Posebna številka —1/76 Mercator GLASILO DELOVNEGA KOLEKTIVA MERCATOR LJUBLJANA, FEBRUAR 1976 GRADIVO ZA ZBORE DELAVCEV Predlog srednjeročnega načrta dela in razvoja TOZD in delovne organizacije »Mercator« Ljubljana, n. sub. o., za obdobje 1976-1980 VSEBINA I. Gospodarska in družbenopolitična izhodišča za programiranje razvoja v obdobju od leta 1976—1980 II. Delovna organizacija »Mercator« — dosedanji in bodoči razvoj 1. Razvoj delovne organizacije »Mercator« od leta 1961—1974 2. Poglavitni kazalci poslovnega uspeha in zaposlenosti v obdobju od leta 1976—1980 3. Širjenje in oblikovanje dejavnosti delovne organizacije »Mercator« 4. Politika zaposlovanja in družbenega standarda v obdobju od leta 1976—1980 III. Perspektivni program investicijskih vlaganj v razdobju od leta 1976—1980 T. Uvod 2. Metodologija a) plan investicij b) viri financiranja 3. Obrazložitev tabel (tabele 1—6) 4. Zaključek 5. Tabele I. Gospodarska in družbenopolitična izhodišča za programiranje razvoja v obdobju od leta 1976—1980 Naša dežela spada med tiste, ki so v povojnem obdobju najbolj napredovale. Prebila se je iz kroga nerazvitih med relativno razvite države, kljub temu pa tako naglo rast spremlja tudi vrsta nasprotij. Zaradi povezanosti našega gospodarstva s svetovnim smo precej občutili tudi probleme, ki so se pojavili v svetovnem merilu, t. j. pomanjkanje energije in hrane. Po letu 1970 smo zabeležili zelo dinamično rast, ki se je kazala v naraščajoči stopnji rasti družbenega proizvoda, v zadnjih treh letih pred letom 1975 pa so se pojavila tudi neskladja, ki tako intenzivno rast resno ogrožajo. Med poglavitne negativne pojave štejemo predvsem: — strukturna neusklajenost med proizvodnjo in porabo; — večanje stopnje odvisnosti našega gospodarstva od uvoza; — nizka rast investicij; — padec zaposlenosti; — stagnacija in padec osebnih dohodkov. Reprodukcijska sposobnost gospodarstva se je zmanjšala predvsem zaradi inflacije, ki razvrednoti akumulacijo. Da bi v naslednjem obdobju gospodarstvo stabilizirail in mu omogočili optimalen razvoj, bomo morali stremeti predvsem, da se delo in sredstva čim bolj smotrno povezujejo, kar bomo dosegli z razvojem samoupravnega sporazumevanja na vseh ravneh. Ustava in novi zakoni prinašajo vrsto novosti v gospodarsko in družbeno življenje. Za umiritev stihijskih pojavov bomo dali večji poudarek planiranju na vseh ravneh. Planske obveze bodo imele značaj zakonskih obveznosti, predvidena pa so tudi druga prisilna sredstva za primer, če delovne organizacije svojih delovnih načrtov ne bodo pravočasno izdelale. Ti bodo lahko korigirani le v primeru, če se bo stanje, v katerem je delovna organizacija, spremenilo zaradi objektivnih razlogov. Povezovanje in združevanje organizacij združenega dela bo proces, ki ga bomo v nadaljnjem obdobju še bolj razvijali in izpopolnjevali. Poleg dosedanjih že ustaljenih oblik združevanja na osnovi določil ustave, predvidevajo načrtovalci razvoja še nove, na širši ravni. Kjer obstaja resnična spodbuda, ki mora izhajati iz združenega dela, se delovne organizacije vključujejo v širše komplekse —■ v sestavljene organizacije združenega dela in v proizvodno-prometne in reprodukcijske celote (tako naj bi se povezovale predvsem dejavnosti, ki so primarnega pomena za razvoj našega gospodarstva — energetika, surovine itd.). Delovne organizacije se povezujejo na tak način zato, ker želijo doseči večji dohodek ob uskladitvi svo- jih razvojnih načrtov. Te zveze pa ne smejo biti izmišljene, ampak morajo funkcionalno obstajati in moramo razpolagati tudi s potrebno evidenco, ki te zveze dokazuje. Nad takimi povezavami v gospodarstvu naj bi bedele gospodarske zbornice. Če hočemo doseči bolj umirjeno gibanje gospodarstva, moramo urediti tržne in cenovne odnose. Tudi te bomo regulirali s samoupravnim sporazumevanjem in družbenim dogovarjanjem na vseh ravneh (družbenopolitične skupnosti bodo koordinatorji in nosilci te politike). Samoupravni sporazumi in družbeni dogovori s tega področja pa ne bodo urejevali samo oblikovanje cen (izbire in uporabe kriterijev za oblikovanje cen, konkretne cene, oblikovanje odnosov med cenami itd.), ampak tudi preskrbo z re-promaterialom in blagom, skupne raziskave razvoja in usmerjevanja naložb, nadzor nad uvozom in izvozom, organizirano nastopanje na trgu itd.). V te dogovore se bodo vključili tudi potrošniki, organizirani v ustrezne delegatske oblike. Urejenost domačega tržišča bodo ustrezni organi spremljali z materialnimi bilancami. Cene se bodo v samoupravnih sporazumih ravnale po stroškovno-dohodkovnem načelu. Poleg tega bomo upoštevali še bodoči razvoj, ki se bo odražal v določitvi stopnje akumulacije. Pri vrsti proizvodov bomo upoštevali še svetovne cene, ki jih bomo po potrebi tudi korigirali, če bodo povzročale motnje na domačem trgu. Za določena področja, npr. kmetijstvo, pa bomo uporabljali sistem zaščitnih cen, z namenom, da doseže ta dejavnost raven, ki jo kot hitro razvijajoče se gospodarstvo po- VSEBINA Str. 1. Predlog srednjeročnega načrta dela in razvoja TOZD in delovne organizacije »Mercator«« Ljubljana, n. sub. o.f za obdobje 1976—1980 ..................................................................1 2. Predlog samoupravnega sporazuma o ustanovitvi temeljne banke »Mercator««.............................8 3. Predlog načrta dela in razvoja TOZD, podjetja in DSP za leto 1976 ...................................9 4. Predlog samoupravnega sporazuma o skupnih načelih, o osnovah in merilih za razporejanje dohodka in za delitev sredstev za osebne dohodke v temeljnih organizacijah, združenih v »Mercator« Ljubljana, n. sub. o...............................................................................................16 5. Pravilnik o določanju tajnih podatkov ljudske obrambe in načinu njihovega zavarovanja..................25 6. Pravilnik o volitvah in odpoklicu delegacij in delegatov podjetja »Mercator« Ljubljana, n. sub. o. . . 27 trebujemo. Sistem cen bo moral vsekakor dopolnjevati ustrezen davčni sistem (ne zgolj proračunskega značaja), carinski sistem in sistem potrošniških posojil, ki je često eden izmed činiteljev inflacije. Povezovanje v SOZD, proizvodno-prometne in reprodukcijske celote, bo omogočilo oblikovanje enotnih prodajnih cen, s tem pa delitev dohodka med proizvodnimi in trgovskimi organizacijami po dejansko vloženem delu. Nadaljnja faza tržnih odnosov so dohodkovni odnosi. Ti pa zaradi naraščajoče nelikvidnosti ne bodo več temeljili na sistemu fakturirane realizacije — zaradi zastoja v plačevanju — ampak na sistemu plačane realizacije, ki bo še dodatno urejen s sistemom vnovčevanja blagovnih menic za tiste, ki svojega blaga nikakor ne bodo mogli prodajati na podlagi zakonsko predlaganega plačilnega roka. S tem bomo dosegli, da bo iztrebljena finačno nepokrita poraba. Izpopolnili bomo sistem stalne revalorizacije osnovnih in obratnih sredstev in dosegli čim realnejše prikazovanje zalog in terjatev. Udeleženci monetarno-kreditnega sistema bodo morali izvajati emisijo denarja v skladu z dogovorjeno ekonomsko politiko. Kreditna politika, ki se bo oblikovala s sporazumevanjem, pa mora biti predvsem selektivna. Prvenstvena naloga bank je, da zbirajo prenosna prosta denarna sredstva organizacij združenega dela in prebivalstva in jih plasirajo tam, kjer bodo ta najbolj učinkovita. Splošne in skupne potrebe bomo financirali na podlagi svobodne menjave dela delavcev v proizvodnih in družbenih dejavnostih, na načelih solidarnosti in vzajemnosti. Relativna udeležba splošne in skupne porabe na dohodku delovnih organizacij naj bi se zmanjšala. Porabo sredstev za te namene naj bi spremljali plansko. Politika obdavčevanja občanov naj bi odpravljala socialne razlike. Financiranje družbenih potreb naj bi uredili z vrsto zakonov in družbenimi dogovori med republikami. Stalen boj z neskladji v našem gospodarstvu nas sili, da stabilizacijsko politiko vgradimo v vse ostale politike. Zajeziti je treba čezmerno splošno porabo in pretiran uvoz in razvijati zato primerne dejavnosti, sekundarne in terciarne pa v okviru možnosti, da bomo zagotovili tolikšno povečanje zaposlenosti, kot ga zahteva naraščanje aktivnega prebivalstva. Za nemoten razvoj bomo morali ohranjati realno vrednost akumulacije in varčevanja in doseči zmanjšan plačilni primanjkljaj. Pri programiranju našega bodočega razvoja bomo upoštevali predvsem načela, ki so jih izoblikovale družbenopolitične skupnosti v Sloveniji v vrsti resolucij in smernic o tej problematiki. Težnja vseh naprednih sil v republiki je, da se zagotovi skladen razvoj in napredek vseh, ki delujejo v posameznih fazah družbene reprodukcije, posebno neposrednih proizvajalcev. Z novo ustavno ureditvijo in ostalimi zakonskimi ukrepi je prav njim dana možnost, da tako, kot še nikoli doslej, vplivajo na dogajanja v vsem družbenem in gospodarskem življenju. II. Organizacija združenega dela »Mercator« — dosedanji in bodoči razvoj 1. Razvoj delovne organizacije »Mercator« od leta 1961 do 1974 Delovna organizacija »Mercator« se je uveljavila v trgovinski dejavnosti pred četrt stoletja na območju Slovenije kot grosist. Začetki so bili skromni, saj podjetje »Živila«, kot se je takrat organizacija združenega dela »Mercator« imenovala, ni imela potrebnih prostorov in opreme za svojo dejavnost. Podjetje je po spremembi imena spremenilo svoj sedež in pridobilo nove poslovne prostore. V razdobju od 1. 1962—1973 se je njegova dejavnost razširila tudi na druge vrste, in to na trgovino na drobno, predelovalno industrijo, inženiring, gostinstvo in storitve. Integracije so potekale po naslednjem vrstnem redu: Leto Ime TOZD, ki se je priključila 1962 Polje, Litija, Špecerija, Emona, Logatec, Grmada, Rožnik, Hrana 1963 Jelka iz G. grada, Straža-Dolenjske Toplice 1964 Metlika, Gradišče-Trebnje, Standard Novo mesto 1965 — 1966 — 1967 Hladilnica, TMI, Preskrba-Tržič 1968 Emba 1969 Investa, Kavarna Evropa 1970 Trgopromet-Kočevje, Idrija 1971 Panonija-Ptuj, Vrhnika 1972 — 1973 Kavarna Nebotičnik 1974 — 1975 Univerzal-Lendava, Jelka-Ribnica, Slo-ga-Gornja Radgona, Potrošnik-Izbira-Lenart Po sprejetju nove ustave so se poslovne in obratne enote, vključno z organizacijsko enoto, preoblikovale v temeljne organizacije združenega dela in v delovno skupnost podjetja. Nova organiziranost je s sistemom samoupravnega sporazumevanja doprinesla k čvrstejšim stikom med TOZD. Osnovni razvojni koncept je bilo čutiti v investicijski usmeritvi. Razširjali smo predvsem maloprodajno mrežo, da bi ostalim dejavnostim, predvsem grosistični in proizvodni, omogočili široko zaledje. Kako se je večalo podjetje, lahko ilustriramo z vrsto podatkov, npr. z velikostjo prodajnih in skladiščnih prostorov, ki so se povečevali s pripojitvami in z novimi investicijami ter z ostalimi kazalci za nekaj let v preteklem desetletnem obdobju: Prodajni in skladiščni prostori s številom poslovalnic in zaposlenimi delovne organizacije »Mercator«, za obdobje od 1. 1961—1974 Leto skladiščni prostor v engro skladiščih v m2 skupno število zaposlenih na podlagi vkalk. ur število poslo- valnic 1961 12.713 196 — 1962 13.313 1197 204 1965 14.040 1633 270 1970 42.498 3326 435 1971 42.498 3663 466 1972 42.498 4332 470 1973 47.973 4429 468 1974 52.973 4486 461 1975* 52.973 5243 585 Leto prodajni prostor v poslovalnicah v m2 skladiščni prostor v poslovalnicah v m2 1961 — — 1962 9.270 7.323 1965 14.000 12.165 1970 27.989 24.257 1971 32.160 25.740 1972 41.457 29.074 1973 41.465 29.121 1974 41.105 28.941 1975* 51.583 40.420 * podatki za 30. 9. 1975 Že ti skopi podatki za nekaj let nam ilustrirajo večanje obsega delovne organizacije »Mercator«, prek integracijskih procesov, do leta 1974 pa tudi z investiranjem. Vendar pa to razdobje sovpada tudi s popolnoma spremenjenimi pogoji poslovanja za trgovinsko dejavnost. Prvi ukrep, ki je zavrl ta investicijski zagon so bile zamrznjene marže. Ta ukrep, ki traja že od leta 1971, manjša dohodek trgovinskim organizacijam združenega dela. Razlika v ceni zadošča za kritje stroškov in osebnih dohodkov, akumulacija pa se z nespremenjenim stanjem vedno bolj manjša. Drugi ukrep, ki nas je precej prizadel, je zakon o zagotovitvi trajnih obratnih sredstev (Uradni list SFRJ, št. 39/72), ki zahteva, da morajo biti povprečne zaloge krite z lastnimi in dolgoročnimi sredstvi. V naši dejavnosti predstavljajo 3/4 obratnih sredstev zaloge, katerih vrednost je v zadnjem času naraščala v tolikšni meri, da jih z že tako siromašno akumulacijo nismo mogli pokriti. Investirale naj bi samo tiste TOZD, ki so določilom tega zakona zadostile, vendar je teh malo in njihova sredstva ne zadoščajo za naložbe večjega obsega. Prizadeli so nas tudi strožji predpisi glede odpisovanja terjatev in zalog, kjer zakonodajalec zahteva, da se med stroške vključijo vse tiste odpisane terjatve v tolikšni višini, v kolikršni meri so že prekoračile zakonsko določen plačilni rok. Skoraj popolnoma pa je zavrl našo investicijsko dejavnost četrti ukrep, in sicer predpis o 50% depozitu za vsako negospodarsko investicijo. Ob že tako osiromašenem dohodku pa si kajpak ne moremo privoščiti še tako dragih investicij oziroma za take namene potrebnih lastnih finančnih sredstev v zadostni meri sploh nimamo. To so razmere, v katerih se je znašla trgovinska dejavnost, ki jo opravlja večina naših TOZD. Ob uveljavljanju novih odnosov v gospodarstvu delovna organizacija »Mercator« upa, da bo sodelovanje dela in sredstev na vseh ravneh omogočilo tudi uspešno delovanje in širjenje trgovinske dejavnosti. 2. Poglavitni kazalci poslovnega uspeha in zaposlenosti v obdobju od leta 1976—1980 Da bi organizacijam združenega dela omogočili oblikovanje poenotenih izhodišč za pripravo srednjeročnih planov, je Zavod za planiranje ob pomoči drugih dejavnikov sestavil za vse TOZD v SR Sloveniji poseben anketni list — Program razvoja 1976—80, minimum kazalcev. Te podatke so sprejele tudi skupščine občin, da so lahko načrtovale razvoj na svojem področju. Zbrane podatke so elektronsko obdelali in jih posredovali javnosti. Anketo bodo ponovili z namenom, da se preveri, v kolikšni meri so TOZD svoja predvidevanja uresničile. Poročevalci o rezultatih minimuma kazalcev so posvetili največ pozornosti primarni (energetiki in surovinam) in sekundarni dejavnosti, ker smo na teh področjih najbolj odvisni od uvoza iz tujine in iz drugih republik. Terciarni dejavnosti, kamor štejemo tudi trgovino, je odmerjeno le malo prostora, oz. so obdelovalci ankete posredovali le pičle podatke. TOZD, ki so vključene v delovno organizacijo »Mercator«, predvidevajo v celoti v letu 1980 okoli 5700 zaposlenih oziroma 10 % povečanje, glede na stanje leta 1975. Najbolj se bo povečalo število zaposlenih v tistih TOZD, ki načrtujejo povečanje svoje dejavnosti. Realizacija se bo povečala v obdobju 1975—80. leta za 54 % v celoti, po TOZD pa je to povečanje različno, od indeksa 110 v Kavarni Nebotičnik, do indeksa 178 v TOZD Univerzal-Lendava. V tabeli prikazujemo rast poglavitnih kazalcev poslovanja po TOZD za razdobje 1975—80, ki so povzeti iz minimuma kazalcev, ki so jih izdelale same TOZD. Indeksi za obdobje 1980/75 za: celotni dohodek, amortizacijo (minimalno in povišano), pogodbene in zakonske obveznosti, dohodek za razdelitev, bruto OD in skladi s povprečno zaposlenimi po TOZD. (Vir: program razvoja 1976—80; minimum kazalcev). TOZD celotni dohodek amorti- zacija dohodek za razdelitev pogodb, in zak. obvez. bruto OD posl. skladi povpreč. zaposleni Polje 160 161 152 149 171 103 127 Logatec 155 155 161 139 175 113 112 Litija 150 150 158 150 171 107 99 Jelka 150 107 150 145 156 160 — Beograd 150 128 154 146 158 — 100 Grmada 165 122 165 159 176 110 112 Špecerija 155 135 154 153 166 118 109 Emona 155 124 155 147 160 140 106 Hrana 155 117 155 143 162 131 107 Vrhnika 155 121 160 154 164 165 107 Grosist 150 138 147 148 162 95 110 Rožnik 150 120 150 149 145 202 104 Metlika 142 171 128 134 119 146 107 Gradišče 154 139 157 174 157 149 105 Standard 155 149 174 156 165 301 122 Preskrba 151 133 152 174 135 238 106 Idrija 159 112 178 386 150 505 101 Trgopromet 147 150 154 150 155 159 107 Panonija 154 125 154 222 128 78 104 TMI 155 153 159 158 157 164 106 Emba 142 143 141 132 138 165 114 TOZD celotni dohodek amorti- zacija dohodeK za razdelitev pogodb, in zak. obvez. bruto OD posl. sklad povprečje zaposlenih Investa 159 100 131 169 106 124 112 Hladilnica 151 148 164 152 205 108 109 Kavarna Evropa Nebotičnik 154 129 151 233 121 397 183 110 156 107 115 108 96 100 Univerzal Lendava 178 199 176 236 191 29 130 Ribnica 179 112 175 226 158 163 117 Potrošnik Izbira 175 185 175 175 170 196 151 Sloga Gor. Radgona 154 139 157 174 157 149 110 del. organ. Mercator 154 139 157 174 157 149 110 trgov. dejav. SRS 179 214 _ _ 175 181 124 Dinamika rasti posameznih kazalcev je manjša, kot pa jo predvidevajo načrtovalci v okviru trgovinske dejavnosti. Letne stopnje rasti za delovno organizacijo »Mercator« so manjše kot 10%, za trgovinsko dejavnost pa so nad 10 %. Element Za Letna stopnja rasti 1975- dejavnost trgovine —80 v % del. org. Mercator celotni doh. 12,3 8,7 bruto doh. 12,8 9,2 amortizacija 16,5 6,7 osebni doh. 11,8 9,3 poslovni skl. 12,6 8,2 zaposlenost 4,5 trg. na drobno 3,0 trg. na debelo 1,8 produktivnost 3 trg. na drobno 6 trg. na debelo 7,3 Indeks bruto dohodka (dohodka za razdelitev in amortizacijo) je za trgovino SRS 183, za delovno organizacijo »Mercator« pa je indeks 1980/75 = 155. Verjetno planirani kazalci ne pomenijo zastajanja TOZD v primerjavi z aktivnostjo trgovine v SR Sloveniji, ampak določeno previdnost. Če se bodo naša stabilizacijska predvidevanja uresničila, potem moramo vsekakor pričakovati, da bodo letne stopnje rasti manjše. Načrtovalci razvoja v obdobju 1976—80 predvidevajo ponovno rast investicijskih vlaganj v trgovinski dejavnosti, ker bo pomanjkljiva oskrba tržišča dosegla kritično mejo. Če trgovske mreže ne bomo razvijali v skladu s potrebami, bo prizadet tudi razvoj določenih vrst proizvodnje. Prav tako predvidevajo, da bodo trgovske organizacije povečale delež zalog, ki ga imajo v celotnih gospodarskih zalogah od sedanjih 26% na 32 %. Vprašljivo pa je, kako bo ta delež trgovina dosegla v gospodarskih razmerah, ki vladajo sedaj. Nujna bo povezava s proizvodnimi organizacijami. Predvidevanja trgovinskih TOZD so v SR Sloveniji nad globalno oceno, ki so jo podali strokovnjaki ustreznih strokovnih institucij v okviru republike. Načrtovalci tudi menijo, da je večina TOZD trgovinske dejavnosti izhajala iz pričakovanega položaja na tržišču in ocene gibanja proizvodnje, premalo pa so izhajale iz rasti kupne moči prebivalstva in drugih oblik porabe. Na ožjem slovenskem področju naj bi se v naslednjem obdobju razvijale predvsem trgovina z živili, zlasti s kmetijskimi pridelki, v jugoslovanskem in svetovnem merilu pa bi se slovenska trgovina usmerila na trgovanje z industrijskimi izdelki. 3. Širjenje in oblikovanje dejavnosti delovne organizacije »Mercator« Za plansko obdobje, ki sledi, moramo določiti poglavitni razvojni koncept, ki se bo opiral predvsem na naslednje temelje: 1. Sodelovanje in tesnejše povezovanje s proizvodnjo. Urejanje medsebojnih odnosov med proizvodnimi in trgovskimi organizacijami s samoupravnimi sporazumi bo prineslo ekonomske koristi za vse udeležence sporazumevanja, poleg tega pa omogočilo boljšo založenost trga, po drugi strani pa učinkovitejši razvoj samih preskrbovalcev potrošnikov. Načrtovanje in usklajevanje razvoja vseh udeležencev nam bo zagotavljalo optimalne poslovne rešitve in racionalno porabo sredstev. Dohodek, ki ga bodo udeleženci sporazumevanja ustvarili, se bo delil enakopravno med vse sodelujoče, na podlagi enotnega načina oblikovanja cen. Sodelovali naj bi v okviru naslednjih blagovnih skupin: — osnovna živila, — meso, mesni izdelki, ribe in ribje konzerve; — sadje in zelenjava (sveže in konzervirano); — začimbe, juhe in praškasti proizvodi; — konditorski izdelki; — pijače; — mleko in mlečni izdelki; — tobačni izdelki; — pralna in čistilna sredstva ter sorodno blago; — tekstilna konfekcija in metraža; — perilo in trikotaža; — tehnično blago in gradbeni material; — pohištvo; — galanterija in pozamenterija; — kozmetika; — usnje, čevlji in guma; — papir. Živila v širšem smislu (prvih 7 grup) predstavljajo približno 50% od celotnega prometa v trgovini na drobno in okoli 60 % od celotnega prometa v trgovini na debelo pri delovni organizaciji »Mercator«. Drugo večjo skupino pa predstavljajo tekstil in tekstilni izdelki (v trgovini na drobno okoli 14 %, v trgovini na debelo pa 11,5%). Izračunani deleži so na podlagi podaktov za leto 1974. Ostale blagovne skupine predstavljajo le dopolnitev izbora, udeležba v skupnem prometu pa ne predstavlja pomembnega deleža. Glede na tako sestavo prometa se bomo povezovali predvsem z organizacijami združenega dela z živilsko-predelovalnega območja, ki je povezano tudi s kmetijsko dejavnostjo. Z učinkovitejšo raziskavo trga in ostalimi poslovnimi ukrepi bomo skrbeli predvsem za bolj kakovostno in bolj pestro preskrbo v naših poslovalnicah, obenem pa preprečili prekomerno rast zalog zaradi preširoke izbire pri določeni vrsti proizvodov. 2. Izgradnja in modernizacija grosistične mreže, ki predstavlja osnovo za razširitev trgovske mreže, kar je pogojeno predvsem z izgradnjo novih skladiščnih zmogljivosti: 3. Dograjevanje maloprodajne mreže (z integracijami in z investicijami). Trgovina na drobno se bo še nadalje ukvarjala z osnovno preskrbo prebivalstva, tudi na podeželju, kjer ni v bližini večjih naselij. Z bolj organizirano preskrbovalno mrežo bomo razvijali našo prodajno mrežo s širšo izbiro (poleg živil bodo v ponudbi nastopali še izdelki neprehrambenega značaja, ki jih potrošnik pogosto potrebuje v vsakdanjem življenju). V večjih urbaniziranih centrih pa se bodo poslovalnice specializirale predvsem na področju živil (delikatese). 4. Razvoj mesne predelovalne industrije, ki je tudi ena izmed naših TOZD, se bo usmerila predvsem v izgradnjo zmogljivosti za finalizacijo izdelkov in modernizacijo proizvodnje. Približno 50 % proizvodnje TMI se proda v maloprodajni mreži delovne organizacije »Mercator«, zato ta TOZD želi v bodočnosti še tesnejšo povezavo s TOZD trgovinske dejavnosti. S samoupravnim sporazumevanjem bi uskladili razvojne zamisli, poenotili nabavno-prodajno politiko in poskrbeli, da bi v praksi v večji meri uporabljali tehnične in znanstvene dosežke. 5. Živilska industrija svojih zmogljivosti ne bo bistveno širila, pač pa bo popestrila izbiro svojih izdelkov in se usmerila predvsem na širjenje prodajnih poti. Možnosti za plasiranje izdelkov se zožujejo zaradi rastoče konkurence, zato odloča o uveljavitvi na trgu cena in pa privlačnost izdelka. Uvajanje moderne tehnologije v proizvodnjo prehrambenih izdelkov bo omogočilo oblikovanje izdelkov, ki bodo tako kakovostni, da bodo zlahka našli kupce. 6. Obrat zaščitnih sredstev, ki posluje v sklopu TOZD Panonija, pa bo svoje proizvodne zmogljivosti povečal, ker tržišče za to vrsto izdelkov še ni zasičeno. Poleg tega pa je v okolici še precej ljudi, ki bi se radi zaposlili. Pri neposrednem delu v poslovalnicah in skladiščih pa se bomo usmerili predvsem na: a) modernizacijo poslovanja. To bomo dosegli predvsem z naložbami v izboljšavo opreme lokalov pa tudi z boljšo organizacijo dela. b) vsestransko kontrolo stroškov. Dopustili naj bi nastajanje le tistih stroškov, ki so objektivno upravičeni. c) kontrolo zalog. Obseg zalog vsekakor ne bi smel siromašiti izbire, ampak bi moral biti usklajen z možnostjo financiranja obratnih sredstev. Planirana izhodišča za SR Slovenijo glede na trenutno stanje v gospodarstvu terciarno dejavnost nekoliko zanemarjajo in se v večji meri posvečajo primarni. Menimo, da tako stališče ni docela pravilno, ker pomeni razvoj naše dejavnosti predvsem za politiko zaposlovanja pomemben činitelj. Trgovinski dejavnosti je treba v nadaljnjem obdobju zagotoviti položaj v razvoju gospodarskih dejavnosti, kakršnega zahteva usklajen napredek celotnega gospodarstva. Stremimo za boljšo preskrbo prebivalstva, ki pa je ne bomo dosegli, če se ne bodo spremenili pogoji investiranja, in če sama družba ne bo voljna prek posloynih bank v večji meri, s kreditiranjem, vplivati na panogo, v katero smo vključeni. 4. Politika zaposlovanja in družbenega standarda v obdobju od leta 1976—1980 TOZD v okviru delovne organizacije »Mercator« delujejo na različnih območjih Slovenije, kjer je tudi problematika zaposlovanja različna. Na nekaterih območjih se srečujemo s presežkom delovne sile, drugod s primanjkljajem. V skladu s takim stanjem bi bilo potrebno skleniti samoupravne sporazume, ki bi omogočili delavcem, ki predstavljajo presežek na določenih področjih, zaposlitev v TOZD, kjer delavcev primanjkuje. Seveda pa je taka politika zaposlovanja povezana tudi s pripravo ostalih pogojev za življenje zaposlenih. Pretehtati bo treba tudi vse možnosti za naložbe na nerazvitih področjih. Iz minimuma kazalcev smo uporabili podatke o kadrovski sestavi v letu 1980, v primerjavi z letom 1975: Indeksi rasti za obdobje 1980/75 po poklicni usposobljenosti za delovno organizacijo »Mercator« (Vir: program razvoja 1976—1980, minimum kazalcev) Poklicna usposobljenost 1975 1980 Indeks 1980/1975 1. Končana ali nedokon- čana osn. šola (priuč. doba krajša od 3 mes.) 310 305 98 2. Končana ali nedokon- čana osn. šola (3—6 mes. priuč. dobe) 318 325 102 3. Osnov, šola (priuč. doba daljša od 6 mes. ali tečaj) 463 488 105 4. 2—3-letna srednja poklicna šola (izpit za KV delavca) 3170 3501 110 5. 4—5-letna srednja šola 824 905 110 6. Višja šola 86 103 120 7. Visoka šola 37 54 146 Od zaposlenih: 5208 5681 109 8. Pripravniki 23 37 161 9. Ženske 10. % žensk v skupnem 3339 3594 108 številu zaposlenih 64,11% 63,26% Podatki kažejo, da ne predvidevajo TOZD tolikšne rasti zaposlenosti, pač pa izboljšanje kvalifikacijske sestave (indeks 1980/75 za skupino z visokošolsko izobrazbo je 146). Ker predvidevajo rast te vrste kadrov, bo tudi pripravnikov v letu 1980 več kot v letu 1975. Trgovski poklic postaja vedno bolj »ženski« (ob tem velja navesti, da je v SRS zaposlenih kar 16% žensk med 20.