rent, »stavnih pisem, prioritet, komunalnih obligacij, srečk, delnic, valut, novcev in devii.
Promet« Izdaja k vsakemu žrebanja.
Akcijski kapital £ 2,100.000 -. Rezervni zaklad K
Zamenjava ln ektkomptnje	Daje prednjme na Trednoitne papirje,
isirebane vrednostne papirje in vnovčujc Zavaruj« ereike proti kurjeni tapale kupone.	izgubi.
Vlnkuluje In dovlnkuluie vojaške ženltnlnske kavcl|e.
W Bakoaapt In lnha..o aa.ni.. ma	tur Bonn. n.roiU., K«
Podružnioa v SPLJETU.
Denarn« vloge aprejem«
v tekočem računu ali na vloine knjUice prod ugodnim obrestim. Vloženi denar obrestuje od dne vloge do dna vidiga.
Promet h delci In nakaznicami.
mero m ■ ur n nDll"VDM združenih pivovaren zaleg in laški
i%fl U HU Mm m TRG v Ljubljani, telef. št. 163. = priporoča
izborno pivo v sodcih in steklenicah.
——— Zaloga v Spodnji Šiški, telefona štev.
187.
090 60-32
Priložnostni nakup
za moderne
moške klobuke
v vseh barvah po 1745 8
8J0in iz shUucBt
■vv«
Angleško skladišče oblek
O. Oex>jBtntowl«, Ljubljana, Mestni trg S.
Oglas!
Mlinarska zadruga v Čresu
(otok Čres, Istra) prodaja izvrstno, naravno
oljbino olje.
Vsi, ki so ga rabili doslej bodisi za cerkveno ali domačo porabo, so se izrazili najpovoljneje. Radi tega prosimo vse gospode, koji žele imeti naravno oljkino olje, da se obrnejo na gori navedeno zadrugo. 1814 7-2 .......................................................................
rP

* A®
°V Ao v &
ritf' Av w


V
V -V* ^ YS°\

D
Vi I § i
iiiitiiiim ............11 iiittn umu iiii i ............mil ............u.....i......m
Ena steklenica
3 kg vsebine 2371 1
iliMa sirupa
lekarja Piccolija y Ljubljani,
nedosežne kakovosti,
se pošilja vštevši poštnino in zavijanje po poštnem povzetju za K 5'30 v prvem pasu, sicer K 5 60.
V Ljubljani stane ena steklenica s 3 kg K 4-—; pasteurisirana steklenica (ca. 1 kg) K 150. Razpošilja se tudi v sodčkih po 20, 30, 40 in več kg.
jf-™-——*
Posojeunnje mrtvaških ufiz.
Slavno občinstvo se opozarja, da se sprejemajo naročila za vsake vrste
prevažanja mrliče« z mrtvaškim vozom

