poštnin« oistana v gotovim leto LVII. v l'ubl»?ni. v nedelio. dne 10. februarta 1929 St. 35 St. 3 ^In Naročnina Dnevna nanjB za držovo SHS neietno U Din poilemo »so Din ceiolemo VO Din za inozemstvo mesečno 40 Din nedejgka izdalo ceiole no v Jugo-slaviti 120 Din, za Inozemstvo 140 D SLOVENEC S tedensko prilogo »Ilustrirani Slovenec« Cene oglasov i»io

Vatikansko mesto«. Meje se bodo zarisale v zemljepisni karti, ki bo priložena spravnemu aktu. Konkordat bo odpravil seveda tudi takcžvani italijanski garancijski zakon, ki se bo nadomestil z drugim primernim zakonom, kateri bo izpremenil tudi določbe o verskih kongrcgacijah. Kongregacije odslej nc bodo samo razpolagale s svojim imetjem, temveč bodo svoje imetje tudi lahko razširile. Na drugi strani je tudi naravno, da se bo revidiral tudi državljanski zakonik. Milan, 9. dec. (Tel. »Slov.«) Iz dobro informiranih krogov se doznava, da bo o priliki proslave sprave z Vatikanom izdana obširna politična amnestija, katero hoče izdati kralj na dan ratifikacije zgodovinskega akta. Rešitev rimskega vprašanja bo na ta način oprostila tudi številne politične kaznjence, iz jetništva in konfinaeije. Državni podtajnik Gasparri Reforme v železniškem ministstvu Generalno ravnateljstvo se odpravi Belgrad, 9. febr. (Tel. »Slov «) Ker je železniško ministrstvo v gospodarskem oziru brez dvoma najvažnejše in predstavlja tako rekoč državo v državi, se pripravlja velika reorganizacija železniške službe. Pri tem se bo izvršila tudi revizija prometnega stanja Na mnogih postajah se je namreč nagromadilo toliko število uradništva da ni mogoče več vzdrževati Postaje, ki jih je pred vojno upravljalo 12 uradnikov, imajo danes 20 do 30, čeprav je promet isti. Glavna krivda je, da na postajah ni siste-miziranih mest, marveč so se mesta postavljala sumarično v proračun Drugo zlo postajne službe je to, da se je od mnogih strani tolmačilo kako mesto kot privilegij, s čimer se je kvarila disciplina. Zato se v ministrstvu resno dela na tem, da se pregleda stvarno stanje vseh železniških postaj, da se pri postajah, kjer je preveč ali zelo veliko uradništva, uradništvo premesti na postaje, ki so z delom preobložene in preobremenjene. V kratkem se bo sestavila komisija, ki bo imela izključno to nalogo. Druga velika reforma bo v tem, da se ukine glavno ravnateljstvo. Glavno ravnateljstvo predstavlja danes ministrstvo v ministrstvu Če hoče ministrstvo kako stvar dobiti od ravnateljstva, gre akt uradno pot preko glavnega ravnateljstva. Ta šele odpošlje materijal oziroma zah-t .vane podatke podrejenim ravnateljstvom Isto pot roma akt nazaj. V interesu dobre uprave, zlasti hitrega upravljanja gospodarstva pa je, da se ta pota odstranijo in da ministrstvo neposredno občuje s podrejenimi uradi Zato je glavno ravnateljstvo velika ovira. Ze danes je gotovo, da se bo ukinilo. S tem se bo mnogo pridobilo na osebju, ki se bo porabilo tam, kjer osebja primanjkuje. Nadaljnja skrb se v prometnem ministrstvu pesveča splošnemu železniškemu prometu. Zlasti se proučuje upravni sistem na Irancoskih železnicah. Na dnevnem redu je vsekakor velika preosnova tega našega najvažnejšega ministrstva. Pokojnine, bodo revidirane Dvoje mnenj, kako izvršiti revizijo Belgrad, 9. febr. (Tel. »Slov.«) Glede revizije pokojnin je dobil Vaš dopisnik te-le informacije: Predvsem gre za to, kako stališče ima zavzeti vlada k temu vprašanju Pri tem pride v poštev več okolnosti, kot n pr. službena doba, ki daje pravico do pokojnine Nc manjka glasov, ki prav',jo, da bo odslej otreb-nih najmanj 20 let. Potom gre za bistvo pokojnine. Tako se pretresa, če ima pokojnina namen, da bodi državni uslužbenec v gotovi starosti, oziroma po prestani službi popolnoma preskrbljen, da je njegov cilj ta, da sc bo vzdržal brez drugega dela, ali naj bo pokojnina sredstvo, da bo dotičnik laže živel v zasebnem življenju in ima pokojnina značaj gotove pri- dustrijski deloma nad svetovno pariteto in