Poštnina plačana v gotovini Cena Din 1- Stev. 283 V Ljubljani, torek 10. decembra 1940 Uto V Začetek angleške ofenzive v Egiptu Južno od S!di Baranja le angleška vo ska včeraj na široki črti prešla v napad na armado generala Graitamja Kairo, 10. decembra. Reuter: Glavna stan britanskih čet na Srednjem vzhodu poroča: V egipt-sk' zahodni puščavi so britanski prednji oddelki stopili v stik s sovražnikom na širokem bojišču. Preteklo noč so britanske čete v Sudanu nadaljevale i obsežnim udejstvovanjem pri Gal aha tu. Britansko topništvo je ponovno streljalo na sovražnikove objekte. London, 10. decembra, o. Reuter: Uradno poročajo, da so včeraj začele angleške kolonialne tete z veliko ofenzivo v zahodni egiptski puščavi Proti italijanski armadi, kateri poveljuje general Graziani. V tej ofenzivi sodelujeta tudi angleško letalstvo m angleška vojna mornarica. Ofenzivo so začeli južno od Sidi Baranija in so do sedaj na tem odseku ujeli 500 Italijanov. Italijanska armada je izgubila tudi dva generala. Prvi je bil ubit, drugi pa je postal ujetnik angleške armade. Britansko letalstvo bombardira prevoze in zbiranje čet. V bitki z italijanskimi lovci so Angleži sestrelili dve italijanski letali. Angleško letalstvo zlasti bombardira italijanska letališča v Afriki in je posebno hudo poškodovalo letališče v Bbnini. Druge skupine letal so poletele nad Eldab, Sollum in Bardio. Med zelo poškodovanimi letališči je tudi Castel Benito. Kljub hudi vročini angleške čete počasi napredujejo in osvajajo postojanko za postojanko. Pri vsem tem pa lim pomaga vojna mornarica, za katero pa poročila ne navajajo, kje nastopa. Vsega skupaj so pri dosedanjih bojih v Afriki Angleži zajeli 4000 Italijanov. Kakor Angleži sami izjavljajo, so prešli v ofenzivo zaradi tega, da izkoristijo splošni ugodni položaj, ki je nastal zanje v vojni z Italijo zaradi grških uspehov v Albaniji, zaradi pomembnih sprememb v vodstvu italijanskih vojnih sil in zaradi splošnega razpoloženja v Italiji. Kairo, 10. decembra. Reuter. Vrhovno poveljstvo angleških letalskih sil je snoči objavilo posebno uradno poročilo, ki pravi, da so v sodelovanju z vojsko na suhem angleška letala včeraj napadla sovražne čete v zahodni puščavi in te napade ponavljala ves dan. Letala so povzročila škodo z bombardiranjem motoriziranih kolon, zlasti pa na letališču pri El Ademu. Kairo, 10. decembra. Reuter. Vrhovno poveljstvo angleških sil je objavilo jsosebno poročilo. V njem pravi, da se boji v zahodni puščavi uspešno nadaljujejo. Samo na enem odseku je bilo ujetih več sto sovražnih vojakov. 44. dan vojne med Italijo in Grčijo: Zahvaa grškega kraifa vojski zaradi zasedbe Argirokastra Novi grški uspeh; v dolini reke Irinos - Italijansko poročalo o umiku izpred Argirokastra Atene, 10. dec. m. Kralj Jurij je poslal včeraj svoji vojski naslednjo dnevno zapoved: Poln radosti nad dobrimi poročili iz Argirokastra in ponosen zaradi sijajne zmage svoje vojske, pošiljam glavnemu poveljniku, vsem poveljnikom, generalom, častnikom in vojakom prisrčen pozdrav in izraz posebnega zadovoljstva, ker so izpolnili naročila svoje zmagovite zgodovine z zavzetjem Argirokastra. Enake pozdrave pošiljam tudi hrabrim letalcem zaradi njihovih odličnih in junaških dejanj. Vsi so pokazali, da so vredni drug drugega Jurij. Z uradnega grškega mesta so časnikarji včeraj izvedeli, da je grška vojska po uspehih pri Argirokastru in v dolini reke Zrinosa dosegla včeraj še več drugih važnih uspehov. Italijanska vojska se je morala na svojem desnem krilu hitro umakniti v severozahodni smeri od Santi Qua-»anta in Argirokastra. Grška vojska pa previdno gre za umikajočim se Italijanom. Nekje v Italiji, 10. dec. Stefani: Italijansko uradno vojno poročilo št. 185 pravi: Na grški fronti, v odseku devete armade, so naše čete izvedle mnogo uspešnih protinapadov in odbile sovražnikove napade. 11. armada je brez izgubo moštva in materiala izvedla zapovedani umik na črto severno od Argirokastra. Tudi v drugih predelih so bili spopadi brez večjega pomena. Čeprav so vladale neugodne vremenske razmere, je naše le- talstvo bombardiralo vojaške objekte v Santi Mauri in Artijskem zalivu. London, 10. dec. o. Reuter: Ponoči je bilo izdano v Atenah kratko uradno poročilo, da boji še vedno trajajo in da grške čete z uspehom prodirajo v notranjost Albanije. Angleško letalstvo je spet bombardiralo petrolejska skladišča v Draču, v Valoni pa so bombardirali transporte in povzročili zmešnjavo. Neuradno poročajo, da so hudi boji na južnem bojišču, kjer so grške čete izvedle silen napad na desno italijansko krilo. Tudi na severu od Argirokastra so hudi boji, kjer so grške čete zavzele nove postojanke. Na zahodu od Podgradca pa traja še vedno huda bitka, ki se je začela včeraj. Na pol poti med Argirokastrom in Santi Qua-ranta pri pristanišču Porto Polermo, je 800 albanskih upornikov naredilo med italijanskimi umikajočimi se četami hud pokolj. Po hudi nedeljski noči zatišja nad Londonom spet 24 ur Berlin, 10. dec. DNB: Vrhovno poveljstvo nemške vojske poroča snoči: V maščevanje za angleške letalske napade na zahodna nemška mesta Uradno pojasnilo o spremembah v vodstvu italijanske vojske in mornarice Sprememba povečuje Italijansko voljo za zmago in zaupanje v vojno vodstvo ter Mussolinija Rim, 10. decembra. DNB. V zvezi s tendenčnimi komentarji v tujini, zlasti pa v sovražnih državah in v anglofinskih nevtralnih krogih ob spremembah v italijanskem vrhovnem poveljstvu izjavljajo italijanski pristojni krogi, da ta sprememba samo še povečava voljo italijanskega naroda za zmago in absolutno zaupanje v ditceja in v poveljnike italijanskih vojnih sil. V nasprotju z novicami iz tujih krogov, češ da se bo zaradi vzela za razlog pospešitve vojnega poteka, — če je sploh še potrebno italijanskim vojnim silam dajati hitrejši in učinkovitejši ritem. Italijanski narod je strnjen v vrstah in pripravljen na duce-jevn povelja. Italijanski narod s polnim zaupanjem gleda na svoje vojne sile in na njene poveljnike. V tej gouji vidi še en razlog več za to, da okrepi svoje napore in svojo disciplino ter vo- ljo za uresničitev ducejevega navodila, ki je zme-sprememb v vrhovnem poveljstvu zavlekel potek | raj isto: zmagati, vojne, — izjavljaja, da bi se ta sprememba lahko * Angleška letala vso noč nad Diisseldorfom Nocojšnji napadi na veliko francosko pristanišče Bordeaux London, 10. decembra. Reuter: Nocoj so angleška letala bombardirala nemško podmorniško postajo v Lorientu in nekatera druga mesta v zasedenem ozemlju. V noči od nedelje na ponedeljek Pa je bil tretjič v enem tednu bombardiran Diissel-dorf. Ta napad je trajal vso noč. Bombardiran je bil tudi Lorient in Bordeaux, kjer so nemška oporišča za podmornice. Druge skupine letal so bombardirale Fluschingen in Dunkerque. Z vseh teh poletov se dve letali nista vrnili. Berlin, 10. decembra, o. Nemško vrhovno poveljstvo jx»roča snoči o angleških napadih na nemška mesta naslednje: y Diisseldorfu, Miinchenu, Gladbachu in nekaterih drugih mestih so bombe zadele stanovanjske okraje. 17 oseb je nevarno ranjenih, 24 manj nevarno, nekaj je pa ubitih. Mrtvi in ranjeni so ob napadu bili zunaj zavetišč. Na nobenem mestu tri prizadejana vojaška, ne vojaško-gospodarska Ikoda. Protiletalski ogenj je sestrelil dve angleški letali. Eno nemško letalo se ni vrnilo. Opoldne govori kancler Hitler Berlin, 10. decembra, m. Davi je bilo uradno sporočeno: Vodja Nemčije in državni kancler • Hitler ho govoril danes ob 12 pred delavci v ne- | kem izmed številnih industrijskih podjetij v Berlinu. Govor bodo prenašale vse nemške radijske postaje. Novi poiari v romunskih petrovskih vrelcev Rim, 10. dec. o. Stefani poroča iz Bukarešte, da so v romunskem petrolejskem ozemlju pri Brahovi izbruhnili veliki požari. Ker so bili požari najbrž nalašč podtaknjeni, so romunske oblasti zaprle vse uradnike in delavce pri petrolejskih napravah. Nemške čete se z romunskimi pomožnimi oddelki vred trudijo, da bi požar omejile. London, 10. decembra. Reuter: Uradno poročilo letalskega ministrstva pravi, da so britanska letala hudo bombardirala vojaške in industrijske naprave pri Diisseldorfu. Letalci so videli mnogo požarov in eksplozij in so številne tovarne gorele s tolikšnimi plameni, da so se videli 70 km daleč. Britanska letala so preteklo noč bombardirala vojaške naprave pri Bordeauxu, Brestu in Lorientu. Sovražnik uporablja pristanišče v Bor-deauxu za oporišče svojih podmornic, ki napadajo promet na Atlantskem oceanu. Britanska letala so več kot 2 m pol ure bombardirala vojaške naprave, zlasti pa oporišče sovražnikovih podmornic. Požare je bilo videti iz daljave 80 km. je nemško letalstvo preteklo noč izvedlo velik napad na London z mnogoštevilnimi letali in v zaporednih valovih, od mraka, pa vse do jutra. — Razsvetljava je bila ugodna in bombniki so metali bombe najtežjega kalibra na mesto, posebno pa na življensko važne naprave za oskrbo. Na mnogoštevilnih mestih so nastali požari, ki so se ponekod izpremenili v ognjeno morje. Eksplodirali so plino-metri, vnela so se skladišča nafte in nastal je gost dim. Več angleških letal je vrglo ponoči bombe na razne kraje v zahodni Nemčiji. London, 10. dec. o. Od nedeljskega hudega nočnega napada na London, pa do danes zjutraj, ni nobeno sovražno letalo napadlo Anglije. Le na jugu se je pokazal nemški oglednik, katerega pa so lovska letala pregnala. V Severnem morju je bilo včeraj sestreljeno eno nemško letalo. V noči od nedelje na ponedeljek so sovražna letala izvedla ostre napade na London in okolico. Izbruhnilo je mnogo požarov. Večina teh požarov je omejena ali pogašena. Bombe nemških letal so napravile mnogo škode. Določeno število ljudi je