—30. letom). Zato bo potrebno predvsem izboljšati pogoje dela in modernizirati poslovanje, da bi lahko zaposlene ženske delo zmogle. Z zaposlenostjo žensk se vedno bolj zaostruje tudi problematika otroškega varstva, ki je ne rešujemo dovolj hitro. Za naložbe v družbeni standard bodo TOZD v »Mercatorju« v letu 1980 namenile za 36 % več kot v letu 1975. Naložbe bomo usmerili predvsem v razne oblike regresov, ki naj pripomorejo k odpravljanju socialnih razlik, pa tudi v dejavnosti, ki skrbijo za rekreacijo delavcev. Večina TOZD bo del sredstev skupne porabe namenila tudi za druge dejavnosti kot: otroško varstvo, kulturna dejavnost, zdravstveno varstvo itd. Sredstva, ki bodo uporabljena za te namene, so vsekakor odvisna od planiranega dohodka, ker pa ta ni velik, bodo tudi zneski za te namene manjši, kljub temu da bodo potrebe vedno bolj naraščale. Stanovanjska gradnja je eden od pomembnih dejavnikov gospodarskega razvoja, hkrati pa zelo pomembna prvina življenjskega standarda delovnih ljudi. Temeljna naloga na tem področju naj bo nadaljevanje intenzivne gradnje, tako da bi ob koncu prihodnjega petletnega obdobja v glavnem odpravili stanovanjski primanjkljaj ter nadaljnjo gradnjo prilagodili potrebam novih gospodinjstev. Povečati bo potrebno predvsem število družbenih najemnih stanovanj, kar je v skladu z začrtano politiko hitrejšega reševanja stanovanjskih vprašanj delavcev z nižjimi osebnimi dohodki in mladih družin. Prav tako se moramo zavzeti, da bi ljubljanske TOZD namenile del sredstev za stanovanjsko graditev, za skupno reševanje stanovanjskih problemov delavcev, zaposlenih v TOZD na področju mesta Ljubljane. Kot je že omenjeno, TOZD predvidevajo povečanje naložb v družbeni standard za okoli 7 % letno. Del teh sredstev je nujno, da se osredotoči na povečanje zmogljivosti v počitniškem domu Dajla, tako da bi ta dom postal osrednji rekreacijski center delovne organizacije »Mercator«. Dosedanja razvejanost družbenih dejavnosti in parcialno reševanje vsake posebej, je v preteklosti omejevalo kompleksen vpogled v dejansko soodvisnost socialne in gospodarske sfere. Z ustanovitvijo samoupravnih interesnih skupnosti na osnovi nove ustave so ustvarjeni pogoji za dejanski vpliv delavcev in občanov na programe in razvoj družbenih dejavnosti. To pa so možnosti za večjo učinkovitost, kakovost in prihranke. Razvoj delegatskega sistema in uresničevanje menjave dela v samoupravnih interesnih skupnostih bosta nedvomno prispevala k razvoju obstoječega dela in storitev družbenih dejavnosti (otroško varstvo, vzgoja in izobraževanje, kultura, telesna kultura). Z novo ustavo smo se dogovorili za vsebinsko globoko družbeno preobrazbo, predvsem glede samoupravnih družbenoekonomskih odnosov v združenem delu. V samoupravni praksi delavcev so dozoreli pogoji, da opustimo nekatere preživele oblike in načine samoupravnega urejanja teh odnosov, ki so že postali ovira poglabljanju in širjenju naše idejnopolitične zasnove razvoja samoupravljanja. Prišli smo do zavestnega spoznanja, da smo najbolj uspešni pri razreševanju nastajajočih družbenih protislovij s samoupravnim sporazumevanjem in družbenim dogovarjanjem, torej na zavestnem spoznanju samoupravljalcev in manj s silo zakonov in administrativnih ukrepov. To spoznanje bo treba v bodoče še bolj razviti in še jasneje opredeliti samoupravni položaj delavcev v TOZD in določiti, kako uresničevati svoje neodtujljive pravice z osebnim izjavljanjem in kako prek delegatov v vse smeri njihove delegatske povezanosti. Krajevne skupnosti so z novo ustavo dobile nove funkcije in jasno opredeljene skupne interese delavcev, kar pomeni, da ne mo- remo obravnavati skupnih interesov delavcev, delovne organizacije ločeno od interesov, ki jih želijo uveljaviti v krajevni skupnosti, to je v samoupravno organiziranem območju, kjer prebivajo ali delajo, ali oboje. Poleg neposrednih delegatskih vezi, ki jih uveljavljajo delavci delovne organizacije s KS, na območju katere delajo in ki zagotavljajo uresničevanje celovitosti interesov delavcev in delovnih ljudi na določenem območju, pa se delavci v delovni organizaciji prav tako povezujejo prek svojih delegatov v krajevni organizaciji SZDL v posameznih KS in s tem z drugimi družbenopolitičnimi organizacijami zagotavljajo njeno enotno frontno vlogo. V takšni krajevni organizaciji se politično opredeljujemo in dogovarjamo o rešitvi posameznih vprašanj na najboljši mogoč način. Tu pa gre v prvi vrsti za področja otroškega varstva, zdravstvenega varstva, prosvete in kulture, telesne kulture in rekreacije, komunalne ureditve itd. Za samoupravno uresničevanje vseh teh skupnih interesov, ki jih želimo uresničiti v KS, pa je treba omogočiti ekonomsko osnovo. Gre dejansko za to, da delavci v združenem delu namenimo del ustvarjenega dohodka za delovanje tistih KS, v katerih prebivamo, solidarno vsi skupaj pa za tiste KS, katerim tako namenjena sredstva ne bi omogočala normalnega delovanja. To se bo reševalo s samoupravnimi sporazumi, ki so že v razpravi. lil. Perspektivni program investicijskih vlaganj v razdobju od leta 1976—1980 1. Uvod »Mercator* je od leta 1962, ko se je začel proces integracij, do 1974 zgradil 34 novih prodajaln in skladiščni prostor v skupni površini 32.582 m2, kar znaša po nabavni vrednosti okoli 180 mio din. Vse te investicije so se realizirale na podlagi združenih sredstev vseh TOZD, razen TOZD »Trgopro-met« in »TMI«. Le-ta je lastna sredstva uporabila za rekonstrukcijo svoje tovarne. S svojimi sredstvi in pridobljenimi krediti je zgradila tovarno tudi TOZD »Emba«. V skladu s samoupravnim sporazumom o združevanju v podjetje »Mercator«, Ljubljana, n. sub. o., je bil opravljen tudi prenos objektov na posamezne TOZD. Pretežni del združenih sredstev in kredita (pogodba z »Ljubljansko banko« o vezavi sredstev št. 1.483/69 z dne 2. IV. 1969) je bilo vloženo v maloprodajno mrežo, in to v glavnem do leta 1971 — razen že prej začetih investicij — ko se je začelo plansko razdobje in so bile uvedene ostre restrikcijske mere, usmerjene na stabilizacijo družbenih in gospodarskih gibanj. Ti ukrepi so postavili trgovino v težje razmere gospodarjenja in ji omejili možnost ustvarjanja lastne akumulacije za razširjeno reprodukcijo. To so npr.: zamrznjene marže, depozit, zakon o trajnih obratnih sredstvih in podobno. Iz omenjenih razlogov v zadnjih letih nismo realizirali nobene večje investicije oziroma novogradnje. Večino razpoložljivih sredstev smo vložili v adaptacije in zamenjavo obstoječih zmogljivosti, česar nismo zanemarili tudi v času naj večje ekspanzije. Po drugi strani je moral biti popravljen program razvoja od leta 1971—1975 oz. so nekatere že začete investicije ostale nedokončane (Celje, Kranj, centralno skladišče, skladišče Idrija). 2. Metodologija Kljub temu, da so v uvodu omenjeni ukrepi (zamrznjene marže, zakon o trajnih obratnih sredstvih) še vedno v veljavi —- obveznega depozita, ki ga določa zakon o depozitu pri investicijskih vlaganjih v negospodarske in neproizvodne dejavnosti, smo bili medtem oproščeni (Uradni list SERI, št. 55 z dne 21. novembra 1975) — pri izdelavi perspektivnega programa investicijskih vlaganj nismo izhajali iz izhodišča, v kakršnem je trgovina danes. Predvidevali smo, da se bo našla ugodnejša sistemska rešitev, ki bo stanje bistveno spremenila. Ustrezno temu bi tudi izdelovali prioritetno listo letnih programov — seveda v skladu s srednjeročnim načrtom, ki bi se z ozirom na kon- kretni ukrep, investicijsko sposobnost in razpoložljiva finančna sredstva realiziral oziroma odložil na kasnejše obdobje. Z druge strani je še naprej predvideno združevanje finančnih sredstev, in sicer v obliki, kakor je v danem razdobju najbolj primero, ekonomično in učinkovito. Samo metodologijo smo razdelili v dve glavni skupini: a) plan investicij: tu so upoštevani predvsem naslednji elementi: — investicije, ki jih je že sprejel SDS, a še niso realizirane; — upoštevane so bile investicije, katere so planirale posamezne TOZD na podlagi sklepa komisije za pripravo srednjeročnega načrta dela in razvoja TOZD in podjetja, na sestanku dne 25. septembra 1975; Le-ta je namreč ugotovila, da je prvoten osnutek plana investicij preširok in ga je treba postaviti v realne okvire. — upoštevan je predlog strokovnih služb; prioritetna lista investicij na področju mesta Ljubljane in posameznih regij z ozirom na urbanistične programe družbenopolitičnih skupnosti ob upoštevanju činitelja ekonomičnosti in rentabilnosti. b) viri financiranja: — 50% lastna akumulacija, to so združena finančna sredstva vseh TOZD, — 50% krediti bančnih zavodov, izvajalcev, poslovnih partnerjev iz skupnega dohodka, ustvarjenega v sodelovanju industrije in trgovine ter družbenopolitičnih skupnosti. Ta sestava financiranja se lahko v letnem planu investicij oziroma pri sklenitvi ustrezne pogodbe o združevanju sredstev spremeni, odvisno pač od višine lastne akumulacije in možnosti pridobitve kreditov, čeprav je globalni srednjeročni načrt programiran po zgoraj omenjenih virih. Kljub temu, da bomo morda morali pričetek realizacije perspektivnega programa investicij prenašati v kasnejša obračunska obdobja, pa je treba opozoriti, da je nujno del sredstev usmeriti v investicije in pripravo projektov. To pa zato, da ob možni spremembi stanja na področju investicij v trgovinski dejavnosti ne bomo ostali nepripravljeni ter pustili prostor drugim. 3. Obrazložitev tabel Tabela 1: Plan investicij po posameznih TOZD v letih 1976—80. V tabeli so prikazane prioritetne predvidene investicije po posameznih TOZD po letih 1976—80 in skupaj. Posredovale so nam jih same TOZD na podlagi sklepa sestanka komisije za pripravo predloga srednjeročnega načrta dela in razvoja TOZD in podjetja, z dne 25. septembra 1975. Za tiste TOZD, ki programa niso poslale, pa smo gradivo črpali iz osnutka predloga investicijskih vlaganj, ki je bil narejen decembra lanskega leta, in katerega so sprejele vse TOZD. Tudi predračunske vrednosti smo ocenili glede na kalkulacije samih TOZD, v nasprotnem pa smo za predvidene površine po posvetovanju s strokovnjaki TOZD »Investa« planirali ceno Im2 — 15.000 din. V tem znesku je zajeto zemljišče, dokumentacija, načrti, prispevki, gradbena dela in oprema. V tabeli so zajete vse tiste predvidene investicije, za katere menimo, da so najbolj v skladu s 27. členom samoupravnega sporazuma o združevanju v podjetje »Mercator«, Ljubljana, n. sub. o. Vse te investicije predstavljajo v tem razdobju zaokroženo celoto, razen gradnje novega centralnega skladišča, katerega pričetek gradnje je načrtovan za leto 1979 in bi se glavna problematika potrebnih finančnih sredstev pojavila po letu 1980. Predlog utemeljujemo s tem, da se tudi v visoko razvitih državah za gradnjo tako velikega, z moderno tehnologijo opremljenega objekta pripravljajo načrti, dokumentacija in programi najmanj 2—3 leta (npr. »MIGROS« v Švici). V tej tabeli niso zajete nekatere investicije, katere pa so programirale posamezne TOZD. Tu gre predvsem za odkup raznih manjših prodajaln, razširitve in adaptacije ter nabavo in zamenjavo opreme. Menili smo, da naj se te investicije pokrivajo iz nezdru-žene akumulacije samih TOZD, oziroma iz investicijskega vzdrževanja. Od večjih postavk gre predvsem za: — pri TOZD »Standard« — gradnja predvidenega novega engro skladišča bo realizirana v glavnem v letu 1981 in 1982; — pri TOZD »Idrija« — postavitev novih SP v Idriji. Mnenja smo, da obstoječe zmogljivosti v Idriji — morda z manjšimi adaptacijami — zadoščajo za osnovno preskrbo prebivalstva v tem razdobju. V zvezi s to tabelo opozarjamo, da so tu predvidene investicije na daljšo dobo, ter da bodo možni ali nujni razni premiki. Letni operativni plan in konkretna prioritetna lista pa mora biti pogojena z naslednjim: — TOZD nosilec investicije mora imeti pozitiven TOS obrazec (seveda, če bo obstoječi zakon še v veljavi); — pripravljeno mora biti vse potrebno za realizacijo posamezne investicije (zemljišče, načrti, dokumentacija, soglasja itd.); — izdelan mora biti elaborat o rentabilnosti in ekonomičnosti, iz katerega je razvidno, kaj nam bo določena investicija prinesla; — TOZD dolžnice iz skupnih vlaganj v preteklosti in ki so programirale nadaljnja investicijska vlaganja v letih 1976—80, morajo redno poravnavati obveznosti po 113. členu samoupravnega sporazuma o združevanju v podjetju »Mercator«, Ljubljana, n. sub. o. Tu gre za TOZD »Idrija« in »Panonija«. Tabela 2: Planirana akumulacija za investicije po posameznih TOZD v letih 1976—80. Tu je podana planirana akumulacija oziroma razpoložljiva sredstva za združevanje po posameznih TOZD po letih 1976—80 in skupaj. Osnova za izračun je bila akumulacija za investicije po zaključnem računu leta 1974. V njej so zajeta poslovna sredstva — del za druge namene •— ter povišana in amortizacija po predpisanih stopnjah — minimalnih. To akumulacijo smo za leto 1975 ocenili z indeksom 110, v naslednjih letih pa naj bi bil trend rasti 12%. Le-ta je ocenjen na podlagi načel, ki so jih izoblikovale družbenopolitične skupnosti in poslovno združenje za trgovino v vrsti resolucij in smernic za izdelavo srednjeročnega programa razvoja od leta 1976—80 in upošteva z novimi predvidenimi investicijami dodatno ustvarjeno akumulacijo. Tabela 3: Viri financiranja predvidenih investicij v letih 1976^—80. Iz podatkov po potrebnih finančnih sredstvih za realizacijo predvidenih investicij v letih 1976—80, prikazanih v tabeli 1, smo napravili konstrukcijo virov financiranja, in sicer: — 50% lastna akumulacija oziroma združena finančna sredstva, — 50% krediti bančnih zavodov, izvajalcev, poslovnih partnerjev in družbenopolitičnih skupnosti. Opomba: Pri virih financiranja smo za vse TOZD zavzeli omenjeni kriterij in nismo upoštevali t.i. »ostalih« virov, ki so jih planirale nekatere TOZD, ker je to nekako že zajeto v 20% kreditih izvajalcev, poslovnih partnerjev in družbenopolitičnih skupnosti. Združena sredstva pa so v sestavi posebej obdelana. Tabela 4: Obveznosti iz naslova investicij v letih 1976—80 — potrebna združena finančna sredstva. Tu so prikazane vse obveznosti iz naslova investicij oziroma potrebna finančna sredstva za združevanje po naslednjih elementih: — lastna udeležba pri investicijah; —■ plačilo anuitet za že realizirane investicije iz skupnih naložb. Tu gre za investicije v preteklih letih; — obveznosti samih TOZD, — plačilo anuitet za nove predvidene kredite. Tabela 5: Potrebna sredstva za združevanje v letih 1976—80 in ostanek akumulacije za »lastno uporabo«. V tem prikazu so združeni podatki za podjetje kot celoto iz tabele 2 — planirana akumulacija za investicije — in iz tabele 4 — potrebna sredstva za združevanje. Iz razlike je razviden ostanek akumulacije za »lastno uporabo«. Primerjava je izdelana PLAN INVESTICIJ PO POSAMEZNIH TOZD V LETIH 1976 DO 1980 Tabela 1 Zap. x o Z D Predvidena Predvidena Ocena predračunske vrednosti v 000 din investicija kvadratura 1976 1977 1978 1979 1980 Skupaj L POLJE SP Zalog 600 9.000 — — — — 9.000 2. LOGATEC SP Logatec 600 4.500 4.500 — — — 9.000 3. LITIJA SP Rozmanov trg 400 — 3.000 3.000 — — 6.000 4. JELKA — — — — — — — — 5. BEOGRAD — — — — — — — — 6. GRMADA SP Vižmarje 400 6.000 — — — — 6.000 SP Črnuče 400 — — 3.000 3.000 — 6.000 SP Koseze 600 — 4.500 4.500 — — 9.000 SP SŠ-7, šiška 600 — — — 5.000 5.000 10.000 SP Dravlje — dograditev 200 2.500 2.500 Skupaj 2.200 8.500 4.500 7.500 8.000 5.000 33.500 7. HRANA SP Trnovo 530 10.000 — — — — 10.000 SP Vnanje gor. 300 — 3.200 — — — 3.200 SP Grosuplje — adaptacija 1.200 1.200 2.400 SP Horjul 300 — — — 1.600 1.600 3.200 Skupaj 1.130 10.000 4.400 1.200 1.600 1.600 18.800 8. EMONA SP Kozarje 600 — — — 4.500 4.500 9.000 9. ŠPECERIJA SP Zadobrova 600 — 9.000 — — — 9.000 SP Fužine I 600 — — — 4.500 4.500 9.000 Skupaj 1.200 — 9.000 — 4.500 4.500 18.000 10. VRHNIKA Blagovnica 1.000 5.000 10.000 — — — 15.000 11. GROSIST Centr. skladišče (I. faza do 1. 1980) 32.000 — — — 20.000 30.000 50.000 12. ROŽNIK SP Ruski car 600 9.000 — — — — 9.000 SP Rožanska — adapt. — — 3.000 — — — 3.000 Skupaj 9.000 3.000 — — — 12.000 13. METLIKA Železnina in gradb. material 400 6.000 6.000 Skladišče — izdelava inv. programa 120 120 Skupaj 400 — 6.120 — — — 6.120 14. GRADIŠČE Delikatesna prodajalna 100 750 750 1.500 Veliki Gaber 100 875 — — — — 875 Skupaj 200 875 — — 750 750 2.375 15. STANDARD Blag. dograd. 700 — — 10.000 — — 10.000 PC Drska 500 6.000 — — — — 6.000 PC Na cesti herojev 500 — — — — 7.000 7.000 Skupaj 1.700 6.000 — 10.000 — 7.000 23.000 16. PRESKRBA — — — — — — — — 17. IDRIJA Skladišče 3.000 5.000 10.000 15.000 Salon pohištva 480 — — — 2.500 2.500 5.000 Skupaj 3.480 — 5.000 10.000 2.500 2.500 20.000 18. TRGOPROMET Trgovina za avtodele 600 — 3.500 3.500 — — 7.000 KI. trg. Trata 150 — — — 1.400 — 1.400 KI. trg. Stara cerkev Skladišče pohištva 120 — — — 1.500 — 1.500 200 — — —- — 2.000 2.000 Skupaj 1.070 — 3.500 3.500 2.900 2.000 11.900 19. PANONIJA Market Gorišnica 600 8.000 — — — — 8.000 ERC 2.600 3.180 2.490 — — 8.270 Skupaj 600 10.600 3.180 2.490 — — 16.270 20. T M I Nova vamparna in črevarna 1.200 1.200 2.400 Rekonstrukcija gar. prostorov za susilmce trajnih izdelkov z opremo 2.850 2.000 4.850 Dopolnitev in izmenjava dotrajanih strojev Dopolnitev avtoparka — 1.350 1.350 — — 2.700 2.500 — hladilni kamioni — 1.000 1.500 — — Rekonstrukcija klavnice v sistemu linijskega klanja — — — 4.380 4.380 8.760 Pršutarna 1.200 2.300 10.000 — — — 12.300 Skupaj 1.200 6.350 15.550 2.850 4.380 4.380 33.510 21. EMBA Razna oprema 1.000 ‘ — — — 1.000 Proizvodna linija in oprema — 12.200 _ _ 12.200 Proizvodna linija, klimatsko skladišče embalaže in oprema 11.880 11.880 Klimatsko skladišče embalaže in oprema _ _ 9.800 9.800 Proizvodna linija, industrijski tir in oprema 12.200 12.200 Skupaj 1.000 12.200 11.880 9.800 12.200 47.080 Zap. TOZD Predvidena Predvidena Ocena predračunske vrednosti v 000 din št. investicija kvadratura 1976 1977 1978 1979 1980 Skupaj 22. INVESTA Skladišče, Ljubljana, Slovenčeva ulica 2.002 9.050 9.050 23. HLADILNICA Pakiranje zmrznjene zelenjave in drugih artiklov 1.000 1.000 Nadzidava pisarniških prostorov, ureditev sejne dvorane in garderob 1.500 1.500 Nova hladilnica 2.520 — — — 10.860 10.860 21.720 Skupaj 2.520 2.500 — — 10.860 10.860 24.220 24. KAVARNA Adaptacija 2.000 EVROPA slaščičarne 2.000 — — — — 25. KAVARNA Razne adaptacije, NEBOTIČNIK priključitev na »Toplarno« in oprema 350 400 300 300 300 1.650 26. RIBNICA SP Sodražica 450 5.500 — — — — 5.500 27. UNIVERZAL Blagovnica 1.500 — — 5.000 10.000 5.000 20.000 28. SLOGA SP Kapela 300 4.000 — — — — 4.000 SP Vrelec — dograditev 500 5.000 _ 5.000 SP Radenci 400 — — 5.000 — — 5.000 Skupaj 1.200 4.000 5.000 5.000 — — 14.000 29. POTROŠNIK- Trg. paviljon IZBIRA Jurov. dol 300 — 3.000 — — — 3.000 Adaptacija trg. lokala 230 2.300 2.300 Blagovna hiša 1.000 — — 5.000 5.000 — 10.000 Skupaj 1.530 2.300 3.000 5.000 5.000 — 15.300 30. DELOVNA SKUP. Montažna hiša 350 2.000 2.000 PODJETJA ERC 6.440 2.940 2.940 2.940 1.470 16.730 Skupaj 350 8.440 2.940 2.940 2.940 1.470 18.730 VSEGA 104.965 95.290 70.660 88.030 92.060 451.005 Tabela 2 PLANIRANA AKUMULACIJA ZA INVESTICIJE PO POSAMEZNIH TOZD V LETIH 1976 DO 1980 v 000 din ZšT tozd poslovni sklad 1974 amorti- zacija 1974 akumulacija za investicije 1974 ocena akumul. za inv. 1975 1976 planirana akumulacija za investicije 1977 1978 1979 1980 Skupaj 1. Polje 230 681 911 1.002 1.122 1.256 1.408 1.577 1.766 7.129 2. Logatec 224 374 598 658 737 825 924 1.035 1.160 4.681 3. Litija 111 404 515 567 635 711 797 892 999 4.034 4. Jelka 46 263 309 340 381 426 478 535 599 2.419 5. Beograd 2.418 2.418 2.660 2.979 3.337 3.737 4.186 4.688 18.927 6. Grmada 4.033 4.033 4.436 4.968 5.565 6.232 6.980 7.818 31.563 7. Špecerija 1.501 867 2.348 2.582 2.892 3.239 3.627 4.063 4.550 18.371 8. Emona 1.018 995 2.013 2.214 2.480 2.777 3.111 3.484 3.902 15.754 9. Hrana 1.472 1.119 2.591 2.850 3.192 3.575 4.004 4.485 5.023 20.279 10. Vrhnika 302 573 875 963 1.079 1.208 1.353 1.515 1.697 6.852 11. Grosist 14 2.830 2.844 3.128 3.503 3.924 4.395 4.922 5.513 22.257 12. Rožnik 354 522 876 964 1.080 1.209 1.354 1.517 1.699 6.859 13. Metlika 305 430 735 808 903 1.014 1.135 1.271 1.424 5.747 14. Gradišče 65 238 303 333 373 418 468 524 587 2.370 15. Standard 322 2.072 2.394 2.853 2.949 3.303 3.699 4.143 4.640 15.754 16. Preskrba 98 1.262 1.360 1.496 1.676 1.877 2.102 2.354 2.636 10.645 17. Idrija 2.175 1.523 3.698 4.068 4.556 5.103 5.715 6.401 7.169 28.944 18. Trgopromet 2.005 1.246 3.251 3.576 4.005 4.486 5.024 5.627 6.302 25.444 19. Panonija 1.820 4.154 5.974 6.571 7.360 8.243 9.232 10.340 11.581 46.756 20. TMI 56 3.420 3.476 3.824 4.283 4.797 5.372 6.017 6.739 27.208 21. Emba 1.240 7.634 8.874 9.761 10.932 12.244 13.714 15.359 17.202 69.451 22. Investa 2.395 1.696 4.091 4.500 5.040 5.645 6.322 7.081 7.931 32.019 23. Hladilnica 1.000 1.043 2.043 2.247 2.517 2.819 3.157 3.535 3.960 15.988 24. Kav. Evropa 4 266 270 297 333 373 417 467 523 2.113 25. Kav. Nebotičnik 324 162 486 535 599 671 752 842 943 3.807 26. Ribnica 970 808 1.778 1.956 2.191 2.452 2.748 3.078 3.447 13.916 27. Univerzal 1.913 1.744 3.657 4.021 4.504 5.044 5.649 6.327 7.086 28.610 28. Sloga 1.429 450 1.879 2.067 2.315 2.593 2.904 3.252 3.643 14.707 29. Potrošnik- Izbira 872 340 1.212 1.333 1.493 1.672 1.873 2.098 2.349 9.485 Skupaj 22.265 43.567 65.832 72.390 81.077 90.806 101.703 113.907 127.576 515.069 Tabela 3 VIRI FINANCIRANJA PREDVIDENIH INVESTICIJ V LETIH 1976 DO 1980 v 000 din Element 1976 1977 Viri financiranja 1978 1979 1980 Skupaj L lastna akumulacija oziroma združena finančna sredstva 52.483 47.645 35.330 44.015 46.030 225.503 2. krediti bančnih zavodov izvajalcev, poslovnih partnerjev in družbenopolitičnih skupnosti 52.482 47.645 35.330 44.015 46.030 225.502 Skupaj 104.965 95.290 70.660 88.030 92.060 451.005 tudi v odstotkih in iz nje se na podlagi prikazanih odstotkov lahko izračuna delitev akumulacije v absolutnih zneskih — sredstva za združevanje in za »lastne potrebe« — za vsako posamezno TOZD, in sicer iz tabele 2. Iz tabele je razvidno, da bi bil največji odstotek potrebnih sredstev za združevanje v letih 1976 in 1977, v letu 1978 pa bi se bistveno zmanjšal. Vendar z ozirom na investicijsko stagnacijo v zadnjih letih in zamudno pridobivanje potrebne dokumentacije predvidevamo, da se bodo nekatere investicije iz leta 1976 in 1977 prenesle v naslednje obračunsko obdobje. Tabela 6: Anuitete najetih kreditov za realizacijo prioritetnega plana investicij v letih 1976—1980. Ta tabela je izračun za plačilo anuitet za nove predvidene kredite bančnih zavodov, izvajalcev, poslovnih partnerjev in družbenopolitičnih skupnosti, ki so potrebni za realizacijo prioritetnega plana investicij v letih 1976—1980. Pri samem izračunu smo upoštevali naslednje kreditne pogoje: — doba vračanja: 6 let, — obrestna mera: 10%, — anuitete: polletne 4. Zaključek Ob upoštevanju že v uvodu omenjenih restrikcij, lahko iz predloženih tabel ugotovimo, da je nekako možno pričakovati realizacijo predvidenih investicijskih vlaganj v razdobju 1976—1980 (tabela 1). Seveda so temu predpostavljeni naslednji elementi: — skrajna solidarnost vseh TOZD na področju združevanja sredstev; — pridobitev predvidenih kreditov bančnih zavodov, izvajalcev, poslovnih partnerjev in družbenopolitičnih skupnosti; — uresničitev predvidenega trenda rasti akumulacije; — ne prevelik razkorak med porastom akumulacije in dvigom cen zemljišč, prispevkov, gradbenih storitev in opreme. Iz tabele 5 je namreč razvidno, da bi morale TOZD povprečno letno združevati 75,57 % sredstev. Preostali del — v besedilu in tabelah imenovan »za lastno uporabo« pa bi služil naslednjim namenom: — eventualno realizacijo investicij, ki niso zajete na prioritetni listi investicijskih vlaganj srednjeročnega programa; — investicije samih posameznih TOZD; — trajna obratna sredstva. Sama številka 75,57 % za združevanje je videti na prvi pogled precej visoka, vendar je treba vedeti, da je v njej že zajeto odplačevanje kreditov za osnovna sredstva posameznih TOZD. Po drugi strani, pri tem izračunu ni zajet sproščeni depozit pri Ljubljanski banki v višini 37.081.306 din. Če upoštevamo tudi njega kot vir lastne udeležbe, bi za realizacijo investicijskega programa v letu 1976 morali združiti 42,26 % planirane akumulacije. V povprečju za razdobje 1976—1980 pa bi znašal ta odstotek 68,37. Le-ta je sicer višji od tistega, katerega predvideva samoupravni sporazum o ustanovitvi temeljne banke »Mercator«, ki določa 50%. Opozoriti pa velja, da je to zaokrožen program, ki se bo pri sestavi letnih operativnih planov skrčil iz že v uvodu omenjenih razlogov, kot npr. pozitiven TOS obrazec. Pripravljeno mora biti vse potrebno za realizacijo posamezne investicije (zemljišče, načrti, dokumentacija, soglasja), možnost vračanja združenih sredstev posameznih TOZD, prisotna konkurenca in podobno. Drugače povedano, vsako leto bo odpadlo nekaj predvidenih investicij oziroma se bodo prenesle v naslednje obračunsko obdobje, tako da predvideni odstotek ne bo prekoračen, če se TOZD seveda ne bodo drugače dogovorile. Omeniti velja še: — da je vedno večji poudarek na združevanju sredstev in dajanje prednosti tistim investicijam, ki glede na ekonomičnost in rentabilnost več prinašajo; — v internem združevanju ni več kreditnih odnosov, ampak skupna vlaganja z udeležbo na dohodku vseh sodelujočih. V zvezi s srednjeročnim programom investicij vlaganj v letih 1976—1980 je poudarjeno še: Tabela 4 OBVEZNOSTI IZ NASLOVA INVESTICIJ V LETIH 1976 DO 1980 — POTREBNA ZDRUŽENA FINANČNA SREDSTVA v 000 din Element 1976 1977 Obveznosti 1978 1979 1980 Skupaj L lastna udeležba pri investicijah 52.483 47.645 35.330 44.015 46.030 225.503 2. plačilo anuitet za že realizirane investicije iz skupnih naložb 9.142 4.723 2.403 2.170 1.527 19.965 3. obveznosti samih TOZD 9.749 9.348 7.868 6.105 5.199 38.269 4. plačilo anuitet za nove pred- videne kredite — 11.840 22.590 30.560 40.490 105.480 Skupaj 71.374 73.556 68.191 82.850 93.246 389.217 Tabela 5 POTREBNA FINANČNA SREDSTVA ZA ZDRUŽEVANJE V LETIH 1976 DO 1980 IN OSTANEK AKUMULACIJE ZA »LASTNO UPORABO« v 000 din Potrebna Ostanek Skupaj Leto sredstva % za % plan. akum. % za združ. »last. up.« za inv. 1976 71.374 88,03 9.703 11,97 81.077 100,00 1977 73.556 81,00 17.250 19,00 90.806 100,00 1978 68.191 67,05 33.512 32,95 101.703 100,00 1979 82.850 72,73 31.057 27,27 113.907 100,00 1980 93.246 73,09 34.330 26,91 127.576 100,00 Skupaj 389.217 75,57 125.852 24,43 515.069 100,00 Tabela 6 ANUITETE NAJETIH KREDITOV ZA REALIZACIJO PRIORITETNEGA PLANA INVESTICIJ V LETIH 1976 DO 1980 v 000 din Leto Kredit Anuitete 76 77 78 79 80 81 82 83 84 85 86 Skupaj 1976 52.482 11.840 11.840 11.840 11.840 11.840 11.840 _ _ — 71.040 1977 47.645 — 10.750 10.750 10.750 10.750 10.750 10.750 — — 64.500 1978 35.330 — 7.970 7.970 7.970 7.970 7.970 7.970 — 47.820 1979 44.015 — 9.930 9.930 9.930 9.930 9.930 9.930 — 59.580 1980 46.030 — 10.385 10.385 10.385 10.385 10.385 10.385 62.310 225.502 — 11.840 22.590 30.560 40.490 50.875 50.875 39.035 28.285 20.315 10.385 305.250 — v letnem operativnem planu investicij oziroma ustrezni pogodbi je treba točno določiti vrstni red realizacij posameznih investicij, ki so zajete v srednjeročnem programu za posamezno obdobje. Če zmanjka finančnih sredstev, se investicija, ki izpade, prenese na prvo mesto v naslednjem letu; — težiti je treba k temu, da čimveč TOZD čimprej pridobi investicijsko sposobnost, to je pozitiven TOS obrazec — dolgoročni krediti; — oblika združevanja mora biti taka, da je družbeno najbolj ugodna in da jo bančni zavodi in SDK podpirajo; — nujnost večjega poudarka na proizvodnji; — v letnem operativnem planu naj se določi odstotek za združevanje sredstev za potrebe tekočih investicij — zlasti nabava opreme — delovne skupnosti podjetja; — zasledovati je treba nove integracije in s tem v zvezi novo razpoložlijvo akumulacijo za združevanje in zahteve po investicijah. Na koncu naj opozorimo še na nekatere stvari, ki v bistvu niso predmet programa srednjeročnega programa razvoja, treba pa jih je vendar nakazati in spremljati: —• v Ljubljani moramo zgraditi zelo močan poslovni center —■ shoping center — ki naj predstavlja neko kvaliteto in mesto Mercatorja v slovenski in jugoslovanski trgovinski dejavnosti; — v ostalih centrih Slovenije, kjer je »Mercator« prisoten, postaviti trgovske hiše kot npr. v Ptuju in Idriji; — izgradnja še dodatnih modernih skladiščnih zmogljivosti. Le na ta način bo možna kakovostna redna in ažurna oskrba že danes zelo obsežne maloprodaje, ki se bo v bodoče še povečala, tako regionalno kot količinsko. Ljubljana, 13. januarja 1976 Razvojno-planski sektor Predlog samoupravnega sporazuma o ustanovitvi temeljne banke Mercator Na osnovi 23., 31. in 36. člena Samoupravnega sporazuma o združevanju v podjetje Mercator Ljubljana, n. sub.o., ko združujejo delavci delo in sredstva družbene reprodukcije, da bi ustvarjali materialne in druge dobrine, pridobivali dohodek, izboljševali materialno osnovo združenega dela, zadovoljevali osebne, skupne in družbene potrebe in usklajevali razvoj proizvodnih sil, sklenejo temeljne organizacije združenega dela združene v Mercatorju SAMOUPRAVNI SPORAZUM O USTANOVITVI TEMELJNE BANKE MERCATOR L člen Temeljna banka Mercator je ustanova in instrument temeljnih organizacij združenega dela za izvajanje dela njihovih finančnih funkcij. 