vrednost delnic za BO odsottkov večja. Oni, ki mu torej treba pomagati na noge, je naš kmet, ker samo kmetijstvo je v krizi, a kmetijstvo jo fundament vsega našega gospodarstva. Da napredujemo, da doživimo boljše čase, da bo konec splošni krizi, je treba v prvi vrsti skrbeti za razvoj kmetijstva in tega tako podpreti, da bo naša produkcija postala aktivna. Živina, les, surovine, kmetski pridelki, to je vir našega bogastva, to je jedro vse naše gospodarske sile. In šele ko bomo v produkciji teh svojih gospodarskih prvin aktivni, šele potem se prične gospodarski dvig vsega naroda. Indeks cen jasno dokazuje, kje je potreba največja in kje je odpomoč najnujnejša. Zdrava gospodarska politika se bo po tem ravnala, ker drugače je polom neizogiben in ko propademo kot producenti, no bomo mogii biti niti konsumenti. Ali tega nekateri krogi res ne morejo razumeti? pomoči. Dalje se mora odločiti, ali bo vlada ostala pri uredbi o pokojninskem fondu, kot jo je sprejel finančni odbor zadnje narodne skupščine, ali pa bo to vprašanje v celoti še enkrat obravnavala. Druga plat revizije državnih pokojnin pa jc ta-le: Težko finančno stanje sili državo, da pregleda svoje obveznosti in jih spravi v sklad s pravičnostjo in možnostjo Treba je poudariti, da znašajo državne pokojninske obveznosti eno desetino proračuna in da jc ta vsota za nas, ki se zvijamo v finančnih krčih in kličemo tuje finančne strokovnjake na posvetovanja, prevelika in je to dotfnana stvar Da ima vlada tudi v tem oziru gotov program, sc vidi iz tega, ker je takoj začela z revizijo invalidskega zakona ter namerava znižali odstotek invalidnine, oziroma pregledati, komu naj držiava še plačuje invalidnino Če pa je vlada storila ta korak, potem je tem bolj pričakovati, da bo natančno pregledala uradniške pokojnine. Tu bi se dala določiti dva vid'ka. Prva skupina so taki upokojenci, ki so prišli do pokojnine v miselnosti, da jc treba od države zahtevati denarno odškodnino brez ozira na to, v kakšnem materialnem stanju sc nahaja. Večina teh se nahaja v dobro preskrbljenih zasebnih službah. Druga skupina revizije potrebnih upokojencev pa so tisti, ki so bili strankarsko upokojeni. Zlasti srbijanske stranke so v tem pogledu presuženjsko posnemale ameriški način, ko ob vstopu v vlado stranka zamenja svoje politične nasprotnike s svojimi pristaši Pri tem srbijanske stranke niso pomislile, da jc ameriški državni in zasebni državljanski pi-oračun povsein nekaj drugega kot I jugoslovanski. Na kak nrčin naj sc izvrši ta i revizija, jc itvar vlado, pa tudi posameznih ministrstev. Nekatera bodo lahko sprejela take upokojence nazaj, kot n pr. prosvetno ministrstvo Pri drugih bo pa radi prenapol-njenosti to nemogoče. Zato bodo ministrstva stopila med seboj v stik radi morebitne zamenjave uradnikov iz enega resora v drugega. Končna skupina so tisti, ki za pokojnino nimajo kvalifikac je. Čc bi finančni minister na podlagi predloženih proračunov črtal celo potrebne, čeprav nenujne kredite, ker se mora proračun izdatno znižati, potem ne bi mogle vanj priti postavke 'o pokojninah, zato je pričakovati, da se bo to vprašanje uredilo še pred sprejetjem novega proračuna. Nadšhol dr. Bauer - zlatomašnik Zagreb, 9. febr. (Tel. »Slov.«) V ponedeljek 11. t. m. bo proslavil zagrebški nadškof dr. Ante Bauer svoj 74 rojstni dan. Proslava nadškofovega rojstnega dne je obenem tudi začetek proslave zlatomašniškega jubileja zagrebškega nadškofa. V imenu jugoslovanskega katoliškega episkopata bo prevzvišenemu nadpastirju čestital belgrajski nadškof dr R o -d i č Nadškof dr. Rodič sc nahaja sedaj v Zagrebu, kjer ima opravke radi zgradbe vojvodinskega akademskega doma. Gradbeni minister za domačo kamnarsho industrijo Belgrad, 0. febr. (Tel. »Slov.