bilo ubitih. Letala so metala bombe tudi med Londonom in vzhodnim ter južnim obrežjem Anglije. Po teh mestih ni bilo posebne škode. Izbruhnilo je nekaj požarov. Število človeških žrtev v teh mestih ni veliko. Po ameriških poročili je bil nedeljski napad na London najhujši od 9. septembra dalje. Nemci so zmetali na mesto kakih 700.000 kilogramov bomb, ki so padale vsevprek in povzročile škodo v glavnem na nevojaških stavbah. Za Angleže ni druge možnosti, kakor popolno uničenje ali zmaga. Anglija bo po Hitlerjevih besedah prisilila Nemčijo, da izsili odločitev vojne nad angleškim otočjem. Nemške bombe zadajajo Angliji čimdalje hujše udarce. Nemške letalske akcije bodo odslej še srditejše, ker nemško letalstvo ne pozna polovičarstva, pišejo nemški listi o zadnjem napadu na London. Iz njihovega pisanja bi se dalo sklepati, da imajo ti poostreni napadi namen prisiliti Anglijo, da bi se pogajala za mir, preden bi dogodki v Albaniji mogli odločilno vplivati na vojno politiko Italije in Nemčije. Vesti 10. decembra Prijateljsko sodelovanje med Madžarsko »n Jngo-slavijo bo tudi v bodoče pomenilo važno dejstvo za ohranitev reda in miru v jugovzhodni Evropi, sodijo bolgarski, italijanski m nemški listi. Uradno poročilo grškega poveljstva o padcu Argirokastra, glavnega italijanskega opori^a na južnem bojišču v Albaniji, je vzbudilo silovito veselje po vsej Grčiji. V Atenah so ogromne množice manifestirale za vojsko, za kralja in za Anglijo. Zvonovi po vseh grških cerkvah zvone že tretji dan in zastave vihra;o na vseh ptoslopjih ter oznanjajo praznik malega naroda, ki zna tako uspešno braniti svojo svobodo in pravico. Porabo bcncina je omejila sovjetska vlada r ukrepom, ki določa, da bodo vladni in zasebni avtomobili odslej dobivali na mesce samo določeno količino bencina. Vozilom javnega prometa poraba za zdaj še ni omejena. Namen nemškega nedeljskega velikega napada na London je vzbuditi strah in zmedo pri angleškem prebivalstvu, sodi letalski strokovnjak agencije Reuter. »Bela knjiga« grške vlade vsebuje veliko uradnih listin o tem, kako je prišlo do vojne med Italijo in Grčijo. Listine dokazujejo, da so Italijani že dolgo pripravljali nastop proti Grčiji, da so italijanska letala večkrat že prej bombardirala grške vojne ladje, da pa je gre k i vlada na vse to molčala, ker ni hotela za nobeno ceno oboroženega spora. »Bela knjiga prinaša fotografije raznih navodil, ki so jih Grki dobili pri ujetih italijanskih častnik'.!;. Navodila vsebujejo ukrepe za napad na grška obmejne postojanke ter dan in uro tega napada. Kancler Hitler se je pred nekaj dnevi v Bruslju sešel z ujetim belgijskim kraljem Leopoldom ter imel z njim daljši posvet, vedo poročati ameriške radijske postaje. 70% vsega romunskega izvoznega bla^a bo šlo odslej v Nemčijo. Od tega 60%, to je tri milijone ton nafte, za prevoz katere bodo morali narediti nove vode in nove železnice. Vrhovni poveljnik italijanske vojske, maršal Graziani, je tudi hotel odstopiti, ker sta mora;!' odstopiti njegova dolgoletna tovariša mar'a! Badoglio in admiral Cavagnari. Predsedn’. vlade Mussolini pa njegovega odstopa ni maral sprejeti, kar je razumljivo, saj je maršal Graziani za maršalom Badogliem tisti itati- nski poveljnik, ki ima največ vojnih rzku-j, zlasti za operacije v kolonijah, porota londonski »Daily Telegraph«. Izmenjava vsega vodstva italijanskih oboroženih sil naj bi dokazala, da je italijansko politični vodstvo- pravilno in na dobri poti, da pa vodstvo vojske ni znalo s političnim vodstvom dovolj sodelovati, zaradi česar Italija na bojiščih ni žela takih uspehov, kakor jih je v politiki. Toda odgovornost za vojne dogodke naj pade samo na vodstvo oboroženih sil, ne pa na vlado in fašistično stranko, ki bosta znali uveljaviti svoja načela z novim vojnim vodstvom, sodii argentinski dnevnik »Nation«. Nemirov, demonstracij in pobojev v Milanu, Fi-renzii in Trstu ni bilo in tudi ni bilo nikjn-nič mrtvih ali ranjenih. Vsa poročila o tem so izmišljena. Po vsej Italiji vlada mir, pravijo na italijanskih uradnih mestih, kakor javlja nemški poročevalski urad. Ta uradni preklic je bil izdan z ozirom na angleške in ameriške vesti o demonstracijah in uporih po raznih italijanskih mestih, pri čemer naj bi bili na primer med drugim zažgali nezadovoljneži tudi jahto predsednika vlade Mussolinija. Bolgarski kralj Boris je včeraj sprejel bolgarskega poslanika iz Ankare, Kirova, ter z njim imel daljši posvet. Ta sprejem je dal nekaterim tujim jjoročevalskim agencijam povod za domnevo, da bosta Turčija in Bolgarija sklenili nenapadalno pogodbo, in sicer na prizadevanje Nemčije. Toda prej mora Bolgarija seveda demobilizirati, Turčija pa odpoklicati z bolgarske meje svojih pol milijona mož, če n*j bodo take napovedi verjetne. Angleška križarka >Diomede< je v srednjeameriških vodah ujela nemško oboroženo tovorno ladio »Ederwald«, ki je oskrbovala z gorivom jx>amornioe in križarke na Atlantskem oceanu. Na južnem Atlantskem morju se je vnela bitka med angleško križarko »Enterprise* in med nemško jx»možno križarko, ki je poškodovala angleško ladjo »Carnarvon Castle«, poročajo irruguayske radijske postaje. Kakšen je bil izid bitke, ni znano. General Franco je včeraj sprejel novega francoskega poslanika v Madridu Pietrija- Jugoslovansko-madžarska pogajanja v Belgradu Jutri bo dopotoval v našo prestolnfco madžarski zunanji mfnfster na važne posvete in na podpis pomembnih pogodb Budimpešta, 10. decembra. Uradno poročajo: Madžarski zunanji minister grol Csaky bo na povabilo kr vlade prišel 11. t. m. v Belgrad na uradni obisk. Grof Csaky bo ostal v Belgradu dva dni. Za jutrišnji prihod madžarskega zunanjega ministra, grofa Csakyja, vlada v Belgradu veliko zanimanje. Za prihod madžarskega gosta bo prestolnica slovesno okrašena z zastavami v madžarskih in jugoslovanskih barvah ter z žarnicami v narodnih barvah. Belgrajska postaja je že danes že vsa v jugoslovanskih in madžarskih zastavah ter zelenju. Madžarski zunanji minister se bo pripeljal v našo državo jutri zjutraj. Njegov salonski voz bodo v Zemunu odklopili, nato pa se bo minister s posebnim vlakom pripeljal v Belgrad. Tu ga bodo sprejeli v imenu vlade zunanji minister Cin-car-Markovi8 ter zastopniki jugoslovanskih civilnih oblasti. Z grofom Csakyjem bo prišla tudi večja skupina madžarskih časnikarjev. Zaradi pomembnosti vprašanj, ki jih bosta jugoslovanski in madžarski zunanji minister obravnavala na več sestankih, je v Belgradu dopotovalo tudi veliko število zastopnikov od raznih tujih poročevalskih agencij. V spremstvu grofa Csakyja bo več višjih uradnikov zunanjega ministrstva, med njimi dr. Anthal, šef tiskovnega urada Revicki, šef kabineta Tibor Barteledy in tajnik zunanjega ministrstva Palavicini. Poleg tega potujejo z ministrom tudi številni madžarski časnikarji, zunanjepolitični uredniki madžarskih listov. Madžarski politični krogi pripisujejo obisku grofa Csakyja v Belgradu nenavadno velik pomen. To je prvi uradni madžarski obisk po dvajsetih letih, kar je bila podpisana Trianonska mirovna pogodba. Grof Csakv bo skušal v osebnem stiku in > neposrednih razgovorih i jugoslovanskim zunanjim ministrom poglobiti prisrčne sosedske odnose med obema državama. Izjavljajo, da bo uspeh belgrajskih razgovorov mnogo prispeval za ustvaritev temelja, na katerem naj bi slonelo trajno prijateljstvo med Jugoslavijo in Madžarsko. Po napovedi jugoslovanskega in tujega tiska, bo pri tej priliki podpisana v Belgradu prijateljska in najbrž tudi nenapadalna pogodba med Jugoslavijo in Madžarsko, Senzacija v kleti ..Zvezda •f Pravkar dospela godba iz Subotice pod odličnim vodstvom kapelnika „Jany“. — Zabave in veselja v izobilju. — Koncertira vsak večer, ne zamudite! — Odlična vina Vam nudi H. SlLOViČ, T*l. 45-54. Deset delovnih let Trboveljskega slavčka Ljubljana, 10. decembra. Lclos obhaja »Trboveljski slavček« desetletnico, odkar je učitelj Avgust Šuligoj v Trbovljah zbral mlade ljudi in jih začel oblikovati v pevce, kakršne imamo danes pred seboj. To delo ni lahko, zlasli zato ne, ker vsako leto odhajajo stari in prihajajo novi. ki jih je treba na novo izoblikovali. Svoje desetletno uspešno delo je »Trboveljski slavček« proslavil snoči z uspelim koncertom v veliki Filharmonični dvorani. Ta zbor ima v Ljubljani zveste in hvaležne poslušalce, saj je s prejšnjimi koncerti in tudi s snočnjim dokazal, da spada med najboljše mladinske zbore v .Jugoslaviji. S svojim delom je »Trboveljski slavček« dal pobudo tudi drugim in tako imamo sedaj še en mladinski zbor, »Vilhar« na Rakeku, ki se ga po zadnjem njegovem koncertu tudi radi in prijetno spominjamo. S snočnjim koncertom pa so se Slavčki zahvalili številnim dobrotnikom, ki so bili zboru naklonjeni in so ga pri njegovem delu podpirali. Kako rarii Ljubljančani poslušajo mlade pevce, je pokazala polna dvorana in navdušeno občinstvo, ki je pevce nagrajalo za lepo petje z dolgotrajnim ploskanjem. Številnim dobrotnikom, ki zboru niso bili samo naklonjeni, ampak so mu tudi dejansko pomagali, se je zahvalila ena od pevk, zlasti T. P. D in njenemu glavnemu ravnatelju Rihardu Skubecu, ki je vedno mecensko spremljal delo zbora. V imenu Hubadove župe je zboru čestital dr. Švigelj. Pevcem so tudi čestitali in jim izročili vence zastopnik Učiteljskega zbora, zastopnica Trboveljčanov, ki živijo v Ljubljani, in zastopnika Akademskega pevskega zbora predsed. B. Trampuš in tajnik Janko Eržen. Koncertni program je dirigent sestavil iz del skoraj samih domačih skladateljev (Adamič, Lajovic, Osterc, Škerjanc, Cvetko, Krejči, Pregelj in Tomc) ter ga razdelil v tri dele. Prvi del je bil izrazito muzikalnega značaja, drugi del je izpolnila solistka