2. člen Temeljna banka — omogoča izvajanje dogovorjene politike financiranja in gospodarjenja s finančnimi sredstvi; —- skrbi za likvidnost TOZD; — omogoča koncentracijo sredstev TOZD; — zagotavlja racionalne naložbe prostih sredstev TOZD; — sodeluje pri kreditiranju in investicijskem usposabljanju TOZD zaradi izboljšanja njihovega gospodarjenja in zaradi uresničevanja njihovih razvojnih programov. 3. člen Temeljna banka vodi vsa sredstva tistih TOZD, ki po 183. členu Samoupravnega sporazuma o združevanju v podjetje Mercator Ljubljana nimajo samostojnega žiro računa, vendar tako, da se sredstva teh TOZD vodijo na njihovh internih računih pri temeljni banki. Druge TOZD, podpisnice Samoupravnega sporazuma, se lahko kadarkoli odločijo, da svoja sredstva v celoti vodijo v temeljni banki Mercator. 4. člen Vse TOZD, podpisnice tega sporazuma, ne glede na to, ali imajo svoj samostojni žiro račun ali ne, se obvezujejo, da bodo skupno vodile pri temeljni banki Mercator del svojih denarnih sredstev in sicer v višini, ki ustreza 50% obračunane amortizacije (minimalne in povišane) in 50 % ostanka dohodka, namenjenega za poslovna sredstva — del za druge namene, po odbitku obveznih posojil in anuitet. Ta sredstva prenesejo TOZD na račun temeljne banke vsako leto takoj po sprejemu zaključnega računa prejšnjega leta in sicer kot vloga za 11 mesecev. Sredstva se vodijo po TOZD podpisnicah kot njihova sredstva in se uporabljajo za potrebe tekočega poslovanja TOZD in za njihovo medsebojno kreditiranje. 5. člen Poleg sredstev TOZD uporablja temeljna banka za potrebe tekočega finančnega poslovanja TOZD tudi druga sredstva, ki jih pridobi s posojili ali depoziti pri poslovnih bankah ali pri poslovnih partnerjih, s katerimi Mercator posluje. 6. člen Posebna naloga temeljne banke Mercator je tudi opravljanje poslov pri združevanju sredstev TOZD za skupna vlaganja in za uresničevanje srednjeročnega programa in letnih planov investicijske izgradnje OZD Mercatorja. Skupni srednjeročni program in na njegovi osnovi skupni letni plani investicij so osnova za višino in obseg združevanja sredstev, ki jih TOZD uresničijo prek temeljne banke. Da bi bila višina letnega združevanja sredstev pravočasno znana vsem TOZD, se skupni letni plan investicij izdela na podlagi skupnega srednjeročnega programa, za konkretno leto pa na osnovi rezultatov 9-mesečnega poslovanja TOZD in ocene letnega poslovanja. TOZD podpisnice tega sporazuma so soglasne, da se za združevanje sredstev v konkretnem letu vzame kot osnova seštevek amortizacije po predpisanih minimalnih stopnjah, amortizacije nad predpisanimi stopnjami in tisti ostanek dohodka, ki je obračunan v poslovna sredstva — del za druge namene, po odbitku obveznih posojil (vse po zaključnem računu za predhodno leto). TOZD so sporazumne, da sredstva združujejo v enakem odstotku od zgoraj navedene osnove. Konkretna višina odstotka se za vsako leto izračuna posebej in zavisi od dveh elementov: —- od višine vrednosti investicij po letnem planu oziroma tistega dela te vrednosti, ki jih TOZD Mercatorja financirajo s svojo udeležbo: — od velikosti poslovnega uspeha v predhodnem letu, to je od velikosti osnove iz 4. odstavka tega člena, vendar tako, da združevanje ne presega 50% osnove. TOZD, ki je izpolnila obveznosti po tem členu, ni dolžna voditi pri temeljni banki sredstev v smislu 4. člena. 7. člen Če TOZD podpisnice, ki imajo po predpisu o pokrivanju povprečnih zalog, dokler ta predpis velja, negativen TOS obrazec, ne morejo združevati sredstev za investicije, pa tudi ne morejo nastopiti kot investitor, poslujejo s temeljno banko v smislu določil 4. člena tega sporazuma. Ko te TOZD svoje poslovanje izboljšajo in izkažejo pozitiven saldo po TOS obrazcu, združujejo sredstva v smislu določil 6. člena. 8. člen Sredstva v temeljni banki in tisti del investicijskih sredstev v temeljni banki, ki začasno še ni angažiran za investicije, se uporablja za kratkoročno kreditiranje TOZD podpisnic, glede na njihove potrebe in v skladu s poslovno politiko temeljne banke. Aktivno in pasivno obrestno mero določi skupščina delegatov temeljne banke, praviloma v višini, ki ustreza tem obrestim pri poslovnih bankah. Dohodek temeljne banke, ki nastane iz njenega poslovanja, je dohodek TOZD in se zanje deli v razmerju z višino njihovih sredstev v banki. 9. člen Delavci v TOZD upravljajo temeljno banko Mercator po svojih delegatih v skupščini delegatov temeljne banke. Vsaka TOZD izvoli po enega delegata. 10. člen Skupščina delegatov temeljne banke sprejema delovni načrt temeljne banke, ki je osnova za njeno poslovanje. Delovni načrt temelji na letnem planu poslovanja in na skupnem srednjeročnem programu ter letnem planu investicij. 11. člen Skupščina delegatov temeljne banke Mercator določa poslovno politiko temeljne banke. Poslovna politika se sprejema za posamezno poslovno leto. 12. člen Kot svoj operativni organ, izvoli skupščina delegatov temeljne banke izvršilni odbor temeljne banke, ki šteje pet članov. Izvršilni odbor razporeja sredstva temeljne banke na osnovi sklepov in poslovne politike delegatov in na osnovi drugih aktov delovne organizacije Mercator. 13. člen Temeljna banka posluje v skladu s predpisi o temeljnih bankah v OZD, Delavci temeljne banke so člani Delovne skupnosti delovne organizacije Mercator. 14. člen TOZD podpisnice tega sporazuma so soglasne, da za investicije iz združenih sredstev veljajo naslednja načela: — investicije morajo biti v skladu s skupnim srednjeročnim programom in z letnim investicijskim planom; — predhodno mora biti pripravljeno vse potrebno za realizacijo posamezne investicije (načrti, soglasja, dokumentacija itd.); — stroške priprave investicije in izdelave projekta in dokumentacije, je TOZD investitor dolžan kriti iz svojih prostih sredstev in ne bremenijo združena sredstva na ravni delovne organizacije; — investicija mora biti utemeljena glede rentabilnosti in ekonomičnosti; — TOZD investitor mora biti investicijsko sposoben po TOS obrazcu; — TOZD investitor mora biti sposoben, da vrne združena sredstva drugih TOZD in kreditna sredstva, pridobljena za to investicijo, vsaj v desetih letih in sicer s polletnimi anuitetami. Praviloma imajo prednost investicije tistih TOZD investitorjev, vlagateljev investicijskih sredstev iz letnega plana, ki ponudijo večjo lastno udeležbo in krajši čas odplačila. Le v izjemnih primerih, upoštevajoč^ specifičnost poslovanja TOZD, lahko skupščina delegatov temeljne banke predvidi daljši čas vračanja združenih sredstev posamezni TOZD investitorju. 15. člen TOZD investitor zagotavlja TOZD sovlagateljem poleg vrnitve njihovih združenih sredstev v posamezni objekt tudi udeležbo na dohodku iz poslovanja celotne TOZD. TOZD sovlagateljice so udeležene v dohodku TOZD investitorja vse dotlej, dokler ni vrnjena njihova vloga in sicer v sorazmerju z njihovim deležem pri investiciji. TOZD podpisnice tega sporazuma so soglasne, da udeležba na dohodku ne more biti večja kot 15% na letno vložena sredstva. 16. člen Za TOZD investitorja, ki ne bi izpolnjeval obveznosti iz 14. in 15. člena tega sporazuma, se sprejmejo ustrezni sanacijski ukrepi, ki jih določijo TOZD upniki. 17. člen TOZD podpisnice tega samoupravnega sporazuma, bodo podrobnejše svoje pravice in dolžnosti v zvezi s poslovanjem temeljne banke sprejele v pravilih poslovanja temeljne banke Mercator. 18. člen Ne glede na določila 4. in 6. člena tega samoupravnega sporazuma, ostane v veljavi 113. člen samoupravnega sporazuma o združevanju v OZD Mercator za TOZD prevzem-nice. 19. člen Ta samoupravni sporazum je sestavljen v toliko izvodih, da prejme vsaka TOZD podpisnica dva izvoda, original z vsemi podpisi pa se hrani v Delovni skupnosti Mercator. Predlog načrta dela in razvoja TOZD, podjetja in DSP za leto1976 Načrt vsebuje: — ugotovitev in razdelitev celotnega dohodka in dohodka vseh TOZD in podjetja — finančni načrt ekonomske propagande — kratka obrazložitev glede operativnega plana investicij —- plan stroškov in viri financiranja delovne skupnosti podjetja Predlog načrta dela in razvoja TOZD in podjetja za leto 1976, katerega posredujemo SDS z namenom, da ga obravnava in oceni njegovo skladnost z obravnavanimi in potrjenimi izhodišči ter samoupravnim sporazumom o združevanju v podjetje Mercator. Predlagamo SDS, da naj omenjeni predlog z morebitnimi popravki oz. dopolnitvami posreduje vsem TOZD v obravnavo in potrditev ter v zvezi s tem določi rok za dokončno uskladitev. Razvojno-planski sektor Ljubljana, dne 15/1-1976 OCENA ZA LETO 1975 IN PLAN ZA LETO 1976 UGOTOVITVE IN RAZDELITVE CELOTNEGA DOHODKA IN DOHODKA ZA DELOVNO ORGANIZACIJO »MERCATOR«, LJUBLJANA Zaradi novih integracij v letu 1975 je bilo v sestavu naše delovne organizacije konec leta 1975 29 TOZD, Delovna skupnost Detajl in Delovna skupnost podjetja, in tako so vse tudi zajete v finančnem načrtu za leto 1976. Po predložitvi periodičnega obračuna per 30. septembra 1975, smo takoj začeli pripravljati plan. Pripravili smo izhodišča za sestavo plana in jih posredovali vsem TOZD. Obravnavana in sprejeta z določenimi dopolnitvami pa so bila na seji razširjenega kolegija in družbenopolitičnih organizacij dne 23. decembra 1975. Izhodišča za sestavo plana 1976 zajemajo smernice glede planiranja — družbenega proizvoda, — zaposlenosti, — produktivnosti dela, — sredstev za življenjski standard in — osebnih dohodkov. Nadalje so v izhodiščih prikazane tudi pravice in obveznosti iz naslova samoupravnega sporazuma o združevanju v podjetje Mercator. Konkretni zneski ali odstotki so bili sporočeni TOZD, da so jih vkalkulirale v celotni dohodek za leto 1976, zaradi realne ugotovitve dohodka in rezultata, ki iz njega izhaja. Kako in koliko so TOZD upoštevale izhodišča, je razvidno iz planov TOZD, katere za vsako izmed njih podrobno prikazujemo. Plani vseh TOZD sestavljajo plan delovne organizacije kot celote, iz katerega še posebej prikazujemo nekaj glavnih elementov. L Realizacija Po oceni, ki je sestavljena na podlagi devetmesečnega periodičnga obračuna, bomo v letu 1975 dosegli za 4,635.084.698 dinarjev realizacije, ki bo za 20 % večja od dosežene v letu 1974. Od tega odpade na trgovino 4.173,509.408 ali 90 % in na netrgovinsko dejavnost din 461,575.290 din ali 10 %. Po planu pa bomo v letu 1976 dosegli za 5.121,463.917 din realizacije, indeks poveča- nja nasproti letu 1975 je 110. Od celote odpade na trgovino 4.628,376.946 din z indeksom 112 in na netrgovinsko dejavnost 493,086.971 din z indeksom 107. Sestava pa je enaka kot za oceno, in sicer 90 % trgovina in 10 % netrgovina. Podatki o realizaciji po TOZD so prikazani v tabeli 1, iz katere je razvidno, da se indeks plana 1976 nasproti oceni 1975 giblje od 69 v Delovni skupnosti, pa do 130 v Kavarni Evropa. V trgovini sami pa od 102 v Grosistu pa do 120 v Polju, Špeceriji, Emoni, Rožniku, Gradišču, Ribnici in Po-trošniku-Izbiri. Manjšo realizacijo v letu 1976 predvidevajo: Delovna skupnost z indeksom 69. Tu je prikazana tudi realizacija zunanjetrgovinskega sektorja, ki bo po njihovi oceni zaradi ostrejših ukrepov pri uvozu manjša od leta 1975. Enak razlog za nižji plan je tudi v TOZD Investa, kjer bo realizacija 84 % od dosežene v letu 1975. TOZD Elladilnica predvideva, da bo vse leto 1976 imela polno hladilnico. Ob sedanjih cenah lahko doseže le tako realizacijo kot jo planira, ki pa je nižja od ocene leta 1975. Ob boljšem obračanju blaga in morebitno višjih cenah pa bo realizacija večja, kar pa v planu niso predvideli. V TOZD Grosist predvidevajo nizek porast realizacije — z indeksom 102, zaradi ukinitve tehničnega oddelka. 2. Celotni dohodek Celotni dohodek sestavljajo realizacija in izredni dohodki. Prikazan je v tabeli 2. Za podjetje kot celoto bo v letu 1976 znašal 5.254,153.425 din in bo nasproti oceni leta 1975 večji za 11 %. Od celote odpade na trgovino 4.759,455.433 din z indeksom 111 in na netrgovsko dejavnost 494,697.992 din, z indeksom 106. Po TOZD se porast celotnega dohodka v glavnem giblje v skladu s porastom realizacije. 3. Dohodek Dohodek smo v obeh dobah povečali za zvišano amortizacijo, zaradi prave višine dohodka. Istočasno pa ugotavljamo, da se bo sestava dohodka v letu 1976 spremenila zaradi velikega povečanja minimalne amortizacije na račun revalorizacije osnovnih sredstev po zaključnem računu za leto 1975. Po oceni bo namreč zaradi tega minimalna amortizacija v letu 1976 večja za približno 75 %. Zaradi tega smo tudi TOZD priporočili, da naj tako povečanje predvidijo v planu za leto 1976. Ugotavljamo pa, da vse TOZD niso tako postopale in tako znaša indeks planirane minimalne amortizacije nasproti oceni za leto 1975 — 160. Dohodek je prikazan v tabeli 3 za podjetje kot celoto bo v letu 1976 znašal 496,473.738 din, indeks povečanja nasproti oceni 1975 je 108. Od celote odpade na trgovino 431,640.889 din z indeksom 111, na netrgovinsko dejavnost pa 64,832.849 din z indeksom 95. Po TOZD se indeks dohodka giblje od 52 v Investi, pa do 125 v Gradišču. Seveda pa je dohodek odvisen poleg amortizacije tudi od poslovnih stroškov nabavne vrednosti in izrednih stroškov. 4. Poslovni stroški Prikazani so podrobno za vsako TOZD in za podjetje v obrazcu Poslovni uspeh. Po sestavi so v enakem odstotku od celotnega dohodka tako v oceni kot v planu. 5. Razlika v ceni Tako v oceni za leto 1975 kakor tudi v planu za leto 1976 je v glavnem upoštevana v takem odstotku, kot je bila v devet- mesečnem obračunu 1975. Po analizi podatkov smo ugotovili, da se je nižanje marže v drugi polovici leta nekako ustavilo. 6. Zaloge V L tromesečju leta 1975 so bili izdelani kriteriji minimalnih zalog za posamezno TOZD, kakor tudi za posamezno prodajalno. Podan pa je bil tudi predlog, da se za leto 1976 izdela nov predlog količnika obračanja zalog. V tem gradivu posebej ne obravnavamo omenjene problematike, ker bo o tem podano posebno gradivo do konca januarja 1976, ki bo izdelano na osnovi 9-mesečnih podatkov leta 1975. 7. Zaposleni Povprečno število zaposlenih je izračunano na podlagi opravljenih ur in znaša za podjetje kot celoto po oceni 5.027, po planu pa 5.165, indeks povečanja je 103. Od celote odpade na trgovino 4.570 delavcev z indeksom 103 in na netrgovsko dejavnost 595 delavcev z indeksom 104. Iz pregleda zaposlenih po TOZD je razvidno, da se indeks v planu giblje od 97 v Jelki in Preskrbi, pa do 128 v Delovni skupnosti. Visok indeks porasta zaposlenih v Delovni skupnosti je podrobno obrazložen v planu financiranja. 8. Osebni dohodki Povprečni neto OD so izračunani na podlagi predloga samoupravnega sporazuma o skupnih načelih o osnovah in merilih za razporejanje dohodka in za delitev sredstev za OD podjetja »Mercator« Ljubljana. Za Delovno skupnost in skupnost Detajla je upoštevana vrednost točke 1 din iz določila 10. člena predloga. Po oceni 1975 znaša povprečni neto OD din 3.219, po planu 1976 pa 3.498 din, indeks povečanja je 109. Indeksi po TOZD se gibljejo od 81 v Hladilnici, pa do 119 v Gradišču, Preskrbi in Kavarni Evropa, medtem ko znaša najnižji planirani OD 2.853 din v Jelki, najvišji pa v Investi v znesku 5.677 din. Za TOZD Jelka se za leto 1976 predvideva nižji OD od leta 1975, ker planirani pokazatelji ne dovoljujejo višjega povprečja. Tudi v TOZD Hladilnica se predvideva nižji OD zaradi občutno nižjega planiranega dohodka. 9. Akumulacija Akumulacija zajema minimalno amortizacijo, povišano amortizacijo, združena sredstva, poslovna sredstva po odbitku vseh dajatev in skupna poraba. Po oceni za leto 1975 bomo dosegli za 95,749.176 din, po planu za 1976 pa za 110,276.900 din akumulacije, indeks porasta je 115. V letu 1976 odpade na trgovino 88,598.795 dinarjev, z indeksom 122, na netrgovsko dejavnost pa 21,678.105 din, z indeksom 93. Pripomniti pa moramo, da je akumulacija odvisna od dohodka, dajatev iz dohodka in končno OD. Indeksi po TOZD se gibljejo od 36 v Investi pa do 199 v Jelki. 10. Dohodek in njegova razdelitev Ker se bo v letu 1976 celotna amortizacija povečala od 46,517.394 na 72,853.625 z indeksom 157, ima to vpliv na celo vrsto pokazateljev. Tako je indeks porasta dohodka 107. Zakonske in pogodbene obveznosti bodo za 2 % nižje, ker v planu 1976 združena sredstva predvidevamo v amortizaciji. Zaradi povečanja amortizacije pa smo prihranili sredstva tudi iz naslova rezervnega sklada in skupnih rezerv. Tabela 1 REALIZACIJA TOZD Ocena realizacije 1975 Plan za leto 1976 indeks Polje 119,138.603 142,966.324 120 Logatec 53,150.332 62,475.696 118 Litija 56,987.927 63,816.000 112 Jelka 25,760.657 29,767.400 116 Beograd 160,222.900 184,250.000 115 Skupn. detajla 1,747.185 2,072.245 119 Grmada 223,575.884 253,320.000 113 Špecerija 123,020.037 147,624.000 120 Emona 121,441.910 145,730.000 120 Hrana 166,986.444 193,630.000 116 Vrhnika 83,692.532 97,457.900 116 Grosist 1.031,375.511 1.050,000.000 102 Del. skupnost ; 120,700.983 82,812.000 69 Rožnik 86,508.084 103,809.701 120 Metlika 52,466.420 56,158.500 107 Gradišče 39,200.000 47,100.000 120 Standard 235,928.000 271,320.000 115 Preskrba 99,650.000 115,700.000 116 Idrija 196,070.000 221,540.000 113 Trgopromet 221,992.290 254,180.000 114 Panonija 601,698.800 703,367.000 117 Univerzal 136,610.000 150,270.800 110 Ribnica 61,427.909 73,712.380 120 Sloga Potrošnik- 94,647.000 103,925.000 110 Izbira 59,510.000 71,372.000 120 T M I 207,584.090 236,529.750 114 Emba 183,953.500 193,590.000 105 Investa 51,625.000 43,281.355 84 Hladilnica 7,192.100 6,400.000 89 Kav. Evropa 6,840.600 8,905.866 130 Kav. Nebotičnik 4.380.000 4,380.000 100 Skupaj 4.635,084.698 5.121,463.917 110 trgovina 4.173,509.408 4.628,376.946 111 ostale dejav. 461,575.290 493,086.971 107 % trgovine 90 90 % ostale dejavnosti 10 10 Tabela 2 CELOTNI DOHODEK TOZD Ocena 1975 Plan 1976 indeks Polje 120,583.410 144,589.124 120 Logatec 54,155.600 63,582.284 117 Litija 58,005.595 64,916.301 112 Jelka 26,099.037 30,144.419 116 Beograd 165,219.671 189,290.509 115 Skup. detajla 1,772.365 2,072.245 117 Grmada 227,082.883 257,141.805 113 Špecerija 124,818.586 149,610.329 120 Emona 123,117.506 147,605.201 120 Hrana 169,902.969 196,878.485 116 Vrhnika 84,931.749 98,822.439 116 Grosist 1.050,655.080 1.071,247.981 102 Del. skupnost 135,547.344 120,701.956 89 Rožnik 88,581.556 105,997.475 120 Metlika 53,325.675 57,031.000 107 Gradišče 39,908.000 47,910.000 120 Standard 239,428.000 275,320.000 115 Preskrba 102,400.500 118,450.500 116 Idrija 201,620.000 224,555.000 111 Trgopromet 228,830.990 262,000.000 114 Panonija 617,388.000 722,350.000 117 Univerzal 140,476.000 154,620.800 110 Ribnica 62,407.909 74,892.580 120 Sloga Potrošnik- 96,947.000 106,425.000 110 Izbira 60,900.000 73,300.000 120 T M I 209,014.790 236,734.750 113 Emba 185,000.000 194,250.000 105 Investa 53,517.000 43,781.355 82 Hladilnica 7,392.872 6,571.021 89 Kav. Evropa 6,880.600 8,960.866 130 Kav. Nebotič. 4,400.000 4,400.000 100 Skupaj: 4.740,310.687 5.254,153.425 111 Trgovina 4.274,105.425 4.759,455.433 111 Ostale dej. 466,205.262 494,697.992 106 Tabela 3 DOSEŽENI DOHODEK, POVEČAN ZA ZVIŠANO AMORTIZACIJO TOZD Ocena 1975 Plan 1976 indeks Polje 11,097.507 12,708.321 115 Logatec 5,790.716 6,431.583 111 Litija 6,436.770 6,832.557 106 Jelka 2,495.186 2,680.510 107 Beograd 16,897.654 17,137.573 101 Skup. detajla 1,390.789 1,490.550 107 Grmada 25,962.386 28,057.873 108 TOZD Ocena 1975 Plan 1976 indeks TOZD Ocena 1975 Plan 1976 indeks Špecerija 13,330.227 15,117.075 113 Emona 12,688.732 14,351.942 113 Hrana 18,188.071 20,036.785 110 Vrhnika 9,275.881 10,255.231 111 Grosist 37,661.623 36,751.265 98 Del. skupnost 20,831.628 24,870.896 119 Rožnik 10,764.566 12,488.815 116 Metlika 6,061.547 6,192.730 102 Gradišče 3,860.000 4,828.000 125 Standard 22,612.000 25,770.000 114 Preskrba 12,368.400 14,216.200 115 Idrija 21,560.000 24,380.000 113 Trgopromet 20,846.311 23,112.000 111 Panonija 64,379.000 72,224.000 112 Univerzal 18,691.000 20,064.300 107 Ribnica 8,520.861 10,090.683 118 Sloga 10,996.000 11,891.000 108 Potrošnik-Izbira 7,839.000 9,661.000 123 T M I 24,969.485 29,520.407 118 Emba 19,321.000 18,535.000 96 Investa 12,853.000 6,711.825 52 Hladilnica 4,739.907 3,470.583 73 Kav. Evropa 3,858.915 4,458.134 116 Kav. Nebotičnik 2,195.200 2,136.900 97 Skupaj: 458,483.362 496,473.738 108 Trgovina 390,545.855 431,640.889 111 Ostale dejav. 67,937.507 64,832.849 95 Tabela 4 POVPREČNO ŠTEVILO ZAPOSLENIH PO OPRAVLJENIH URAH TOZD Ocena 1975 Plan 1976 indeks Polje 127 134 106 Logatec 70 72 103 Jelka 33 32 97 Litija 72 72 100 Beograd 262 262 100 Skupnost detajla 19 20 105 Grmada 283 295 104 Špecerija 146 154 105 Emona 152 160 105 Hrana 200 206 103 Vrhnika 122 120 98 Grosist 461 461 100 Delovna skupnost 204 262 128 Rožnik 103 103 100 Metlika 72 73 101 Gradišče 57 59 104 Standard 210 215 102 Preskrba 145 140 97 Idrija 250 250 100 Trgopromet 212 215 101 Panonija 705 705 100 Univerzal 235 240 102 Ribnica 90 92 102 Sloga 147 147 100 Potrošnik-Izbira 77 81 105 TM I 330 350 106 Emba 80 82 103 Investa 34 34 100 Hladilnica 40 40 100 Kavarna Evropa 60 60 100 Kav. Nebotičnik 29 29 100 Skupaj: 5.027 5.165 103 Trgovina 4.454 4.570 103 Ostale dejavnosti 573 595 104 Tabela 5 POVPREČNI NETO OSEBNI DOHODKI NA ENEGA ZAPOSLENEGA TOZD Ocena 1975 Plan 1976 indeks Polje 3.352 3.521 105 Logatec 3.177 3.254 102 Litija 3.095 3.492 113 Jelka 2.948 2.853 97 Beograd 3.046 3.046 100 Skup. detajla 3.588 3.732 104 Grmada 3.382 3.612 107 Špecerija 3.526 3.618 103 Emona 3.470 3.542 102 Hrana 3.541 3.723 105 Vrhnika 3.001 3.335 111 Grosist 3.172 3.225 102 Delovna skup 3.952 4.308 109 Rožnik 3.829 4.212 110 Metlika 3.032 3.292 109 Gradišče 3.099 3.679 119 Standard 3.364 3.739 111 Preskrba 2.994 3.566 119 Idrija 3.058 3.375 110 Trgopromet 3.164 3.562 113 Panonija 3.133 3.412 109 Univerzal 2.833 3.326 117 Ribnica 2.865 3.067 107 Sloga 2.889 3.122 108 Potrošnik-Izb. 3.162 3.621 115 T M I 2.942 3.400 116 Emba 3.354 3.358 100 Investa 5.694 5.677 100 Hladilnica 3.649 2.943 81 Kav. Evropa 2.791 3.313 119 Kav. Nebotič. 3.237 3.237 100 Skupaj 3.219 3.498 109 OCENA AKUMULACIJE ZA LETO 1975 Tabela 6 TOZD Amortiz. po predp. minira. stop. Amortiz. nad predp. min. stopnjo Poslovna sredstva Sklad skupne porabe Sredstva za združevanje med letom Skupaj Polje 605.967 151.492 228.019 355.600 795.898 2,136.976 Logatec 300.796 75.199 155.207 196.000 130.759 857.961 Litija 325.706 81.427 288.740 201.600 455.550 1,353.023 Jelka 210.029 52.507 — 92.618 — 355.154 Beograd 2,453.553 — — 847.498 — 3,301.051 Skupnost detajla — — — 95.000 — 95.000 Grmada 1,112.192 2,778.840 — 800.521 1,894.616 6,586.169 Špecerija 738.460 184.615 216.290 408.800 935.492 2,483.657 Emona 801.078 200.270 191.763 425.600 596.276 2,214.987 Hrana 883.130 429.600 521.922 560.000 948.544 3,343.196 Vrhnika 459.883 121.062 119.572 341.600 394.882 1,436.999 Grosist 1,636.367 1,231.958 297.447 1,290.800 341.804 4,798.376 Delovna skupnost 705.449 572.557 — 1,103.363 — 2,381.369 Rožnik 523.013 507.666 13.768 302.400 1,036.777 2,383.624 Metlika 263.387 171.199 62.513 201.600 665.400 1,364.099 Gradišče 195.000 — 5.926 70.000 — 270.926 Standard 950.000 212.000 4,649.000 616.000 — 6,427.000 Preskrba 845.600 200.000 450.400 350.000 — 1,846.000 Idrija 1,200.000 400.000 1,717.249 700.000 — 4,017.249 Trgopromet 759.260 618.890 2,446.146 593.600 — 4,417.896 Panonija 3,085.000 1,576.000 3,927.000 1,800.000 — 10,388.000 Univerzal 1,120.000 1,280.000 1,026.577 860.500 — 4,287.077 Ribnica 730.650 235.650 902.029 200.000 — 2,068.329 Sloga 457.000 223.000 900.000 350.000 — 1,930.000 Potrošnik-Izbira 350.000 — 1,007.220 300.000 — 1,657.220 T M I 2,437.652 1,168.739 551.437 1,026.970 — 5,184.798 Emba 3,700.000 3,821.000 1,102.250 260.000 — 8,883,250 Investa 950.000 600.000 3,478.194 1,300.000 300.000 6,628.194 Hladilnica 794.156 501.300 — 120.434 155.000 1,570.890 Kavarna Evropa 240.095 — 280.000 184.521 — 704.616 Kavarna Nebotičnik 165.000 124.000 12.090 75.000 — 376.090 Celotno podjetje 28,998.423 17,518.971 24,550.759 16,030.025 8,650.998 95,749.176 trgovina 20,711.520 11,303.932 19,126.788 13,063.100 8,195.998 72,401.338 ostale dejavnosti 8,286.903 6,215.039 5,423.971 2.966.925 455.000 23,347.838 Tabela 7 PLAN AKUMULACIJE ZA LETO 1976 Amort. po predp. min. st. TOZD po prvotnih predp. zaradi re-valorizac. osnov. sr. Amort. nad predp. min. stopnjo Poslovna sredstva Sklad skupne porabe Skupaj akumulacija 1976 Polje 605.967 454.475 1,400.000 180.047 375.200 3,015.689 Logatec 300.796 225.597 500.000 71.452 201.600 1,299.445 Litija 325.706 244.280 500.000 74.625 201.600 1,346.211 Jelka 210.029 157.522 230.000 20.262 89.600 707.413 Beograd 2,453.553 1,840.165 — — 685.175 4,978.893 Skupnost detajla — — — — 95.000 95.000 Grmada 1,112.192 834.144 4,000.000 367.970 826.000 7,140.306 Špecerija 738.460 553.845 1,700.000 220.316 431.200 3,643.821 Emona 801.078 600.808 1,400.000 185.452 448.000 3,435.338 Hrana 883.130 662.348 2,100.000 169.007 576.800 4,391.285 Vrhnika 459.883 344.912 700.000 61.313 336.000 1,902.108 Grosist 1,636.367 1,227.275 350.000 48.444 1,290.800 4,552.886 Delovna skupnost 700.000 — — — 1,197.293 1,897.293 Rožnik 523.013 233.206 2,025.776 220.279 302.400 3,504.674 Metlika 263.387 167.283 158.743 109.310 204.400 903.123 Gradišče 195.000 135.000 — 22.076 120.000 472.076 Standard 950.000 710.000 830.000 4,911.000 630.000 8,031.000 Preskrba 845.600 416.900 300.000 225.800 400.000 2,188.300 Idrija 1,200.000 600.000 500.000 2,442.500 700.000 5,442.500 Trgopromet 759.260 530.740 1,052.000 2,063.860 602.000 5,007.860 Panonija 3,085.000 1,615.000 2,365.000 4,075.000 2,000.000 13,140.000 Univerzal 1,120.000 840.000 1,040.000 188.899 672.000 3,860.899 Ribnica 730.650 312.974 338.956 1,682.315 220.000 3,284.895 Sloga 457.000 343.000 400.000 899.000 350.000 2,449.000 Potrošnik-Izbira 350.000 150.000 — 1,258.780 350.000 2,108.780 TMI 2,437.652 1,706.356 857.152 411.704 980.000 6,392.864 Emba 3,700.000 1,320.000 3,500.000 1,408.800 270.000 10,198.800 Investa 950.000 550.000 — 495.394 400.000 2,395.394 Hladilnica 794.156 595.617 — — 112.100 1,501.873 Kavarna Evropa 240.095 45.557 30.520 261.511 209.419 787.102 Kavarna Nebotičnik 165.000 85.000 80.500 1.572 70.000 402.072 Celot, podjetje 28,992.974 17,502.004 26,358.647 22,076.688 15,346.587 110,276.900 trgovina 20,706.071 13,199.474 21,890.475 19,497.707 13,305.068 88,598.795 ostale dejavnosti 8,286.903 4,302.530 4,468.172 2,578.981 2,041.519 21,678.105 Tabela 8 AKUMULACIJA TOZD Ocena 1975 Plan 1976 In- deks Polje 2,136.976 3.015.689 141 Logatec 857.961 1,299.445 151 Litija 1,353.023 1,346.211 99 Jelka 355.154 707.413 199 Beograd 3,301.051 4,978.893 191 Skupnost detajla 95.000 95.000 100 Grmada 6,586.169 7,140.306 108 Špecerija 2,483.657 3,643.821 147 Emona 2,214.987 3,435.338 155 Hrana 3,343.196 4,391.285 131 Vrhnika 1,436.999 1,902.108 132 Grosist 4,798,376 4,552.886 95 Delovna skup. 2,381.369 1,897.293 80 Rožnik 2,383.624 3,304.674 139 Metlika 1,364.099 903.123 66 Gradišče 270.926 472.076 174 Standard 6,427.000 8,031.000 125 Preskrba 1,846.000 2,188.300 119 Idrija 4,017.249 5,442.500 135 Trgopromet 4,417.896 5,007.860 113 Panonija 10,388.000 13,140.000 126 Univerzal 4,287.077 3,860.899 90 Ribnica 2,068.329 3,284.895 159 Sloga 1,930.000 2,449.000 127 Potroš.