«) Skoro vse gospodarske organizacije, bodisi po svoji centrali ali pa same zase, so sc obrnile na sedanjo vlado in zahtevale od nje pomoči. Tako se je med drugim sedaj obrnila na gradbenega ministra organizacija kamenarske industrije Poslala je gradbenemu ministru obširno spomenico, v kateri ga opozarja na težaven položaj tc panoge naše industrije. Kamnarska industrija nima podpore od vlade, ampak mora voditi težaven boj zlasti z inozemsko konkurenco, ki grozi uničiti tozadevna domača podjetja. Gradbeni minister jc tej spomenici ugodil. V posebni rešitvi je zbral bistvene njene dele Podrejeni oblasti ter zlasti vse podeželske in mestne občine opozarja, da morajo posvečati pri nabavah vso skrb domači kamnarski industriji. Minister je zagrozil, da ne bo v slučaju, če sc ne bi pri licitacijah za kaldrmine v prvi vrsti vpo-števala domača industrija, da ne bo odobril nobene licitacije. Delo v notranjem ministrstvu Belgrad, 9. februarja. (Tel. : Slov.s) Da bi so v notranjem ministrstvu neovirano delalo, je notranji minister izdal tole naredbo: Notranje ministrstvo ni upravna ali krajevna oblast prve stopnje, ki ima neposredno občevati s strankami, marveč spadajo v njegovo kompetenco na prvem mestu posli za organi zacijo upravne oblasti, vrhovno vodstvo vse uprave, vrhovno nadzorstvo nad upravnimi organi. Prihajanje v ministrstvo, ki se je udomačilo, za brezpomembne stvari, pa ovira del uradnikov. Občinstvo se mora v vsem, kar zahteva od ministrstva, obračati nanj pismeno s predpisnno takso po pošti. O uspehu bo pr isti peli obveščeno. Izjemo se dopuščajo le za važnejše 9lučajp ln sc sprejemajo stranko neposredno pri ministrstvu le od pomočnika in načelnika od 11 do 12, rnzen ob praznikih. Kriza v Nemčiji Šestega februarja pred desetimi leti se je vršil prvi sestanek nemškega parlamenta, ki je vsivaril temelje mladi republiki na razvalinah nemškega carstva. Centrum, krščanska stranka nemokega ljudstva, je takrat imel odločilno besedo. Njegovi voditelji so bili obenem voditelji nove Nemčije. Na sebe so prevzeli vso težko in tudi odtozno odgovornost in od takrat je bil centrum neprestano v vseh vladah. Najrazličnejše parlamentarne kombinacije so radi matematičnih računov prevzemale krmilo poražene države v svoje roke: v vseh je bil zastopan centrum. V najvažnejših, za nemško republiko odločilnih momentih je bil centrum ona politična stranka, ki si je edina upala prevzeti odgovornost in okoli katere so se zbirali vsi, ki jim je bil blagor domovine več od strankarskih koristi Po desetih letih od vseh strani priznanega požrtvovalnega delovanja je centrum prispel v opozicijo. Vsekakor nezaslužen jubilej za stranko, ki ji nihče ne more očitati, da je iz svojega sodelovanja v vladi vlekla kake koristi. Še bolj pa preseneča to dejstvo radi tega, ker se je zgodilo ravno v časih, ko stojimo neposredno pred razpravljanjem o enem za Nemčijo najvažnejših zivljenskih vprašanj, vojne odškodnine in evakuacije Pcrenja. Če upoštevamo desetletno ne samo lojalno, marveč naravnost požrtvovalno aktivno sodelovanje centruma, ki je šlo cesto celo na škodo strankinih interesov, potem izstopa centruma iz vladne koalicije s socialisti, nemško ljudsko in bavareko ljudsko stranko ne smemo presojati z notranjepolitičnih vidikov. Za koalicijo s socialdemokrati gotovo govori dejstvo, da je ravno dr. Stcgerwald, voditelj krščansko-sccial-ne skupine v centrumu, sporočil predsedniku nemške > iade zahteve in želje centruma. Te zahteve predsednika poslanskega kluba centruma so bile skromne. Glavna ie bila zahteva, da se naj izpolnijo obljube dane centrumu ob vstopu v v kdo glede zunanje politike v porenjskem vprašanju in o tem, kakor bodo zastopane posamezne stranke v vodstvu. Dalje ie centrum zahteval, da se mora skleniti rc;d Prusijo in Vatikanom kehkordat še pred rekonstrukcijo te vlade: protestiral je proti novim davkom in zahteval izpopolnitev socialne zakonodaje Nemška ljudska stranka je te zahteve odbila in zato je zastopnik centruma v vladi podal ostavko, ki je bila sprejeta. S tem je kabinet socialista Miillerja prišel v manjšino. Predsednik republike je sicer