Rezika Koritnikova, tretji del pa je bil preračunan bolj na efekt, ki pa je občinstvu najbolj ugajal zaradi ratmične razgibanosti in preciznosti. Začeli so z znano trboveljsko himno: »Mi smo pa od tam doma«, s katero so pevci takoj privezali poslušalce nase. Sledile so: »Gospodi pomiluj«, »Slava«, »Pesem beračev«, »Veseli koledniki«, »Glej, saj ne moreš več«, »Štupara-mai in »Kralj Matjaž«. Zbor je pesmi izvedel precizno, ritmično in intonančno in z lepo, prepričljivo dramatiko. V srednjih in višjih legah zveni zbor polno in čisto, dočim v nižjih legah ne tako. Zgornji glasovi donijo lepo in jasno, dočim so spodnji sem ter tja malo premočni, kar pa celoto ne moti. Celota je dobro vpeta ter sledi dirigentu smiselno. Dirigent 4 v«. Šuligoj je ekonomičen s kretnjami in mladimi grli. Dirigira mirno in pevcev ne pusti v ff tako, da bi odprli vse registre, kar rado preide v kričanje. Samo enkrat ali dvakrat je bilo čutiti, da so bili ff malo premočni. Blagoslovitev šole v Stangi Štanga, 9. dec. Ni bil zastonj trud, ki so si ga nadeli naši šolski odborniki skupno z županom občine Trebe-ljevo, da bi dobili naši otroci svojo šolo. Do zdaj je sprejemala svojo prvo učenost v stari cerkveni hiši po naklonjenosti cerkvene oblasti. Ko pa smo lani dobili sem gor prvo učiteljico, smo pričeli uresničevati naše načrte glede šole Nekdanjo občinsko hišo smo povsem preuredili, tako da iz-gleda prijazna in udobna, da učilnici nudita dovolj prostora vsem našim malčkom, ki jih je blizu 100. Po starem običaju smo se odločili, da novo šolo tudi slovesno blagoslovimo. Zato smo si izbrali praznik Zedinjenja. Slovesno so doneli zvonovi naše farne cerkve, ko se je pomikala procesija vse šolske mladine in njih staršev od cerkve proti šoli. Vseskozi pa je bilo slišati petje naših požrtvovalnih pevcev, ki so pod vodstvom gospo-ga župnika Blažiča odpeli kar 18 pesmi. Slovesni obred blagoslovitve je opravil gospod župnik, navzoči pa so spremljali njegovo molitev in prošnjo, da bi Bog uslišal klic mladine, ki se zateka k Vsemogočnemu po milost, ki naj bi ji pomagala sprejemati nauke, ki ji bodo potrebni za vse živ-ljenje. Nekaj ljudi je prisostvovalo tudi proslavi Zedi-dinjenja v šoli in z zadovoljstvom pozdravljalo delo naše mladine in ljubezen, ki ji jo posveča njihov^ učiteljica. Ob zaključku proslave je mlado dekle končalo svojo recitacijo z besedami: »Vsem pa, ki za šolo so 6e trudili, stokrat Vam najlepša hvala, mi se bomo oddolžili, šola nam bo pot kazala.« Z zanimanje smo pričakovali nastopa Rezike Koritnikove, ki ima prijetno zveneč glas, brez večje voluminoznosti in spada bolj med komorne glasove. Odpela je J. Pavčič: »Mehurčki«. Verdi: arijo Gilde iz opere »Rigoletto« in Offenbach: spev Olimpije iz »Hoffmannovih pripovedk«. Rezika je še učenka in mnenja smo, da so take partije za sedaj zanjo pretežke, ker zahtevajo rutinirane koloraturne pevke. Poleg tega je opaziti v srednji legi nek prazen, nezveneč glas, o čemer naj merodajni malo premislijo, dokler ne bo prepozno. Dokaz, da je bilo to zanjo pretežko, je bila glasovna _utrujenost na koncu. Pela je pa lepo in občinstvo io je nagradilo s ploskanjem. Zadnji del programa, češki, hanaški in slovaški ples v priredbi Ot. Sine ter Tomčevo »Kolo«, je bil efekten, ritmično precizno izvajan. Slavčki so nam nudili lep večer in kadar koli bodo med nas prišli, jih bomo veseli. Nastop mlade slovenske plesalke v operi Ljubljana, 10. decembra 1940. . Snoči je bil v Operi plesni večer Marte Pauli-* nove. Občinstvo je leDO napolnilo gledališče in bilo je cvetja na pretek med vsemi odmori. Videlo se je, da je skušal to biti nekak »ljubljanski večer« in bi ne bilo napačno, če bi se sličen stil prireditev mogel ohraniti še za naprej, za kakšne matineje ali pa intimnejše prireditve. Na žalost pa se v tem oziru ne da nič nasilno ustvarjati ali pa improvizirati. Plesni večer Marte Paulinove je sicer dosegel omenjeno novost pri nas, sam plesni večer pa je bil še zelo, zelo skromen. Plesalka razpolaga sicer z obsežno ritmično in gimnastično kulturo in to je skoraj vse. Na sinočnjem večeru je bilo pravega plesa še zelo malo. Ljubljanska šola Mete Vidmarjeve in njenega razumarstva se pri plesalki v tem oziru še preveč pozna in to je velika Skoda. Tehničnega truda in resnega študija je bilo za ta večer vec ko dovolj. Plesalkine stvaritve so pokazale mnogo vaje in izdelanosti, toda presenetilo nas je izredno pomanjkanje fantazije in prevelika razumska ekonomija izraznih sredstev. Tako se je zgodilo, da so se razni gibi preveč ponavljali in postajali včasih stereotipni, na drugi strani pa je mnogo glasbenih misli ostalo popol- Ljubljana od včeraj do danes noma neizrabljenih, dasi so bili odlični za plesno modulacijo (Marenka). Razumske in gimnastične stvaritve so bile zato na vsem večeru najboljše (Norec), samo da po nepotrebnem potrjujejo, da plesalka svojemu plesu še ni našla umetniškega okvira in je v njenem plesu premalo vsebine. Raznih izraznih sredstev plesalka še ne zna uporabljati in je bilo n. pr. gibanje rok zelo borno in ee-lo okorno, dasi bi ravno pri plesalkah roke zelo mnogo ustvarjale. Snočnji plesni večer je pokazal malo invencije in še manj inspiracije, oba pa sta med glavnimi pogoji za dokaz plesnega umetniškega poslanstva. Če bi bil snočnji večer nekak zaključek dosedanje plesalkine tehnične šole, tedaj bi se mogla začeti doba pravega plesnega šolanja. V zadnji točki večera je bilo nekaj plesa in tudi nekaj navdiha. Prihodnji plesni večer bi tako lahko l>oIj ustregel svojemu namenu, kakor pa je snočnji. Želimo Marti Paulinovi, da bi se otresla čim prej vplivov šole in nam dala vsaj nekaj tistega, kar v izjavah obeta: slovenske plesne umetnosti. Nesreče Ljubljana, 10. decembra. Včeraj popoldne je bila nad Ljubljano gosta megla. Promet se je moral zaradi te megle boli počasi razvijati, saj je bilo nevarno za vozila, če bi drvela. Megla je bila tako gosta, da si komaj videl nekaj metrov pred seboj. Meglena plast pa ni bila zelo debela. Nad megleno plastjo pa je sijalo toplo sonce, nebo je bilo jasno kot ribje oko. Ceste in hodniki so vsi pokriti s poledico. Mestni delavci pridno posipajo ceste in prav posebno še prebode na cestah s peskom, pred hišami pa hišniki trosijo žaganje ali pepel, da bi tako omogočili trdnejšo hojo. Danes zjutraj je kazal toplomer nekaj malega več kakor 5 stopinj pod ničlo. Z zidanjem so končali Čeprav še ni nastopil občuten mraz, vendar je že sedanji dovolj močan, da so z vsemi zidarskimi deli zaključili. Zastati so morala vsa ona dela, katera niso bila o pravem času dokončana. Prenehati so morali z zidanjem, kajti betonska mešanica in malta ne preneseta več mraza. V tem času v novih stavbah kurijo železne peči s koksom, da bi se notranjost čim bolj osušila. Na nekaterih stavbah pa dokončujejo zadnja zunanja dela. Se v cerkvi kradejo Vsa zatopljena v molitev je bila Mari Šifrer jeva v cerkvi sv. Cirila in Metoda. Roke je imela sklenjene v molitvi, ročno torbico pa je položila predse na klop. Ko je nameravala oditi, pa je s strahom opazila, da ji je torbica tako rekoč izpred nosa izginila. In kako se ne bi lega prestrašila, ko pa je imela v torbici ‘2000 dinarjev gotovine, nekaj legitimacij in drugih malenkosti. Dobro se je spomnila, kako se je okoli nje sukala neka ženščina, stara okrog 30 let, z zeleno ruto na glavi, ki je pa potem nenadoma izginila iz cerkve. Predrzno tatico zasleduje policija, ki jo bo že poučila, da ne gre ljudem v cerkvi jemati, kar ni njeno. Spet tatvine koles Kolesarske tatvine kar nočejo pa nočejo prenehati. Čeprav je v tem mrazu že precej manj koles po ulicah, vendar tatovi sedaj prav pridno izrabijo vsako priliko, da izmaknejo, kar se izmakniti da. Komaj je Ivan Mihelič kupil novo kolo, za katerega je dal 1000 din, pa mu ga je tat že po dveh dneh izmaknil izpred neke hiše na Tyrševi cesti. S hodnika Ljudske kuhinje v Streliški ulici je izginilo Francu Vrhovcu moško kolo znamke »Baradela«, zeleno pleskano, z ravnim krmilom, še čisto novo, vredno 1500 din. Tat je odpeljal izpred neke hiše na Celovški cesti Avgustu Berglezu kolo znamke >Globus<, z ravnim krmilom in s prestavami ter s sedlom iz rjavega usnja. Iste znamke je bilo kolo, ki je bilo odpeljano izpred sodnijske palače Simonu Pangarčiču. — Tatinska podjetnost res še sedaj ne počiva. Gutenbergova proslava Kakor so se štajerski grafiki in tiskarji spomnili zadnjo soboto v Mariboru ustanovitelja tiskarske umetnosti in priredili lepo uspelo proslavo, tako bodo tudi ljubljanski tiskarji dostojno proslavili 500 letnico, odkar je Gutenberg iznašel tisk. Proslavo bodo imeli v soboto, dne 14. decembra ob 20 zvečer v frančiškanski dvorani v Ljubljani. Spored, ki ga bodo ljubljanski grafiki izvajali, bo pa naslednji: 1. Ivan Kosi: Geslo, pevski zbor »Grafike«; 2. O Gutenbergu. Predaval bo ravnatelj Otmar Mihalek; 3. Zorko Prelovec: Slava delu, pevski zbor »Grafika«; Zorko Prelovec: Oj nageljni rdeči, pevski zbor »Grafika«; 4. Ivan Kocmur: Pogovor s črko. recitira Rudolf Snoj; 5. Ivan Lahajner: Na delo, pevski zbor »Grafika«; Anton Forster: Gorenjci, pevski zbor »Grafika«; 6. Slavko Dvoršek: Črna luč, recitira Lojze Ajdišek; 7. Anton Hajdrih: Morje Adrijansko, pevski zbor »Grafika«; 8. G. Rosini: Tancred, uvertura, orkester grafikov; P. Čajkovski: Cvetlični valček, orkester grafikov; 10. J. Čerin-Bajuk: »Misli name«, slovenska narodna, bariton solo poje Slavko Štrukelj s spremi je vanjem orkestra; 11. Evgen Frelih: »Tiskarski škrat«, recitira avtor; 12. Ivan Kleč: Petstoletnica Gutenberga, dramatski prikaz. — Vstopnice za to proslavo bodo na razpolago po naslednjih cenah: sedeži po 12, 10, 8 in 6 din, stojišča po 4 .din. Vabimo vso javnost, posebno pa nase izobraženstvo in dijaštvo, da se te lepe proslave Gutenbergovega izuma v velikem številu udeleže in dajo tako našim grafikom pri-| znanje za njihovo delo. Pa tudi delavci naj se je udeleže, saj je prireditev namenjena tudi njim. Grafiki bodo pokazali tudi visoko stopnjo svoje kulture in prosvetnega dela svoje delavske organizacije. Na proslavo številne prijatelje grafikov že sedaj opozarjamo in priporočamo, da si vstopnice kupijo že v predprodaji. Na.deno Uolo Nek, doslej neznan tat, je pustil lam v Šmartnem ob Savi kolo, ki ga je ukradel. Ogrodje je treh sestav, modro pleskano, dobro ohranjeno in brez evidenčne številke. Zavrženo kolo je znamke »Diktator« s tovarniško štev. 59.387. Kdor pogreša kolo z navedeno številko, naj se javi na orožniški postaji v Vevčah, kjer ga lahko dobi nazaj. Kroflič Ivan, nočni čuvaj v tobačni tovarni, je imel opravka v domačem hlevu. Kar naenkrat se je znašel pod kravo, ki je Krofliča poteptala in mu prizadejala notranje poškodbe. — Krmljen Jakob, doma iz Ržiš, zaposlen v banovinski žreb-čarni, pa je pri delu tako nesrečno padel, da si je zlomil nogo. — Setnikarja Ivana, uslužbenega pri Združenih opekarnah, je železni vagonček tako hudo pritisnil, da mu je zlomil roko. — Vsi po-nerečenci so prišli po pomoč v bolnišnico. ■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■MM VSEM ZASTOPNIKOM »Slovenca«, »Sloven. doma«, »Domoljuba« in »Bogoljnba« S seznamom naročnikov »Slovenčevega Koledarja« je treba brezpogojno poslati todi denar, drugače naročil ne bomo upoštevali! »Slovenčev koledar«, Ljnbljana, Kopitrjeva ulica 6. Kolesarska sekcija ŽSK »Hermes« vabi vse svoje članstvo, da se udeleži 9. rednega letnega občnega zbora, ki bo v nedeljo, 15. t. m., ob 9 dopoldne pri Habjanu v Šiški (nasproti Keršiča) z običajnim dnevnim redom. Dobro došli tudi simpatizerji kolesarskega športa. — Odbor !i.f? Razne zgodbe iz sodne dvorane Draginja in pralni prašek „radion" - Oproščen trgovec - Sodba pred velikim senatom Ljubljana, 10. dec. Pred sodiščem se sedaj vrste politične zade- Tričlanski senat, ki so ga tvorili g. Ivan Kralj { ve Ljotičevih pristašev, ki so bili v Ljubljani or- kot predsednik in kot sosodnika gg. Rajko Leder-has in dr. Julij Fellaher, je včeraj kot prizivni draginjski senat razpravljal o prizivu, ki ga je podal državni tožilec proti oprostilni sodbi okrajnega sodišča v Ložu z dne 20. novembra t. 1., s katero je bil trgovec Anton Žagar z Babinega polja oproščen od obtožbe zaradi prestopka po čl. 8 uredbe o pobijanju draginje in brezvestne špekulacije. Trgovec Žagar je bil ovaden, da je neki stranki doma v Babinem polju prodal pralni prašek »Radion« % kg po 6 din, ko je zavitek imel dejansko le 20 dkg in velja tak zavitek samo 3 din, Trgovec je že na sodišču v Ložu, kakor tudi včeraj pred prizivnim senatom navajal razbremenilna dejstva, da sam ni zakrivil, da je prodal zavitke po 6 din. Sam ni nikdar prodajal omenjenega pralnega praška. Na željo neke perice je kupil v Ljubljani več zavitkov tega praška. Ljubljanski trgovec mu je sestavil fakturo, po kateri so bili zavitki po K kg vračunani po 5.50 dinarja. Najbrž se je primerila pomota, da je trgovčeva nameščenka njemu zavila zavitke po 20 dkg namesto zavitke po H kg. Razprava je bila tudi v tem pogledu zanimiva, kakšna velika razlika je glede cene tega »Radiona«. Mali zavitek velja 3 din, za 5 dkg težji zavitek pa 5.50 din. Torej že tovarna sama dela glede tega praška nenavadne cene. Stvar je bila glede te razlike tako pojasnjena, da tovarna vračuna v ceno tudi stroške paketiranja in stroške reklame. In trgovec Žagar je pristavil: »Zmerom manjša stvar, zmerom dražja.« Draginjski prizivni senat je potrdil sodbo okrajnega sodišča v Ložu in zavrnil priziv državnega tožilca. ganizirani. Pred okrajnim sodiščem se je danes dopoldne pričela v sobi št. 28 razprava proti nekaterim akademikom, ki so bili člani organizacije »Beli orel«. Obtoženi so prestopka po členu 8 zakona o zaščiti javne varnosti in reda v državi. Veliki kazenski senat, ki so ga tvorili g. Ivan Kralj kot predsednik in so bili sosodniki gg. Ivan Brelih, Rajko Lederhas, dr. Julij Fellaher in dr. Leon Pompe, je pretekli teden sodil 38 letnemu mestnemfl uslužbencu v pok. Cirilu Smuku, ki je bil obtožen po raznih členih zakona o zaščiti javne varnosti in reda v državi. Obtožen je bil, da je 5. septembra na velesejmu rabil najrazličnejše vzklike, ki so bili naperjeni proti članom vlade in je Vzklikal tudi nekemu tujemu suverenu. Dalje je bil obtožen, da je razmnoževal in širil »Bilten št. 41«, ki ga je izdajal Ljotičev »Zbor« in v katerem je bilo nagrmadenih mnogo napadov na sedanji režim, državni red itd. Inkriminirani so bili trije najrazličnejši odstavki. . 5 'S 'j *, ‘•v • v 'v ’ ,* , » Razprava je bila z ozirom na državne interese tajna. Obtoženec je deloma priznal, zanikal pa gotova dejanja. Po daljšem posvetovanju je veliki senat izrekel sodbo, po kateri je bil Ciril Smuk obsojen zaradi prestopka po čl. 4 zakona o zaščiti javne varnosti in reda v državi in zaradi prestopka klevete po čL 307 kaz. zak. na 3 mesece in 15 dni zapora ter na 60 din denarne kazni. V kazen mu je bil vštet preiskovalni zapor od 5. septembra naprej. Glede ostalih v obtožnici navedenih in inkriminiranih dejanj je bil oproščen. Javno obtožbo je zastopal drž. tožilec g. Bogdan Lendovšek. NA ZAPOVED KRALJICE... FILMSKI RO MAN Dolgo sta se borili med seboj ženska in kraljica. Ko je lord Bacon na njen poziv stopil v sobo, ni bilo na njej niti najmanjšega sledu več o lej notranji borbi. Slišal se je samo glas kraljice: »Lord Bacon, danes bom ukrotila tega neobrzdanega mladeniča.« »Essex.je zelo ponosen, Veličanstvo!« »Vem. Kar koli naj bi že napravil, vendar je mojemu srcu najbližji. Vsako njegovo trpljenje mene še močneje boli...« »Čeoiti pa potem. Veličanstvo?« »Jaz sem predvsem kraljica, in šele potem ženska. Essex je postavil na tehtnico lastnino našega naroda. Lahko bi bil ogrozil in spravil v nevarnost ravnovesje in čvrstost Anglije. Zalo se morajo moji osebm občutki zdaj umakniti in umolkniti. Naj mi Bog pomaga... Zdaj pojdiva v dvorano!« Dvomi ceremonijar je dal znak s palico. Trobentači so složno zatrobili pozdrav. Velika dvokrilna vrata so se odprla, pri vhodu v dvorano pa se je pojavilo Njeno Veličanstvo kraljica Elizabeta. Velikaši dvorjani, plemiči, dvome dame in V6i osta* li, ki so 6e dotlej y veliki dvorani po sku- pinah nagovarjali, spletkarili in ogovarjali svoje znance, so napravili špalir in z globokim priklonom spustili kraljico mimo sebe do prestola. Elizabeta je ponosno stopala, oblečena v bogato toaleto, okrašena z mnogimi dragulji in biseri, dostojanstvena in stroga. Njen obraz je bil še vedno lep. Neka grenka črta se ji je zarezala okrog ust. Tisti, ki so jo bolj poznali, so takoj presodili, da v njej divja težak notranji boj. Ta črta se je na njenem obrazu pokazala vselej, kadar je razmišljala o čem neprijetnem, pa neodložljivem in kadar se je morala odločiti o kakšni stvari, ki ji ni bila všeč, na drugi strani pa se je 6pet iz kdove kakšnih razlogov pomišljala in se ni mogla odločiti tako hitro kakor v vseh drugih primerih. Elizabeta je znala mojstrsko skriti svoja čustva. Dostojanstvena togost se je od. ražala iz njene hoje in drže. Ustavi se, se ozre po dvorani in sede; Dvorni ceremonijar najavi: »Robert Deveroux, po milosti Njenega Veličanstva vojvoda iz Essexa!« V dvorani je nastala tišina, da bi lah ko slišal najmanjši šum, najneznatoejši gib obleke. Vseh oči ,so 6e uprle v nekega človeka. Pooosno vzravnan, s čvrstim vojaškim korakom, pa smehljajočim se obrazom, stopa mladi fcessex med množico, si dela pot in ko pride do prestola, poklekne pred kraljico. Bil si je v svesti svoje moči nad to žensko, ki jo je ljubil z vso mlado ognjevito strastnostjo, čeprav bi mu bila po letih skoraj lahko mati, in ni prav nič slutil, kaj ga že v prihodnjem trenutku čaka. Tiho je bilo v dvorani, ko 6e je oglasila kraljica, ki je bila bleda v obraz, v njh očeh pa je gorel mrzel, nevaren ogenj. »Ali klečite v znak spoštovanja, moj dragi lorda Essex, alt pa morda zaradi sramote?« je vprašala hladno. Zdrznil se je, presenečen in začuden nad jedkim kraljičinim tonom, v katerem ga je ogovorila. »Ali ste morda izgubili dar sluha, kakor ste izgubili svoje vojaške sposobnosti?« — je nadaljevala kraljica še bolj zajedljivo in posmehljivo. »Vstanite!« Mladenič se naglo dvigne. »Svoje vojaške sposobnosti sem dokazal pri Cadizul Ali pa Vam morda Vaš komisar ni prinesel vesti o moji zmagi?« »Vaša zmaga?!« — je 6rdito zavpila kraljica in planila na noge. »Tri leta so deževja uničevala žetve in ogražala naše finance! Obupavali 6mo. Toda moj lord Es»ex ima ea to zdravila! »Naberite zame 50.000 funtov,« je dejal, »pa bom ujel in zasužnjil špansko brodovje t zlatom in obo- gatil Anglijo!« In res, jaz sem obdavčila svoj, že itak preobdavčeni in preobremenjeni narod ter mu vzela denar. Kje so španski zakladi, kje je bogastvo, E6sex?« Bled od jeze je stal Essex pred kralji, co. Ni mogel od 6rda spraviti niti besedice iz sebe. »Poglejte, ne more odgovoriti!« reče norčevaje se Elizabeta in 6e obme k spremstvu. »Niti ne upa 6i odgovoritil« »Veličanstvo, dopustite, da govorim!«.. končno pravi Essex s trdim glasom. — »Poklicali ste moje brodovje nazaj, preden 6cm izvedel svoje načrtel« »Špansko brodovje z dvajsetimi milijoni zlatnikov leži na dnu luke Cadiza. Španci so svoje ladje sami potopili, medtem ko je Essex v nasprotju z nasveti, ki sta mu jih dajala sir Walter Raleigh in Howard drvel za slavo ter se zaganjal v mesto. To je v resni« njegova zmaga!