-Izbira 1,657.220 2,108.780 127 TMI 5,184.798 6,392.864 123 Emba 8,883.250 10,198.800 115 Investa 6,628.194 2,395.394 36 Hladilnica 1,570.890 1,501.873 96 Kav. Evropa Kav. Nebotičnik 704.616 787.102 112 376.090 402.072 107 Celot, podjetje 95,749.176 110,276.900 115 Trgovina 72,401.338 88,598.795 122 ostale dejav. 23,347.838 21,678.105 93 Akumulacija brez sklada skupne porabe Celotno podjetje 79,719.151 94,930.313 119 Tabela 9 RAZDELITEV DOHODKA ZA PODJETJE KOT CELOTO Ocena 1975 Plan 1976 In- deks Doseženi dohodek 440,964.391 470,115.091 107 Zakonske in pog. obveznosti 93,609.954 91,942.488 98 Osebni dohodki 274,912.278 307,020.647 112 Drugi os. prejemki 11,637.473 13,239.369 114 Sredstva rezerv 8,085.429 8,671.015 107 Poslov, sredstva-posojilo neraz. 9,139.892 8,897.614 97 Skupne rezerve 2,680.581 2,540.683 95 Poslovna sredstva 24,550.759 22,076.688 90 Sredstva skupne porabe 16,030.025 15,346.587 96 Za družbene službe 318.000 380.000 119 FINANČNI NAČRT EKONOMSKE PROPAGANDE ZA LETO 1976 Izhodišča za sestavo finančnega načrta za ekonomsko propagando v letu 1976 so 'naslednja: L V letu 1976 načrtujemo za približno 25 % ali 300.000,00 din višje stroške za skupno ekonomsko propagando kot v letu 1975 s tem, da vključujemo v finančni načrt ekonomske propagande tudi tisti del sredstev, ki jih je doslej, po sklepu SDS, imel na razpolago generalni direktor, za odobravanje vlog poslovnim partnerjm in za njihovo društveno dejavnost. V letu 1975 je ta znesek pomenil 200.000,00 din. 2. Po sklepu 9. zasedanja SDS, z dne 15. 10. 1975 bomo stroške za skupno propagando v letu 1976 pokrivali iz_ participacije proizvajalcev, ki jo prispevajo na podlagi posebnih poslovnih sporazumov za pospeševanje prodaje svojih izdelkov v Mercatorjevi maloprodaji in gostinstvu. V primeru, če takih poslovnih sporazumov ne bi sklenili, ali bi sklenili v manjšem obsegu, bodo razliko do načrtovanih izdatkov za skupno propagando sofinancirali TOZD Mercatorja z združevanjem sredstev po enakem sistemu kot v letu 1975. Po istem sklepu SDS pa v vsakem primeru združujejo sredstva za skupno propagando v letu 1976 TOZD Emba, TMI, Hladilnica in Investa, torej TOZD, ki se ne ukvarjajo s trgovino in gostinstvom. 3. V stroške ekonomske propagande vključujemo celotne stroške za porabljeni material in stroške režije in osebne dohodke aranžerske službe in osebne dohodke v ekonomski propagandi in aranžerski službi. 4. Sestavni del finančnega načrta ekonomske propagande za leto 1976 so vsebinski in finančni načrti o pospeševanju prodaje izdelkov proizvajalcev, s katerimi sklepamo poslovne sporazume in te načrte bomo priključevali po podpisu sporazumov za leto 1976. Finančni načrt ekonomske propagande za leto 1976 je sestavljen iz dveh delov: L Stroški za skupno ekonomsko propagando Mercatorja, II. Stroški materiala, režijski stroški in osebni dohodki aranžerske službe ter osebni dohodki delavcev ekonomske propagande. I. STROŠKI ZA SKUPNO EKONOMSKO PROPAGANDO MERCATORJA 1. Tisk, radio, TV Delo 25.000,00 Ljubljanski dnevnik 90.000,00 Večer 50.000,00 Dolenjski list 30.000,00 Glas 25.000,00 Pavliha 10.000,00 Ekonomska politika 40.000,00 Privredni pregled 10.000,00 Delavska enotnost 8.000,00 Komunist 8.000,00 Gospodinjski koledar 7.000,00 Prešernova družba 5.000,00 Radio Ljubljana 120.000,00 TV Ljubljana 450.000,00 Nepredvideno za tisk 25.000,00 Skupaj 903.000,00 2. Sejmi, razstave Zagrebški velesejem (spomladanski in jesenski) 110.000,00 Sejmi v inozemstvu (Trst, Celovec, Graz) 15.000,00 Gorenjski sejem 30.000,00 Pomurski sejem 30.000,00 Skupaj 185.000,00 3. Reklamni napisi na javnih mestih Svetlobni napisi in panoji (Hala Tivoli, letališče Ljubljana, Hala sportova Beograd) 75.000,00 4. Propagandni filmi, fotografije in fotodokumentacija 45.000,00 5. Drobni propagandni material (značke, kocke, lončki za svinčnike, zastavice, nalepke in drugo) 60.000,00 6. Strokovne usluge zunanjih sodelavcev Načrti za izdelavo razstavnih in sejmiščnih prostorov, grafično oblikovanje in oblikovanje propagandnih predmetov 28.000,00 7. Nekomercialna propaganda SNG delež soustanovitelja Gledališke komune 20.000,00 RK Slovenije 5.000,00 Društvo za boj proti raku 5.000,00 Nepredvideno 200.000,00 Skupaj 230.000,00 SKUPAJ 1,526.000,00 Obrazložitev po postavkah 1. Tisk, radio, TV V letu 1976 dajemo večji poudarek komercialni propagandi in konkretnim akcijam za pospeševanje prodaje Mercatorjevih proizvodov in tudi drugih proizvajalcev. Zato uvrščamo za razliko od lani vnovič med sredstva obveščanja potrošnikov Ljubljanski dnevnik, Večer in Dolenjski list — pokrajinske časopise, na katere gravitira hkrati večje število TOZD. Poleg teh treh informativnih sredstev bomo obveščali potrošnike o naši založenosti in ugodnostih prodaje tudi preko Dela, še posebno pa TV in radia. 2. Za sejme in razstave načrtujemo približno četrtino več sredstev kot leto poprej: deloma zaradi višjih stroškov Zagrebškega velesejma, v glavnem pa za nujno participacijo (približno 25%) na Gorenjskem sejmu in Pomurskem sejmu. Oba sejma sta komercialne narave, po svojem obsegu in učinku presegata okvir področnih TOZD. 3. Reklamni napisi na javnih mestih Postavka je enaka lanski in pomeni najemnino in obnavljanje svetlobnega napisa na Hali Tivoli, najemnino za pano v Hali sportova v Beogradu in najemnino za pano v avli letališča Ljubljana Brnik. 4. Propagandni filmi, fotografije in fotodokumentacija Obseg dejavnosti občutno zmanjšujemo. 5. Drobni propagandni material Postavko za te namene uvajamo na novo. Gre za drobne reklamne pripomočke, kot so značke, kocke, lončki za svinčnike, svinčniki, nalepke in drugo, ki jih naročajo TOZD, mi pa uresničimo celotno naročilo in fakturiramo samo dejanske stroške izvajalcev. Zato si moramo za prezentiranje Mercatorja preko skupne propagande zagotoviti vsaj manjšo količino teh pripomočkov. 6. Strokovne usluge zunanjih sodelavcev Postavko smo zmanjšali. 7. Nekomercialna propaganda Vkljub veliki disciplini se že letos nismo mogli povsem ogniti nekaterim nepredvidenim stroškom za nekomercialno propagando. To so nekatere nenapisane obveznosti do dobrih poslovnih partnerjev in njihove društvene dejavnosti. Za te namene je generalni direktor že v letu 1975 lahko, po sklepu SDS, razpolagal z 200.000,00 dinarjev. Enak znesek predvidevamo za ta namen tudi letos, le da ga prenašamo v finančni načrt za skupno ekonomsko propagando. Opomba: V letu 1976 bo potrebno obnoviti večino obcestnih reklamnih panojev in napise na avtomobilih. To delo bo opravila aranžer-ska služba, stroške za obnovitev napisov pa bi pokrile TOZD. II. STROŠKI MATERIALA, REZIJSKI STROŠKI IN OSEBNI DOHODKI ARANŽERSKE SLUŽBE TER OSEBNI DOHODKI DELAVCEV EKONOMSKE PROPAGANDE L Materialni in ostali stroški 845.000,00 2. Amortizacija 82.300,00 3. Dnevnice, kilometrina, nočnine 84.400,00 4. Bruto, bruto OD 785.000,00 5. Ostali prejemki 25.400,00 SKUPAJ 1,822.100,00 Obrazložitev Vse postavke temeljijo na vsebinskem obsegu dejavnosti v letu 1975. L Stroški materiala vsebujejo material za izdelavo elementov za tri sezonska aranži-ranja prodajaln: stroški sitotiska in ročnega tiska propagandnih napisov, cenikov, voščilnic, čestitk, vabil, plakatov za reklamno prodajo ipd. 2. Režijski stroški aranžerske službe vsebujejo: najemnino prostorov, porabo elektrike, vode, telefonske stroške, kilometrino in dnevnice, pisarniški material ipd. 3. Osebni dohodki delavcev aranžerske službe Postavka vsebuje osebni dohodek osmih aranžerjev in 80 % delež osebnega dohodka šefa in referenta v servisni dejavnosti. 4. Osebni dohodki delavcev ekonomske propagande Postavka vsebuje osebni dohodek referentke za ekonomsko propagando, polovico osebnega dohodka direktorja sektorja in polovico osebnega dohodka šoferja-ekonoma. Opomba: Finančni načrt ne vsebuje režijskih stroškov ekonomske propagande. REKAPITULACIJA STROŠKOV L Stroški za skupno ekonomsko propagando Mercator 1,526.000,00 din 2. Stroški za ekonomsko propagando in stroški materiala, režijski stroški in osebni dohodki aranžerske službe ter osebni dohodki delavcev ekonomske propagande. 3,348.100,00 din Viri financiranja celotnega programa ekonomske propagande v letu 1976 Sredstva iz poslovnih sporazumov s proizvajalci za pospeševanje prodaje njihovih izdelkov v letu 1975 znašajo 1,810.000,00 din. 1. Iz teh sredstev smo pokrili obveznosti trgovskih in gostinskih TOZD za skupno ekonomsko propagando v II. polletju 1975, v zneksu din 616.435,00. 2. Po 108. sklepu 9. zasedanja SDS z dne 15. 10. 1975, ki se glasi: iz sredstev, ki so jih TOZD združile za financiranje ekonomske propagande za I. polletje 1975 se 400.000,00 din nameni za financiranje NK Mercator. 3. Iz sredstev za pospeševanje prodaje se iz deleža Delamarisa iz Izole financira reklamno opremo 2-kilogramske vrečke za sladkor. Znesek za dogovorjeno naklado znaša din 60.000,00. 4. V teku so še vse akcije za pospeševanje prodaje izdelkov proizvajalcev, s katerimi smo sklenili poslovne sporazume (pozno sklenjeni sporazumi) in zato še ne vemo koliko bodo znašali stroški za izvedbo akcij. Ocenjujemo, da bodo stroški približno 200.000,00 din. Pomeni, da lahko v leto 1976 prenašamo din 533.565,00. Razliko za stroške skupne propagande in vse stroške aranžerske službe t.j. 2,814.535,00 din pa moramo zagotoviti iz novosklenjenih sporazumov s proizvajalci. Če pa v tem ne bi uspeli, potem pa bi morale združiti sredstva TOZD po enakem sistemu kot v letu 1975. Ljubljana, 12. 12. 1975 Direktorica sektorja ekonomske propagande in informativne službe: Ivanka Vrhovčak 1. r. PREDLOG RAZDELITVE STROŠKOV EP ZA LETO 1976 NA TOZD PO PLANU ZA LETO 1976 ZNAŠAJO STROŠKI EKONOMSKE PROPAGANDE DIN 1,501.000 Katere pokrivajo TOZD Razdelitev na osnovi TOZD realizacija dohodek skupaj Polje 13.230 13.680 26.910 Logatec 5.920 7.130 13.050 Litija 6.330 7.890 14.220 Jelka 2.870 3.050 5.920 Beograd 16.230 19.190 35.420 Grmada 24.850 31.840 56.690 Špecerija 13.680 16.410 30.090 Emona 13.500 15.830 29.330 Hrana 18.570 22.330 40.900 Vrhnika 9.280 11.390 20.670 Grosist 114.630 45.020 159.650 Rožnik 10.000 13.990 23.990 Metlika 5.690 7.220 12.910 Gradišče 4.530 4.660 9.190 Standard 24.930 26.370 51.300 Preskrba 11.120 14.390 25.510 Idrija 21.210 22.380 43.590 Trgopromet 24.980 25.870 50.850 Panonija 66.870 78.660 155.530 Kav. Evropa 920 4.760 5.680 Kav. Nebotičnik 560 2.910 3.470 Univerzal 14.970 21.700 36.670 Ribnica 6.590 10.490 17.080 Sloga 10.270 12.330 22.600 Potrošnik 6.770 9.010 15.780 TMI 0,3 % od meds. real. 271.500 271.500 Emba 0,5 % od meds. real. 310.000 310.000 Investa 0,5 % od meds. real. 14.000 14.000 Hladilnica 0,5 % od meds. real. 8.500 — 8.500 Skupaj: 1,052.500 448.500 1,501.000 Stroške ekonomske propagande in informativne službe smo na TOZD razdelili po ključu 50% od dohodka in 50% od realizacije razen za TOZD TMI, Emba, Investa in Hladilnica, kjer je ključ medsebojna realizacija. Plan stroškov in viri financiranja delovne skupnosti podjetja za leto 1976 PLAN STROŠKOV IN VIRI FINANCIRANJA DELOVNE SKUPNOSTI PODJETJA ZA LETO 1976 V samoupravnem sporazumu o združevanju v podjetje Mercator Ljubljana, n. sub. o. so se v 15. členu vse TOZD sporazumele, da se v okviru delovne organizacije na podlagi usklajenih načrtov in programov dela ter razvoja TOZD skupno opravljajo določeni skupni posli. Za opravljanje teh skupnih zadev je bila ustanovljena delovna skupnost podjetja Mercator. V delovno skupnost podjetja so vključeni generalni direktor, namestnik generalnega direktorja ter direktorji strokovnih sektorjev in vsi strokovni in drugi delavci, razporejeni v naslednje sektorje: I. Komercialni sektor II. Sektor maloprodaje in gostinstva III. Razvojno-planski sektor IV. Finančni sektor V. Knjigovodski sektor VI. Center za elektronsko obdelavo podatkov VIL Pravni sektor VIII. Kadrovski in splošni sektor IX. Zunanjetrgovinski sektor X. Sektor ekonomske propagande in informativne službe Delavcem delovne skupnosti podjetja je zagotovljena ustavna pravica do osebnega dohodka in do sredstev za skupno porabo, v skladu z načelom delitve po delu in v skladu z osnovami in merili, ki veljajo po ustreznem sporazumu. Oblikovanje sredstev je predvideno s finančnim načrtom. S finančnim načrtom je hkrati predvideno kritje materialnih stroškov in drugih stroškov oziroma način plačevanja obveznosti, ki .nastajajo v zvezi z delom delovne skupnosti podjetja. PREDVIDENA IN DEJANSKA ZASEDBA DELOVNIH MEST V DELOVNI SKUPNOSTI PODJETJA Od tega Skupaj čiste skup. sl. H 1 i eS S a is S s vzdrževalec hladil, napr. 2 električar finomehanik vodja mizarske delav. mizarski mojster mizar vodja aranžerjev pomočnik vodje aranžerjev aranžer Razvojno — planski sektor — direktor — pomočnik direktorja — tajnica — šef razvojnega odd. — samostojni referent — sam. ref. za delit, dohodka in OD — šef odd. za analizo in plan — samostojni analitik — ref. za finanč. analize — finančni analitik — sam. ref. za statistiko Od tega — Skupaj čiste skup. sl. — is s i £ £■ — §1 Z N — eh: "ES N — Generalni direktor, namestnik ter tajništvo — generalni direktor 1 1 1 1 b) — namestnik gen. dir. 1 1 1 1 — svetovalec 1 1 1 1 — — tajnica 1 1 1 1 — 4 4 4 4 Komercialni sektor — — direktor 1 — 1 — — pomočnik direktorja 2 2 2 2 — tajnica 1 1 1 1 — analitik kom. sektorja 1 1 1 1 — analitik za trg in cene 1 — 1 — — sam. kom. referent-živila 2 1 2 1 — — sam. kom. ref.-neživila 2 1 2 1 — —- referent za tranzit 1 — 1 — — — komercial, administr. 1 1 1 1 12 7 12 7 Sektor maloprodaje — in gostinstva — direktor 1 1 1 1 — pomočnik direktorja 2 2 2 2 — tajnica 1 1 1 1 — komercialni referent 1 1 1 1 — referent za cene 1 1 1 1 — vodja referata 1 1 — — c) — referent za cene 1 1 — — — — vodja kontrol, oddel. 1 1 — — — — kontrolor 4 4 — — — — vodja servisne dejav. 1 1 •' — — — obrač. referent za servis. — dejavnosti 1 1 — — — Finančni sektor — direktor — organiz. finanč. poslov. — svetovalec — tajnica Knjigovodski sektor a) čiste skupne službe — direktor — pomočnik direktorja — tajnica — analitik finančni kontist likvidator knjig. prom. davka ref. za temelj, banko na drobno pom. računovodja 120, 220 saldakontist-mehan. 220 likvidator faktur knjig. prom. davka knjig. prom. davka II knjigov. OD knjig, osnov, sredstev knjig, drobnega invent. saldakont. potrošniških kreditov glavni kontist 1 1 2 6 1 2 1 1 3 1 5 1 4 7 13 13 I 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 12 10 12 10 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 — 1 — 1 1 1 1 2 6 1 2 1 1 3 1 5 1 4 6 11 10 knjig. trg. na debelo računovodja 1 1 pom. računovodje 1 1 finančni kontist 2 2 vodja saldakontov 1 1 pom. vodje saldakontov 1 1 saldak.-mehanogr. 120 9 9 Od tega Skupaj čiste skup. sl. i| s E2 h S p.S — knjigov. inter. realiz. — knjigov. eksterne real. — saldakont.-izterjeval. — refer. za kompenzacije — saldak.-mehanograf — vodja likvidature — knjigov. promet, davka — blagajnik — vodja obračuna OD — knjigovodja OD — knjigov. osnov. sred. Pravni sektor — direktor — pomočnik direktorja —• samostojni pravnik — samostojni referent — stenodaktilograf 4 2 4 2 1 1 1 1 _ 1 — 1 1 1 1 1 _ 1 — 1 2 2 2 2 _ 1 1 1 1 _ 1 2 1 2 _ 3 — 3 2 2 2 2 _ Kadrovski in splošni sektor — direktor — pomočnik direktorja — šef kadrov, oddelka — referent za kadre — ref. za vodenje kadr. evidence — organizator poslovanja — socialni delavec — sekretar org. upravlj. in DPO — ref. za tehnič.-adm. posle org. upravlj. in DPO soc. zav. in CZ stenodaktilograf strojepisec ekonom gospodar snažilke kurir telefonist Center za elektronsko obdelavo podatkov — direktor — pom. direktorja — tajnica — organizator posl. — samostoj. organizator — vodja obdelave — organizator —- samostojni programer — sistemski programer — programer — operater — vodja izmene — koder-luknjač Sektor EP in informat. službe — direktor — sam. ref. za EP — sam. ref. za IS — novinar — ekonom — tiskar Zunanjetrgovinski sektor — direktor — pomočnik direktorja — šef izvoza 5 o 53 £ 1 1 1 1 3 1 . 1 1 1 2 1 1 1 1 1 3 1 1 1 1 2 1 — — 29 29 0 0 1 1 1 1 1 1 3 2 3 2 1 1 1 1 1 1 1 1 7 5 7 5 H* i 1 1 1 i — 1 — i 1 1 1 i — 1 — i 1 _ i 1 1 1 1 i — — i — 1 — i 1 1 1 i 1 1 1 i 1 1 1 i 2 1 2 i — 1 — i — 1 — i i 1 1 1 — 1 — 3 3 3 3 7 3 7 3 1 1 1 1 1 — 1 — 28 16 28 16 1 1 1 1 — — 1 — — — 1 1 — — 1 1 — — 1 1 — — 2 1 — —- 1 1 — — 1 1 — — 4 3 — — 4 4 — — 2 2 — — 20 16 — — 40 33 0 0 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 6 6 6 6 1 1 1 1 — — 1 — — — Od tega Skupaj čiste skup. sl. § E trenut. zapos. plan 76 trenut. zapos. — šef uvoza 1 — sam. referent izvoza 2 2 — — — sam. referent uvoza 1 1 — — —- devizni referent 1 1 — — — devizni knjigovodja 1 1 — — — korespondent 1 1 — — 10 8 0 0 Rekapitulacija po sektorjih: Gener. dir. + tajništvo 4 4 4 4 Komercialni sektor 12 7 12 7 Sekt. maloprod. in gost. 34 33 6 6 Razvojno-planski sektor 12 10 12 10 Finančni sektor 4 2 4 2 Knjigovodski sektor 108 96 13 9 Pravni sektor 7 5 7 5 Kadrovski in splošni sektor 28 16 28 16 Center za EOP 40 33 — — Sektor EP in inform. sl. 6 6 6 6 Zunanjetrgov. sektor 10 8 — — Skupaj: 265 220 92 65 krijejo vse TOZD v enakem odstotku od dosežene realizacije in sicer z 0,21 %. (Zaposlenih 92, stroški 11,468.072 din). Če bi hoteli pokriti omenjene stroške na podlagi planirane realizacije TOZD za leto 1976, bi morali predlagati stopnjo 0,23 %. Ker pa pričakujemo, da se bo realizacija v letu 1976 povečala za več, kot so planirale TOZD, in zaradi dejstva, da predvideno število zaposlenih ne bo v taki višini takoj na začetku leta, smo predlagali stopnjo 0,21 % namesto 0,23 %. — stroške računovodstva trgovine na drobno (zaposlenih 66, stroški 6,572.714 din) krijejo tiste TOZD, ki te usluge uporabljajo, po enotnem ključu od dosežene realizacije v letu 1976, in sicer z 0,48 %, TOZD Hladilnica pa z 2,95 % od realizacije. — stroške knjigovodstva trg. na debelo (zaposlenih 29, stroški 3,019.561 din) krije TOZD Grosist v celoti, in sicer z 0,29 % od realizacije. — stroške kontrolnega oddelka (zaposlenih 5, stroški 672.631 din) krijejo tiste Plan stroškov delovne skupnosti (brez zunanje trgovine in servisnih dejavnosti) je razviden iz naslednje tabele: Element Čiste sk. sl. kontrol. knjig. trg. knjig. trg. ERC Skupaj Mat. in ostali str. 2,189.887 87.878 876.710 430,910 7,241.740 10,827,125 Amortizacija Dnevnice, kilometrine, 272.400 26.390 142.800 150.700 107.710 700.000 nočnine 285.800 163.500 2.400 1.900 14.500 468.100 Reprezent. in reklama 143.000 — 25.000 23.000 30.000 221,000 Bruto bruto OD 8,005.985 606.577 5,166.874 2,258.555 3,302.499 19,340.490 Ostali prejemki 571.000 32.143 358.930 154.496 216.672 1,333.241 Skupaj 11,468.072 916.488 6,572.714 3,019.561 10,913.121 32,889.956 Zaposleni leta 1976 92 7 66 29 40 234 TOZD, ki usluge uporabljajo, in sicer z 0,03 % od realizacije. — stroške referata za cene (2 zaposlena, stroški 243.857 din) krijejo TOZD, ki usluge uporabljajo z 0,02 % od realizacije. — stroški ERC znašajo 10,913.121 din (zaposlenih 40), in sicer predstavljajo glavni del stroškov: OD 3,338.499 din, papir 2,000.000 din, najemnina 3,024.000 din, carina 1,450.000 din. Delitev stroškov na posamezne vrste obdelave pa naj bi bila naslednja: a) 55 % stroškov t.j. 6,002.216 din odpade na materialno poslovanje, b) 35 % stroškov t.j. 3,811.593 din odpade na obdelavo saldakontov, c) 10 % stroškov t.j. 1,091.312 din odpade na obračun osebnih dohodkov. ad a) Materialno poslovanje. Stroške obračuna materialnega poslovanja pokriva TOZD Grosist 70 % t.j. 4,201.551 din ali z 0,39 % od realizacije, ostalih 30 % stroškov t.j. 1,800.665 din pokrivajo TOZD: Polje, Logatec, Litija, Jelka, Grmada, Špecerija, Emona, Hrana, Vrhnika, Rožnik, Metlika, Gradišče in Preskrba, in sicer z 0,13 % od realizacije. ad b) Obdelava saldakontov. Te stroške v višini 3,811.593 din krijejo TOZD v notranjem obračunu z 0,17 % od realizacije. ad c) Obračun osebnih dohodkov. Stroške obdelave OD v znesku 1,091.312 din krijejo vse TOZD, in sicer z 0,02 % od realizacije. Odstotki, s pomočjo katerih se določa prispevek vsake TOZD za kritje stroškov delovne skupnosti podjetja, so prikazani v naslednji tabeli: Planirana sredstva za leto 1976 so večja za 29 % ob istočasnem predvidenem povečanju števila zaposlenih za 22 %. Predvideni povprečni strošek na zaposlenega v letu 1976 je predviden v znesku 140.000 din in je večji v primerjavi z ocenjenim za leto 1975 za 5 %. Povečanje števila zaposlenih pa je predvideno zaradi dodatnih del, ki izhajajo iz novo sprejetih zakonov (knjigovodstvo, komerciala) in s prenosom nekaterih delovnih mest iz TOZD Grosist na delovno skupnost (snažilke, ekonom, gospodar). Podroben plan stroškov za leto 1976 po posameznih področjih je podrobno razviden iz tabele, ki je v prilogi tega materiala. Če bi se dogovorili, da krije delovna skupnost še razne druge stroške, ki se nanašajo na dejavnost delovne skupnosti, je potrebno predhodno zagotoviti dodatna sredstva (npr. izobraževanje ali kaj podobnega). Delovno skupnost podjetja (razen zunanje trgovine in servisnih dejavnosti) so po obstoječem samoupravnem sporazumu o združevanju v podjetje Mercator dolžne plačevati vse TOZD v odvisnosti od opravljenega dela za posamezno TOZD. Prispevek vsake TOZD za kritje stroškov delovne skupnosti podjetja v letu 1976 je izražen z odstotkom od realizacije, ki bo dosežena v letu 1976. Na podlagi že omenjenega načina kritja stroškov delovne skupnosti podjetja v letu 1976 se predlaga naslednji način kritja stroškov: — stroške čistih skupnih služb (vodstvo podjetja, komercialni sektor, del sektorja trgovine na drobno, splošni in kadrovski sektor, sektor EP in IS, pravni, planski, finančni in del knjigovodskega sektorja), PLANIRANI ODSTOTKI OD REALIZACIJE ZA KRITJE STROŠKOV DELOVNE SKUPNOSTI V LETU 1976 TOZD čisti skup. str. kon- tro- lorji ref. za cene knj. trg. na drobno knjig, trg. na debelo ERC Skupaj Polje 0,21 0,03 0,02 0,48 — 0,32 1,06 Logatec 0,21 0,03 0,02 0,48 — 0,32 1,06 Litija 0,21 0,03 0,02 0,48 — 0,32 1,06 Jelka 0,21 0,03 0,02 0,48 — 0,32 1,06 Beograd 0,21 0,03 — 0,48 — 0,19 0,91 Grmada 0,21 0,03 0,02 0,48 — 0,32 1,06 Špecerija 0,21 0,03 0,02 0,48 — 0,32 1,06 Emona 0,21 0,03 0,02 0,48 — 0,32 1,06 Hrana 0,21 0,03 0,02 0,48 — 0,32 1,06 Vrhnika 0,21 0,03 0,02 0,48 — 0,32 1,06 Grosist 0,21 — — — 0,29 0,58 1,08 Rožnik 0,21 0,03 0,02 — — 0,15 0,41 Metlika 0,21 0,03 0,02 — — 0,15 0,41 Gradišče 0,21 0,03 0,02 — — 0,15 0,41 Standard 0,21 0,03 — — — 0,02 0,26 Preskrba 0,21 0,03 0,02 — — 0,15 0,41 Idrija 0,21 0,03 — — — 0,02 0,26 Trgopromet 0,21 — — — — 0,02 0,23 Panonija 0,21 — — — — 0,02 0,23 TMI 0,21 — — — — 0,02 0,23 Emba 0,21 — — — — 0,02 0,23 Investa 0,21 — — — — 0,02 0,23 Hladilnica 0,21 — — 2,95 — 0,19 3,35 Kav. Evropa 0,21 — — — — 0,02 0,23 Kavarna Nebotičnik 0,21 — — — — 0,02 0,23 Univerzal 0,21 — — — — 0,02 0,23 Ribnica 0,21 — — — — 0,02 0,23 Sloga 0,21 — — — — 0,02 0,23 Potrošnik 0,21 — — — — 0,02 0,23 Skupno je predvidenih 265 delovnih mest. od katerih je 220 že zasedenih, za nekatera so delovna mesta trenutno razpisana in se bodo zasedla kasneje. Na osnovi ocene realizacije stroškov v letu 1975 in izračuna potrebnih finančnih sredstev za leto 1976 za delovno skupnost podjetja znaša plan stroškov za 1976. leto 32,889.956 dinarjev, in sicer ti stroški ne zajemajo zunanje trgovine in ne servisnih dejavnosti. Te dejavnosti se financirajo same, njihove stroške pa bomo prikazali kasneje. Predvideno število zaposlenih teh dejavnosti je 31 mest, in sicer v zunanji trgovini 10, v servisnih dejavnostih pa 21. Na osnovi ocene realizacije za leto 1975 bomo zbrali za pokrivanje stroškov delovne skupnosti v letu 1975 (brez zunanje trgovine in servisnih dejavnosti), 25,466.000 dinarjev. Koliko sredstev bo dokončno porabljenih, še ne moremo oceniti, v vsakem primeru, če bodo sredstva po pokritju vseh obveznosti še ostala, se bodo vrnila TOZD ali pa se bo zmanjšala obremenitev za leto 1976. Vse TOZD so dolžne po 126. členu sporazuma o združevanju v podjetje Mercator plačevati mesečne akontacije za vzdrževanje delovne skupnosti podjetja, na osnovi letnega plana. Te akontacije predstavljajo znesek, ki ga dobimo, če izračunane odstotke iz prejšnje tabele pomnožimo s planirano realizacijo. Končen obračun pa se opravi na podlagi periodičnih obračunov in zaključne- ga računa v skladu s 127. členom omenjenega sporazuma. V naslednjem prikazujemo plan stroškov tistih dejavnosti delovne skupnosti podjetja, ki se sami financirajo ali pa s participacijo proizvajalcev na podlagi posebnih poslovnih sporazumov za pospeševanje prodaje svojih izdelkov v Mercatorjevi prodajni mreži. Stroški omenjenih dejavnosti so prikazani v naslednji tabeli: Element Zunanja trgovina Aranžer. dejav. Ostale serv. dejav. Mat. in ost. str. 2,680.900 845.000 848.000 Amortizacija 50.000 82.300 102.300 Dnevn., kilometr., nočnine 100.000 84.400 82.390 Reprezentanca 20.000 — — Bruto OD 1,000.000 785.000 820.000 Ost. prejemki 33.500 25.400 40.650 Skupaj: 3,884.400 1,822.100 1,893.340 Stroški zunanje trgovine se pokrivajo z dohodki, ki jih ta ustvari, prav tako se tudi stroški ostalih servisnih dejavnosti (mizarji, električar, finomehanik in servis za hladilne naprave) pokrivajo z dohodki za za- računane usluge in porabljen material tistim TOZD, za katere so bile usluge opravljene. Aranžerska dejavnost pa se predvideva, da se bo v letu 1976 financirala iz prispevkov naših glavnih dobaviteljev. Stroški so predvideni v višini 1,822.100 din. V teh stroških so v postavki osebnih dohodkov zaračunani poleg osebnih dohodkov osmih aranžerjev še osebni dohodki: referenta za EP, 80 % osebnega dohodka šefa servisnih dejavnosti in 80 % osebnega dohodka referenta za obračun servisne dejavnosti ter 50 % osebnega dohodka ekonoma. Ker pa imajo nekatere TOZD tudi svojo aranžersko dejavnost, se stroški te dejavnosti tudi vključujejo v skupni program. Po trenutnem stanju ugotavljamo, da imajo svoje aranžerje naslednje TOZD: Panonija 3, Jelka-Ribnica 1 (za 1/2 leta), Trgopromet 1, Sloga 1, Univerzal 1, Beograd 1. Ker znaša v delovni skupnosti podjetja bruto OD in ostali prejemki za samostojnega aranžerja ca. 70.000 din letno, se vsem omenjenim TOZD prizna isti znesek za vsakega aranžerja, s tem da dodatno dobi TOZD osnovne elemente aranžiranja (3-krat letno) in celotno izdelavo materiala v skladu s programom proizvajalcev, ki financirajo to dejavnost. Dodatna naročila plačajo TOZD same. Razvoj no-planski sektor V Ljubljani, dne 8/1-1976 Predlog samoupravnega sporazuma o skupnih načelih, o osnovah in merilih za razporejanje dohodka in za delitev sredstev za osebne dohodke v temeljnih organizacijah, združenih v »Mercator« Ljubljana, n. sub. o. Na osnovi zakona o samoupravnem sporazumevanju in družbenem dogovarjanju o merilih za razporejanje dohodka in za delitev sredstev za osebne dohodke in samoupravnega sporazuma o osnovah in merilih za razporejanje dohodka in za delitev sredstev za osebne dohodke za dejavnost trgovine sklepajo delavci TOZD naslednji SAMOUPRAVNI SPORAZUM ce v skladu s samoupravnim sporazumom o osnovah in merilih za razporejanje dohodka in za delitev sredstev za osebne dohodke za dejavnost trgovine, in — veljavna sistemizacija delovnih mest podjetja ob upoštevanju dopolnitev le-te s statuti TOZD in statutom podjetja. 6. člen Vrednotenje delovnih mest je opravljeno na podlagi naslednje tabele: O SKUPNIH NAČELIH O OSNOVAH IN MERILIH ZA RAZPOREJANJE DOHODKA IN ZA DELITEV SREDSTEV ZA OSEBNE DOHODKE TEMELJNIH ORGANIZACIJ ZDRUŽENIH V »MERCATOR« LJUBLJANA, n. sub. o. I. SPLOŠNE DOLOČBE 1. člen V tem samoupravnem sporazumu so določena enotna merila s področja delitve sredstev za osebne dohodke TOZD, združenih v podjetje »MERCATOR, razen TOZD Emba, TOZD Kavarna Evropa, TOZD Ka-varna-Bar Nebotičnik in TOZD Investa. 