njemu poveril še nadaljnje vodstvo državnih poslov; gotovo pa je, da je v Berlinu nastopila težka kriza Prihodnji teden se sestanejo v Parizu strokovnjaki — zastopniki vlad, ki so zainteresirane na končni ureditvi vprašanja vojne odškodnine in vojnih dolgov. Vse države so delale na tem, da pošljejo na to odločilno konferenco zastopnike, ki bodo imeli polno zasiombo in oporo prebivalstva. Nemčija pa bo morala poslati ljudi, ki so zastopniki vlade, ki more ostati na krmilu države le do prvega sestanka »Reichs-taga«. Imeli bodo zaupanje zunanjega ministra dr. Stresemanna, zastopnika velekapitala, nc pa tudi zaupanje ljudstva. Na teh pogajanjih o definitivni določitvi vojne odškodnine bo Nemčija zato imela težko stališče. Morilec Obregona bo ustreljen Newyork, 9. febr. (Tel. Slov. i) Morilcu Obregona Toralu je bila prošnja za pomilo-£ je odklonjena in včeraj prečitanu smrJ >a obsodba, ka.ero je po mehiških zakonih moral sam pod ,isati. Ustreljen bo danes. Sme1 je še enkrat videti svojo soprogo in novorojenega otroka. Dovclila se mu je tudi spoved in sv. obhajilo. Vse idice v Mehiki so zastražene l vojaštvom, da se preprečijo nemiri in demonstracije. Čele so razdeljene po mestu tako, da povsod lahko nastopijo vsak hip, ako bi bilo treba. Vendar pa pravih nemirov ni pričakovati. De Valera obsojen London, 8. februarja. (Tel. ;>Slov.«) Policijsko sodišče v Belfastu je obsodilo irskega voditelja De Valera na en mesec ječe radi prestopka proti izgonskemu povelju, ki je bilo izdano proti njemu pred petimi leti. Krvavi boji med Hindi m mohamedanci Angleške čete streljajo - Do 100 mrtvih, nad 600 ranjenih London, 9. febr. (Tel. »Slov «) Včeraj zvečer je v različnih delih mesta Boinbaya zopet prišlo do krvavih spopadov med Hindi in aio-hamedani. Bele čete so morale večkrat rabiti orožje, pri čemer so prvič streljali tudi s strojnimi puškami. V nekaterih mestnih okriljih ro- pajo tolpe trpine in p|ivatne hite. V e»>m samem okraju je bilo ponoči ustreljenih 30 oseb in več kot 100 "težko ranjenih. Skupno število ubitih znaša že skoro 100, dočim je težifo ranjenih 500 do 600. Ponoči so neprestano dova-žali y bolnice^ ki so prenapolujenej? rjUijeac«. Dr. Seipel na razpotju (Od našega rednega dunajskega dopisniki.) V enem prejšnjih dopisov sem omenil, da utegne dr. Seipel prepustiti nemške nacijonnlce njihovi usedi, kakršno sc žc davno zaslužili. Ti so mu postali jako nezanesljivi in nadležni zavezniki. To smo videli pred kratkim, ko so v dveh dneh s soeijalisti vred pomagali do večine skupaj s soeijalisti v treh jako važnih, za krščanske sccijaliste načelnih vprašanjih Celo ob velitvi novega zveznega predsednika so se vse-nemci izneverili, tako da je bila izvolitev novega predsednika mogeča le radi pomoči socijali-stov s tem, da s* • -Jdali bele listke, in tako, je bil izvoljen Miki?. : ... z glasovi krščanskih soci-jalistcv. Umevno je torej, da se je. dr. Seipel naveličal takega zavezništva, in to toliko boli, ker je Seipel sam s svoje Einheitsliste pomagal vse-nemcem do dvanajstih mandatov v Naticnal-ratu in do častnega zastopstva v Zveznem svetu, kakršnega bi sicer ne bili dosegli Viden znak ohlajenja razmerja med. tenla dvema strankama večine je ta, da je napetost med soeijalisti in krščanskimi soeijalisti preccj omajana. Zato išče dr. Seipel kompromis s soeijalisti v najtežjem vprašanju, ki ta dva tabora loči, namreč v vprašana zaščite najemnikov. Ako bi se količkaj spcia :neli, potem bi pustili volilcem, naj oni odločijo. — Volitve naj bi se vršile v maju. Einheitsliste bi ne bilo, kar pomeni,' da bi proti vsenemcem nastopili krščanski socijalci z landbundovci z enako srditostjo. Na ta način bi vsenemci izginili s površja. V parlamentu bi oitaii torej etbno še -krščanski socijalci, soeijalisti in landbundovci. -Umevno je, da bo zveza -prvih in zadnjih še nadalje obstojala, in zelo verjetno je;' da bo ta zveza dovolj močna, da sestavi tudi bodočo vlado. Ali