« z istim tonom posmehljivo odgovori kraljica. »Naredil sem to za slavo Anglije!« »Hoteli ste reči: zaradi slave Essexa! Ali pa bo Vaša slava nasitila moj lačni narod, moje gladno ljudstvo, ki trpi po-mankanje?! Ali se ljudje lahko hranijo z... Vašo slavo?!« Na lepem mladem Essexovem obrazu se prikaže izraz ponosa, odpora in kljubo valnosti. »Ali mislite, da ljudstvo ne odobrava mojih del? Samo poslušajte...!« Skozi zaprta okna dvorane, je v tišino ki je po njegovih besedah zavladala v dvo. rani, prihajalo navdušeno vzklikanje mno- žice: »Essex, Essex!« Ogromen hram 6e je dvignil s trga pred palačo. Kraljica je bila nekaj časa tiho, kakor bi jo bilo zmedlo to vzklikanje, ki« ji je pričalo, da ljudstvo z veseljem pozdravlja Essexov uspeh. Nato pa je ledeno vprašala in ponosno pogledala kljubovalno vzravnanega Essexa: »Kaj pa bo narod rekel, ko ga bom obdavčila, da plača brodovje?« »Narodu je laže ugoditi kakor Vam!« je odgovoril Essex z glasom, v katerem je bilo jasno čuti očitek, »Ali Vam prav nič ne pomeni to, da sem uničil špansk* vojni material in potopil špansko brodof-je?« To jc zasluga Howarda in Raleigha!* reče trdo kraljica. »Za mene kod vojaka, nimate nag1’*' de! Ali kot moški sem se nadejal druga*' nega 6prejema!« _ Essex brez razmišljanja bruhne te sede iz 6ebe, prepričan, da v nobenem s',n čaju ne bodo zgrešile svojega namen® dosegle cilja. Zaveda se sivoje neod°'l vosti in moči nad kraljico. Brani se in uPa' da ga bo nestanovitna in muhasta Eliza',e" ta nehala mučiti. »Morda 6te mislili dobro in prav, toda jaz nagrajujem tiste, ki se ne na ^ jajo nagrade! Nagrade dajem za nese!_ trud in napore, a ne za napol jzvr ^ stvari ali pa celo za one, ki jih je biu do nameraval izvršiti.., Zmotili « močno, če ste kaj takega misli« a*1 .P . kovali od mene!« katere nabavljalne zadruge dobivajo. Dosežen J® bil sporazum, da bodo dobili mlini zveze na-bavljalnih zadrug potrebne količine žita za mle-tev. zlasti pa hodo dobili koruzo, ki bo igrala vedno večjo vlogo pri prehrani prebivalstva. Govorniki so zlasti priporočali varčevanje z jedilnim oijem, češ da so spomladanske in jesenske popla-v ^o jubilej proslavili še letos, v ta namen pa filatelist Antič izdal posebno knjigo, v kateri /° razložil razvoj in zgodovino poš-tnega prometa stari kneževini Srbiji. , 400 letnico svojega obstoja in velikega kul- tnega dela je praznovala te dni jezuitska gimnazija v Travniku s severni Bosni. Mesto Travnik j® bilo za to priložnost slovesno okrašeno, v gim-‘^Usltcm poslopju pa je bila svečana proslava, ^ ! kateri so bili zastopniki cerkvenih, civilnih in ^Jaških oblasti ter dva bivša narodna poslanca • . * Govorniki so poudarjali, kako veliko vlogo J® igrala gjmnaziia, katero so jezuitje s skromnimi sredstvi vzdrževali vsa stoletja v kulturnem b^lnnTega^lSsfva"8^’ P3 V Življenju H, i Kavr !Že **? ‘udi ,e(os belgrajska po- lic, ja zbirala 1« decembra po hišah in ulicah za siromake v belgrajskem občinskem okolišu Na vseh prometnih križiščih bodo postavljene mize na njih pa puščice, v katero bedo ljudje dobrega’ srca metali prispevke za belgrajske reveže. Doslej so vse take zbirke vrgle lepe denarje, ki so omogočili občini, da je lažj vzdrževala vse 6voje socialne ustanova. 782.532 delavcev in delavk je bilo zavarovanih v oktobru v vsej naši državi pri Osrednjem Uradu za zavarovanje delavcev. Število je bilo napram stanju v septembru za 20.000, napram oktobru lanskega leta pa za 55.000 višje. Največje število novih moči je zaposlila železnic« pri gradnji novih prog, potem pa tudi industrija papirja 'n kemična industreija. Povprečna dnevna zava-ovana mezda v državi je znašala 28.26 dinarja kiJ^ skupno za 3 in pol milijona dinarjev večja kor Pa lanska oktoberssa skupna dnevna mez-dinarL ?bni 90 delavc. zaslužili 556 milijonov arJev, leto poprej pa 452 milijonov dinarjev. Grandijozni film Deževje prihaja KINO UNION Telefon 22-21 Človeku zastaja dih ob prizorih strahovitega potresa in pogu-bonosne ogromne poplave. Prekrasna vsebina in umetniško dovršena igra privabita marsikateremu gledalcu solze v oči. Predstave ob 16., 19. in 21. uri. — Rezervirane vstopnice je treba dvigniti najkasneje V« ure pred predstavo; Vremensko poroČUo Poslopje II. drž v Mariboru Maribor, 9. decembra. V soboto popoldne so praznovali delavci in graditelji nove II. državne realne gimnazije v Mariboru veseli likof ter na ta način proslavili pomemben dogodek, ki bo velikega pomena za kulturni razvoj severne meje. Proslave so se udeležili tudi odposlanci banske uprave, mariborskega mesta ter mariborskih prosvetnih in šolskih ustanov ter s tem primerno poudarili važnost trenutka. Novo poslopje, ki ga gradi ljubljanska tvrdka Gabrijelčič, se zida po načrtih inž. Navinška, ki je napravil tudi projekte za druge, najnovejše in najmodernejše šolske zgradbe v Sloveniji, za bežigrajsko gimnazijo v Ljubljani, za ljudsko šolo v Kranju, po njegovih načrtih pa se bo gradila tudi še gimnazija v Murski Soboti. Pri vseh teh zgradbah uvaja inž. Navinšek originalen sistem, ki se v naši državi do sedaj še ni uporabljal. Pri dosedanjih načinih gradnje šolskih zgradb so razmeščeni razredi vzdolž dolgih hodnikov, pri Navin-škovem sistemu pa okrog velikega, dvorani podobnega osrednjega prostora, iz katerega vodi stopnišče v ostala nadstropja, kjer se razredi prav tako razmeščajo okrog osrednjih prostorov. Na ta način se doseže velika štednja pri prostoru, boljša razvrstitev in preglednost cele stavbe, lažja kurjava, obenem pa je stavba tudi cenejša. Dela na novi stavbi so se začela 12. julija. Zazidana ploskev gimnazijskega poslopja meri 1650 kv. m, dolžina znaša 50, širina pa 39 metrov. Posebna zgradba za telovadnico ima izmero 30><20 metrov ter znaša zazidana ploskev 600 kv. m. V telovadnici bo telovadna dvorana v izmeri 23X11.50 m, oblačilnice, prhe, shramba za kolesa in orodje. V gimnazijskem poslopju pa bo 17 razredov, dalje upravni prostori, stanovanja za ravnatelja, hišnika in kurjača, risalnica, fizikalni in kemični kabinet s stranskimi prostori ter že omenjena reprezentančna dvorana v II. nadstropju. Ni treba posebej poudariti, da bo poslopje najmoderneje opremljeno s centralno kurjavo, elektriko, plinom itd., želeti pa bi bilo, da bi dobilo tudi moderna smučna okna z električnimi napravami za odpiranje in zapiranje, tako da bi bilo res v vsakem pogledu sodobno. Stavba je bila preračunana na 8 milijonov din. Dosedanja dela so stala nekaj nad polovico te vsote. Porabilo se je pri njih 19 vagonov železa in 60 vagonov cementa. Stavba se gradi v skelet- Športne vesti Punčec fn P^llada povabljena v Španijo in na Portugalsko Barcelonski Real teniški klub je povabil našega teniškega prvaka v teku te zime na gostovanje po Španiji. Poleg tega naj bi Punčec po povabilu vzel s seboj še enega naših najboljših teniških igralcev. Punčec si je zato izbral Palla-do. Po prvotnem programu bi morala Punčec in Pal-lada igrati v Barceloni že 13 t. m. Za Božič pa bi bila v Madridu. Ker pa nista mogla dobiti pravočasno potnega lista, sta turnejo odložila do začetka januarja. Na odložitev so pristali tudi Španci. Po turneji po Španiji bosta oba naša teniška igralca odpotovala še na Portugalsko. Državno prvenstvo v rokoborbi V soboto in nedeljo je bilo v Zagrebu državno prvenstvo v rokoborbi. Tega prvenstva se je skupno udeležilo 45 atletov iz vseh krajev države, razen ^Srbije. Srbski atletski savez k prvenstvu namreč ni poslal nobenega tekmovalca. Posamezne točke rokoborcev so bile prav lepe. Tehnični rezultati so bili: Batam kategorija: 1. Hopek (Hajduk), 2. Dolinšek (Maraton), 3. Levaj (Hakoah). Peresna kategorija: 1. Možuljak (Croatia), 2. Šestak (Zrinjski), 3. De Corti (Radnik). Lahka kategorija: 1. Mrkus (Herkules), 2. Čuk (Hajduk), 3. Bednjanec (Herkules). Welter kategorija: 1. De Luca (Herkules), 2. Ivanič (Maraton), 3. Uzelac (Hajduk). Srednja kategorija: 1. Fišer (Pekovski), 2. Orešnik (Maraton), 3. Metzner (Croatia). Poltežka kategorija: 1. Pirhei (Pek.), 2, Baščak (Croatia), 3. Poslek (Croatia). i kategorija: 1. Gerovac (Croatia), 2. Mi- letič (Hajduk), 3. Milkovič (Redarstvenij. V oceni moštev so zmagali rokoborci zagrebške Croatije, ki so dosegli deset točk, drugo mesto je zasedel sarajevski Hajduk z osmimi točkami, tretje mesto zagrebški Herkules s sedmimi točkami m nato Pekovski športni klub iz Maribora in Maraton iz Maribora po šest točk. Zrinjski (Koprivnica) dve točki, Redarstveni športni klub iz Zagreba dve točki, Radnik iz Zagreba 1 točko in Hakoah (Subotica) 1 točko. . real. gimnazije - pod streho j nem sistemu ter je železobetonsko ogrodje sedaj gotovo. Tvrdka Gabrijelčič je uporabljala pri tej gradnji najmodernejše stroje za mešanje betona in tako imenovane vibratorje za zbijanje betona. Dela so se nekoliko zavlekla zaradi stavke stav-binskega delavstva in zaradi pomanjkanja materiala, katerega se le težko dobi. Tekom letošnje zime bo tudi mestna občina mariborska izvršila potrebna dela, da bo prišla stavba bolj v ospredje ter bo lažje dostopna. — Treba bo predvsem izvršiti kanalizacijo ter napeljavo elektrike, vodovoda in plina, potem pa še zgraditi več cest, ki so sedaj samo naznačene, in urediti prostor okrog poslopja. Nepoboljšljivi tatovi pred sodniki Maribor, 9. decembra. Mariborsko okrožno sodišče je imelo danes dopoldne v delu pred malim kazenskim senatom tri nepoboljšljive tatinske grešnike, ki so dajali odgovor vsak za sebe. 41-leini Franc Guštin iz Poljčan, ki se že dolgo klati okrog brez stalnega bivališča, je obtožen, da je dne 9. avgusta t. 1. odnesel Juriju Pilihu v Slov. Bistrici 800 din vredno obleko, 129 din vreden par čevljev, 34 din vredno srajco in 60 din vredne tri kravate ter vojaško knjižico. Dne 9. oktobra