2. člen Zaradi enotne politike nagrajevanja se TOZD obvezujejo, da bodo uporabljale v svojih splošnih aktih o merilih za delitev dohodka in sredstev za osebne dohodke naslednje enotne kriterije: — vrednotenje delovnih mest v skladu s tem samoupravnim sporazumom — določanje enotnih obračunskih osnov za delovna mesta; — izplačilo dodatkov, nadomestil in drugih izplačil iz sredstev za osebne dohodke; — izplačilo prejemkov in izdatkov, ki se štejejo med poslovne stroške; — izplačilo osebnih in drugih izdatkov, ki se nadomeščajo iz dohodka; — osnove in merila za delitev in uporabo sredstev skupne porabe; — osebni dohodki delavcev pripravnikov; — najnižji osebni dohodek, ter — druge kriterije, določene v tem samoupravnem sporazumu. 3. člen Del dohodka, katerega TOZD doseže zaradi ugodnih tržnih razmer in ni rezultat produktivnosti dela (konjunkturni dohodek) zaposlenih delavcev v TOZD, je dolžna TOZD nameniti za razširjeno reprodukcijo oziroma za stanovanjsko izgradnjo zaposlenih delavcev. II. VREDNOTENJE DELOVNIH MEST 4. člen Enotno vrednotenje tipičnih delovnih mest je izraženo v obračunskih osnovah in je določeno kot maksimalno dovoljeno število točk za tipična delovna mesta. Tabela vrednosti tipičnih delovnih mest (obračunske osnove) je sestavni del tega sporazuma. Kalkulativna vrednost točke za izračun neto OD znaša 1,00 din in za izračun bruto OD 1,4205 din. V primeru spremembe predpisov se bruto kalkulativna vrednost točke spremeni. 5. člen Pri vrednotenju delovnih mest po tem sporazumu je upoštevano: —■ izkustveno ocenjevanje vrednosti dela glede na njegovo funkcijo v delovnem procesu in obseg poslovanja; — vrednostna razmerja med skupinami delovnih mest v razponu z ozirom na pokli- Sku- pina Poklic ali skupina poklicev Vrednost DM v razp. v točkah od do 1. Delovna mesta, ki ne zahtevajo posebnega usposabljanja (nekvalificirani delavci) 2. Poklici ozkega profila (pol-kvalificirani delavci) 3. Delavci ozkega profila z zaključenim osnovnim šolanjem 4. Poklici s poklicno šolo (kvalificirani delavci) 5. Poklici s poklicno šolo in zahtevnejšimi opravili 6. Poklici pridobljeni s poslovodskimi šolami (visokokvalificirani delavci) 7. Poklici s srednješolsko izobrazbo in neposrednim nadzorom 8. Poklici s srednješolsko izobrazbo in zahtevnejšimi opravili 9. Poklici pridobljeni z višjo izobrazbo 10. Poklici z visokošolsko izobrazbo 1700—2040 1870—2860 2040—3680 2210—4500 2380—5320 2650—6140 2720—6960 2890—7780 3060—8600 3230—9420 7. člen Na podlagi tabele, določene v 6. členu tega sporazuma, se posamezna delovna mesta razporedijo po naslednjih kriterijih: 1. skupina: Skupina zajema poklice oziroma dela naj-ožje usmerjenega profila, ki pokrivajo tiste vrste dela ali delovna mesta, ki ne zahtevajo posebnega usposabljanja oziroma za katerih delo se je mogoče usposobiti v zelo kratkem času s samim delom na takih delovnih mestih (nekvalificirani delavci). 2. skupina: Skupina zajema poklice oziroma dela ožje usmerjenega profila, ki pokriva take vrste dela ali delovnega mesta, za katerih delo je potrebno krajše, toda organizirano pretežno praktično usposabljanje v organizaciji, kjer dela, ali v zunanjih izobraževalnih centrih (npr. do 6 mesecev — polkvalifici-rani delavci). 3. skupina: Skupina zajema poklice oziroma dela ozkega profila, za katera je pred organiziranim posebnim usposabljanjem potrebno zaključeno osnovno šolanje. To so specializirana dela ozkega profila v blagovnem prometu, storitvah, predelavi, proizvodnji, transportu in manj strokovna dela v strokovnih službah in podobno. Potrebno dodatno usposabljanje je krajše od 3 let. Specializirani poklici polkvalifici-ranih delavcev, ki se v kvalifikacijskem sistemu usposabljajo izven rednega šolskega sistema po zakonu o poklicnem izobraževanju. 4. skupina: Skupina zajema poklice širšega profila: — ki se pridobijo s poklicno šolo po zakonu o srednjem šolstvu (kvalificirani delavci), — ki se pridobijo z do 2-letnim strokovnim šolanjem po opravljeni osemletki (v to skupino so razvrščena predvsem naslednja delovna mesta: prodajalec, skladiščnik, mesar, električar, avtomehanik, natakar in podobna delovna mesta). 5. skupina: Skupina zajema poklice oziroma delovna mesta, za katere je potrebna poklicna šola po zakonu o srednjem šolstvu (kvalificirani delavci) pa so usmerjena na bolj zahtevna opravila, za katere se delavec usposablja z dopolnilnim izobraževanjem na delovnem mestu (v to skupino so razvrščena zahtevnejša delovna mesta v prodajalnah, skladiščih, upravah TOZD in industriji). 6. skupina: Skupina zajema poklice: — ki so usmerjeni v vodenje oziroma v vodstvena opravila pa se pridobijo s šolanjem na poslovodskih šolah v okviru zakona o srednjem šolstvu (delovodje, poslovodje, vodja etaže, obratovodja), — za delovna mesta, za katera se zahteva štiriletna srednješolska izobrazba. 7. skupina: Skupina zajema tehniška delovna mesta, za katera se zahteva štiriletna srednješolska izobrazba v stroki in na katerih delavec opravlja zahtevna strokovna dela pod neposrednim vodstvom in nadzorom. 8. skupina Skupina zajema: — tehniška delovna mesta, za katera se zahteva štiriletna srednješolska izobrazba v stroki in na katerih opravlja delavec zahtevna in odgovorna strokovna dela brez neposrednega vodstva in nadzora, — delovna mesta, za katera se zahteva srednješolska izobrazba in specializacija na podlagi začetnega in nato občasnega dopolnilnega izobraževanja. 9. skupina: Skupina zajema poklice, ki se pridobijo s šolanjem na višjih šolah ali s prvo stopnjo visokošolskega študija. 10. skupina: Skupina zajema poklice, pridobljene z visokošolsko izobrazbo. 8. člen TOZD so dolžne pri izdelavi svojih samoupravnih sporazumov o delitvi osebnih dohodkov upoštevati naslednje kriterije: 1. Za predsednike poslovodnih odborov v TOZD se lahko uporabijo vrednosti delovnih mest na isti način kot za direktorje TOZD ustrezne stopnje. 2. Delovno mesto vodje etaže vsebuje več oddelkov v eni ali več etaž v blagovnici, pri čemer je delavec na takem delovnem mestu odgovoren vsaj za eno od naslednjih funkcij za več oddelkov: — organizacija in nadzor delovnega procesa; — finančna in materialna odgovornost; — komercialno poslovanje. Smiselno se uporabijo ta določila tudi za vodje etaže v grosističnem skadišču. 3. Delovno mesto vodje oddelka v blagovnici se lahko vrednoti enako kot poslovodja ustrezne stopnje v primeru, če opravlja vodja oddelka naslednja opravila: — neposredno finančno in materialno odgovarja za oddelek; — vodi organizacijo dela v oddelku; — samostojno opravlja komercialne posle za oddelek v skladu s poslovno politiko TOZD in OZD; — neposredno je odgovoren za izvajanje sanitarno-tehničnih predpisov v oddelku. Smiselno se uporabijo ta določila tudi za vodje oddelka v grosističnem skladišču. 4. Za namestnika poslovodje se lahko uporabi najvišja možna ocena v tabeli vrednosti tipičnih delovnih mest (obračunske osnove) tega sporazuma, če je namestnik odgovoren vsaj za eno od naslednjih funkcij za prodajalno kot celoto: — organizacija in nadzor delovnega procesa; — finančno in materialno poslovanje; — komercialno poslovanje; — neposredna odgovornost za izvajanje sanitarno-tehničnih predpisov. 5. Višina prometa kot kriterij pri razvrščanju posameznih delovnih mest se vedno poveča s koeficientom porasta cen za posamezno dejavnost na osnovi uradnih statističnih podatkov (objave Zavoda za statistiko SRS). Udeležencem tega sporazuma sporoča letni porast cen skupna komisija, določena v tem sporazumu. 6. Pri izražanju zaposlenosti je vedno mišljeno povprečno število redno zaposlenih delavcev, brez učencev v gospodarstvu. 7. V III. stopnjo delovnih razmer na delovnem mestu so razvrščeni delavci, ki opravljajo delo v globoko hlajenih prostorih nad polovico rednega delovnega časa. Delavci, ki opravljajo to delo manj kot polovico delovnega časa, se razvrščajo v II. skupino oziroma jim dodatek za delovne razmere sploh ne pripada, če samo občasno prihajajo v hlajene prostore. Delavcem v vzdrževanju pripada dodatek za delovne razmere samo, če stalno opravljajo vzdrževalna dela na terenu. 8. V roku dveh mesecev od dneva uveljavitve nove sistemizacije delovnih mest je skupna komisija dolžna izdelati in predlagati skupnemu delavskemu svetu podjetja nove kriterije za ocenjevanje in razvrščanje posameznih delovnih mest, določenih v tem členu. 9. člen TOZD se zavezujejo, da bodo v roku treh mesecev od dneva veljavnosti tega sporazuma ovrednotila svoja delovna mesta ob upoštevanju vrednosti tipičnih delovnih mest po tem sporazumu. III. DOLOČILA ZA DELITEV SREDSTEV ZA OSEBNE DOHODKE 10. člen Sredstva za delitev za osebne dohodke TOZD so odvisna od doseženega dohodka in povečane amortizacije, kakor tudi od zneska povečane minimalne amortizacije zaradi revalorizacije osnovnih sredstev v obračunskem obdobju. Pri razporejanju dohodka za osebne dohodke so TOZD dolžne upoštevati naslednje: L Doseženi dohodek se zmanjša za: — pogodbene in zakonske obveznosti iz dohodka, — obvezni rezervni sklad, — sredstva skupne porabe po sporazumu za dejavnost trgovine, — sredstva za poslovni sklad in za povečano amortizacijo, kakor tudi znesek povečane minimalne amortizacije zaradi revalorizacije osnovnih sredstev v višini 1 % od celotnega dohodka, razen za TOZD Hladilnica. TOZD Hladilnica formira sredstva za poslovni sklad in povečano amortizacijo, kakor tudi za znesek povečane minimalne amortizacije, zaradi revalorizacije osnovnih sredstev v višini 7 % od celotnega dohodka, — ugotovljeni konjunkturni dohodek po tretjem členu tega sporazuma. 2. Tako ugotovljeni ostanek dohodka se primerja z obračunsko izhodiščno maso OD. 3. Obračunska izhodiščna masa osebnih dohodkov je seštevek obračunskih osnov zasedenih delovnih mest v TOZD, povečana za obračunane osebne dohodke v podaljša- nem delovnem času, za dodatek za stalnost po 24. členu, za dodatek za minulo delo po 25. členu, za nadomestila in druga izplačila iz sredstev za OD in za delo po pogodbah. 4. Z razmerjem med ostankom dohodka po točki 2 tega člena in obračunsko izhodiščno maso OD po 3. točki tega člena se izračuna koeficient za delitev osebnih dohodkov. 5. Če je koeficient med 1 in 1,05, se lahko celotni ostanek dohodka nameni za osebne dohodke. Če je koeficient večji kot 1,05, se uporabi za delitev za osebne dohodke naslednja lestvica: Koeficient za delitev OD Delitev ostanka doh. za OD za sklade od 1,05 do 1,15 40 60 od 1,16 do 1,20 35 65 od 1,21 do 1,30 30 70 od 1,31 do 1,40 25 75 od 1,41 do 1,50 20 80 nad 1,51 10 90 Če je koeficient med 1,00 in 0,80, se za osebne dohodke sme uporabiti ustrezno znižani znesek obračunske izhodiščne mase. Če pa je koeficient manjši od 0,80, se za izplačilo OD do višine 80 % obračunske izhodiščne mase lahko uporabi del 1 % oziroma 7 % stopnje za TOZD Hladilnico, določeno v 4. alineji L točke tega člena. Koeficient se ugotavlja po periodičnih obračunih in ob letnem zaključnem računu. 11. člen Delovna skupnost podjetja in skupnost TOZD Detajl ugotavljata obseg OD po vrednosti obračunskih osnov, določenih v svojih samoupravnih sporazumih o delitvi OD. Stvarno izplačilo OD se izračuna z uporabo povprečnega povečanja ali zmanjšanja osebnih dohodkov vseh TOZD, združenih v podjetje »Mercator«. Uprave TOZD uporabijo za delitev OD enake kriterije kot delovna skupnost podjetja, če nimajo izdelanih individualnih meril za nagrajevanje. IV. MERILA ZA RAZPOREJANJE DOHODKA IN DELITEV OSEBNIH DOHODKOV 12. člen TOZD se obvezujejo, da bodo pri razporejanju dela dohodka za delitev osebnih dohodkov upoštevale zlasti: — razširitev materialne osnove TOZD, — ustvarjale ekonomske in druge pogoje, ki spodbujajo interes za dobro gospodarjenje, za racionalno vlaganje, za povečanje produktivnosti dela, — zavzemala za uresničitev materialnih pogojev za socialno varnost in stabilnost zaposlenih v lastni TOZD in ostalih TOZD združenih v podjetju »Mercator«, — na področju sistema delitve upoštevale smernice in sklepe skupnih organov upravljanja in družbenopolitičnih organizacij v podjetju pri izvajanju nagrajevanja, kakor tudi širše družbene skupnosti, in — vrednotile minulo delo v skladu z določili samoupravnega sporazuma o osnovah in merilih za razporejanje dohodka in za delitev sredstev za osebne dohodke za dejavnost trgovine. 13. člen Za dvig storilnosti dela in večjo osebno skupno porabo so TOZD dolžne nenehoma razvijati sistem delitve po delu, predvsem izpopolnjevati obstoječa individualna in kolektivna merila nagrajevanja in uvajati nova individualna in kolektivna merila. 14. člen Pri oblikovanju vrednostnih individualnih in kolektivnih meril so TOZD dolžne upoštevati vpliv tržnih razmer cen. TOZD so dolžne taka merila letno korigirati, in sicer tako, da ne upoštevajo pri nagrajevanju porasta cen. Osnovo za izračun korekture, povečanja ali zmanjšanja cen določa skupna komisija, določena v tem samoupravnem sporazumu. 15. člen Zaradi enotnih pogojev poslovanja posameznih prodajaln v okviru TOZD so TOZD dolžne pri delitvi sredstev za osebne dohodke upoštevati lokacijo prodajalne z ozirom na kupno moč potrošnikov. TOZD v svojih samoupravnih sporazumih o delitvi osebnih dohodkov znižajo ustrezen znesek mase sredstev, namenjene za osebne dohodke, tistim prodajalnam, ki imajo boljšo lokacijo glede na kupno moč potrošnikov, v primerjavi s tistimi prodajalnami, ki imajo slabšo lokacijo. Merila za znižanje mase sredstev prodajaln zaradi boljše lokacije določi TOZD v svojem sporazumu o delitvi OD. 16. člen Sredstva za delitev za osebne dohodke v TOZD, določena v 9. členu tega sporazuma, se po periodičnih obračunih in ob letnem zaključnem računu usklajajo s samoupravnim sporazumom za dejavnost trgovine. Omenjene izračune za potrebe TOZD opravi razvojno-planski sektor podjetja. V. NAJNIŽJI OSEBNI DOHODEK 17. člen Najnižji osebni dohodek delavca v TOZD oziroma delovni skupnosti, ki opravlja najenostavnejša dela in dela poln delovni čas ter dosega normalni delovni uspeh, znaša najmanj 60 % povprečnega osebnega dohodka na zaposlenega v gospodarstvu v SR Sloveniji v preteklem koledarskem letu, kot ga ugotovi in objavi zavod SR Slovenije za statistiko v Uradnem listu SRS. 60 % povprečni mesečni osebni dohodek je izhodišče za vrednotenje rezultatov najenostavnejšega dela, ki je določen s tem samoupravnim sporazumom za najmanj zahtevna tipična delovna mesta ali poklic. Normalni delovni uspeh delavca pomeni dosežen stoodstotni individualni učinek delavca ob sočasno doseženem normalnem poslovnem uspehu TOZD oziroma delovne skupnosti, kot je določeno v tem sporazumu. Vsaka TOZD oziroma delovna skupnost mora v svojem letnem načrtu predvideti normalni poslovni uspeh in določiti najnižji osebni dohodek iz drugega odstavka tega člena. VI. NAJVIŠJI OSEBNI DOHODEK 18. člen Najvišji osebni dohodek mora biti tako kot drugi osebni dohodek odvisen od zahtevnosti delovnega mesta in individualnega uspeha delavca ter uspešnosti gospodarjenja TOZD oziroma uspešnosti delovanja delovne skupnosti. Skupna komisija bo periodično obravnavala izplačila naj višjih osebnih dohodkov in po potrebi ukrepala za odpravo neskladij in nezakonitih pojavov v njihovem gibanju. VIL ŽIVLJENJSKI STROŠKI IN OSEBNI DOHODKI 19. člen Pri usklajevanju osebnih dohodkov zaradi rasti življenjskih stroškov je potrebno v okviru doseženega dohodka upoštevati: — resolucijo o družbenoekonomski politiki tekočega leta; — družbeni dogovor o razporejanju dohodka v letu 1976; — samoupravni sporazum o osnovah in merilih za razporejanje dohodka in za delitev sredstev za osebne dohodke za dejavnost trgovine SR Slovenije; — osnove in merila tega samoupravnega sporazuma. Skupna komisija mora na podlagi objavljenega odstotka, za katerega so se povečali življenjski stroški, proučiti ekonomska gibanja in predložiti TOZD način za zagotovitev z resolucijo in družbenim dogovorom določenih razmerij v gibanju sredstev za osebne dohodke. VIII. DODATKI, NADOMESTILA IN DRUGA IZPLAČILA, KI BREMENIJO SREDSTVA ZA OSEBNE DOHODKE 1. Delo prek polnega delovnega časa (nadurno delo) 20. člen Za delo, ki traja dalj kot redni delovni čas (nadurno delo), pripada delavcu dodatek v višini 50 % obračunske osnove za redni delovni čas, za čas ko je delal prek polnega delovnega časa. Takšno delo se lahko uvede le v izjemnih, nujnih, nepredvidenih primerih, ki so objektivnega izvora, ne pa kot stalna oblika dela v tekočem poslovanju. Pri uvajanju dela prek polnega delovnega časa je treba upoštevati zakonske predpise in določila samoupravnega sporazuma o medsebojnih razmerjih delavcev v združenem delu TOZD oziroma delovne skupnosti. Individualni poslovodni organi in drugi vodilni ter vodstveni delavci v TOZD in delovnih skupnostih praviloma ne bodo prejemali plačila za delo prek rednega delovnega časa (nadurno delo), ker je plačilo za to delo že zajeto v osebnem dohodku ovrednotenega delovnega mesta, na katerem dela tak delavec. Plačilo za tako delo je možno le v primeru, ko pristojni samoupravni organ tako sklene za vsako delo posebej. Osnove in merila za obračun osebnih dohodkov za čas dežurstva in stalne pripravljenosti določijo TOZD oziroma delovne skupnosti v svojem sporazumu. Samoupravni organi v TOZD oziroma delovnih skupnostih morajo ob sprejemanju periodičnih obračunov obravnavati razloge in obseg uvedbe ter obračun osebnih dohodkov za delo prek rednega delovnega časa (nadurno delo). 2. Delo v nočnem delovnem času 21. člen Za nočni delovni čas se šteje čas od 22. do 5.^ ure oziroma do 6. ure naslednjega dne, če se to ujema z nočno delovno izmeno. Za delo v nočnem delovnem času gre delavcu dodatek v višini najmanj 30 % in največ 50 % obračunske osnove za redni delovni čas. V samoupravnem sporazumu TOZD oziroma delovne skupnosti se določi konkretna višina odstotka glede na vrsto dela, ki ga delavec opravlja na delovnem mestu v nočnem delovnem času. Delovna mesta, na katerih se opravlja delo v nočnem delovnem času, morajo biti določena v samoupravnem sporazumu o medsebojnih razmerjih delavcev v združenem delu TOZD oziroma delovne skupnosti. 3. Delo ob nedeljah ali na drug dan tedenskega počitka 22. člen Za delo na dan nedelje ali na drug dan tedenskega počitka gre delavcu dodatek od 35 do 50 % obračunske osnove za redni delovni čas. V samoupravnem sporazumu TOZD oziroma delovne skupnosti se določi konkretna višina odstotka glede na vrsto dela, ki ga delavec opravlja na delovnem mestu na takšen dan. Dodatek po prejšnjem odstavku ne pripada delavcu, ki mu je določen tedenski počitek na kakšen drug dan vnaprej določenega tedenskega počitka v tednu. Ta dodatek gre tudi učencem v gospodarstvu ter študentom in dijakom na praksi. Tako imenovana »prosta sobota«, ki je uvedena, nima značaja tedenskega (nedeljskega) počitka, ker se šteje glede uveljavljanja pravic po delu in iz dela, kakor da jo je delavec prebil na delu. 4. Delo na dan zveznega ali republiškega praznika 23. člen Za delo na dan zveznega ali republiškega praznika gre delavcem poleg zakonsko določenega nadomestila osebnega dohodka zaradi dela na ta dan, še dodatek v višini 50 % obračunske osnove za redni delovni čas. Ta dodatek gre tudi učencem v gospodarstvu ter študentom in dijakom na praksi. 5. Deljeni delovni čas 24. člen Za deljen delovni čas pripada delavcu dodatek v višini največ do 320 din (bruto) mesečno, če traja prekinitev delovnga časa več kot eno uro in največ do 640 din (bruto) mesečno, če ta prekinitev traja dve uri ali več. V samoupravnem sporazumu TOZD oziroma delovne skupnosti se določi konkretna višina dodatka ob upoštevanju krajevnih prilik. Ta dodatek pripada tudi učencem v gospodarstvu ter študentom in dijakom na praksi. 6. Izplačevanje dodatkov 25. člen Dodatki, ki povečujejo osebni dohodek delavca zaradi dela, glede na posebne delovne razmere, ki izvirajo iz razporeditve delovnega časa, vsebovani v členih 17, 18, 19, 20 in 21 tega sporazuma se med seboj ne izključujejo, razen določbe po členih 19 in 20, ki se med seboj izključujeta. V tem primeru gre delavcu tisti dodatek, ki je višji. 7. Dodatek za delovne razmere 26. člen Delovne razmere se s tem sporazumom vrednotijo z dodatnimi točkami, ki se prištevajo k številu točk, ugotovljenih za delovno mesto, ugotovljenih na podlagi stopnjevanja vrednotenja razmer (težko fizično delo, delo v prostorih ali objektih, kjer je vlaga, delo pri visoki temperaturi, delo, ki je izpostavljeno vremenskim vplivom, delo v smradu, delo v prahu, delo v prostorih s plini, delo v izredno slabem zraku ali umazaniji, delo z nevarnimi snovmi, delo v ropotu in pri bleščanju, delo pod posebnimi psihofizičnimi napori, delo v javnem prometu ali na vozilih, ki povzročajo vibracijo, delo v turnusih) po naslednjih stopnjah: I. stopnja: manjša izpostavljenost do 10 točk; II. stopnja: srednja izpostavljenost do 20 točk; III. stopnja: zelo velika izpostavljenost do 25 točk. S tem dodatkom se ne poveča vrednost delovnega mesta in se obračuna oziroma izplačuje ločeno od ostalih osnov in meril za delitev dohodka. Konkretno višino dodatka določijo TOZD v svojem samoupravnem sporazumu glede na delovne razmere na posameznih delovnih mestih. 27. člen V I. stopnjo se razvrščajo naslednja delovna mesta: — delavci na delovnih mestih, ki strojno knjižijo, ali fakturisti; — telefonisti v telefonski centrali; — delavci v arhivu. V II. stopnjo se razvrščajo delavci naslednjih delovnih mest: — delavci v transportu (šoferji, spremljevalci, delavci v prodajalnah, ki dostavljajo blago strankam na dom); — prodajalci na živilskem trgu; — delavci pri delu v sitotisku; — kurir; — delavci v predelavi v TOZD TMI; — delavci pri vzdrževanju; — čistilci proizvodnih in skladiščnih prostorov; — delavci na delovnih mestih, ki so vezani na težko fizično delo; -— skladiščniki, ki delajo v hlajenih prostorih, vendar manj kot polovico delovnega časa; — tehnični vodja v TOZD Hladilnica; — tehnolog v TOZD Hladilnica in TOZD TMI; — delovna mesta v obratni menzi. V III. stopnjo se razvrščajo delavci naslednjih delovnih mest: — delavci na delovnih mestih v hlajenih prostorih; — delavci v strojnicah in kurilnicah; — delavci na delovnih mestih v hlevih, klavnici, črevarni in sušilnici v TOZD TMI; — mešalec, mešalec izdelkov, prekajeva-lec in pomožni prekajevalec; — vodja predelave. 8. Dodatek za stalnost 28. člen Delavec ima pravico do dodatka za stalnost po 5 letih neprekinjenega dela v TOZD in delovni skupnosti oziroma v katerikoli TOZD in delovni skupnosti v sestavi podjetja, ki se je posredno ali neposredno pripojilo k podjetju Mercator. Dodatek znaša 50 din (neto) ter se za vsako naslednje leto po končanem 5. letu poveča za 10 din. Dodatek za stalnost ne sme presegati 5 % mesečnega osebnega dohodka delavca. S tem dodatkom se ne poveča vrednost delovnega mesta in se obračuna oziroma izplačuje ločeno od ostalih osnov in meril za delitev dohodka in osebnih dohodkov delavcev TOZD. Sprememba višine dodatka se ugotavlja praviloma enkrat letno, in sicer na dan 31. 12. za preteklo leto. 9. Dodatek za minulo delo 29. člen Dodatek za minulo delo se vrednoti v odstotkih od obračunske osnove določene za polni delovni čas. Dodatek za minulo delo po delovni dobi znaša: nad 1 — 5 let nad 5 — 10 let nad 10 — 15 let nad 15 — 20 let nad 20 — 25 let nad 25 — 30 let nad 30 — 35 oziroma 40 let 1 % obračunske osnove 2 % obračunske osnove 4 % obračunske osnove 6 % obračunske osnove 8 % obračunske osnove 10 % obračunske osnove 12 % obračunske osnove Kot delovna doba se upošteva celotna delovna doba, ne glede kje je bil delavec zaposlen (na podlagi podatkov, ki so navedeni v delovni knjižici) in se ugotavlja praviloma enkrat letno, in sicer na dan 31. 12. za preteklo leto. Dodatek za minulo delo ne gre upokojencem, ki so se upokojili s polno pokojninsko dobo, pa so ponovno pridobili lastnost delavca v združenem delu ter prejemajo pokojnino. 10. Nadomestilo OD za čas uveljavljanja pravic iz zdravstvenega zavarovanja 30. člen Delavci imajo pravico do nadomestila OD iz sredstev TOZD oziroma delovne skupnosti do 30 dni zadržanosti od dela: 1. Če so zaradi bolezni ali poškodb začasno nezmožni za delo ali če so zaradi zdravljenja ali medicinske preiskave v stacionarnem zdravstvenem ali kakšnem drugem specializiranem zavodu. 2. Če zaradi določenega zdravljenja ali medicinskih preiskav, ki jih ni možno opraviti izven rednega delovnega časa, ne morejo delati. 3. Če so na nujnem zdravljenju po predpisih o vojaških vojnih invalidih. Nadomestilo OD za čas bolezni do 30 dni pripada delavcem 90 % mesečnega OD. Osnova za izplačilo je povprečni OD v preteklem letu. Od 31. dne izostanka z dela se izplačuje nadomestilo OD iz sredstev sklada zdravstvenega zavarovanja. 31. člen Nadomestilo OD gre od prvega dne izostanka z dela v višini 100 % od osnove: 1. Delavcem, pri katerih je začasna nezmožnost za delo posledica nesreče pri delu ali poklicnega obolenja; 2. Delavcem, ki spremljajo bolnega delavca v bolnišnico; 3. Delavkam na porodniškem dopustu in za čas, ko zavarovanka do 12. meseca otrokove starosti dela 4 ure na dan; 4. Delavkam-samohranilkam, ki imajo najmanj 2 otroka, ki jih vzdržujejo; 5. Učencem v gospodarstvu; 6. Delavcem, ki jim je priznana dvojna delovna doba iz NOB. 32. člen Osnova za obračun nadomestila OD za čas zadržanosti od dela je povprečni mesečni neto OD, ki ga je delavec dosegel za poln delovni čas v koledarskem letu pred letom, v katerem je nastopil primer, zaradi katerega ima delavec pravico do nadomestila. Ta osnova se izračuna iz povprečnega osebnega dohodka delavca, ki ga je prejel v preteklem letu za normalni delovni čas in je njegov znesek dokončno ugotovljen pri delitvi OD po zaključnem računu za to leto. Če je delavec v preteklem letu delal pri drugi ali več drugih delovnih organizacijah, se vzame kot osnova za nadomestilo povprečni znesek osebnega dohodka, ki ga je prejel za preteklo leto pri organizaciji združenega dela, pri kateri je delal in je bil ugotovljen pri delitvi osebnih dohodkov po zaključnem računu oziroma povprečni znesek seštevka osebnega dohodka ugotovljenega pri delitvi po zaključnem računu vseh organizacij združenega dela, pri katerih je delavec v preteklem letu delal. Če delavec ni dobival OD ampak nadomestilo, se v osnovo vnese znesek, od katerega so se odmerila nadomestila. Osnova za obračun se valorizira vsake tri mesece na podlagi statističnih podatkov o gibanju osebnih dohodkov v gospodarstvu v SR Sloveniji v taki višini, kot bo to ugotovila zdravstvena skupnost Slovenije v prilogi Delavske enostnosti »Vzajemnost«. Nadomestilo osebnega dohodka ne more biti višje od osebnega dohodka, ki bi ga dosegel delavec, če bi delal. IX. PREJEMKI OZIROMA IZDATKI, KI BREMENIJO POSLOVNE STROŠKE 1. Dnevnice za službena potovanja v državi 33. člen Dnevnica za službena potovanja v državi znaša: — za čas odsotnosti od 6 do 8 ur 50 din; do te dnevnice so upravičeni delavci, ki nastopijo službeno potovanje vsaj dve uri pred pričetkom svojega delovnega časa ali pa ga končajo vsaj dve uri po preteku svojega rednega delovnega časa; — za čas odsotnosti od 8 do 12 ur 96 din; — za čas odsotnosti nad 12 ur 150 din. Dnevnice so za vse delavce enake. Dnevnice pripadajo pod enakimi pogoji tudi učencem v gospodarstvu ter študentom in dijakom na praksi. 