drago hoče dr. Seipel kupiti dobro voljo sccijalistov. Ker je teh poslednjih davna želja, da bi izbojevali starostno in invalidsko zavarovanje, hote jim dr. Seipel pomagati, ako po drugi strani soeijalisti njemu pomagajo, da se. vredi zaščita najemnikov vsaj približno po željah zmernejših hišnih posestnikov. O ivcJ kakem junktimu v-teh perečih vprašanjih je govoril Seipel v nedeljo v Gradcu na shodu pridobitnih krogov. Tccla dosegel je nasproten vtis cd onega ,ki si ga je želel. Pri sočijalistih je odmev jako neugoden, kajti oni menijo, da je starostno ln invalidsko zavarovanje nujno vprašanje socijalne pravičnosti, da do tega mora priti brez slehernega kompromisa, zlasti pa ne z junktimora v vprašanju zaščite najemnikov. Pridobitni krogi pa hladno računajo; s svinčnikom v rokah, a račun je tako strašen, da tudi oni junktim svečano odklanjajo. Ako sc zaščita najemnikov le deloma izvede po željah hišnih gospodarjev, tedaj bo zlasti po mestih, in pred vsemi na Dunaju, strašen udarec za vse pridobitne kroge — Vse urad-ništvo države, pa bodi javno ali zasebno bi moralo dobiti za toliko višje plače, za kolikor bodo večje najemščine. Enako bi zahtevalo vse delavstvo — A da bo treba plače povišati, o tem so si v svesti tudi v sedanji vladni večini. Starostno in invalidno zavarovanje bi požrlo okoli 50 milijonov šilingov ali 400 milijonov dinarjev, ali bolj pesimistični računi pravijo, da bo treba izdatno več. To vsoto bodo morali skladati edino pridobitni sloji, ki so pa itak že preobloženi z davščinami. Toda poviški plač zaradi večjih najemščin bi tudi zahtevali najmanj 50 milj. šilingov, torej v slučaju, da se Seiplov junktim izvede, bo novo breme kar 100 milj. šilingov. — Ali to bi značilo za pridobitne kroge toliko novo breme, da si ga ne upajo več prenesti. To bi pomenilo za mnoga podjetja polom. Zadružna zveza v razpuščena Trst. 0. febr. (Tel.' ~SloV»' Tržaški' 'pro- ieki Pomaejari je z odlokom od tj. februarja razint-Uj triu^o Zajli;u?.uo zVezo, ki je bila po.spprazOimi s tržaškim političnim vodstvom Slovencev prešla v fašistične roke lla lanskem občnem zboru. Likvidacijo bo vodil odvetnik Reniigio Tainaro. Vzrok razpusta je izključno gospodarskega .zuaCaja. , . Prvi aiM. sprehod Uraljes Jurija Leindioii,. 9. (ebr. (Tej. Slov, > Angleškega kralja JiiVija so danes dopoldne v bolniškem avtomobilu prepeljali v Bognor Pri vožnji skozi goste množice ljudstva pred buckinghamsko palačo je kr: -j z roke- c li/dravljal na navdušene ovacije. Po prihodu v Bcgncr so zdravniki ugotovili,' da je vožnja v avtomobilu kralja utrudila bolj, kakor jc je pričakovalo, Tudi Estonska za protokol Litvinova Moskva, 9. febr. (Te! »Slov.«) Včeraj zvečer je estonski poslanik obvestil sovjetsko vlado, da je Estonska pripravljena, podpisati Litvinovov protokol obenem s Poljsko in Romunijo, ker je estonski parlament včeraj ratificiral Kellogovo pogodbo. Po poročilih iz Rige je tudi latiški zunanji odbor pooblastil vlado, da še pred ratifikacijo, ki jo je pričakovati v torek, latiški poslanik v Moskvi podp še Litvincvov p• Jokol. Finska in Litva sta obvestili latišk ido, da se ne udeležila skupnega podpisa. ; >di česar je Latvija dobila proste reke. t,mm se še obotavlia Kovno, 9. febr, (Tel. Slov.- ) V inozemstvu r^širjana vest, da bo \Voldemaras v kratkem odšel v Moskvo na podpis Litvraovovega protokola, se označuje kot popolnoma izmišljena. Zunanji nrad v Kovnu je samo izjavil, da bo Litva pozneje pristopila k Litvincvovemu protokolu. V Kovnu sc zelo neugodno sprejeli prizadevanje Poljske, da bi Latvija in .Estonska sfcaBfto s F oljsko podpisali protokol, ker se jc Litva sama prizadevala, da bi vse tri' bal^Sk" države skupno podpisale Litvinovov protokol Težave s prehrane v Rusiji Moskva,' 9. februarja. '(Tel. Slov. j' Ker jc. popolnoma propadla akcija za preskrbo kruha in 'Je tudi odpadel eksporl žitu radi slabe žetve in v svrho nujne potrebe, da se doseže Z vsemi sredstvi večja pcsetveua ploskva prihodnjo pomlad., je sovjetska vlada odločila, du izda posebno odredbo, s katero hoče kmete pridobiti za to! da bi prihodnjo pomlad intenzivneje obdeloval polja. Olajšati hoče davke ha deželi in zagotoviti bistveno zvišanje prodajne cene žita. Teli olajšav pa kmetski' veleposestniki ne bodo deležni. Pogajanja za prijateljski pakt ■med Bolgarsko m Madžarsko Scfija, 9. febr. (Tel. »Slov.