je na Ošlju odnesel Francu Peterlinu obleko, čevlje in kožnat suknjič v vrednosti 700 din, v Gruševju je odnesel Martinu Sajku 90 kg sena, dne 12. avgusta je v Tepanju ukradel Faktor Jožefi 290 din gotovine, ročno torbico in razno drobnarijo, na Vrholah pa je odnesel Antonu Roriču kompletno konjsko opremo, več vrvi, verig in koso. Vse tatvine je izvršil na ta način, da je iskal okrog dela, se vdi-njal pri gospodarjih za en dan, naslednja noč pa ga je že vzela in z njim vred je vedno nekaj izginilo. Bil je že večkrat predkaznovan ter je dobil sedaj 2 leti robije in 3 leta izgube častnih pravic. Karl Kostrevc, 31-letni delavec brez stalnega bivališča, pristojen v Sromlje, je prišel pred mali senat zaradi vloma, katerega je izvršil dne 3. novembra t. 1. v Župetincih, kjer je odnesel posestniku Alojzu Hrnji 630 din gotovine. Obsojen je bil na 1 leto in pol robije ter na 2 leti izgube častnih pravic, ker je nepoboljšljiv grešnik ter mu dosedanje številne kazni niso nič pomagale. Tretji nepoboljšljivi tat pa je 34-letni Janez Pečnik z Goriškega vrha nad Dravogradom. V noči od 9. na 10. september je vlomil v ovčji hlev posestnika Očka na Goriškem vrhu ter mu ukradel ovco, vredno 250 din. Obsojen je bil na 5 mesecev strogega zapora ter na 2 leti izgube častnih pravic. Murska Sobota Umetniške razstave v Soboti. Na praznik zedinjenja je bila odprta umetniška razstava, kjer razstavljajo svoja dela akad. slikar Jakob Karel, slikar Sagadin i« kipar Kuhar. K odpretju razstave je prihitelo veliko ljubiteljev umetnosti, med njimi tudi vidni predstavniki soboškega javnega življenja. Za uvod je spregovoril umetnostni zgodovinar dr. Šijanec iz Celja, ki je orisal razvoj slovenske likovne umetnosti. Največ je razstavljenih prekmurskih pokrajinskih slik, iz katerih se jasno izraža prekmurska duša in večina teh slik predstavlja odlično delo. Prav posebno so posrečeni tudi nekateri portreti. Tudi kipar Kuhar še mnogo obeta im je razstavljena Marija, narejena iz umetnega kamna za črensovsko pokopališče, znak vztrajnega napredka. Celotna razstava naredi na obiskovalca najboljši vtis. Odprta bo do 15. decembra in priporočamo vsem, da si razstavo ogledajo in vsaj na ta način dajo priznanje kulturnemu delu prekmurskih umetnikov. Akademija v Prosvetnem domu. Na predvečer Marijinega praznika je dijaška Marijina kongregacija priredila v Prosvetnem domu akademijo. Za uvod je dijaški zbor zapel dve pesmi, nakar je sledila deklamacija in govor dijaka gimnazije, ki je z lepimi besedami poudaril, kakšna mora biti katoliška mladina. Sledila je igra v treh slikah: »Sultanova hči in dobri vrtnar«. Igrali so dijaki gimnazije in je igra prav dobro uspela. Akademija je bila dobro obiskana. Kakor pri vsaki prireditvi pa pogrešamo primeren oder in dvorano. Zato je nujno potrebno postaviti v Soboti nov prosvetni dom, kjer bi se prosvetno življenje poživilo. Kraj Barometer sko stanje Temperatur a v O a* a ► > 11 o-t; 0 a: -oc -7 .c O’ Veter Pada Š vine SZ Z S) ► a ■ač c « e (smer, jakost) m/m e: 'tt Ljubljana J59-3 -1-5 -6-2 Č6 10 0 _ Maribor 755 9 -3-0 -7-0 90 10 0 — — Zagreb 764-3 1-0 -30 90 0 0 — r- Belgrad /632 8-0 1-0 90 8 NW* — — Sarajevo 764-8 4-0 1-0 90 10 0 1S-0 dež Vis 760*3 6*0 3-S 90 10 NNEt — — Split 759-7 9-0 5*0 80 5 NE 6 1.0 dež Kuuibor 758-4 10-0 8-0 90 5 NEa 1-0 dež Žirje 763-2 8-0 5-0 60 0 N, — — aujpstn!!! 7589 14-0 8-0 60 3 ENE, — — Vremenska napoved. Pretežno oblačno in mrzlo vreme. Najnižja temperatura na letališču -6.8» C. Koledar Danes, torek, 19. dec.: Melhijad. Sreda, 11. dec.: Damaz. Obvestila Nočno službo imajo lekarne: mr. Sušnik, Marijin trg 5: mr. Kuralt, Gosposvetska cesta 10; mr. Bohinec ded.. Rimska cesta 31. Ne pozabi, da je slika Marije z Brezij lepo darilo za božič! Predavanje SPD pod nazivom >Z jadranske obale na vriiove Durmitorja- bo drevi ob 20 v dvorani Delavske zbornice. Predavatelj g. profesor Viktor Petkovšek bo v svojem predavanju pokazal nad 140 barvnih diapozitivov iz Šibenika, Splita, Dubrovnika in Durmitorja. Vstopnice dobite v predprodaji v društveni pisarni SPD na Aleksandrovi cesti 4, I. nad., do 18 in od 19.30 dalje pred predavalnico v Delavski zbornici. Vsak, ki spremlja z zanimanjem razvoj slovenske dramske umetnosti, bo nedvomno prišel v sredo 11. decembra ofo 20 v frančiškansko dvorano gledal »Dva bregova«. Delo bodo uprizorili člani Gledališča mladih, ki bodo pokaf/aiii, da je treba tudi v odrski umetnosti iskati novih potov in novega izraza. Režira Sintič Zvonimir. Predprodaja vstopnic je danes in jutri v frančiškanski pasaži. Ker je veliko zanimanje, si nabavite vstopnice pravočasno v predprodaji. Ljudska nniverza v Ljubljani. Epizoda s »kraljevino Slovenijo* v letu 1848. je naslov predavanja, ki ga bo imel v naši predavalnici (mala dvorana Filharmonije na Kongresnem trgu) v sredo, dne 11. t. m. ob 20 g. dr. Fram Petre. Tj,} u h lja n Pik o gledališče DRAMA — začetek ob 8 zvečer Torek, 10. decembra: Knog s kredo. Red Torek. Sreda, 11. decembra: Ko varstvo in ljubezen. Red Sreda. Četrtek, 12. decembra: Cigani. Red Četrtek. Petek, 13. decembra, ob 15: Razvalina življenja« Ljudska predstava. Globoko znižane cene. OPERA —- začetek »b 8 *veoer Torek, 10. decembra: zaprto. Sreda, 11. decembra: Carmen. Red B. Maribor sli o gledališče Torek, 10. decembra, ob 20: »Za narodov blagor«. Red A. Cankarjeva proslava. Radeče Socialno delo radeške občine. Te dni je prejela radeška občina 10.000 kg koruze, katero je razprodala svojim občanom po odrejenih množinah po čisto lastni ceni, t. j. 3 din za kilogram. Iz dejstva, da je bila vsa kornza takoj razprodana in na podlagi izraženih mnenj občanov, ki niso mogli priti do deleža, sklepamo, da je bila dobavljena količina koruze premajhna, da bi ustregla zahtevam in potrebam vseh prebivalcev naše občine, katerih je nad tisoč. Zato smemo upati, da bo občinska uprava naročila še nadaljnjo množino koruze. Škoda po vetru! Viharno vreme preteklega tedna je podrlo ob obsavski poti blizu Marijinega dvora samostana čč. sester sv. Vincencija večje število okrasnih borovcev in s tem prav občutno estetsko prizadejalo romantiki tega najlepšega ra-deškega sprehajališča. Veter pa je naredil večjo materialno škodo tudi na strehah poljskih kozolcev. Visoko ceno gumiju, železju, kovinam, steklenicam plača: Metalia, Gosposvetska 16, tel. 32-88. en KINO MATICA Telefon 52-41 Ob 16, 19. In 21. uri. GftRV COOPER ponovno žanje popoln uspeh s svojim svojskim igranjem v Paramount velefilniu Beau geste MOORA ZVEZDA, Epopeja junaštva, plemenitosti in žrtvovanja. Pozor! ?/,r^ oreklicno zadnjikrat Sneguljčica Van Vyke Maion atu i Zlalc ceste »Jaz mislim, da boste rekli leto, če vam povem, da ste vi vtihotapili v gornje nadstropje puščico, vzeli iznad kamina lok in medtem ko 60 vsi sipali, ubili svojega rodnega brata.« John Buntoo se je grozno prestrašil m ta‘strah je nanj tako vplival, da je bil podoben nekemu hipnotiziranemu človeku. K.0 ie hotel nekaj odgovoriti, so mu ustnice zaečle podrhtavati in sploh ničesar ni mogel spregovoriti. »Da, bili ste zelo pametni, to se vam •nora priznati. Ze vnaprej ste pripravili splošceni ustrelek, kt sle ga j. ob dd da b. mislili češ, Sel je skoz; telo vašega brata. Posebno prebnsano pa je bilo to, da ste z lopatico napravili luknjo v zid. n-t tem pa ste bili neoprezni, ker po uporabt lopatice niste očistili apna« Končno se je John zbral in zopet je lahko govoril. Ves preplašen je začel kričati: »Zaboga, verjemite mi, jaz tega nisem inapravili Ne, tega nisem storil! Jaz ne bi mogel nikogar ubiti! Ono pismo, to je moie delo, priznam, toda umor! Kaj sploh pomeni vse to zapleteno pripovedovanje o nekem loku in puščici? To je nesmiselno!« »Meni se zdi,« ga je prekinil Catleen, »da bi bilo za vas najbolje, že greste v knjižnico, vzamete s seboj pisalni 6troj, sestavite svoje priznanje in ga »tipkate na stroj. Če boste napisali priznanje, bomo pridobili precej na času in napravili boste dober vtis na poroto, katere naklonjenost vam je zelo potrebna.« »Rajši bi šel v pekel, kot da bi to napisal!« »Kakor hočete. Wood, telefonirajte na policijo, naj nam pošljejo avtomobil za ujetnika. Lynch, vi pa odpeljite gospoda Buntona nazaj v knjižnico.« Catleen se je obrnil na drugo stran. Bunton pa je molče šel za narednikom. Policijski častnik se je približal stolčku, na katerem je ležal list papirja, na katerega je bil Lynch malo prej natipkal besede: .»KMALU VAS BOMO IMELI!« Nasmejal se je in t>i začel sezuvati čevlje. DVAINDVAJSETO POGLAVJE Catleen se je nato neslišno, v samih nogavicah napotil v zgornje nadstropje in šel v sobo, kjer je Roger Bunton končal svoje življenje. Veliki naslonjač pri kaminu je stal tako, kakor je želel. Ko se je skril za naslonjač, je bil trdno prepričan, da ga ne bo nihče zapazil. Minilo je že nekaj ačsa, toda Catleen se ni premaknil v svojem skrivališču, Od časa do časa je pogledal na uro, katere kazalci so 6e v temi lepo svetili. Borba je bila ostra in videti je bilo, da bo kmalu zmagal. Čeprav ni bila za Catleena nabena stvar več skrivnost, si je bil vseeno v 6vesti, da rezultati njegove preiskave ne bodo zadostovali, da bi prepričali preudarno poroto. Ali mu bo uspelo, da bo prisilil morilca Rogerja Buntona, da bo V6e priznal? To vprašaije je v tem trenutku najbolj mučilo Catleena. Naenkrat so se začuli koraki naredni. ka Lyncha, ki se je bližal stopnicam. Kmalu nato 6e je spodaj začul njegov malo zaspani in utrujeni glas: »Vraga, tu je mrzlo kot v Sibiriji! Poslušajte, Wood! Jaz grem v kuhinjo, da 6i skuham skodelico čaja in da se malo pogrejem. Vi ostanite na stopnicah. Kmalu 6e bom vrnil.