na novo pokopališče, kakor tudi izven Ljubljane ter vožnja duhovnikov pri mrtva&kih sprevodih po najnižjih cenah pri
Josip Turku
podjetniku, Radeckega cesta.
1792 3-3
J!
Razpis.
Štev. 3253.
Podpisani deželni odbor razpisuje službo
okrožnih zdravnikov v Grosupljem in na Trati.
Z vsako teh služb je združena plača 1.600 K in aktivna doklada 200 K. Prosilci za ti službi naj pošljejo svoje prošnje podpisanemu deželnemu odboru
JfcS* do 10. septembra 1906
ter dokažejo svojo starost, upravičenje do zvrševanja zdravniške prakse, avstrijsko državljanstvo, fizično sposobnost, neomadeževano življenje, dosedanje službovanje ter znanje slovenskega in nemškega jezika.
Oziralo se bo le na take prosilce, ki so najmanj dve leti že službovali v kaki bolnišnici.	1764 3—2
Od deželnega odbora kranjskega v Ljubljani, 6. avgusta i906.
Svojim cenjenim odjemalcem kakor velecenjenemu občinstvu v Ljubljani in okolici sploh naznanjam vljudno, da je gospod
Oton VVindeis
pristopil v mojo trgovino kot solastnik in prevzel samostojno vodstvo te trgovine
Velespoštovanjem vdana
R. Till in firma Gustav Fischer rJ.^iSod.aw,as3er-Fabrlk
Vljudno se oziraje na predstoječe naznanilo si usojamo izraziti tem potom svojim velecenjenim odjemalcem najiskrenejšo zahvalo za vse nam tako obilno izkazano zaupanje in jih prosimo najvljudneje, da nam izkazujejo i nadalje svojo naklonjenost.
Z uvedbo novih strojev in izboljšanjem v izdelovanju nam je bolj nego kedaj poprej možno izdelovati v najboljši kakovosti naše znane In priznano Izborne limonadne in malinove sifone ter kraherle z različnim sadnim okusom, ter bomo tudi v bodoče kar najskrbneje pazili na najcenejšo in najtočnejšo postrežbo. Zbog tega se nadejamo, da bomo lahko ustregli vsem željam cenjenih naših odjemalcev. Prosimo torej tudi nadaljne vsestranske podpore našemu podjetju ter se priporočamo
Velespoštovanjem
1800 3-2
Till, VVindeis
v tvrdki Gustav Fischer
tovarne sodavice.	=
Šolske sestre v Trstu,
via P. Besenghi 6.
Učllišče m uzsojeuališče za deklice. mi 1
Temeljit pouk po učnem načrtu za osem-razredne ljudske Sole na Primorskem.
Letna plača 450 K. — Hiša z vrtom, lep in zdrav kraj, krasen razgled na morje, kopalnica.
Sprejemajo se tudi deklice v oskrbo čez dan.
Pouk v slovenskem, nemškem, italijanskem, francoskem in angleSkem jeziku; v godbi: glasovir, gosli, citre, petje; v ženskih ročnih delih, v risanju in slikanju.
Prbitckt "" 10
Ferdinand Trumler
oblast, konces. mestni stavb, mojster Ljubljana — Pred škofijo 3
prevzema vseh vrst stavbe kot nove zgradbe, prezidave, adaptacije, prenovitve, rekonstrukcije, dalje izdelavo načrtov in proračunov, merjenje in cenitve.
Speoialiteta cerkvene stavbe.
Izvršitev umetnih načrtov za vseh vrst poslopja in izvedba perspektivnih risb za ista. Izredno kulantne cene in točna izvršitev.
Proda se iz proste roke
pritlična hiša
z gospodarskim poslopjem in
okoli 5100 m2 prostega sveta na Opekarski cesti št. 26. Hiša je pripravna za gostilno in gospodarsko poslopje za prodajalno in skladišče. Dobi se tudi lahko od lastnika gostilniška obrt.
Proda se pod zelo ugodnimi pogoji. Vsa nadaljna pojasnila daje lastnik hiše istotam.	1752 10—3
Naznanilo!
Slavnemu občinstvu in vsem svojim cenjenim naročnikom uljudno naznanjam, da sem s 1. avgustom preselil svojo
mizarsko delavnico
z Erjavčeve ceste št. 9
v Bohoričeve ulice 3 (Vodmat).
Se uljudno priporočam za nadaljna veleč, naročila, zagotavljajoč solidno delo in nizke cene.	1717 5—4
S spoštovanjem
AL. TRINK, mizarski mojster
Bohoričeve ulice št. 3, Vodmat.
F. P. lfidic & Komp. LJubljana,
opekarna in tovarna peči, ponudijo vsako poljubno množino
zarezane strešne opeke, jsslhe
1036 30—24
Barve: a) rdeči naravno žgani, b) črno impregnlrani.
Te vrste streiniki so patentovani o vseh kulturnih državah, cd Lastniki patentov: F. P. Vidic & Komp. in Josip Harzola.
sr Najličnejše, najcenejše in najpriprostejše strešno kritje.
Vzorce In prospekte pošljemo na željo brezplačno. Sprejmejo se zastopniki. IS	Takojšnja in najzanesljivejša postrežba.	gfJST Sprejmejo se zastopniki.
i 1
Podružnice:
Pr»K» z menjalnicami: Oraben 25, Mila stran, Most. ulica 17, Žlžkow, Husova ulica 37. Brno. Veliki tre 10. Bidon, Olavni trg 4. Ceika Upa, C«ika Kamnin, Morav.kl Zamberg, Schiller|eva cesta 3. Jlortllng, Pran jotlpa trg 9. Nori JIMn, Črna ccsta 8. Plt«n In HrlUra.
Menjalnice na Dunaju:
I. Wollzelle 10, II. Taboralraase 4. III. Ungargasse 69 (vogal Rennwegn), IV Wle-dner Hauplstrasse 12, V. Schfinbrunnerstrasse 88 a, VII. Mariahllerstrasse 76, VIII Ltrchcnlelderstrasse 132, IX. Alsrratrasse 32, X. Pavoritenstrasse 59, XVIII. Wlhrlnfreratra*i< 82, XXI. Hauptstraise 22.
Menjalnična delniška družba
67 160 - 84

M E K € IIR
44
Dunaj, L, Wollzeile 10.
Ako. k&plt&l K 16,000.000. Boaor zaklad K 7,000.000
Najkulantnejši
Mr nakup in prodaja n
vseh vrst rent, državnih papirjev, akcij, prioritet, rastavnlc, srečk, viz, valut in denarja.
Zair a in eskomptiranjc
izžrebat	c in obligacij, srečk in kuponov.