«) Zora poroča, da se vodijo med Bolgari in 'Madjarsko pogajanja za sklenitev prijateljskega pakta Madjarska predlaga sklenitev madiarske pogodbe v smislu, kot jo priporoča Društvo narodov. Tudi žensko vprašanje treba rešiti I Prejeli smo od naših žena: Dne 6. januar 1929 je tisti dan v zgodovini kraljevine SHS, ko. j« vladar odstranil vse ono, kar je bilo že resnično ovira napredku države, ter Be sklonil k svojemu narodu, da sam dozna za vse potrebe svojega ljudstva in z energičnimi ukrepi poskrbi za njegov blagor. Prišel je čas, da se dvigne narod, da se dvigne v njem blagostanje in stopnjuje kultura. Mnogo prečutlh noči kažejo najrazličnejše odredbe, ki izhajajo v listih dan na dan, Toliko nujnih vprašanj je reiiti, da pač zmanjkuje časa in ne bilo bi čudno, .da se kaj prezre, zlasti še kako vprašanje, ki dosedaj v naših vladnih krogih Se ni bilo obravnavano; in eno teh vprašanj, ki je velikega pomena za ves naš narod, je — žensko vprašanje. Kakor je bilo že mnogokrat povdarjeno, današnja dejsa je zelo kritična, posebno še za žene. Borba za vsakdanji kruh je marsikatero iztrgala iz družinskega kroga in jo postavila na bojišče, kjer se z možem vred bori za svoj obstoj. Z dečki vred se morajo deklice pripravljati za to borbo, istotako kot oni morajo študirati ali se učiti in z mladeniči nastopajo tudi mladenke razna mesta. A tu, zlasti v uradih, se pokaže razlika; z isto izobrazbo, z istimi ali še večjimi zmožnostmi, pa povečini niti od daleč, ne z istimi pravicami, so tu zapostavljene žene za svojimi moškimi tovariši. In one žene in matere, katerim je prepuščeno, da vcepijo prve nauke v srce deteta, one, od kojih je toliko odvisna vzgoja in poznejše udejstvovanje naraščaja, one se imajo boriti z mnogimi težkočami, katere poznajo le malokateri možje. Kaj jim pomaga, da jih opevajo pesniki in pisatelji, da jih povzdigujejo v višave, ko pa jim s tem mnoga bremena, ki jih tež«, ne bodo odvzeta? Ker ženo razume povsem le žena, bi morale vse žene, ki so na višji stopnji, skrbeti za to, da se razširi du-ševrib obzorje vsake žene, vsake matere. Toda tem so premnoge ovire na poti in premalo podpore uživajo, ker se možje neupravičeno boje prebujenja žene; ali pa ne razumejo potreb današnje žene, kar dokazujejo mnoge naredbo A-li me niti ne prosimo, temveč upravičeno pričakujemo, da doseže žena pravice kulturnih držav, da se dokaže, da je tudi žena človeško bitje s še večjimi dolžnostmi, ki jih zahteva življenje od nje, kot mož.. Ne potegujemo se za one, ki ne zaslužijo imena žena, ki so samo prazne lupinice ali lepe igračke brez vsebine, a zato zavora napredka, temveč za močno,, resno, svojih dolžnosti in pravic se zavedajoča ženo, čije, rod prenovi, narod i^ga dvigne, za ženo — izvor in nosileljico kulture. Vrhovni državni zakonodajni svet Belgrad, 9. febr. (Tel. Slov.«) Organizacija vrhovnega državnega zakonodajnega sveta bo kmalu izvršena. Njegov glavni namen bo proučevati zakonske načrte, ki jih bodo predložila posamezna ministrstva. O tem bo imel poročati predsedniku vlade. Vrhovnemu državnemu svetu se bodo torej predložili vsi zakonski načrti v pretres, ne bo pa imel vrhovni državni zakonodajni svet odločujoče moči, ampak le posvetovalno, ker zakone izdaja odslej kralj na predlog predsednika vlade Čuti se potreba, da stopi vrhovni državni zak svet čimpreje v življenje, ker je inncgo neodložljivih poslov, zlasti zakon o centralni upravi, ki naj pride prvi na vrsto, da se zniža število ministrstev. .Zdi se, da prvotna Srskičeva zamisel ne bo držala, da bi bili stalni člani tega sveta samo pravniki. Najbrže bodo prišli vanj najodličnejši zastopniki drugih strok iz vseh elelov naše države, tako da bcefc v njem zastopane vse panoge javnega življenja, pa tudi vsi deli. Romunija znižala izvozne carine Belgrad, 9. febr. (Tel. »Slov.