34. člen Dnevnice se obračunavajo na podlagi naloga za službeno potovanje, ki ga izda direktor TOZD oziroma skupnosti oziroma od njega pooblaščena oseba. Pred odhodom na službeno potovanje lahko delavec dvigne akontacijo na dnevnice. Delavec mora takoj po opravljenem službenem potovanju, toda najkasneje v 15 dneh, opraviti obračun. 2. Dnevnice za službena potovanja v tujino 35. člen Dnevnice za službena potovanja v tujino se določijo v višini, ki veljajo za republiške upravne organe in so za vse delavce enake. Službena potovanja v tujino odobrava delavski svet TOZD oziroma svet delovne skupnosti na predlog direktorja TOZD oziroma delovne skupnosti. Delavcem se prizna povračilo stroškov za potovanje v tujino v višini, ki je določena za II. skupino po odločbi o dnevnicah za službena potovanja v tujino, ki se priznavajo zveznim upravnim organom. Dnevnice za službena potovanja v tujino znašajo za čas odsotnosti več kot 8 do 12 ur 70 % od pripadajoče dnevnice, za čas odsotnosti več kot 12 ur pa v višini pripadajoče dnevnice. Če delavec prenočuje v tujini, se mu povrnejo stroški prenočevanja na podlagi predloženega računa o plačilu prenočevanja. V tem primeru se pripadajoča dnevnica zniža za 30 %. Če ima delavec v tujini brezplačno stanovanje in hrano, ima pravico do pripadajoče dnevnice v višini 30 %, če pa ima samo brezplačno stanovanje ali samo brezplačno hrano, pa ima pravico do pripadajoče dnevnice v višini 70 %. TOZD, ki so pri svojem poslovanju vezane tudi na maloobmejni promet, določijo v svojem sporazumu višino dnevnice za potovanje v maloobmejnem prometu, ki traja manj kot 8 ur, sorazmerno s časom potovanja, vendar največ do 50 % dnevnice. 3. Stroški prenočevanja 36. člen Delavec ima pravico do povračila stroškov prenočevanja, če narava službenega opravila zahteva prenočevanje v določenem kraju. Stroški prenočevanja na podlagi računa se krijejo do 170 din. V primeru, da delavec za prenočevanje ne predloži računa, mu gre za prenočevanje največ 75 din na noč. Stroški prenočevanja pripadajo pod enakimi pogoji tudi učencem v gospodarstvu ter študentom in dijakom na praksi. 4. Prevozni stroški 37. člen Delavcu pripada povračilo prevoznih stroškov za najkrajšo pot, ki je za izvršitev službenega opravila najprimernejša, v višini dejansko plačanih stroškov, in sicer: — če je delavec potoval z železnico ali letalom ali ladjo, znesek cene za vozovnico za razred, ki je določen v nalogu za službeno potovanje; — če je delavec potoval z avtobusom, znesek plačane vozovnice. Ce je v nalogu za službeno potovanje odobrena uporaba spalnika na vlaku ali postelja na ladji, se povrnejo tudi ti stroški. Obračun povračila prevoznih stroškov se opravi na podlagi javno uveljavljenih tarif prevoznih podjetij. Za prevoz s taksijem je potrebno priložiti račun podjetja ali zasebnika, ki je prevoz opravil. Delavcu se priznajo tudi stroški za vstopnice na sejme, rezervacije na prevoznih sredstvih in stroški za prevoz prtljage, če je računu potnih stroškov priloženo ustrezno potrdilo. 5. Nadomestilo za ločeno življenje 38. člen Nadomestilo za ločeno življenje znaša mesečno 1250 din. Nadomestilo za ločeno življenje pripada delavcu: —■ ki živi ločeno od svoje družine in nima zagotovljenega lastnega stanovanja za svojo družino in se tudi ne more vsakodnevno voziti na delo oziroma se vračati v kraj, kjer živi družina; — če je bilo tako dogovorjeno ob pridobitvi lastnosti delavca v združenem delu; — če je delavec razporejen na podlagi določil sporazuma o medsebojnih razmerjih na delo v drug kraj. 39. člen Delavec ni upravičen do nadomestil za ločeno življenje, če odkloni primerno družinsko stanovanje v kraju zaposlitve ali če se je vselil v dodeljeno družinsko stanovanje, družine pa ni preselil. 6. Selitveni stroški 40. člen Selitveni stroški se povrnejo delavcu ali njegovim družinskim članom v naslednjih primerih: — če se preselijo iz kraja dosedanjega stalnega bivališča v drug kraj zaradi dela, upokojitve ali smrti delavca in če je preselitev v interesu TOZD oziroma delovne skupnosti; — upokojencem za selitev v istem kraju, če izpraznijo družbeno stanovanje, ki so ga dobili v najem pri TOZD oziroma delovni skupnosti in je za izpraznitev tega stanovanja zainteresirana TOZD oziroma delovna skupnost. 41. člen Selitveni stroški se povrnejo v višini dejanskih stroškov po predloženih računih in komisijsko ugotovljenih upravičenih stroških. Če je preselitev v interesu TOZD oziroma delovne skupnosti, se delavcu in družinskim članom, ki živijo z njim v skupnem gospodinjstvu, povrnejo prevozni stroški in izplačajo največ dve dnevnici za službeno potovanje v državi. 7. Nadomestilo za uporabo lastnega osebnega avtomobila v službene namene 42. člen Nadomestilo za uporabo lastnega osebnega avtomobila v službene namene znaša za prevoženi kilometer: ■— 1,50 din za osebne avtomobile; — 0,50 din za motorje in mopede; — 0,35 din za kolesa. Nadomestila (kilometrine) ni mogoče izplačati v pavšalnem znesku. 43. člen Vozila v zasebni lastnini se lahko uporabljajo v službene namene: — v zvezi z rednim poslovanjem, če je uporaba vozil v zasebni lastnini smotrnejša, kot uporaba vozil javnega prometa; — v nujnih primerih (ob raznih nesrečah itd.), če se pripetijo v času opravljanja delovnih nalog. Vozilo v zasebni lastnini se ne sme uporabljati, če je za prevoz na razpolago službeno vozilo. 44. člen Uporabo vozila v zasebni lastnini za službene namene odobri direktor TOZD oziroma delovne skupnosti na nalogu za službeno potovanje. 45. člen Obračun nadomestila se opravi na podlagi potnega naloga ali »knjižice voženj«, katero mora ob koncu vsakega meseca potrditi direktor TOZD oziroma delovne skupnosti, ali pooblaščena oseba »da je delo v redu opravljeno« in da so bili v knjižici voženj navedeni kilometri dejansko opravljeni. Obračun je treba predložiti do vsakega prvega v mesecu v izplačilo blagajni. 8. Povračilo stroškov za prevoz na delo in z dela 46. člen Delavcu, učencu v gospodarstvu ter študentom in dijakom na praksi se lahko povrnejo stroški za prevoz na delo in z dela v višini stroškov javnih prevoznih sredstev na določenih relacijah, s tem da sami krijejo 40 din. Višina povračila se ugotavlja mesečno na podlagi mesečne vozovnice, jjotrdila oziroma cenika podjetja, ki opravlja javni prevoz. Povračilo ne pripada delavcu za čas odsotnosti z dela. Povračilo se izplačuje mesečno za pretekli mesec. 47. člen Kjer ni možnosti prevoza z javnimi j^re-voznimi sredstvi, se obračunavajo stroški prevoza na delo in z dela v višini 0,50 din za kilometer, s tem da 40 din delavec sam krije. Upravičenost do povračila teh stroškov odobri svet za medsebojna razmerja delavcev v združenem delu TOZD oziroma delovne skupnosti. 9. Regres za organizirano prehrano med delom 48. člen Regres za organizirano prehrano med delom znaša 250 din mesečno na delavca. Regresa za organizirano prehrano v nobenem primeru ni mogoče dajati v gotovini. Za organizirano toplo prehrano se šteje prehrana organizirana v TOZD oziroma delovni skupnosti, ali ki je po dnevnih obrokih zagotovljena pogodbeno z ustreznim obratom. Izjemno se lahko delavcem, ki jim zaradi narave dela ni možno organizirati prehrane po tretjem odstavku tega člena, regresira prehrana v obliki vrednostnih bonov za živila v enaki višini kot drugim delavcem. TOZD oziroma delovna skupnost mora v tem primeru preskrbeti soglasje za regresiranje prehrane v obliki vrednostnih bonov od občinskega sveta Zveze sindikatov Slovenije. V obliki vrednostnih bonov se lahko regresira prehrana tudi delavcem, ki z zdravniškim spričevalom dokažejo, da imajo predpisano dietno prehrano in če take prehrane ni mogoče zagotoviti med delom. Do regresa za prehrano so upravičeni tudi učenci poklicnih šol in učenci z učno pogodbo ter študenti in učenci na praksi ter drugi, ki delajo deljen ali skrajšan delovni čas v TOZD oziroma delovni skupnosti. Do regresa niso upravičeni delavci in druge osebe, navedene v tem členu, za tiste dneve, ko niso na delu v TOZD oziroma delovni skupnosti, to je v času dopusta, bolniškega staleža, službenega potovanja in prostih dni. 10. Odškodnine racionalizatorjem, novatorjem in avtorjem izboljšav 49. člen Delavcem TOZD oziroma delovne skupnosti, ki pri svojem delu izboljšajo delovne postopke ali predlagajo izboljšanje delovnih postopkov ter racionalizacije dela, pripada posebna odškodnina ali priznanje. Delavski svet TOZD oziroma svet delovne skupnosti imenuje za vsak takšen primer posebno strokovno komisijo za oceno predlogov ter na podlagi ocene komisije odloči o dodelitvi odškodnine ali priznanja. X. OSEBNI IN DRUGI IZDATKI, KI SE NADOMEŠČAJO IZ DOHODKA 1. Izplačila po pogodbah za delo (civilno-pravno razmerje) 50. člen Ob sprejemanju periodičnih obračunov in zaključnega računa mora delavski svet TOZD oziroma svet delovne skupnosti poimensko obravnavati izplačila za delo po pogodbah (civilno-pravno razmerje) in presojati njihovo upravičenost ter zakonitost pogodb in izplačil. TOZD oziroma delovna skupnost mora o višini in namenu izplačila za delo po pogodbah o delu obvestiti TOZD ali druge OZD, v kateri je redno zaposlen delavec, ki je to izplačilo prejel. 2. Nagrade učencev poklicnih šol in učencev s pogodbo 51. člen Nagrade učencev poklicnih šol in učencev z učno pogodbo znašajo za čas praktičnega dela, teoretičnega pouka, za čas šolskih počitnic in v času odsotnosti zaradi bolezni: — vi. letniku 720 din (neto) — v II. letniku 840 din (neto) — v III. letniku 1000 din (neto). TOZD oziroma delovne skupnosti lahko določijo po merilih v svojih samoupravnih sporazumih oziroma splošnih aktih še dodatne nagrade, odvisne od učenčevega uspeha, in sicer v času praktičnega pouka po dosežnem učinku, v času teoretičnega pouka pa po doseženem učnem uspehu. 52. člen Nagrada — obvezna in dodatna — skupaj ne smeta presegati najnižjega osebnega dohodka, določenega v tem sporazumu. 53. člen Nagrada za dosežen uspeh po opravljenem praktičnem izpitu za določeno leto v vseh letnikih znaša neto: — za odličen uspeh 300 din; — za prav dober uspeh 200 din; — za dober uspeh 100 din. 54. člen Ce učenec v času šolanja stanuje v internatu, se mu lahko po sklepu delavskega sveta TOZD oziroma sveta delovne skupnosti povrne del stroškov internata. Učencem pripada tudi povračilo stroškov za pripomočke in material, porabljen pri praktičnem delu in teoretičnem pouku. 3. Nagrade študentom in učencem na praksi 55. člen Nagrade študentom in učencem za obvezno prakso znašajo najmanj 720 din neto mesečno. Nagrade ne smejo biti višje od 60 % povprečnega neto osebnega dohodka v SR Sloveniji v preteklem letu. Konkretno višino nagrade določajo TOZD oziroma delovne skupnosti v svojem samoupravnem sporazumu oziroma splošnem aktu. Te nagrade ne izključujejo štipendij. Osebni prejemki, ki jih TOZD oziroma delovna skupnost izplačujejo študentom in učencem, ki niso na obvezni praksi, za njihovo delo v času šolskih počitnic, se štejejo za sredstva osebne porabe, dogovorjene v tem samoupravnem sporazumu. 56. člen Učenec, ki se sprejme na prakso, ne sme biti ob nastopu mlajši od 15 let. Število študentov in učencev za prakso določi svet za medsebojna razmerja v združenem delu na predlog direktorja TOZD oziroma delovne skupnosti. XI. NAMENSKA SREDSTVA ZA STANOVANJSKO GRADNJO 57. člen TOZD oziroma delovna skupnost bo izločila namenska sredstva za stanovanjsko izgradnjo v višini najmanj 6 % od bruto osebnih dohodkov. V tem je zajetih tudi 0,3 % za gradnjo dijaških in študentskih domov. O uporabi teh sredstev odloča delavski svet TOZD po določilih samoupravnega sporazuma o oblikovanju in delitvi sredstev za stanovanjsko izgradnjo. XII. NAMENSKA SREDSTVA ZA IZOBRAŽEVANJE 58. člen TOZD oziroma delovna skupnost bo izločila namenski znesek za izobraževanje v višini najmanj 1,5 % od bruto osebnih dohodkov, 0,5 % teh sredstev se združuje v sklad za štipendiranje na ravni občine. Ta sredstva se lahko združujejo na podlagi posebnega samoupravnega sporazuma med TOZD in so namenjena za splošno, družbeno, ekonomsko, politično in strokovno usposabljanje ob delu, za pridobitev poklicne izobrazbe in prekvalifikacije, za štipendiranje, za namenske investicije in za druge namene, v skladu z družbenimi dogovori in samoupravnimi sporazumi o kadrovski politiki in štipendiranju in drugimi samoupravnimi akti TOZD in podjetja. Namenska poraba sredstev se odobri z letnim načrtom izobraževanja. 59. člen Otrokom delavca, ki se je smrtno ponesrečil pri delu ali je bila nesreča pri delu vzrok težke invalidnosti, zagotovi TOZD štipendijo za ves čas šolanja iz sredstev za izobraževanje. XIII. OSNOVE IN MERILA ZA DELITEV IN UPORABO SREDSTEV SKUPNE PORABE 1. Oblikovanje sredstev sklada skupne porabe 60. člen Sredstva sklada skupne porabe se oblikujejo tako, da le-ta ne presegajo 70 % višine povprečnega mesečnega (bruto) osebnega dohodka na zaposlenega v SR Sloveniji v preteklem letu, pomnoženo s povprečnim številom delavcev v TOZD oziroma delovne skupnosti ob koncu preteklega leta. Poraba vseh sredstev sklada skupne porabe, razen sredstev, namenjenih za stanovanjsko gradnjo in za sredstva skladov solidarnosti, bo rastla za 25 % počasneje kot doseženi dohodek, povečan za obračunano amortizacijo nad minimalno predpisano stopnjo. V tako oblikovana sredstva niso všteta namenska sredstva za: — regres za letni dopust učencev poklicnih šol in učencev z učno pogodbo; — stanovanjsko izgradnjo; — gradnjo počitniških domov in rekreacijskih objektov ter njihovo vzdrževanje v višini najmanj 10 % izplačanih regresov za letni dopust v tekočem letu; — preventivno zdravstveno varstvo; — nagrade ob odhodu v pokoj (odpravnine); — otroško varstvo; — humanitarne organizacije; — pomoč družini umrlega delavca. Sredstva sklada skupne porabe se morajo oblikovati najmanj v taki višini, da se lahko krijejo izdatki za regres za letni dopust. 2. Regres za letni dopust 61. člen Sredstva za izplačevanje regresa za izrabo letnega dopusta se oblikujejo v višini najmanj 1000 din in največ 1200 din na zaposlenega. Ta znesek se pomnoži s številom zaposlenih delavcev, v katerega se vštejejo tudi učenci poklicnih šol in učenci z učno pogodbo. Tako oblikovana sredstva se povečajo za obvezne dajatve. V regres za letni dopust na delavca je všteto tudi regresiranje oskrbnega dne v počitniškem domu. Do regresa za letni dopust je upravičen vsak delavec, ki ima pravico do izrabe dopusta in ga prejme pri tisti TOZD oziroma delovni skupnosti, pri kateri izrabi dopust. Regres za izrabo letnega dopusta gre tudi učencem poklicnih šol in učencem s pogodbo. Konkretno višino regresa za letni dopust za vsako leto posebej določa v okviru razpona delavski svet TOZD oziroma svet delovne skupnosti, na predlog konference sindikata podjetja. Predlog mora konferenca oblikovati najkasneje do konca marca za tekoče leto. 3. Solidarnostne pomoči 62. člen Za solidarnostne pomoči se štejejo: a) denarna pomoč delavcu v primeru daljše bolezni delavca ali ob smrti v ožji družini, v višini enkratnega povprečnega neto mesečnega osebnega dohodka zaposlenih v TOZD oziroma delovni skupnosti v pre teklem letu; b) enkratna pomoč ob elementarnih nesrečah ali požarih, ki so prizadeli delavca in njegovo družino; c) enkratne letne obdaritve upokojencev; d) enkratna letna obdaritev otrok od 1. do 7. leta starosti; e) enkratna pomoč ob nastanku težje invalidnosti; f) enkratna pomoč delavcu, če utrpi zaradi nesreče pri delu telesne okvare, katere višina je odvisna od stopnje telesne okvare, in sicer: — za 1. in 2. stopnjo — tri, — za 3. in 4. stopnjo — dve, — za 5. in 6. stopnjo — ena in pol, — za 7. in 8. stopnjo — en povprečni osebni dohodek na zaposlenega v SR Sloveniji v preteklem letu, zmanjšan za prispevke iz osebnih dohodkov; g) druge solidarnostne pomoči. Predloge za te solidarnostne pomoči, razen pot tč. a) in f), poda osnovna organizacija sindikata TOZD oziroma delovne skup-nosti. Predloge za solidarnostne pomoči pod tč. c) in d) poda konferenca sindikata podjetja vsem osnovnim organizacijam sindikata v podjetju, najkasneje do 1. decembra tekočega leta. 4. Nagrade za delo ob odhodu v pokoj 63. člen Nagrada ob odhodu delavca v pokoj (odpravnina) znaša: 1. če ima do 20 let delovne dobe v višini dvakratnega povprečnega mesečnega neto osebnega dohodka na zaposlenega v SR Sloveniji v preteklem letu; 2. če ima nad 20 let delovne dobe v višini trikratnega povprečnega mesečnega neto osebnega dohodka na zaposlenega v SR Sloveniji v preteklem letu. Tako oblikovana sredstva se povečajo za obvezne dajatve. 5. Pomoč družini umrlega delavca 64. člen Ob smrti delavca pripada njegovi družini pomoč v višini, ki je določena v 62. členu tega sporazuma. V primeru smrti delavca zaradi nesreče pri delu gre njegovi družini pomoč v višini treh neto povprečnih osebnih dohodkov na zaposlenega v SR Sloveniji v preteklem letu. Pravico do te pomoči ima delavčev zakonec ali delavčevi otroci, ki še niso dopolnili 18 let, v primeru šolanja do 24 let pod pogojem, da je delavec skrbel za njihovo vzdrževanje. Družini umrlega delavca se izplača tudi pomoč v višini pogrebnih stroškov po računih pristojne organizacije. 6. Nagrade ob delovnih jubilejih 65. člen Delavci TOZD oziroma delovne skupnosti dobijo nagrade za vsakih dopolnjenih neprekinjenih 10 let delovne dobe pri podjetju oziroma pripojenih podjetjih. Višina nagrade je za vse delavce v teku leta enaka. Ne glede na čas delitve se šteje, da so delavci v tekočem letu dopolnili določeno delovno dobo. Nagrade znašajo neto din: a) za 10 let delovne dobe 2300 b) za 20 let delovne dobe 3450; c) za 30 let delovne dobe 4600. Delavski svet TOZD oziroma delovna skupnost lahko ob večjih delovnih jubilejih sklene, da se delavcem dodelijo posebna priznanja in določi tudi obliko takšnega priznanja. XIV. NADOMESTILA OSEBNEGA DOHODKA 66. člen V vseh primerih, navedenih v tem poglavju, po katerih imajo delavci pravico do »nadomestila osebnega dohodka«, se obračunava nadomestilo v višini izplačane akontacije osebnega dohodka v tekočem mesecu, če ni s tem sporazumom oziroma z zakonom drugače določeno. 1. Odsotnost z dela 67. člen Delavec ima pravico biti odsoten z dela in mu gre pri tem nadomestilo v primerih in ob pogojih, ki so skladno z zakonom določeni v samoupravnem sporazumu o medsebojnih razmerjih delavcev v združenem delu. V navedenih primerih ima delavec pravico do nadomestila osebnega dohodka. 2. Odsotnost zaradi iskanja zaposlitve 68. člen V času, ko mora delavec ostati na delu, ima pravico med delom odhajati z dela, da bi našel novo zaposlitev. Za čas odsotnosti po prejšnjem odstavku, določenem v samoupravnem sporazumu o medsebojnih razmerjih delavcev v združenem delu, ima delavec pravico do nadomestila osebnega dohodka v višini povprečne akontacije osebnega dohodka za pretekle tri mesece. 3. Opravljanje javne funkcije 69. člen Delavec ima pravico do nadomestila OD, kadar opravlja javne funkcije. Nadomestilo se izplačuje na račun ustreznega organa in ustreza povprečni akontaciji OD, ki ga je imel delavec v preteklih treh mesecih, če ni v zakonu drugače določeno. 4. Pripor ali preiskovalni zapor 70. člen Dokler je delavec v priporu, ima pravico do nadomestila OD, ki je enako tretjini akontacije, če preživlja družino, pa polovico akontacije OD. Delavec ima pravico dobiti razliko do polnega nadomestila OD in druge pravice, ki se uveljavljajo iz dela, če je kazenski postopek s pravnomočno odločbo ustavljen, če je delavec s pravnomočno sodbo oproščen tožbe ali če je obtožba zavrnjena, vendar ne zaradi nepristojnosti. Nadomestilo OD iz prvega in drugega odstavka tega člena dobi delavec na račun organa, ki je odredil pripor, in sicer v višini povprečne akontacije OD za pretekle tri mesece. 5. Odstranitev z dela (suspenz) 71. člen Delavec, ki je odsoten z dela, ima za ta čas pravico do nadomestila OD, ki je enak polovici povprečne mesečne akontacije OD, ki ga je imel v preteklih treh mesecih. Primeri, ko je delavec lahko začasno odstranjen z dela, so določeni v samoupravnem sporazumu o medsebojnih razmerjih delavcev v združenem delu. Če je kazenski postopek zoper delavca, ki je bil odstranjen z delovnega mesta oziroma iz TOZD oziroma delovne skupnosti, ustavljen s pravnomočno odločbo ali če je delavec s pravnomočno sodbo oproščen obtožbe ali je obtožba zavrnjena, toda ne zaradi nepristojnosti oziroma če mu ni izrečen ukrep za hujšo kršitev obveznosti, mu gre razlika do polnega zneska akontacije OD, ki bi jo dobil, če bi bil ostal na svojem delovnem mestu. 6. Strokovno izobraževanje s pravico do nadomestila 72. člen Ce se delavca napoti na strokovno izobraževanje, specializacijo ali izpopolnjevanje ali na izvršitev določene naloge, ima med tako odsotnostjo z dela pravico do nadomestila OD. 7. Vojaške vaje, usposabljanje za obrambo in zaščito v teritorialni obrambi in civilni zaščiti, ko se delavec odzove pozivom vojaških in drugih organov, h katerim je klican brez svoje krivde 73. člen Delavec ima v skladu s samoupravnim sporazumom o medsebojnih razmerjih delavcev v združenem delu oziroma z zakonom pravico do nadomestila OD za čas vojaških vaj, usposabljanja in pouka za obrambo in zaščito v teritorialni obrambi in civilni zaščiti, ko se delavec odzove pozivom vojaških in drugih organov, h katerim je klican brez svoje krivde. Nadomestilo se izplačuje na račun ustreznega organa in ustreza povprečni akontaciji OD, ki ga je imel delavec v preteklih treh mesecih, če ni v zakonu drugače določeno. 8. Letni dopust 74. člen Med letnim dopustom ima delavec pravico do nadomestila OD, ki ne sme biti manjši od povprečne akontacije OD, ki jo je prejel v zadnjih treh mesecih pred nastopom dopusta. OD, dosežen v podaljšanem delovnem času, se ne upošteva. 9. Podaljšan porodniški dopust 75. člen Po preteku porodniškega dopusta v, trajanju najmanj 105 dni ima delavka, če to zahteva, pravico: a) nadaljevati izrabo porodniškega dopusta še 141 dni ali b) delati 4 ure na dan do 12. meseca otrokove starosti. Delavka oziroma delavec, ki izrabi porodniški dopust pod a) točko prvega odstavka tega člena, ima pravico do nadomestila OD po posebnih predpisih. Delavka, ki dela 4 ure na dan do 12. meseca otrokove starosti, ima pravico do udeležbe pri delitvi sredstev za OD za 4 ure na dan. Za delovni čas nad 4 ure pa pravico do nadomestila OD po predpisih zdravstvenega zavarovanja. Delavka, ki dela 4 ure na dan od 12. meseca do 3 let otrokove starosti, ima pravico do udeležbe pri delitvi sredstev za OD po dejanskem delu. 10. Nadomestila delegatom in članom delegacij 76. člen Delavci, ki so izbrani, da opravljajo funkcijo delegata ali člana delegacije v organih družbenopolitičnih skupnosti in _ v samoupravnih skupnostih, imajo za čas odsotnosti z dela vse pravice in obveznosti delav-ca v združenem delu. Za čas odsotnosti imajo pravico do nadomestila osebnega dohodka, kakor da bi delali. Pravico do OD iz prejšnjega odstavka ima tudi delavec za čas, ko v svoji funkciji določen del svojega delovnega časa dela na stalnem delu v telesih teh skupnosti. TOZD oziroma delovna skupnost ima pravico do povračila sredstev za OD od skupnosti za čas, ko je delavec delal v njenem telesu po sporazumu, ki ga skleneta skupnost in TOZD oziroma delovna skupnost. 11. Nadomestila za delo v času udeležbe na mladinskih delovnih akcijah 77. člen Delavci, ki so določeni, da se udeležijo mladinskih delovnih brigad, imajo za čas odsotnosti z dela vse pravice in obveznosti delavca v združenem delu. Za čas odsotnosti imajo pravico do nadomestila osebnega dohodka, kakor da bi delali. XV. OSEBNI DOHODEK PRIPRAVNIKOV 78. člen Pripravniku gre akontacija osebnega dohodka v višini: — če ima srednjo izobrazbo 70 % povprečnega mesečnega osebnega dohodka na zaposlenega v SR Sloveniji v preteklem letu; — če ima višjo izobrazbo 90 % povprečnega mesečnega osebnega dohodka na zaposlenega v SR Sloveniji v preteklem letu; — če ima visoko izobrazbo 105 % povprečnega mesečnega osebnega dohodka na zaposlenega v SR Sloveniji v preteklem letu. Pripravnikova akontacija OD je lahko za 20 % višja od dogovorjene v prejšnjem odstavku, če ima TOZD oziroma delovna skupnost v svojem samoupravnem sporazumu izdelana merila za ugotavljanje njegovega individualnega uspeha ali če je njegov pripravniški staž daljši kot eno leto. Tako določena akontacija osebnega dohodka se poveča za dodatke za težje delovne razmere po tem sporazumu. XVI. POSTOPEK SKLEPANJA SAMOUPRAVNEGA SPORAZUMA 79. člen Postopek za sklenitev oziroma spremembo ali dopolnitev samoupravnega sporazuma (v nadaljnjem besedilu: predlog), se začne na pismeni predlog, ki ga lahko da katerakoli zainteresirana TOZD oziroma delovna skupnost ali sindikalna organizacija. 80. člen Na podlagi pismenega predloga vodi nadaljnji postopek skupna komisija podjetja za usklajevanje, razporejanje dohodka in delitev sredstev za osebne dohodke (v nadaljnjem besedilu: skupna komisija podjetja), ki kot organ za pripravo in sestavo samoupravnega sporazuma pošlje glavne smernice in merila za sestavo predloga samoupravnega sporazuma vsem udeleženkam samoupravnega sporazuma in 10 konference sindikata podjetja v 15-dnevno obravnavo. 81. člen TOZD morajo predlog obravnavati in najkasneje v 15 dneh od dneva, ko so predlog sprejele, sporočiti predlagatelju in 10 konference sindikata podjetja svojo odločitev, ali se vključujejo v postopek. Odločitev o vključitvi v postopek zavezuje TOZD oziroma delovno skupnost (v nadaljnjem besedilu: udeleženka), da sodeluje v postopku kot udeleženka sporazuma do sprejema samoupravnega sporazuma. 82. člen Po izteku 15-dnevnega roka predlaga skupna komisija podjetja predsedniku SDS, da skliče zasedanje SDS. Zasedanja SDS se udeleže in sodelujejo v razpravi tudi delegati 00 sindikata. 83. člen Na podlagi stališč SDS ter na podlagi pripomb in predlogov posameznih udeležencev in 00 sindikata, pripravi skupna komisija podjetja predlog in ga pošlje v razpravo in odločanje vsem udeleženkam, 00 sindikata in 10 konference sindikata podjetja. 84. člen Pripombe in predloge k predlogu samoupravnega sporazuma pošljejo udeleženke in 00 sindikata skupni komisiji podjetja najpozneje v 15 dneh od dneva, ko so sprejeli predlog. Šteje se, da udeleženka in 00 sindikata nimajo pripomb, če v roku, navedenem v prvem odstavku tega člena, ne odgovorijo skupni komisiji. 85. člen Poslane pripombe k predlogu obravnava in uskladi skupna komisija podjetja ter poda besedilo predloga samoupravnega sporazuma v odločitev SDS. SDS na zasedanju obravnava predložen, usklajen predlog skupno s še eventualno neupoštevanimi pripombami posameznih udeleženk ter določi končno besedilo predloga in ga pošlje udeleženkam v sprejem. 86. člen Sporazum sprejmejo delavci udeleženk tako, da ga obravnavajo na zborih delavcev in ko 2,3 vseh delavcev vsake udeleženke pismeno izjavi, da se strinjajo s pravicami in obveznostmi, ki so določene v predlogu. 87. člen Ko je samoupravni sporazum sprejet pri vseh udeleženkah v postopku za njegovo sklenitev, sprejme SDS ugotovitveni sklep »da je samoupravni sporazum sprejet in da se objavi«. Samoupravni sporazum začne veljati 8 dni po objavi. 88. člen TOZD lahko pristopi k samoupravnemu sporazumu po njegovi sklenitvi s tem, da je bil v TOZD sprejet v skladu z določili tega sporazuma in da je bil o pristopu obveščen SDS. Z dnem, ko SDS ugotovi, da je TOZD pristopila k samoupravnemu sporazumu, prevzame TOZD vse pravice in obveznosti iz tega sporazuma. XVII. ORGANI UDELEŽENCEV ZA IZVAJANJE SPORAZUMA 89. člen Organi udeležencev za izvajanje sporazuma so: 1. skupni delavski svet podjetja; 2. skupna komisija podjetja; 3. komisija za obravnavo kršitev sporazuma. 