« Catleen je napeto pričakoval, kaj bo. Njegove oči so se počaei privadile teme v sobi. Avtomatski revolver je držal v desni roki. čeprav ni bilo v sobi hladno, je Catleen vseeno malo podrhtaval od razburjenja. Sedaj je prišel odločilen trenutek, ki mora napraviti, da bo morilec V6e priznal. Ogenj v kaminu je skoraj ugasnil, tako da je svetloba, ki je prihajala od tam, V6e bolj pojemala. Catleenovemu skrivališču nasproti so bila vrata, ki so vodila v knjižnico in v kateri je bil John Bunton. Catleen je točno videl ključavnico, skozi katero je prihajala medla svetloba Od časa do časa se je ta popolnoma izgubila — mak, da se je John Bunton nemirno sprehajal po sobi; Levo od njega je bila spalnica, kjer sta se nahajala dr. Lose in gdč. Dabrev. Catleen je pazil, katera vrata ae bodo prej odprla in želel, da bi se odprla čim-prei. Naenkrat je Catleen občutil, kako ga je nekaj streslo. Nepremično je gledal v temo. Kljub temu, da ni mogel ničesar videti, se je vseeno zavedal, da prihaja odločilni trenutek in da je nevarnost sedaj največja. Sij v kaminu je kmalu ugasnil. Nenadoma je Catleen zapazil, kako se z leve strani polagoma približuje neka senca, ki postaja vedno večja in večja. Nepremično je gledal v to smer in končno spoznal, da se nalahko in oprezno odpirajo vrata sobe, v kateri je bil dr. Lose. Čez nekaj časa je razločil med vrati obrise nekega človeka. Oni, ki je odprl vrata, se ni pomaknil naprej. Kdo je bil, dr. Loče ali Dora Dabrey? Senca se še ni premaknila, ampak je previdno gledala na vse strani. Ali bo zapazila Catleena v jnjegovem skrivališču? Nekaj trenutkov je Ikapitan skoraj umiral od razburjenja. Če i bi ga zapazil, bi ves njegov up padel v vodo. .. Končno se je 6etica premaknila z mesta. Catleen je 6poznal dr. Loseja v njegovi bolničarski halji in brez čevljev. Ko je ogenj zopet malo zapiamtel, se je v njegovi desni roki zasvetil neki svetli predmet. Še! je zopet dva koraka naprej, obstal in prisluhnil. Catleen je občutil, kako mu srce močno bije in začel je po. časneje dihati. Naenkrat se je dr. Lose odločil, da gre. Preko sobe je šel do knjižničnih vrat in jih hitro odprl. Od tam je padel v uobo žarek svetlobe in se zopet izgubil, ko je zdravnik zaprl vrata za sebo'j. Vse to se je izršilo tako hitro, da je bil Ca-fleen ?elo presenečen. Takoj je Šel iz svojega skrivališča k vratom knjižnice. Od tu je slišal grozeči glas dr. Loeeja. (Dalje sledi.) Bit SEM V STALINOVI SLUŽBI Italijanske avtomobilske kolone v afriški puščavi. fašizem. In navzlic vsemu se mi je zdelo, da je Sovjetska Zveza edini up človeštva. Zato sem ostal v službi Sovjetske Zveze, hočem reči v službi Stalina, njenega gospoda. Dve leti pozneje se je začela španska žaloigra. Videl sem, kako sta Mussolini in Ilitlcr pošiljala Francu na pomoč moštvo in strelivo. Videl sem, kako je prišel oblegani republiki na pomoč Stalin — prepozno, da bi bil gotov uspeha, z obotavljanjem in v nezadostni meri. Pri izbiranju sem še vedno čutil, da se borim na pravi strani. Potem pa je prišel obrat. Opazoval sem, kako je Stalin španski vladi potiskal bodalo v hrbet, ko je za svojo zapoznelo pomoč zahteval gotove denarje. Videl sem, kako je čiščenje v Moskvi dobivalo blazne mere in pomedlo vso boljševiško stranko. Videl sem, kako se je čiščenje preneslo v Španijo. Hkratu sem pa s svojega uvodnega mesta v vohunski službi videl, kako je Stalin na skrivaj ponujal roko Nemčiji za prijateljstvo. Videl sem, kako je ob času, ko je dvoril voditeljem narodnega socializma, dajal streljati velike generale rdeče vojske, Tuhačevskega in druge, može, na katerih strani in pod poveljstvom katerih sem tudi jaz leta in leta delal za obrambo Sovjetske Zveze in socializma. j Potem mi je Stalin postavil odločilno zahtevo: zahtevo, ki jo j* postavil vsem odgovornim uradnikom, ki bi želeli uiti strelom GPU-Svojo zvestobo naj bi dokazal jaz s tem, da bi spravil v njegove kremplje tovariša, ki mi je bil blizu. To zahtevo sem odbil. Prelomil sem s Stalinom. Prisilil sem svoje oči, da so ostale odprte za vse, kar sem videl. Prisilil sem svoj razum, naj spozna, da sem služil totalitarnemu samodržcu, ki se od drugih razlikuje samo po socialističnih frazah, ostankih nekdani* marksistične Šole, katere sc iz hinavščine še danes drži. Bilo ic vseeno, ali je na svetu še kako drugo upanje ali ne. Jutri: Skrivnost smrti pisatelja Maksima Gorkega in Beneševa krivda za poboj rdečih generalov. GENERAL KRIVICE I: Ta večer sem sedel v krasno razsvetljeni jedilniei sanatorija Marino. Po odlični večerji je vsakdo veselo klepetal. Zunaj je bilo pasje mrzlo, znotraj pa nam je prasketajoča peč dajala udobno toploto. Kaj vem po kakšnem naključju sem se nenadno obrnil in pogledal k oknu. Tam sem videl vročične oči sestradanih kmečkih otrok, brezprizornih, njihovi obrazki so lepeli kakor slike na mrzlih steklih. Kmalu so se za mano ozrli tudi drugi, služabnik pa je dobil naročilo, naj sitneže prepodi. Skoraj vsako noč sc je katerim od teh otrok posrečilo, da so ušli mimo straž in se splazili prav do gradu. Iskali so kaj za pod zob. Večkrat sem se izmuznil iz jedilnice in nesel v žepu kruha zanje, toda storil sem to skrivaj, zakaj take reči so med nami postrani gledali. Sovjetski uradniki so imeli obrabljen izgovor in obrambo proti človeškemu trpljenju: >Mi smo zdaj na trdi poti do socializma. Dosti ji obleži ob poti. Mi se moramo dobro krmiti, moramo se vsako leto nekaj tednov oddahniti od dela. To so udobnosti, ki so drugim še prepovedane, zakaj mi smo tisti, ki ustvarjamo veselo življenje bodočnosti. Mi ustvarjamo socializem! Mi moramo ostati pri moči, da bomo lahko nadaljevali trdo pot. Ce bodo nesrečniki križali našo stezo, bomo že ob pravem času poskrbeli zanje. Za zdaj pa — s poti! Nikar nas ne nadlegujte s svojim trpljenjem! Če bi se ustavili, da vam vržemo drobtino, bi morda ne dosegli velikega cilja!« Tako se je glasil izgovor. Seveda, ljudje, ki so si dušni mir varovali s takim orožjem, niso preveč tenkosrčni pri izbiranju poti in ne preveč kritični pri vprašanju, če ta pot tudi zares pelje v veselo življenje, ali ne. Bilo je ledeno jutro, ko sem se vračal iz Marina domov in prišel v Kursk. Stopil sem na postajo, da bi tam čakal na prihod brzega vlaka iz Moskve. Ko sem v restavraciji pospravil krepak zajtrk, sem imel še časa, zato sem šel v čakalnico tretjega razreda. Nikdar si no bom mogel izbrisati iz spomina, kaj sem videl tam. Čakalnica je bila docela natlačena z moškimi, ženskami in otroki — kmeti. Vsega jih je bilo kakih šest sto. Gonili so jih od enega jet-niškega taborišča do drugega, kakor čredo živine. Prizor je bil tako strahoten, da sem za trenutek menil, da vidim netopirje nad temi mučenimi bitji. Veliko jih je ležalo skoraj nagih v mrzlem prostoru. Drugi so očitno umirali zaradi pegastega legarja. Lakoto, bolečino, obup ali pa zgolj topo, vdano trpljenje polmrtvili je bilo mogoče brati na slehernem obrazu. Ko sem stal tam, so se policisti od GPU, od skrivne politične policije, ljudje s trdimi obrazi, spravili na prebujanje ljudi. Začeli so jih zganjati kakor živino. Pri tem so zamudnike in vse tiste, ki so bili prešibki, da bi hodili, suvali in bili. Ko sem se obrnil, sem videl starega moža, ki ne bo nikdar več vstal... Toda vedel sem, da je to samo en žalosten oddelek iz krdela milijonov pravičnih kmečkih družin, ki jih je Stalin pod imenom kulaki — beseda, ki danes ne pomeni nič drugega več kakor žrtev — iztrgal z njihove zemlje, jih odvlekel drugam in jih uničil. Vedel sem pa tudi, ta prav ta trenutek — bili smo v februarju leta 1934 — topovi po dunajskih cestah sesipajo naselbine, ki so jih postavili socialisti. Strojnice so kosile avstrijske delavce pri njihovem zadnjem obupnem boju za socializem. Povsod je vstajal Trije, o katerih veliko slišimo ... fiCJo so ameriški vojni minister Stimson, mornariški minister Knox ter vodja angleške blokade Dalton? V sedanji vojni sliši človek toliko imen, ki bi jih gotovo ne slišal, če bi bil mir. Zemljepisa se bomo c aučili toliko, da bo lahko vsak profesor. Tudi glede mien oseb nismo nič na slabšem. Marsikdo od teh mož bi ostal svetu neznan in bi živel mimo živ. ljenje kje na svojem posestvu. Slišali bi morda o njem samo enkrat na leto, ko bi govoril na skupščini, pa še takrat nas ne bi toliko brigal. Če je mir, človeka pač toliko ne briga, kaj delajo drugod. Sedaj nas pa zanima vse: kako se kdo oborožuje, kakšno orožje ima, kakšni so izgledi na zmago enega ali drugega, kateri ljudje vodijo usodo držav, kako kdo podi sovražnika pred ali za seboj in sto in podobnih reči. Z zanimanjem sledimo dogodkom onstran luže, z zanimanjem beremo, kako vneto mečejo Nemci bombe na Anglijo in kako potrpežljivo in mimo Angleži to gledajo. Zanimalo nas je, kdo bo v Ameriki novi predsednik, čeprav smo dobro vedeli, da nihče od nas ne bo njegov tajnik. Ima pa Roosevelt v svoji vlad: dva zanimiva moža, o katerih večkrat kaj slišimo. To sta polkovnik Knox in Stimson, ki sta se že nekajkrat jasno izrazila. Knox je mornariški minister, Stimson pa vojni. Oba moža sedita torej na važnih me6tih, za sedanji čas najvažnejših. Težko bj človek našel dva po značaju bolj različna moža, kakor sta ta dva Rooseveltova sodelavca. Čeprav je Knox star že 66 let, je še vedno kaj okreten in razgiban mož. Obotavljanja ne pozna, ampak se hitro odloči Ko je bil še mlad, je bil pristaš Theodora Roosevelta in je bil v kubanski vojni v vrstah njegovih »Težkih konjenikov«. Potem je začel kot poročevalec pri listu »Grand Rapid Herald«, ki je izhajal ▼ Michiganu. Dve leti pozneje je bil že ravnatelj lista »Saulte Ste Marie«. Svoje posle je opravljal z vihravo vnemo od jutra do večera in z isto vnemo 6e je vrgel v politično življenje. Borb se ni nikdar izogibal ter je boj brez obotavljanja sprejel. Tudi za humor mu je ostalo še vedno časa. Nekoč je dobil grozilno pismo chikaškega gansterja, ki ga je pozival na borbo takole: »Pridite in se častno z menoj spoprimite, če imate kaj korajže. Čakal vas bom.