«) S 1 februarjem je Romunija znižala izvozne carinske tarife Za vole, krave, bivole, junce ,mezge in osle po 400 lejev od repa. Od ovc, ovnov, koz po 25 lejev od glave. Od konj pod 147 cm pa po 800 lejev. Za zaklano živino po 0.50 lejev za kg. Za goveje meso 3000 lejev od vagona. Kože od ro-gate živine vseh velikosti, neobdelane, 6 lejev za kg. Nasoljene 7 lejev, suhe 9 lejev. Konjske kože neobdelane 4 leje od kg. Les za kurivo, hrastov ali mešan 75 lejev od vagona, hrastov stavbni les po 6 lejev od vagona. GOSPODARSKA KONFERENCA MALE ANTANTE, ki je bil'' določena na dan 11. februarja, je oel-gcdetla do 20. februarja, ker češka delegacija radi tamošnjih notranjepolitičnih razmer sedaj ne more odpotovati iz Prage Romunski zunanji minister Mironescu bo prisostvoval konfe- | renči prvi dan razprave, dne 21. februarja pa bo odpotoval v Varšavo. Aretacija radi iinančnih špekulacij Pariz, 9. februarja. (Tel. 'Slov. ) Glavni krivce škandala Socief« Miniere Branco-Belge bankir Meurisse je bil aretiran. Deficit družbe znaša 11 milijonov frankov. K temu je prišteti že 8 milijonov, katere dolguje Meurisse borznim sen za io m za podpiranje akcij na borzi. Meurisse je kupil akcije Srbske rudniške družbe po 7 frankov Meurisse -o je že pripravljal na beg, pa so ga pravočasno ujeli. Njegova žena jc že prej ušln. Nova vstaja Pari., t), februarja. (Tel Slov ) Komunistični Elumanite javlja, da so bile francoske kolonialne čete inobiii irane radi vstaj:; v Kongu. Kolonialni minister Margiint je odšel v Dtirkar, kjer se je odkril vojaški spomenik za črne čete. Potem bo -ani cd so I v vsta-1 ško ozemlja, kjer bo vodil operacije O sporazumu z Grčijo Atene, 9. febr. (Tel. Slov. ) Venizeios je poklical grškega poslanika v Belgradu Po-lihconijadesa v Atene, da mu poroča o .grško-jugoslovanskih pogajanjih. Najbrže bo poklican v Atene tudi grški poslanik iz Aitgore, da poroča o poteku grško-turškihpogajanj. Avtomobilska nesreča Scfija, 9. febr. (Tel. »Slov.«) Pri Gabrovu se je zgodila avtomobilska nesreča, štiri osebe so mrtve, ena je v smrtnem boju, šest jih je pa težko ranjenih. čiščenje na liški progi napredu'e Zagreb, 9. februarja. (Tel. Slov.«) Čiščenje lišlce prage je nnpredovalp,-zlasti radi lepega vremena, ki vlada v Liki, že tako, da,-je danes že vzpostavljen promet iz Zagreba do Gračacn. Vendar pa kljub čiščenju proga ne bo uporabna v celoti še pet dni, seveda če se vreme še ne poslabša. Begovič mora na gimnazijo Zagreb, (.). februarja. (Tel. Slov. ) Kake r smo ; nv.ili. je bil le dni odstavljen diet kier zagrebške drame Bogpvič.. Danes je prišla reJiiev prcsvelue?a ministrstva, po katerem mera g Begov i- takoj nastopiti svoje mesto na gimnaziji, direktorske pu»le pa izročili gledališki upravi. Vprašanje liovega di-i.-i.irrja drame ho rešeno laki.j, ko l/o upravitelj giclališča g. Tre .-čer poslal svoje predlogo prosvetnemu ministru. Zakon o sodnikih Belgrad, 9. februarja, (tel. »Slov.«) Novi sodniški zaken, ki ureja nove sodniške plače, stopi v veljavo s 1. aprilom. Zakon je ukinil sodniško stalnost. Pravosodni minister ima pravico, upokojiti in razvrstiti posamezne sodnike. Dosedaj so pravosodni minister te pravice še ni poslužil Pač se bo do 1. aprila izvršila glavna razvrstitev in upokojitev sodnikov, iuko da bo stanje na sodiščih s i. aprilom urejeno. Do tega časa se bodo na glavnih mestih ;izvršile vse potrebne spremembe. V Srbiji najbolj mrzlo ' Belgrad, 9. febr. (Tel. »Slov.