1. Skupni delavski svet podjetja 90. člen Skupni delavski svet podjetja zlasti: — sprejema ugotovitveni sklep o sprejemu samoupravnega sporazuma; — sprejema stališča do osnutka samoupravnega sporazuma oziroma sprememb in dopolnitev; — zavzema na predlog skupne komisije podjetja stališča o posameznih vprašanjih, o katerih se skupna komisija podjetja ni sama odločila; — sprejema splošne akte za izvajanje samoupravnega sporazuma; -— obravnava poročila skupne komisije podjetja o izvajanju sporazuma; — po potrebi konkretizira določila sindikalne liste; — odloča o pritožbah udeležencev zoper odločitve skupne komisije podjetja; — izvoli skupno komisijo podjetja in komisijo za obravnavo kršitev sporazuma na predlog družbenopolitičnih organizacij TOZD in podjetja. Sklepi SDS so obvezni za vse udeležence sporazuma in skupno komisijo podjetja. 2. Skupna komisija podjetja 91. člen Skupna komisija podjetja šteje 9 članov in jo sestavljajo: — 5 delegatov TOZD, izvoljenih po teritorialnem principu, in sicer: — štajersko področje — 1 delegat; — dolenjsko področje — 1 delegat; — ljubljansko in gorenjsko področje — 2 delegata; — primorsko in notranjsko področje — 1 delegat; •—• po en delegat iz IO konference sindikata podjetja, sveta ZK podjetja, koordinacijskega odbora mladih delavcev podjetja; — en delegat iz delovne skupnosti podjetja. Delegati se volijo za 2 leti na predlog družbenopolitičnih organizacij TOZD in podjetja in so lahko ponovno izvoljeni. Skupna komisija podjetja je sklepčna, če je na seji več kot 2/3 njenih delegatov. Sklep je sprejet, če zanj glasuje več kot polovica prisotnih delegatov skupne komisije podjetja. Po potrebi bo lahko skupna komisija podjetja povabila k sodelovanju tudi druge strokovne delavce iz podjetja in tudi izven podjetja. Le-ti pa nimajo pravice odločanja. 92. člen Pristojnosti skupne komisije so: — skrb za organiziran in usklajen potek sporazumevanja ter pripravljanja predlogov zasnov sporazuma ter spremembe in dopolnitve; — skrb za izvajanje sporazuma; — preverja skladnost samoupravnih sporazumov TOZD s tem sporazumom; — presoja utemeljenost pristopa novih udeležencev k sporazumu glede na panogo dejavnosti pristopnikov; — predlaga uvedbo postopka za kršitev sporazuma; — daje avtentična tolmačenja sporazuma; — določa merila za kritje stroškov skupne komisije podjetja; — voli predsednika in namestnika ter določi tajnika komisije; — opravlja druge naloge po določilih tega sporazuma. 93. člen Sedež skupne komisije podjetja je pri DSP Ljubljana, Aškerčeva 3. 94. člen Skupna komisija podjetja opravlja svoje delo na sejah. Predsednik skupne komisije vodi delo komisije. Tajnik skupne komisije pripravlja gradivo za zasedanje SDS in seje komisije, vodi zapisnike sej, skrbi za uresničitev sklepov in opravlja druge naloge. 95. člen Za zbiranje in pripravljanje predlogov lahko skupna komisija podjetja imenuje ožje komisije ter jim tudi določi njihov delokrog. 3. Komisija za obravnavo kršitev sporazuma 96. člen Komisijo za obravnavo kršitev sporazuma izvoli skupni delavski svet podjetja, na predlog družbenopolitičnih organizacij podjetja. Komisijo sestavlja 5 delegatov, ki zastopajo udeleženke sporazuma po dejavnostih, in to: eden iz grosistične dejavnosti; dva iz detajlistične dejavnosti; eden iz proizvodne dejavnosti in eden iz delovne skupnosti podjetja. Komisija izvoli iz svoje srede predsednika. Delegati so izvoljeni za dobo 2 let in so lahko ponovno izvoljeni. XVIII. UKREPI PROTI KRŠITELJEM SPORAZUMA 97. člen Kot kršitev sporazuma se šteje vsako ravnanje udeležencev sporazuma, ki je v nasprotju z določbami tega samoupravnega sporazuma, zlasti pa: — neredno ugotavljanje ustvarjanja dohodka po merilih sporazuma; — neizpolnjevanje meril o razporejanju dohodka; — neusklajenost samoupravnih splošnih aktov o razporejanju dohodka in delitvi sredstev za osebne dohodke; — odstopanje od rezultatov ocene delovnih mest udeležencev osnov in meril za delitev sredstev za osebne dohodke po tem sporazumu; — nepravočasno dajanje podatkov; — dajanje napačnih sporočil o izpolnjevanju tega sporazuma; — izplačevanje naj nižjega osebnega dohodka izpod družbeno dogovorjenega lemita oziroma najvišjega osebnega dohodka nad dogovorjenimi merili; — neizpolnjevanje določil samoupravnega sporazuma glede uveljavitve sindikalne liste; — razporejanje dohodka in sredstev za osebne dohodke v nasprotju z določili resolucije o družbeno-ekonomski politiki ali ustreznimi družbenimi dogovori. 98. člen Ukrepi za kršitev tega samoupravnega sporazuma so: — opomin, ki se pošlje vsem udeleženkam sporazuma; — javni opomin, ki se objavi v glasilu Mercator; — odprava kršitve in obvezna uskladitev z določili samoupravnega sporazuma v določenem roku, po sklepu komisije za obravnavo kršitev sporazuma. Pri izreku ukrepa se poleg udeleženke snorazuma navede tudi ime odgovorne osebe. Stroški postopka obravnavanja kršitve in objava bremenijo udeleženko sporazuma, ki je kršila sporazum. 99. člen Pobudo za začetek postopka ugotavljanja kršitev sporazuma lahko da vsakdo in se postopek ugotavljanja kršitve začne na pismeno prijavo o kršitvi. Skupna komisija podjetja je dolžna obravnavati in prijaviti vsak primer, če je pri razporeditvi dohodka udeleženka sporazuma presegla obseg sredstev za osebno in skupno porabo delavcev, komisiji za obravnavo kršitev sporazuma. 100. člen Prijava o kršitvi sporazuma se pošlje skupni komisiji podjetja. Prijavo je treba vložiti v 3 mesecih po ugotovitvi kršitve, najkasneje pa v 2 letih po nastanku kršitve. Skupna komisija mora obravnavati prijavo najkasneje v 30 dneh po njenem prejemu in v tem roku pripraviti tudi potrebno gradivo. V tem roku mora prijavo in gradivo posredovati v obravnavo komisiji za obravnavo kršitev sporazuma. 101. člen Komisija za obravnavo kršitev sporazuma ugotovi, ali je podana kršitev sporazuma, kakšna je kršitev, njeno težo in posledice, ter nato odloči o ukrepu. 102. člen Ce komisija za obravnavo kršitev sporazuma ugotovi, da so kršitve manjšega pomena in da se tudi brez izreka ukrepa lahko zagotovi pravilna uporaba določil sporazuma, lahko postopek ustavi. 103. člen Na sejo, na kateri komisija za obravnavo kršitev sporazuma razpravlja in odloča o kršitvi sporazuma, mora povabiti predstavnika udeleženke sporazuma, ki je kršila sporazum. Predstavnik ima na seji pravico dajati dodatna pojasnila. Če je predstavnik udeleženke sporazuma, ki je kršila sporazum, hkrati član skupne komisije podjetja oziroma komisije za obravnavo kršitev sporazuma, nima pravice odločati v postopku ugotavljanja kršitve. Komisija za obravnavo kršitev sporazuma sklepa o ukrepu veljavno, če je bil sklep sprejet z najmanj 2/3 večino vseh članov komisije. 104. člen Proti sklepu komisije za obravnavo kršitev sporazuma ima udeleženka sporazuma pravico vložiti zahtevo za varstvo pravic v roku 30 dni od dneva sprejema sklepa o izreku ukrepa na skupni delavski svet. Skupni delavski svet sklepa o zahtevi za varstvo pravic z večino glasov vseh delegatov. Sklep je sprejet, če je zanj glasovalo več kot 2,3 vseh delegatov SDS. Skupni delavski svet lahko zahtevi za varstvo pravic ugodi in zniža ukrep oziroma vrne zadevo v ponovni postopek ali pa zahtevo za varstvo pravic zavrne kot neutemeljeno. Skupni delavski svet mora obravnavati zahtevek za varstvo pravic najkasneje v 30 dneh po prejemu zahtevka. 105. člen Če udeleženka ni zadovoljna z dokončno odločitvijo skupnega delavskega sveta ali če se o njeni zahtevi za varstvo pravic ne odloči v roku 30 dni od njene vložitve, ima pravico v nadaljnjih največ 30 dneh, zahtevati varstvo svojih pravic pri sodišču združenega dela. Varstvo pravic in obveznosti iz samo^ upravnega sporazuma lahko uveljavlja pri sodišču združenega dela tudi organizacija združenega dela (delovna organizacija oziroma prizadeta TOZD). XIX. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE 106. člen Delavec, ki ima 35 let (moški) oziroma 30 let (ženska) delovne dobe in ne more več iz zdravstvenih ali drugih objektivnih razlogov delati na delovnem mestu, ki ga zaseda, se lahko razporedi na lažje oziroma manj zahtevno delovno mesto oziroma delo s tem, da se mu zagotovi enak osebni dohodek, kot ga je imel na delovnem mestu, na katerem je delal pred tem. Za TOZD Veleblagovnico Beograd prenehajo veljati določbe tega sporazuma, ki so v nasprotju z določbami družbenega dogovora SR Srbije oziroma mesta Beograd. 107. člen Udeleženke sporazuma se zavezujejo, da bodo določbe svojih samoupravnih splošnih aktov uskladile z določbami tega sporazuma v roku 3 mesecev od dneva njegove sklenitve. 108. člen Določbe tega sporazuma se uporabljajo od 1. januarja 1976, če niso v nasprotju s samoupravnim sporazumom o osnovah in merilih za razporejanje dohodka in za delitev sredstev za osebne dohodke za dejavnost trgovine SR Slovenije in veljavnimi predpisi. TABELA VREDNOSTI TIPIČNIH DELOVNIH MEST (obračunske osnove) Z.aP- NAZIV DELOVNEGA MESTA Vrednost del. mesta v točkah do: 1 2 3 L generalni direktor 9400 2. namestnik generalnega direktorja 8000 3. — direktor sektorja v DSP — direktor TOZD z več kot 450 letno povprečno zaposlenih 7500 4. direktor TOZD z več kot 200 letno povprečno zaposlenih — direktor skupnosti TOZD Detajl 7000 5. direktor TOZD do 200 letno povprečno zaposlenih 6800 Delovna mesta v DSP in TOZD s področja blagovnega prometa 6. pomočnik (namestnik) direktorja sektorja v DSP — pomočnik (namestnik) direktorja v TOZD — vodja sektorja, službe v TOZD 6500 7. upravnik blagovnice — z več kot 100 letno povprečno zaposlenih — z več kot 8 milijonov din povprečnega mesečnega prometa 5600 8. upravnik (poslovodja) blagovnice — z več kot 40 letno povprečno zaposlenih — z več kot 2,9 milijona din povprečnega mes. prometa 5000 9. poslovodja L stopnje: a) blagovnice — do 40 povprečno letno zaposl. — do 2,9 milijona din povprečnega mesečnega prometa b) živilske prodajalne — z več kot 15 letno povprečno zaposlenih — z več kot 700.000 din povprečnega mesečnega prometa c) prodajalne s tehničnim blagom (železnine, elektroprodajalne, prodajalne pohištva in ostalega industrijskega blaga) — z več kot 10 povprečno letno zaposlenih — z več kot 800.000 din povprečnega mesečnega prometa d) prodajalne s tekstilnim blagom (perilo, konfekcija, metražno blago) — z več kot 7 povprečno letno zaposlenih — z več kot 600.000 din povprečnega mesečnega prometa 4800 1 2 3 10. poslovodja II. stopnje a) živilske prodajalne — s 7 do 15 letno povprečno zaposlenih — s 300.000 do 700.000 din povprečnega mesečnega prometa b) prodajalne s tehničnim blagom (železnine, elektroprodajalne, prodajalne pohištva in ostalega industrijskega blaga) — s 5 do 10 letno povprečno zaposlenih — s 400.000 do 800.000 din povprečnega mesečnega prometa c) mesnice — z več kot 5 povprečno letno zaposlenih — z več kot 350.000 din povprečnega mesečnega prometa d) restavracije, bifeji, delikatese — z več kot 5 povprečno letno zaposlenimi — z več kot 180.000 din povprečnega mesečnega prometa e) prodajalne s tekstil, blagom (perilo, konfekcijsko in metražno blago) — s 3 do 7 povprečno letno zaposlenih — s 300.000 do 600.000 din povprečnega mesečnega prometa 4300 11. poslovodja III. stopnje a) živilske prodajalne — do 7 povprečno letno zaposlenih — do 300.000 din povprečnega mesečnega prometa b) prodajalne s tehničnim blagom (železnine, elektroprodajalne, prodajalne pohištva in ostalega industrijskega blaga) — z do 5 letno povprečno zaposlenih — z do 400.000 din povprečnega mesečnega prometa c) prodajalne s tekstilnim blagom (perilo, konfekcija, metražno blago) — z do 3 povprečno letno zaposlenimi — z do 300.000 din povprečnega mesečnega prometa d) mesnice — z do 5 povprečno letno zaposlenih — z do 350.000 din povprečnega mesečnega prometa e) restavracije, bifeji, delikatese — z do 5 povprečno letno zaposlenih — z do 180.000 din povprečnega mesečnega prometa 3600 12. vodja etaže v blagovnici 3800 13. vodja oddelka v blagovnici 3600 14. namestnik upravnika blagovnice z več kot 40 letno povprečno zaposlenih 4200 15. namestnik poslovodje L stopnje 3800 16. namestnik poslovodje II. stopnje 3500 17. namestnik poslovodje III. stopnje 3300 18. prodajalec (v prodajalni, bifeju, mesnici, restavraciji) 3100 Delovna mesta v računovodski, analitsko razvojni službi in elektronski obdelavi podatkov 19. pomočnik (namestnik) direktorja v TOZD — vodja sektorja ali službe v DSP in TOZD —- šef razvojno-planskega oddelka v DSP 6500 20. pomočnik vodje sektorja ali službe v TOZD 5600 21. samostojni referent 5000 22. knjigovodja kontist 4600 23. programer 4000 1 2 3 1 2 3 1. 2. 3. Delovna mesta v skladišču, transportu in vzdrževanju 24. vodja transportno-skladiščnega sektorja — z več kot 200 letno povprečno zaposlenih — z več kot 70 milijonov din povprečnega mesečnega prometa 6500 25. vodja skladiščne službe — z več kot 100 letno povprečno zaposlenih — z več kot 40 do 70 milijonov din povprečnega mesečnega prometa 5600 26. vodja skladiščne službe — z manj kot 100 letno povprečno zaposlenih 5000 27. vodja transportnega oddelka (službe) — vodja servisne službe 4300 28. pomočnik vodje skladiščne službe — z več kot 100 letno povprečno zaposlenih — s 40 do 70 milijonov din povprečnega mesečnega prometa 5000 29. vodja oddelka v skladišču 3500 30. skladiščnik 3100 31. šofer (avtomehanik, mizar, fino- mehanik, električar, aranžer, strojni ključavničar, monter hladilnih naprav) 3100 32. delavec 2200 Delovna mesta splošnih služb 33. pomočnik (namestnik) direktorja sektorja v DSP — pomočnik (namestnik direktorja v TOZD — vodja sektorja ali službe v TOZD 6500 34. samostojni pravnik 5000 35. kadrovik 3900 36. referent v splošni službi 3000 37. administrator 2900 38. vodja tehničnega sektorja (službe) v TMI in Hladilnici 6500 39. čistilec-ka od 1700 do 2040 PRAVILNIK o določanju tajnih podatkov ljudske obrambe in načinu njihovega zavarovanja VSEBINA I. Splošne določbe II. Tajni podatki ljudske obrambe III. Ukrepi in postopki za zavarovanje tajnih podatkov ljudske obrambe IV. Odgovornost za kršitev dolžnosti varovanja tajnosti V. Končne določbe Na podlagi 196. člena zakona o ljudski obrambi (Ur. list SFRJ, št. 22/74), 24. člena uredbe o merilih, po katerih se določajo za ljudsko obrambo pomembni podatki in o ukrepih za njihovo zavarovanje (Ur. list SFRJ, št. 6/75) in 3. člena pravilnika o merilih, po katerih se določa, katere za oborožene sile pomembne podatke je treba varovati kot državno ali vojaško tajnost in o načinu njihovega zavarovanja (Ur. list SFRJ, št. 12/75) in v skladu s 159. členom samoupravnega sporazuma o združevanju v podjetje Mercator, je SDS Mercator Ljubljana, n. sub. o., na svojem 10. rednem zasedanju dne 29. 1. 1976 sprejel naslednji PRAVILNIK O DOLOČANJU TAJNIH PODATKOV LJUDSKE OBRAMBE IN NAČINU NJIHOVEGA ZAVAROVANJA I. SPLOŠNE DOLOČBE L člen Ta pravilnik določa vrste in stopnje tajnosti za ljudsko obrambo pomembnih podatkov iz delovnega področja OZD Mercator Ljubljana, n. sub o., ukrepe in postopke za njihovo zavarovanje ter pogoje pod katerimi se ti podatki lahko pošiljajo ali odstopajo organom in osebam izven OZD Mercator Ljubljana, n. sub. o. 2. člen Podatki ljudske obrambe v smislu tega pravilnika so listine in njihova vsebina, vojna in druga materialna sredstva, objekti, ukrepi in druge aktivnosti, ki bi utegnile škodovati varnosti države, ljudski obrambi in oboroženim silam, če bi bili odkriti. 3. člen Vsakemu tajnemu podatku, ki se oceni kot tajni podatek ljudske obrambe, se določi vrsta in stopnja tajnosti ter ukrepe za zavarovanje. Dokumenti, ki vsebujejo podatke iz 2. člena tega pravilnika, se na določenem mestu označijo s predpisano vrsto in stopnjo tajnosti. Dokumenti o tajnih materialnih sredstvih ali objektih, morajo imeti označeno tajnost, kot je določeno za materialna sredstva ali objekte, na katere se nanašajo.' Označbo tajnosti elaboratov, študij, analiz, načrtov in podobnih listin, kakor tudi tehnične in druge dokumentacije za materialna sredstva in objekte, morajo imeti tudi vse njihove priloge. 4. člen Vrsta in stopnja tajnosti se določi v začetku dela oziroma zbiranja gradiva ali izvajanja določenih ukrepov, opravil in nalog. Vrsta in stopnja tajnosti se določi glede na oceno njihovega pomena in možnih posledic, ki bi nastopile, če bi bili odkriti. Pri določanju vrste in stopnje tajnosti, če je to potrebno, se določijo tudi posebni ukrepi, tehnične in druge varnosti, ki jih je treba podvzeti za zavarovanje in zaščito tajnosti ter določiti osebe, ki so lahko vključene v izpolnjevanje nalog in seznanjanje s tajnimi podatki. Tajnost podatkov ljudske obrambe določa vodja in upravitelj obrambnega načrta podjetja. Vrsto tajnosti podatkov o ljudski obrambi lahko spreminjata samo osebi iz 4. odstavka tega člena. 5. člen Vsi delavci podjetja, ki združujejo svoje delo za določen ali nedoločen čas, so dolžni po tem pravilniku varovati tajne podatke ljudske obrambe pred nepoklicanimi osebami. Dolžnost varovanja tajnosti ne preneha s prenehanjem lastnosti delavca v združenem delu. Določbe 1. odstavka in 2. odstavka tega člena veljajo za podatke, ki so s tem pravilnikom določeni za tajne, kot tudi za tiste podatke, ki so določeni s predpisom ali aktom pristojnega organa, z njim pa razpolaga podjetje. Opustitev od obveznosti varovanja tajnosti iz delovnega področja podjetja da vodja obrambnih priprav. II. TAJNI PODATKI LJUDSKE OBRAMBE 6. člen Tajni podatki, ki so pomembni za ljudsko obrambo, vključno o oboroženih silah, so lahko državna, uradna ali vojaška tajnost. 7. člen Državna tajnost so za ljudsko obrambo pomembni podatki, ki bi imeli hude posledice za varnost in obrambo države, če bi bili odkriti. Državna tajnost so zlasti naslednji podatki: 1. razvojni obrambni načrt podjetja, 2. vojaško-politična predvidevanja in pregled potreb in drugih možnosti podjetja za vojno; 3. podatki o zmogljivosti vojne proizvodnje v delovni organizaciji; 4. analize in podatki o stanju obrambnih priprav v podjetju; 5. ukrepi za posebno obrambno pripravljenost, ki so predvideni za primer neposredne vojne nevarnosti. Na listinah, ki pomenijo državno tajnost, mora biti v zgornjem desnem kotu označba »Ljudska obramba«, pod njo pa označba »Državna tajnost«. 8. člen Uradna tajnost so za ljudsko obrambo pomembni podatki, ki bi utegnili imeti škodljive posledice za varnost in obrambo dežele, če bi bili odkriti nepoklicani osebi. Vsakemu podatku, ki pomeni uradno tajnost se določi odvisno od njegovega pomena ena izmed naslednjih stopenj tajnosti: »strogo zaupno«, »zaupno« in »interno«. 9. člen Uradna tajnost s stopnjo »strogo zaupno« so tisti podatki ljudske obrambe, ki bi utegnili imeti hujše škodljive posledice za varnost in obrambo države, če bi bili odkriti. Uradna tajnost s stopnjo »strogo zaupno« so zlasti naslednji podatki: 1. obrambni in mobilizacijski načrt podjetja; 2. vojna organizacija in sistemizacija podjetja v primeru vojne; 3. celotne analize in ocene stanja obrambnih priprav podjetja; 4. objekti, ki imajo pomen za ljudsko obrambo; 5. vrste, skupne količine in razmestitev blagovnih rezerv podjetja; 6. vojni predpisi in drugi za ljudsko obrambo pomembni predpisi; 7. načrti o evakuaciji blagovnih fondov; ter ostali podatki ljudske obrambe v skladu z določili 14. člena citirane uredbe. Na listine, ki pomenijo uradno tajnost s stopnjo »strogo zaupno« morajo biti v zgornjem desnem kotu druga pod drugo označbe »Ljudska obramba«, »Uradna tajnost«, »Strogo zaupno«. 10. člen Uradna tajnost stopnje »zaupno« so tisti podatki ljudske obrambe, ki bi utegnili imeti škodljive posledice za varnost in obrambo države, če bi bili odkriti nepoklicani osebi oziroma podatki, ki so pomembni za uradne potrebe državnih organov, podjetja in drugih organizacij, ki po svojem pomenu niso tajni podatki iz 8. in 9. člena. Uradna tajnost s stopnjo »zaupno« so zlasti naslednji podatki: L organizacija in formacija poveljstev, partizanske enote; 2. številno stanje partizanske enote in oborožitev; 3. materialno-finančno poslovanje in vaje partizanske enote; 4. pravila, instrukcije, posamezni predpisi in poročila o materialno-političnem stanju in kadrovskih spremembah na vojne dolžnosti v podjetju; 5. skupni podatki o organizaciji, sestavi in razvoju civilne zaščite ter o sredstvih osebne in kolektivne zaščite; 6. na vrste in zmogljivosti naravnih in umetnih zaklonišč za zavarovanje delavcev podjetja in materialnih dobrin v vojni, ter ostali podatki ljudske obrambe v skladu z določili 15. člena citirane uredbe. Na listinah, ki pomenijo uradno tajnost s stopnjo »zaupno«, morajo biti v zgornjem desnem kotu druga pod drugo označbe: »Ljudska obramba«, »Uradna tajnost«, »Zaupno«. 11. člen Uradna tajnost s stopnjo »interno« so tisti podatki ljudske obrambe, ki so pomembni za uradne potrebe državnih organov, podjetja in drugih organizacij, ki po svojem pomenu niso tajni podatki iz 9. in 10. člena tega pravilnika. Na listinah, ki pomenijo uradno tajnost s stopnjo »interno«, morajo biti v zgornjem desnem kotu druga pod drugo označbe: »Ljudska obramba«, »Uradna tajnost«, »interno«. 12. člen Podatki, sredstva, oborožitev in vojaška oprema, objekti, ukrepi, dejanja in druge za oborožene sile pomembne aktivnosti, ki se nanašajo na dejavnost enot in zavodov JLA ter enot in služb teritorialne obrambe, se morajo varovati kot državna ali vojaška tajnost na podlagi pravilnika o merilih, po katerih se določa, katere za oborožene sile pomembne podatke je treba varovati kot državno ali vojaško tajnost in o načinu njihovega zavarovanja. III. UKREPI IN POSTOPKI ZA ZAVAROVANJE TAJNIH PODATKOV LJUDSKE OBRAMBE 13. člen Delavci podjetja so pri opravljanju nalog na svojem delovnem področju dolžni organizirati ukrepe za zaščito tajnih podatkov, predpisanih z zakonom, drugimi predpisi in s tem pravilnikom. Delavci podjetja so dolžni varovati tajne podatke, ki so jih zvedeli na svojem delovnem mestu ah na kakšen drug način. Obveznost varovanja tajnih podatkov nastane v trenutku, ko se delavec z njimi seznani in traja vse dotlej dokler organ, od katerega podatek izvira, ne določi, da je prenehala potreba po varovanju njegove tajnosti. 14. člen Tajne podatke ljudske obrambe, ki izvirajo od državnih in drugih organov in organizacij, delavci podjetja uporabljajo, hranijo in z njimi ravnajo glede na stopnjo tajnosti, ki jo je določil organ oziroma organizacija, od katere izhajajo izvirni podatki. 15. člen Z dokumenti, ki vsebujejo tajne podatke, se lahko seznanijo v celoti samo tisti delavci podjetja, katerim je to nujno potrebno pri opravljanju službenih zadev, drugi delavci pa samo kolikor je potrebno, da bi mogli opravljati svoje službene dolžnosti. Izpiski, zapiski ah podatki iz tajnih dokumentov, ki so nujni za delo, se lahko vnašajo samo v overjene in evidentirane uradne delovne notese, ki se varujejo kot izvirni dokument. 16. člen Odnašanje tajnih dokumentov, označenih kot »državna tajnost« ah »strogo zaupno« iz podjetja ni dovoljeno brez odobritve vodje obrambnih priprav ah od njega pooblaščene osebe. Delavci podjetja, ki uporabljajo dokumente in podatke, ki so označeni kot »državna tajnost« ah »strogo zaupno« so dolžni vpisati koga, kdaj in s katerimi podatki so seznanili izven podjetja. 17. člen Prepovedano je snemanje tajnih dokumentov in podatkov ter vnašanje aparatov in drugih tehničnih sredstev za snemanje v objekte in prostore, v katerih so tajni podatki oziroma v objekte in prostore, ki pomenijo tajne podatke. 18. člen Podatki, dokumenti in drugo gradivo, ki je označeno kot »državna tajnost« ah »stro- go zaupno«, se mora obdelovati in hraniti v posebnih prostorih in blagajnah. Prepovedan je dostop in vstop nepoklicanim osebam v prostore iz 1. odstavka tega člena, kakor tudi v objekte, ki so posebnega pomena za ljudsko obrambo. 19. člen Pri izdelavi dokumentov, ki so določeni kot »državna tajnost« ah »strogo zaupno« se na določenem mestu originala označi v koliko izvodih so izdelani in komu so dostavljeni. Po končani izdelavi dokumentov, ki s stopnjami kot »državna tajnost« ah »strogo zaupno« se morajo komisijsko uničiti indigo, matrice, izračuni, grafikoni, skice in drugo možno gradivo, katero je bilo uporabljeno pri njihovi izdelavi. Komisijo sestavljajo: delavec, ki je delal na dokumentu ah vodja pisarne in strojepiska. 20. člen Sprejem in odpošiljanje tajnih dokumentov in podatkov se vpisuje v delovodnik tajnih dokumentov. Dokumenti označeni kot »državna tajnost« ah »strogo zaupno« se pošiljajo s kurirjem. Dokumenti označeni Kot »zaupno« ah »interno« se lahko pošiljajo po pošti kot priporočene pošiljke, če ne vsebujejo podatkov o obrambnih načrtih in konkretnih rešitvah obrambnih priprav. Dokumenti, ki so označeni kot »državna tajnost« ah »strogo zaupno«, se izročajo pooblaščenim osebam samo s pismenim potrdilom prejema. Dolžnosti, na katerih se uporabljajo ali hranijo podatki označeni kot »državna tajnost« ah »strogo zaupno«, se sprejemajo oziroma predajajo zapisniško. 21. člen Tujcem ni dovoljen vpogled v tajne podatke in dokumente ljudske obrambe in jim ni dovoljen pristop k sredstvom, objektom, napravam in prepovedanim conam, razen, če dobijo za to v smislu ustreznega predpisa potrebno dovoljenje. Kadar je tujcem dovoljen obisk v objekt, se jim lahko sporočijo podatki oziroma pokažejo sredstva in objekti v mejah danega dovoljenja. Za vsak posamičen obisk tujca se določi oseba, ki ga bo spremljala in dajala potrebna pojasnila. Pri referentu za LO in CZ se vodi knjiga o evidenci obiskov tujih državljanov. 22. člen O izgubljenih ah na drug način odkritih tajnih podatkih ljudske obrambe morajo delavci podjetja takoj obvestiti vodjo obrambnih priprav ah upravitelja, sami pa ukrepajo, kar je potrebno, da se ohranijo sledi in odvrnejo posledice, ki bi zaradi tega lahko nastale. Vodja obrambnega načrta ah druga pooblaščena oseba obvesti o tem pristojni organ za ljudsko obrambo in tistega od katerega podatek izvira. 23. člen Delavci podjetja so dolžni, da v primeru, če opazijo aktivnost, ki je usmerjena na odkrivanje tajnih podatkov LO, o tem ne- mudoma obvestiti predpostavljenega ah direktorja in v mejah svojih, z zakoni določenih pravic in dolžnosti preprečijo takšno aktivnost. Ne šteje se za kršitev dolžnosti varovanja tajnosti, če se sporoči podatek, ki se sicer šteje kot tajnost po tem pravilniku: 1. pooblaščenim organom federacije, republike, mesta in občine, ki to zahtevajo; 2. pooblaščenim organom federacije, ki izvajajo inšpekcije; 3. drugim organom in organizacijam v določenem obsegu, kadar je to potrebno za opravljanje skupnih nalog in za usklajevanje obrambnih načrtov ter drugih ukrepov s področja ljudske obrambe. S tajnimi podatki iz prejšnjega odstavka lahko seznanita druge osebe direktor in upravitelj obrambnega načrta. 24. člen Obveščanje javnosti o pripravah s področja ljudske obrambe ter ukrepih in delu podjetja je pravica direktorja podjetja oziroma osebe, ki jo on pooblasti. IV. ODGOVORNOST ZA KRŠITEV DOLŽNOSTI VAROVANJA TAJNOSTI 25. člen Za kršitev dolžnosti varovanja in zaščite tajnih podatkov iz delovnega področja podjetja, katerih tajnost je določena z zakonom ah drugimi predpisi in s tem pravilnikom delavec podjetja odgovarja kazensko, če kršitev dolžnosti varovanja in zaščite tajnih podatkov predstavlja kaznivo dejanje po določbah kazenskega zakonika. Razen odgovornosti iz prejšnjega odstavka ah če kršitev ne predstavlja kaznivo dejanje, delavec podjetja odgovarja za hujšo kršitev delovne dolžnosti: 1. če ne obvesti direktorja ah upravitelja obrambnega načrta o odkritju tajnih podatkov; 2. če ne varuje in ščiti podatkov, katerih tajnost je določena s predpisom in s tem pravilnikom; 3. če ne izvaja ah ne spoštuje ukrepov in postopkov, predpisanih za zavarovanje in zaščito tajnih podatkov. V. KONČNE DOLOČBE 26. člen Ta pravilnik je bil sprejet na seji skupnega delavskega sveta Mercator dne 29. 