« On pa mu je odgovoril: »Ko bo ta huda ura prišla, bodite pripravljeni.« Njegov sodelavec v vladi, Stimson je star 73 let ter je odličen pravnik in umeten človek ter državnik Diplomiral je na dveh ameriških univerzah: v Yaleu in Harvardu. Z advokatsko prakso je začel v očetovi pisarni. Kljub svoji starosti je zelo delaven in pri svojem delu metodičen. Vedno je dostojanstven in miren ter dober svetovalec, ki vsako stvar dobro pretehta. Nikdar se mu ne mudi in vedno išče najboljšo rešitev. V republikanski stranki je ta odličen, miren in delaven pravnik užival vedno velik ugled. Leta 1911 mu je predsednik Združenih držav Taft ponudil vojno ministrstvo. Tretji, o katerem smo že večkrat slišali, ima v svojih rokah hudo orožje, s katerim kroti svoje Prešernove pesmi v ilustracijah slovenskih umetnikov nasprotnike. Kako bo to uspelo, bomo videli. Če mu bo, potem mu bomo lahko rekli general Lakota. Ta mož je Hugh Dalton, angleški minister za blokado in gospodarsko vojno On dobro ve kaj je vojna, saj je že eno preživel in je bil odlikovan za vojaške vrline v bitki na Pijavi z italijansko medaljo. Njega smatrajo za najbolj- šega strokovnjaka glede voditve gospodarske vojne. To ministrstvo so mu dali zato, ker so bili prepričani, da ga bo on najboljše vodil zaradi izredne gospodarske razglednosti. Bil je lektor na londonski visoki gospodarski šoli in profesor za ekonomijo na londonskem vseučilišču. Med svetovno vojno je bil topniški častnik in se je udeležil bojev na francoski in italijanski fronti. Popolnoma obvlada francoščino in italijanščino. Po vojni je napisal knjigo Z anglešk. vojaki v Italiji« v kateri je opisoval izkušnje, pridobljene v bitki na Pijavi. Dalton je bil narodni poslanec delavske stranke od leta 1924 naprej, leta 1936 in 1937 pa je bil predsednik izvršilnega odbora delavske stranke. Hugh Dalton je v Angliji zelo priljubljen in znan človek. Je odličen govornik, energičen in prepričljiv ter uživa pri delavstvu veliko zaupanje. Britanski težki protiletalski top, kakršne imajo Angleži postavljene vsepovsod. Motorizirani pehotni bataljoni - odgovor na nemške oklepne divizije? Nova vrsta angleške pehote v moderni vojni Ves svet je presenetila silna udarnost nemških oklepoih divizij, ki so jih Nemci vztrajno delali nekaj let. Pred to slovitostjo 60 stali vsi zaprepaščeni in ni60 imeli takoj pri rokah enakovrednega proti-sredstva. Kakor huda ura so nemške oklepne divizije pred seboj vse pomandrale in človeka spominjajo na udarnost Atilovih čet. Kot odgovor na nemške oklepne divizije so začeli Angleži z organizacijo popolnoma nove vrste pehote, od katerih pričakujejo mnogo. Nove formacije so znane kot »motorizirani bataljoni«. Vsak od teh motoriziranih bataljonov je sestavni del ene brigade tankov. Te nove edinice se vežbajo z drugimi edinicami v ofenzivi na sovražnem ozemlju. Z vežbanjem teh oddelkov so začeli z vso resnostjo. Seveda, kar se nanaša na te nove oddelke, držijo v največji tajnosti. Ti motorizirani bataljoni so neodvisni- oddelki in so formirani oddeljeno od pehotnih polkov in strojniških čet. Vendar pa kljub temu 6matrajo te motorizirane bataljone za pehoto. Motorizirani bataljoni 6e gibljejo na motornih vozilih, borijo pa se peš in ob sodelovanju z oklepnimi avtomobili ter strojniškimi oddelki. Ker sodelujejo tudi s taniti, se morajo ti motorizirani bataljoni gibati zelo hitro pri svojem poslu. Neki povelj- nik teh novih edinic je izjavil, da morajo ti bataljoni prinesti odločitev ter delovati dvakrat hitreje kakor navadna pehota. Za poveljnike teh motoriziranih bataljonov 60 odbrali posebno sposobne častnike, ki poznajo taktiko in tehniko modernega vojskovanja, in k; si ne pomišljajo dolgo, kaj naj storijo v odločilnih in resnih trenutkih. V napadu morajo novi bataljoni prodreti skozi linije sovražnega protitankovskega orožja in obvladati odpor na področju, skozi katerega so predrli s tanki. V obrambi je naloga teh motoriziranih bataljonov ta, da ščitijo krila, in olajšajo gibanje oklopnih divizij. Ko je Anglija začela organizirati svoje tankovske edinice, je angleško poveljstvo zanemarilo med drugim tudi to, da ni razmišljalo o taktiki oklepnih edinic. Tako je mogel nasprotnik praktično uporabljati 6voje teorije o učinku oklopnih divizij. Motorizirani bataljoni so samo del novih skušenj, ki 60 si jih Angleži pridobili v sedanji vojni. Ob sodelovanju 6 formacijami tankov, bodo ti bataljoni najboljše orožje, ki ga bo vrhovno poveljstvo upoštevalo. Angleži upajo, da bodo morda te nove formacije odločujoči činitelj v borbah, o katerih bomo morda kmalu kaj slišali. Gripa v Kaliforniji Epidemiia gripe se je razširila po vsej Kaliforniji. V Los Angelesu je bilo dozdaj prijavljenih 5000 obolenj Od šolskih otrok je obolelo dozdaj 30%. Vsi zdravniki, bolničarke in drugo osebje velike bolnišnice Mount Sinai 60 tudi zboleli. Razen tega so zboleli za gripo skoro vsi zdravniki, bolniški strežniki in drugo osebje v mestni bolnišnici in 800 učiteljev. Od 2100 kaznjencev v mestnih zaporih jih je 400 bolnih V nekem drugem mestu s 130.000 prebivalci je zbolelo 25% prebivalstva. V Santi Barbari so morali zapreti vse šole. Bolezen je zahtevala dozdaj čez 100 smrtnih žrtev. Zdravnik neke mestne zdravstvene ustanove je izjavil, da je epidemija v začetku in je zato zahteval nujno pomoč, V San Franciscu je obolelo za gripo 358 oseb. Madžarskega državnega poglavarja so hoteli ujeti V Budimpešti se bo začel 16. decembra proces proti poslancu »puščičastih križev« Wierthu in 23 desn.-radkaln. poslancem stranke. Tožba očita tožencem pripravljanje prevratov in nezakonito hranjenje eksplozivov. Obtoženci so razen tega izdelali načrt, kako bi ugrabili regenta Horthyja. Načrt naj bi izvedli med potovanjem Horthyja na njegovo posestvo v Kendelesu, nato pa bi vodja puščičastih križev major Salassy postal predsednik vlade. Hor-thyja bi z orožjem prisilili, da bi ustregel njihovim zahtevam. • Program radio Ljubljana Torek, 10 decembra: 7 Jutranji pozdrav — 7.05 Napovedi, poročila — 7.15 Pisan venček ve- selih zvokov (plošče) — 12 Za kratek čas (plošče) — 12.30 Poročila, objave — 13 Napovedi — 13.02 Opoldanski koncert Rad. ork. — 14 Napovedi, poročila — 14.15 Šolska ura: Potresi na Jadranu — dvogovor (g Rafael Bačar) — 18 Originalna švicarska godba (Malenškov trio) — 18.40 Višek Kijevske nadvlade (g. Fr. Terseglav) — 19 Napovedi, poročila, objave — 19.25 Nac. ura — 19.50 Vzgojna posvetovalnica (ga. Vida Peršuh) — 20 Koncert Rad. ork. — 21.15 Ruske narodne pesmi poje gdč. Bogdana Stritar s spremljevanjem kitare (g, Stanko Prek) — 22 Napovedi, poročila 22.15 Večerna glasba (plošče). Sreda, 11. decembra: 7 Jutranji pozdrav — 7.05 Napovedi, poročila — 7.15 Pisan venček ve- selih zvokov (plošče) — 12 Simfonične slike (plošče) — 12.30 Poročila, objave — 13 Napovedi — 13.02 Šramel »Ljubljana« — 14 Napovedi, poročila — 18 Petrolej, povročitelj mednar. revolucij — 18.20 Pojte z nami! (vodi g. Luka Kramolc) — 19 Napovedi, poročila, obiave — 19.25 Nac. ura — 19,40 Šramli igrajo (plošče) — 20 Ruska glasba II. — 21 Komorni zvoki (plošče) — 21.15 Citra-ški dueti (gdč. Slavka Peklar in g. Marjan He-bein) — 22 Napovedi, poročila — 22.15 Pisana šara (plošče). Drugi programi Torek, 10. decembra: Belgrad: 20.40 K—vartet. — Zagreb: 20.30 Ork. konc. — Bratislava: 19.25 Dvorakove skladbe. — Praga: 17.10 Lahka glasba. — Sofija: 20 Kom. kon. — Beromiinster: 20.10 Pisan večer. — Budimpešta: 19.20 Ork. konc. — Bukarešta: 20.05 Simf. konc. — Stockholm: 19.30 Kabaret. — Ital. postaje: 19.45 Simf. konc. — Sottens: 20 Schillerjeva igra »Kovarstvo in 'Ijtri bežen«. Belgrajska kratkovalovna postaja: YUA, YUB (49.18 m): 19.40 — Poročila v slovenščini — YUF (19.69 m): 0.30 Poročila v slovdUšdlHi za Južno Ameriko — YUG (19.69 m): 3.30 Poročila v slovenščini za Severno Ameriko. Sreda, 11. decembra: Belgrad: 20 Opera. — Zagreb: 20 Prenos. — Bratislava: 19.45 Kom. konc. — Praga: 18.25 Večerni konc. — Sofija: 20.30 Berliozovo »Faustovo pogubljenje«. — Bero-munster: 20.25 švicarska glasba. — Budimpešta: 18.15 Brahmsove skladbe. — Bukarešta: 22.10 Zab. glasba. — Stockholm: 20 Offenbachova opera »Hoffmannove pripovedke«. — Ital. postale: 21 Violina. — Sottens: 21.20 Simf konc. Bibliofilska založba v Ljubljani, Pod turaom 5, «2 je kitila velike, vse pohvale vredne naloge, da i.i izdala Prešernove poezije v posebnem, originalnem ciklu ilustracij, ki so jih izvedli najbolj znani umetniki. Ilustracije so opremljene a pojasnilom v spretni in nazorni besedi. Doslej sta izšli »Strunam« in »Dekletom«, v tisku pa je »Pod oknom«. Pripravljajo se še »Prošnja«, »Kam« in »Ukazi«. Cena posemeznemu izvodu je vezanemu v polusnje 50 din, mehko vezanemu pa 35 din. Celo kolo, 6 knjižic z več kakor 100 ilustracijami, pa velja 270 din, za v mehko vezane pa 180 din. Naroča 6e pri založbi. (Gornja slika iz zbirke »Dekletom« je delo M. Sedeja.) Za Jugoslovansko tiskarno v L)ob1]anli Jota Kramarič ~ lidajatclj: Inl Joto 8odja ~ Urednik: Mirko Javornik ~ Rokopisov ne vračamo - »Slovenski dom« Uhaja »sak delavnik ob 12 ~ V ponedeljkih je jutranjik ~ Mesečna naročnina je 14 din, aa Inoiemstvo 25 din ~ 8amo ponedeljskl »Slovenski dom« velja mesečno 6 dinarjev, polletno 25 dinarjev celoletno 50 dinar)«*-Urednlltvot Konitarieva alka I/1II m Uprava: Kopitarjeva oflea 6, Ljubljana ~ Telefon 40 01 do 40 05 ~ Podrutoleo: Maribor, Celje, Ptnj, Jesenice, Kranj, Novo mesto, Trbovlje.