1. 1976, objavljen pa je v posebni številki glasila delovnega kolektiva Mercator ter se od tega dne uporablja. 27. člen S sprejemom tega pravilnika preneha veljati pravilnik o zaščiti tajnosti, ki ga je sprejel na zasedanju dne 7. marca 1972 CDS podjetja in je bil objavljen v glasilu delovne skupnosti Mercator dne 26. marca 1972. Generalni direktor: Miran Goslar, L r. Predsednica skupnega DS: Slavka Damjanovič, L r. PRAVILNIK o volitvah in odpoklicu delegacij in delegatov podjetja Mercator Ljubljana, n. sub. o. VSEBINA: I. SPLOSNE DOLOČBE II. VOLILNA PRAVICA III. RAZPIS VOLITEV a) Rok za razpis IV. ORGANI ZA IZVEDBO VOLITEV a) Volilna komisija b) Volilni odbori c) Delo in odločanje organov za izvedbo volitev V. VOLILNA ENOTA VI. EVIDENCA VOLILNE PRAVICE a) Volilni imeniki delovnih ljudi b) Komisija za sestavljanje volilnih imenikov c) Postopek sestavljanja, popravljanja in potrditev volilnih imenikov VIL KANDIDIRANJE a) Predkandidacijski postopek b) Kandidacijske konference c) Delo kandidacijske konference VIII. KANDIDATNA LISTA a) Ugotavljanje zakonitosti kandidatnih list b) Razglasitev kandidatnih list IX. GLASOVANJE a) Glasovanje na volišču b) Glasovanje po pošti c) Organizacija in delo na volišču X. UGOTAVLJANJE IZIDA GLASOVANJA NA VOLIŠČU XI. UGOTAVLJANJE VOLILNIH IZIDOV XII. PONOVNE VOLITVE XIII. NADOMESTNE VOLITVE XIV. ODPOKLIC DELEGACIJ IN DELEGATOV XV. VARSTVO VOLILNE PRAVICE XVI. PREDHODNE IN KONČNE DOLOČBE Na podlagi 123. člena do 127. člena ustave SRS, ustreznih členov Zakona o volitvah in delegiranju delegatov v skupščine družbenopolitičnih skupnosti (Ur. 1. SRS 7/74) in Zakona o evidenci volilne pravice ter 99. člena samoupravnega sporazuma o združevanju v podjetje Mercator Ljubljana n. sub. o. je skupni DS podjetja na zasedanju dne 29. L 1976 sprejel naslednji PRAVILNIK O VOLITVAH IN ODPOKLICU DELEGACIJ IN DELEGATOV PODJETJA MERCATOR LJUBLJANA n. sub. o. L SPLOŠNE DOLOČBE L člen Zaradi neposrednega uresničevanja pravic, dolžnosti in odgovornosti delavcev ter zaradi njihove organizirane udeležbe pri opravljanju funkcije samoupravljanja se v tem pravilniku določa postopek volitev in odpo- klica delegacij in delegatov v delavske svete in druge organe upravljanja podjetja, TOZD in delovne skupnosti, skupščine samoupravnih interesnih skupnosti, skupščine družbenopolitičnih skupnosti in druge delegatsko oblikovane organe in telesa, ki jih volijo delovni ljudje podjetja Mercator (v nadaljnjem besedilu: delegacij in delegatov). 2. člen Ta pravilnik velja za podjetje kot celoto, kakor tudi za posamezno TOZD in Delovno skupnost podjetja oziroma skupnosti TOZD. 3. člen Osnovna organizacija sindikata je nosilec in organizator družbenopolitične aktivnosti pri volitvah ter v sodelovanju z drugimi družbenopolitičnimi organizacijami organizira in usmerja družbenopolitične aktivnosti, ki omogočajo delavcem najširšo pobudo in udeležbo v procesu volitev delegacij in delegatov. 4. člen Delegacije in delegati v delavski svet oziroma druge organe upravljanja se volijo za 2 leti. Delegacije in delegati v skupščine samoupravnih interesnih skupnosti in skupščine družbenopolitičnih skupnosti se volijo za 4 leta. II. VOLILNA PRAVICA 5. člen Pravico voliti in biti izvoljen v delegacijo oziroma za delegata imajo vsi delovni ljudje, ki združujejo svoje delo v.........oziroma delu delovnega procesa OZD, ki predstavlja volilno enoto za volitve. 6. člen V delegacijo oziroma za delegata ne more biti izvoljen delavec, ki je kot individualni poslovodni organ ali kot član kolegijskega poslovodnega organa njemu odgovoren, in tudi ne delavec, ki samostojno opravlja druge s statutom in z zakonom določene vodilne funkcije. V skupni DS ne morejo biti izvoljeni generalni direktor, njegov namestnik, vodilni delavci na ravni podjetja ter individualni poslovodni organ oziroma predsednik kolegijskega poslovodnega organa TOZD ter skupnosti TOZD. 7. člen Nihče ne more biti več kot dvakrat zaporedoma izvoljen v delegacijo oziroma za delegata v isti delavski svet oziroma organ upravljanja, skupščino samoupravne interesne skupnosti, skupščino družbenopolitične skupnosti ali drugega delegatsko oblikovanega organa oziroma telesa. III. RAZPIS VOLITEV 8. člen Volitve delegacij oziroma delegatov razpiše ustrezen delavski svet OZD. V razpisu volitev mora biti navedeno: — organ oziroma delegacija, v katero se voli; — dan glasovanja in čas, od kdaj do kdaj se bo glasovalo; — člani volilne komisije in komisije za sestavljanje volilnih imenikov; — volilne enote in število delegatov, ki jih voli vsaka volilna enota. a) Rok za razpis 9. člen Volitve morajo biti razpisane najpozneje 30 dni pred iztekom mandatne dobe delegacije oziroma delegatov. Od dneva razpisa volitev do dneva glasovanja ne sme preteči manj kot 20 dni in ne več kot 45 dni. Odločitev o razpisu volitev iz prvega odstavka tega člena se objavi v roku 5 dni na način kot se objavljajo splošni akti OZD. 10. člen Če se opravljajo volitve po volilnih enotah ali po več voliščih, se lahko po potrebi razpiše glasovanje na različne dni. IV. ORGANI ZA IZVEDBO VOLITEV 11. člen Organi za izvedbo volitev so volilna komisija in volilni odbori. 12. člen Organi za izvedbo volitev so pri svojem delu neodvisni in delajo po zakonu, statutu, tem pravilniku in po drugih na podlagi ustave in zakona izdanih predpisih. a) Volilna komisija 13. člen Volilno komisijo sestavljajo predsednik, tajnik in en član; vsak od njih ima namestnika. 14. člen Volilna komisija: — skrbi za zakonitost volitev; — opravlja neposredno tehnično delo v zvezi s pripravljanjem volitev; — ugotavlja ali je kandidatna lista za volitve sestavljena v skladu z zakonom; — določa volišča in imenuje volilne odbore; — opravlja inštruktažo volilnih odborov, skrbi za pravilnost njihovega dela in nadzoruje njihovo delo; — potrdi volilne imenike delovnih ljudi; — ugotavlja izid glasovanja in ga razglaša ter daje poročilo o izidu volitev in glasovanja; -— opravlja druge naloge, ki jih določa ta pravilnik. b) Volilni odbori 15. člen Volilni odbor sestavljajo predsednik in 2 člana; vsak od njih ima namestnika. Volilni odbor se postavi za vsako volišče izmed delavcev, ki bodo volili na tem volišču. 16. člen Volilne odbore imenuje volilna komisija najpozneje 3 dni od razpisa volitev. Člani volilne komisije ne morejo biti hkrati člani volilnega odbora. 17. člen Volilni odbori: — neposredno vodijo volitve oziroma glasovanje na volišču; — skrbijo za pravilnost in tajnost glasovanja; — ugotavljajo izid glasovanja na volišču. c) Delo in odločanje organov za izvedbo volitev 18. člen Člani volilne komisije in volilnih odborov ter njihovi namestniki so lahko samo osebe, ki imajo volilno pravico. Člani volilne komisije in volilnih odborov ter njihovi namestniki ne morejo biti hkrati kandidati, ki kandidirajo na teh volitvah; če član oziroma namestnik sprejme kandidaturo, mu po zakonu preneha funkcija člana oziroma namestnika v teh organih. 19. člen Volilna komisija in volilni odbori so sklepčni samo, če so navzoči vsi člani oziroma njihovi namestniki. Volilna komisija in volilni odbori odločajo z večino glasov. V. VOLILNA ENOTA 19.a člen Volilno enoto in število delegacij oziroma delegatov, ki se volijo v posamezni volilni enoti, se določa s statutom OZD. 20. člen Volilno enoto predstavljajo vsi delovni ljudje volilne enote, ki imajo volilno pravico za volitve delegacij in delegatov oziroma tega dela delovnega procesa. Delegacija oziroma delegati se izvolijo po volilnih enotah tako, da je zagotovljena zastopanosti delavcev vseh delov delovnega procesa v OZD in delovna ter socialna struktura njene delovne skupnosti. Število delegatov mora biti v sorazmerju s številom delavcev vsakega dela delovnega procesa v volilni enoti. 21. člen V volilni enoti se voli številu delovnih ljudi v volilni enoti ustrezno število delegatov. Za vsako volilno enoto je potrebno opraviti posebno kandidacijsko konferenco, ki sprejme kandidacijsko listo volilne enote. Dosledno temu morajo biti tudi volitve oblikovane po volilnih enotah. VI. EVIDENCA VOLILNE PRAVICE 22. člen Volilna pravica za volitve delovnih ljudi se evidentira z volilnimi imeniki delovnih ljudi, ki se sestavijo za vsake volitve in za vsako volilno enoto posebej. 23. člen Delovni ljudje lahko uveljavljajo volilno pravico samo, če so vpisani v volilni imenik. a) Volilni imeniki delovnih ljudi 24. člen Volilni imeniki se sestavljajo za volitve v 2 izvodih in imajo naslednje stolpce: zap. številka, priimek in ime, spol, datum rojstva in pripombe. Delovni ljudje se v volilni imenik vpisujejo po abecednem vrstnem redu. 25. člen V volilni imenik se vpisujejo vsi delovni ljudje, ki združujejo delo v tej OZD oziroma volilni enoti in ki imajo aktivno volilno pravico. b) Komisija za sestavljanje volilnih imenikov 26. člen Volilne imenike sestavlja komisija za sestavljanje volilnih imenikov. Komisija ima predsednika in 2 člana; vsak od njih ima namestnika. 27. člen Komisijo za sestavljanje volilnih imenikov ob razpisu volitev ustanovi delavski svet OZD, imenuje pa tudi predsednika, dva člana in namestnike. c) Postopek sestavljanja, popravljanja in potrditve volilnih imenikov 28. člen Komisija za sestavljanje volilnih imenikov mora sestaviti volilne imenike v 8 dneh od imenovanja predsednika, 2 članov in namestnikov. Za vsako volišče se sestavi poseben volilni imenik. 29. člen Ko komisija sestavi volilni imenik, ga razgrne. Vsak delovni človek, ki ima volilno pravico, ima pravico pregledati volilni imenik in zahtevati popravek. Popravek je mogoče zahtevati najpozneje 5 dni pred dnem, ki je določen za volitve. 30. člen Če komisija ugotovi, da je zahtevani popravek volilnega imenika utemeljen, izvrši tak popravek, v nasprotnem primeru pa zahtevek zavrne. Odločbo o zavrnitvi zahtevka izda komisija v 24 urah od prejema zahtevka in jo vroči tistemu, na katerega se zahtevek nanaša. 3 L člen Zoper odločbo o zavrnitvi zahtevka se lahko tisti, na katerega se zahtevek nanaša, v 24 urah od prejema odločbe pritoži na pristojno sodišče. Sklep pristojnega sodišča je dokončen. 32. člen Popravki se izvršijo najpozneje 3 dni pred dnem, ki je določen za volitve oziroma do dneva, ki je določen za volitve, če je potrebno popraviti volilni imenik na podlagi sklepa sodišča. 33. člen Volilni imenik potrdijo predsednik in člana komisije za sestavljanje volilnih imenikov oziroma njihovi namestniki s podpisom in pečatom OZD, pri kateri je komisija. VIL KANDIDIRANJE a) Predkandidacijski postopek 34. člen Evidentiranje možnih kandidatov za delegacije in delegate v predkandidacijskem postopku se vrši med delovnimi ljudmi v okviru organizacije sindikata in ostalih družbenopolitičnih organizacij OZD (ZK, ZSM). b) Kandidacijske konference 35. člen Kandidate za delegacije in delegate predlagajo in določajo delovni ljudje na kandidacijskih konferencah delovnih ljudi. 36. člen Kandidacijsko konferenco sestavljajo vsi delovni ljudje volilne enote, ki imajo volilno pravico in ki so vpisani v volilne imenike. 37. člen Kandidacijske konference skliče organizacija sindikata po volilnih enotah. Kandidacijske konference se morajo sklicati po razpisu volitev in opraviti najkasneje 15 dni pred dnevom glasovanja. 38. člen Na kandidacijski konferenci se razpravlja o kandidatih, ki so bili kot možni kandidati evidentirani v predkandidacijskem postopku in ki so bili kot možni kandidati predlagani na sami kandidacijski konferenci. Po razpravi o kandidatih se sestavi in sprejme kandidatna lista. c) Delo kandidacijske konference 39. člen Kandidacijska konferenca je sklepčna, če je na njej navzočih večina delovnih ljudi volilne enote, ki so vpisani v volilni imenik. 40. člen Kandidacijska konferenca izvoli delovno predsedstvo, ki je sestavljeno iz predsednika in 2 članov ter zapisnikarja. 41. člen Delovni ljudje imajo pravico na kandidacijski konferenci spreminjati in dopolnjevati predlagane kandidate ter predlagati po enega kandidata, ki se ga vnese v kandidatno listo, za katero glasuje kandidacijska konferenca. Kandidate se predlaga ustno. Predlaganje kandidatov, ki niso prisotni na kandidacijski konferenci, je možno le po njihovem predhodnem pristanku. 42. člen Na kandidacijski konferenci delovni ljudje glasujejo posebej za vsakega predlaganega kandidata, po vrstnem redu kot so bili predlagani. Glasuje se javno z dviganjem rok. V kandidatno listo je sprejet vsak kandidat, ki dobi večino glasov delovnih ljudi. 43. člen Kandidati na kandidatni listi morajo po svoji delovni in socialni sestavi ustrezati strukturi delovnih ljudi volilne enote. 44. člen Sprejeto kandidatno listo podpišeta predsedujoči na kandidacijski konferenci in zapisnikar. Na kandidacijski konferenci se piše zapisnik, ki ga podpišejo predsednik in člana delovnega predsedstva ter zapisnikar. VIII. KANDIDATNA LISTA 45. člen Volitve se opravijo po kandidatnih listah. Kandidatna lista mora obsegati najmanj toliko kandidatov kot je treba izvoliti delegatov. Kandidati so na listi navedeni po abecednem vrstnem redu. Pred imenom vsakega kandidata mora biti zaporedna številka. 46. člen Kandidatna lista se pošlje volilni komisiji najpozneje 15 dni pred glasovanjem. Kandidatni listi je treba priložiti zapisnik o delu kandidacijske konference in pismeno pristanek vsakega izmed kandidatov, ki se predlaga na listi, da sprejme kandidaturo. a) Ugotavljanje zakonitosti kandidatnih list 47. člen Ko prejme volilna komisija kandidatno listo, preizkusi takoj, ali je sestavljena po določilih zakona in tega pravilnika in ali je bila pravočasno vložena. 48. člen Odločbo o zavrnitvi ali o ugotovitvi skladnosti z zakonom mora volilna komisija izdati najpozneje v 3 dneh po tem, ko je bila lista vložena. Če pa je bila lista dana v razpravo predsedniku kandidacijske konference, pa najpozneje v 3 dneh potem, ko prejme komisija popravljeno listo. Odločbo o zavrnitvi ali o ugotovitvi skladnosti z zakonom in tem pravilnikom pošlje volilna komisija sklicatelju kandidacijske konference. 49. člen Če je bila kandidatna lista zavrnjena v celoti ali deloma, pa zaradi tega na kandidatni listi ni niti toliko kandidatov, kot je treba izvoliti delegatov, se skliče ponovna kandidacijska konferenca te volilne enote. Na ponovni kandidacijski konferenci se določi nova kandidatna lista, ki je vezana na tiste kandidate, glede katerih kandidatna lista ni bila razveljavljena. 50. člen Če zaradi postopka določanja in preizkusa nove kandidatne liste na podlagi 48. in 49. člena tega pravilnika ni mogoče opraviti volitev v roku iz razpisa volitev, se opravijo naknadne volitve, najpozneje 7 dni po ugotovitvi, da je nova kandidatna lista v skladu z zakonom in tem pravilnikom. b) Razglasitev kandidatnih list 51. člen Volilna komisija razglasi sprejeto kandidatno listo skupaj s svojo ugotovitvijo, da je lista v skladu z zakonom in s tem pravilnikom najpozneje 5 dni pred dnevom volitev. IX. GLASOVANJE 52. člen Delovni ljudje volijo na voliščih neposredno s tajnim glasovanjem. Za delegacijo oziroma za delegata je izvoljen delegat, ki dobi večino glasov vseh delovnih ljudi volilne enote, ki imajo volilno pravico. Če je na kandidatni listi več kandidatov, kot je treba izvoliti delegatov, so izvoljeni tisti izmed delegatov, ki so dobili največ glasov. Če je bilo na ta način izvoljenih več kandidatov, kot je treba izvoliti delegatov, ker sta dva ali več med njimi, ki so dobili najmanj glasov, dobilo enako število glasov, se glede teh kandidatov z enakim številom glasov opravijo ponovne volitve. a) Glasovanje na volišču 53. člen Delovni ljudje, ki imajo volilno pravico, glasujejo praviloma neposredno na volišču. Volišča določi volilna komisija. b) Glasovanje po pošti 54. člen Delovni ljudje, ki na dan volitev niso na kraju sedeža volilne enote, lahko glasujejo po pošti. Volilni odbor delovnim ljudem iz prvega odstavka tega člena pošlje glasovnice z navodilom o glasovanju najmanj 5 dni pred dnevom volitev po pošti ali na drug zanesljiv način. c) Organizacija in delo na volišču 55. člen Za vsako volišče se določi poseben prostor. Prostor, kjer se glasuje, mora biti urejen tako, da je zagotovljena tajnost izpopolnjevanja glasovnic. 56. člen Na volišču je treba razobesiti razglase o potrditvi kandidatnih list, o katerih se glasuje. 57. člen Volilna komisija pripravi pravočasno za vsa volišča potrebno število glasovalnih skrinjic, tiskanih glasovnic, volilni imenik in drug volilni material. 58. člen Na dan pred volitvami se zberejo predsednik in člani volilnega odbora v prostoru, kjer se bo glasovalo in prevzamejo proti potrdilu glasovalno skrinjico, potrebno število glasovnic, overjeni volilni imenik za območje volišča, overjene razglase o potrditvi kandidatnih list in drugo, kar je potrebno. Volilni odbor prešteje glasovnice, pregleda glasovalno skrinjico in pripravi vse, kar je potrebno za glasovanje. O prevzemu volišča in materiala se napravi zapisnik, ki ga podpišejo vsi člani volilnega odbora. 59. člen Volilni odbor se zbere na dan volitev pravočasno v prostoru, določenem za glasovanje in napravi o stanju prostora in o stanju volilnega materiala zapisnik. Zapisnik podpišejo vsi člani volilnega odbora. Predsednik volilnega odbora ob določeni uri razglasi, da se prične glasovanje. Glasovanje se ne more začeti pred 4. uro zjutraj in ne končati po 22. uri. 60. člen Ves čas glasovanja morajo biti navzoči vsi člani volilnega odbora oziroma namestniki. 61. člen Predsednik volilnega odbora skrbi s pomočjo drugih članov odbora za red in mir na volišču. 62. člen Delovni ljudje glasujejo na volišču volilne enote, v kateri so vpisani v volilni imenik. Nihče, ki ni vpisan v volilni imenik, ne sme glasovati. 63. člen Člani volilnega odbora morajo posamezniku pojasniti, kako se glasuje ter mu izročiti glasovnico. Posebno morajo člani volilnega odbora paziti na to, da posameznika nihče ne ovira, ko izpolnjuje glasovnico. 64. člen Vsakdo izpolni glasovnico tako, da obkroži zaporedno številko pred imenom tistih kandidatov, za katere želi glasovati. Posameznik lahko glasuje za toliko kandidatov, kot je treba izvoliti kandidatov, vendar samo za tiste kandidate, katerih imena so vpisana na glasovnici. Ko posameznik izpolni glasovnico, jo odda v glasovalno skrinjico in odide z volišča. 65. člen Volilni odbor ne sme odreči glasovanja nikomur, ki je vpisan v volilnem imeniku za to volišče. 66. člen Glasovanje traja nepretrgoma v urah, določenih v razpisu volitev; samo zaradi nereda sme volilni odbor glasovanje prekiniti, dokler se ne vzpostavi red. V zapisnik se vpiše, zakaj je bilo glasovanje prekinjeno in za koliko časa. Ob določeni uri se volišče zapre; po tem času se ne sme nikogar več pustiti na volišče, delovni ljudje, ki so že na volišču pa imajo pravico glasovati. Če je bilo glasovanje zaradi nereda prekinjeno za več kot eno uro, se glasovanje podaljša za toliko časa, kolikor je bilo prekinjeno nad eno uro. 67. člen O glasovanju se piše zapisnik; vanj se vpišejo vsi pomembni dogodki na volišču. Zapisnik podpišejo vsi člani volilnega odbora. X. UGOTAVLJANJE IZIDA GLASOVANJA NA VOLIŠČU 68. člen Ko je glasovanje končano, prešteje volilni odbor neuporabljene glasovnice, ki jih da v poseben omot in omot zapečati. Nato ugotovi volilni odbor po volilnem imeniku število tistih, ki so glasovali. Potem odpre glasovalno skrinjico in ugotovi za vsakega kandidata posebej, koliko je dobil glasov in koliko glasovnic je neveljavnih. Če se pokaže razlika med številom delovnih ljudi, ki so glasovali po volilnem imeniku ter številom glasov oddanih po glasovnicah, velja izid glasovanja po glasovnicah. 69. člen O delu volilnega odbora pri ugotavljanju izida glasovanja se sestavi zapisnik. Vanj se vpiše: koliko je na območju volišča volilnih upravičencev po volilnem imeniku, koliko delovnih ljudi je glasovalo po volilnem imeniku, koliko jih je skupno glasovalo po glasovnicah, koliko glasov je dobil posamezni kandidat in koliko glasovnic je bilo neveljavnih. V zapisnik se vpišejo tudi morebitna posebna mnenja in pripombe članov volilnega odbora. Zapisnik podpišejo vsi člani volilnega odbora. Predsednik volilnega odbora razglasi izid glasovanja na volišču. 70. člen Volilni odbor da v omot vse zapisnike, volilni imenik ter uporabljene glasovnice ter zapečateni omot z neuporabljenimi glasovnicami. Omot zapečati in ga pošlje volilni komisiji. XI. UGOTAVLJANJE VOLILNIH IZIDOV 71. člen Izid glasovanja na volitvah ugotovi volilna komisija na podlagi zapisnikov volilnih odborov o izidu glasovanja na voliščih. 72. člen Volilna komisija priključi glasovnicam, ki so bile oddane na voliščih, tudi glasovnice, ki so prispele po pošti, najpozneje 3 dni po dnevu glasovanja. 73. člen Ko volilna komisija ugotovi volilne izide, izdela poročilo o izidu volitev, ki obsega: — koliko je v OZD delovnih ljudi, ki imajo volilno pravico; — koliko od njih je glasovalo na volišču, koliko po pošti; — koliko kandidatov je bilo na potrjeni kandidatni listi ter rojstno ime, priimek in prebivališče vsakega kandidata; — koliko kandidatov je bilo treba izvoliti, koliko glasov je dobil vsak kandidat; — koliko glasovnic je bilo neveljavnih; — rojstno ime, priimek in prebivališče izvoljenih kandidatov; — morebitne pripombe članov komisije. 74. člen O delu volilne komisije pri ugotavljanju volilnih izidov se piše zapisnik. Zapisnik podpišejo vsi člani volilne komisije. 75. člen Volilna komisija razglasi izid glasovanja in pošlje delavskemu svetu zapisnik o svojem delu in poročilo o izidu glasovanja. 76. člen Če volilna komisija ugotovi, da so bile pri volitvah na posameznih voliščih ali na vseh voliščih take nepravilnosti, ki bi utegnile vplivati na izid volitev, razveljavi glasovanje na posameznih ali na vseh voliščih ter odredi ponovne volitve v obsegu, v katerem je bilo glasovanje razveljavljeno. XII. PONOVNE VOLITVE 77. člen Ponovne volitve se opravijo: — če se razveljavijo volitve zaradi nepravilnosti pri volitvah; — če pri volitvah ni dobilo ustreznega števila glasov toliko delegatov, kot bi jih bilo treba izvoliti, se za te delegate volitve ponovijo; — če je kandidiralo več kandidatov kot pa je bilo treba izvoliti delegatov, pa je dvoje ali več kandidatov, ki so dobili med njimi najmanj glasov, dobilo enako število glasov, se za te delegate volitve ponovijo. 78. člen Ponovne volitve razpiše volilna komisija, druge ponovne volitve pa delavski svet OZD. V odločitvi o razpisu ponovnih volitev je treba navesti rok od katerega prično teči roki za opravljanje volilnih dejanj. XIII. NADOMESTNE VOLITVE 79. člen Nadomestne volitve se opravijo, če delegatu predčasno preneha mandat: — če umre; — če izgubi volilno pravico; — če je s pravnomočno sodbo sodišča obsojen na kazen zapora daljšo od 6 mesecev ali na hujšo kazen; — če je odpoklican; — če sprejme odstop njegova volilna enota; — če nastopi delo oziroma funkcijo zaradi katere ne bi mogel biti izvoljen za delegata; — če preneha združevati delo v OZD oziroma volilni enoti. 80. člen Nadomestne volitve razpiše delavski svet OZD. Nadomestne volitve se morajo opraviti najpozneje v 3 mesecih od dneva, ko je bilo mesto delegacije oziroma delegata izpraznjeno. Mandat na nadomestnih volitvah izvoljenih delegacij in delegatov traja do poteka časa, za katerega so bili izvoljeni delegati, ki jim je predčasno prenehal mandat. XIV. ODPOKLIC DELEGACIJ IN DELEGATOV 81. člen Delovni ljudje lahko odpokličejo delegacijo oziroma organ upravljanja kot celoto oziroma posamezne delegate na način, ki je določen s statutom in tem pravilnikom v skladu z zakonom. 82. člen Predlog za začetek postopka za odpoklic lahko poleg delovnih ljudi volilne enote dajo tudi organizacije sindikata, ostale družbenopolitične organizacije, organi oziroma delegacije, katerih član je delegat, organi upravljanja in organi družbenopolitičnih skupnosti. Delovni ljudje, organi in organizacije iz prvega odstavka tega člena predlagajo odpoklic na konferenci volilne enote, ki je izvolila delegacijo oziroma delegata, za katerega se predlaga odpoklic. 83. člen Konferenco skliče organizacija sindikata, ki je v skladu s 37. členom tega pravilnika sklicala kandidacijsko konferenco, na kateri so bili delegati kandidirani. V predlogu za odpoklic je treba navesti razloge zakaj se predlaga odpoklic. 84. člen Predlog za odpoklic se pošlje volilni komisiji, ki predlog preizkusi na način, kot preizkuša zakonitost kandidatnih list. Volilna komisija ne preizkuša utemeljenosti predloga za odpoklic. 85. člen Glasovanje o odpoklicu razpiše ustrezni delavski svet oziroma volilna komisija, če naj se odpokličejo vsi delegati. Delovni ljudje glasujejo z glasovnico, na kateri je označena delegacija oziroma delegat, ki naj se odpokliče. Pod to označbo so napisane besede ZA ODPOKLIC in PROTI ODPOKLICU. Glasuje se tako, da se obkroži ustrezni besedi. Glede glasovanja o odpoklicu se primerno uporabljajo določbe o glasovanju o volitvah. 86. člen Postopek za odpoklic se opravi samo v volilni enoti, v kateri je bil izvoljen delegat, ki naj se odpokliče. 87. člen Delegacija oziroma delegat je odpoklican, če je za odpoklic glasovala večina delovnih ljudi volilne enote. Izid glasovanja o odpoklicu ugotovi volilna komisija, napozneje naslednji dan po glasovanju o odpoklicu in ga objavi. XV. VARSTVO VOLILNE PRAVICE 88. člen Zaradi ugotovljenih nepravilnosti pri delu kandidacijskih konferenc, konferenc, na katerih se obravnava predlog za odpoklic ter zaradi nepravilnosti pri delu volilnih odborov pri volitvah oziroma pri glasovanju o odpoklicu, ima vsak kandidat oziroma delegat, katerega odpoklic se predlaga in vsak delovni človek, ki ima pravico odločati na kandidacijski konferenci oziroma konferenci za odpoklic, pravico vložiti ugovor pri volilni komisiji. 89. člen Volilna komisija lahko razveljavi delo kandidacijske konference, konference o odpoklicu ali glasovanja na volišču, na katerih ugotovi nepravilnosti, ki so bistveno vplivale na potek kandidiranja, glasovanja oziroma odpoklica. 90. člen Zoper odločbo volilne komisije lahko vloži prizadeti volivec oziroma kandidat ali delegat pritožbo na pristojno sodišče, najpozneje v 2 dneh po prejemu odločbe. 91. člen Če se razveljavi delo kandidacijske konference, konference o odpoklicu ali glasovanja na volišču, volilna komisija o tem obvesti sklicatelja kandidacijske konference oziroma konference za odpoklic oziroma volilni odbor ter odredi, da se v določenem roku skliče nova kandidacijska konferenca, konferenca o odpoklicu oziroma izvede glasovanje. XVI. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE 92. člen Spremembe in dopolnitve tega pravilnika se opravijo na način in pod pogoji, ki so določeni s samoupravnim sporazumom o združevanju za sprejetje statuta in drugih splošnih aktov podjetja. 93. člen Za dajanje pojasnil posameznih določb tega pravilnika je pristojen skupni delavski svet podjetja. 94. člen Ta pravilnik stopi v veljavo 8 dni od dneva objave. Predsednica skupnega delavskega sveta: Slavka Damjanovič, 1. r. BELEŽKE: Glasilo delovnega kolektiva »Mercator«, Ljubljana, Aškerčeva 3 — Izdaja skupni delavski svet podjetja »Mercator« — Izhaja enkrat mesečno — Ureja uredniški odbor: Edo Božič, Branko Gorjup, Kancijan Hvastija, Nada Lombardo, Marjan Pogačnik, Jože Rener, Janez Rozman, Ivanka Vrhovčak — Odgovorna urednica: Ivanka Vrhovčak — Tisk: Kočevski tisk, Kočevje. Oproščeno temeljnega davka od prometa proizvodov.