«) Po poročilih, Ui jili je prejela belgrajska vremenska opazovalnica, je bilo v državi to-lo stanje: Belgrad —17, • Petrovaradin —14, Zagreb —36, Ljubljana —17, Sarajevo —21, Veliko Gradi-šte —22, Koviljača -18, Niš —21, Kosovska Mitrovica —20, Skoplje —18, Kragujevac —23, Split — 1, Banjaluka —22. Proti večeru je pričelo v Belgradu suežiti. Gacko v Hercegovini je že 20 dni odrezano od drugega sveta. Dunajska vremenska napoved. V severnih Alpah večjidel oblačno iu mrzlo, na zapadli zopet mrzleje, najbrže s snegom, na jugu malo izpremenibe. Ncvnsadska vremenska napoved. Oblačno. Močnejši vetrovi. Dvig temperature. Zmeren mraz. V državi bo najnižja temperatura —15. Vera in kultura 1 Prof. Matej V o dušek - devetdesettetnik Prerod Francije Znameniti francoski pisatelj, edeu najznamenitejših sodobnih kulturnih delavcev Francije Paul CJaudel, goreči in iskreni katoličan, je izpregovoril krasne besede Paul Claudel je francoski poslanik v Washingtonu. Vseučilišče v Ottawi ga je izvolilo za svojega častnega doktorja. Pri tej priliki je Paul Claudel imel globoko predavanje, v katerem je govoril o prerodu francoske literature Dejal je: Najzanimivejša in najvažnejša prikazen v sodobni francoski literaturi je katoliški prerod. Katoliška ideja si je v literaturi priborila nazaj vse izgubljene pogtojanke. Ob času kritike in polemičnih bojev proti sebi se Cerkev ni zmenila mnogo in se ni branila s protikritiko in s polemiko. Pač pa je skrbela za svoj trden notranji obstoj. Tako Cerkev ni propadla, kritika pa je bila minljiva in je izginila. Francosko literaturo 19. stoletja označuje najbolj čustvo globokega obupa, ki ga je vodil dvom nad verskimi resnicami Danes v literaturi zopet živi močna verska sila, leposlovni in in filozofski literaturi. Zopet so spoznali, da se leposlovje mora opirati na resnična načela, kakršna nudi le krščanstvo. Zopet razume naš francoski svet, da velika sila duše ni žalobnost, ampak navdušenje in veselje, porojeno v velikih krščanskih katedralah. »Prihodnjost francoske literature bo tem lepša, čim bolj se bo pomlajala ob teh čistih virih.« — V tem duhu se vrši prerod Francije. Kako vzvišene so besede velikega Francoza in kako majhni so v primeri z njim tisti naši svobodomiselni duhovi, ki prav te dni pobijajo misel, da bi se zidale nove cerkve, kjer bi duše opešanih našle zopet svojo silo In življenjsko moč. Kardinalski kolegij Kardinalov je sedaj 62 mesto 70. Od teh 62 kardinalov je 29 Italijanov in 33 drugih. V kuriji ima svoj sedež 29 kardinalov, med njimi 23 Italijanov; 6 pa je inozemcev (dva Nemca. 1 Španec, 1 Holandec, 2 Francoza). Izven kurije je 6 Italijanov, ostalih 27 je inozemcev. Francija ima 7 kardinalov. Španija 5, Nemči?a 4. Sev. Amerika 4. Anglija 2, Poljska 2. Češkoslovaška 2, po enega pa Avstrija, Madiarska. Belgija. Holandija. Portugalska, Kanada in južna Amerika 8 mest je nezasedenih. Pod papežem Pijem XI. je umrlo 28 kardinalov. Te številke so zanimive radi tega. ker dokazujejo. da kardinalski kolegij ni več po VeČini italijanski. Papeževa okrožnica - zakon v delavsko varstvo V Buenos Aires je pred kratkim delodajalec odpustil delavca. Delavec se je pritožil na trgovsko sodišče. To pa je odločilo v prilog delavcu. Zanimiva pa je utemeljitev razsodbe. Sodišče citira delavsko okrožnico Leona XIII. >Rerum novarum« ter naglaša. da iz nje sledi, da ima delavec, če je bil odpuščen od dela, ki ga je sicer vestno vršil, pravico do odškodnine. Toženi delodajalec — pravi sodnik — se je pa pregrešil proti splošnim načelom, izraženim v encikliki, ki so pravičnost in ljubezen. Na teh dveh pa mora sloneti vsak zakonik — In delodajalec je bil obsojen, ker se je pregrešil proti krščanski ljubezni in pravičnosti. Moramo reči. da bi to v Evropi ne bilo mogoče. Zato pa tudi tako izgleda ta naša Evropa Romanje Hrvatov v Rim Meseca maja bodo hrvatski katoličani priredili romanje v Rim. Romarji pojdejo iz Zagreba pivko Reke 12. maja Med potjo obiščejo Benetke in Padovo. V Rim pridejo 14. maja. Dne 21. maja zjutraj se vračajo preko Assisa in Lorette. Na Reko se vrnejo dne 22 maja zvečer. Cene romanju so: za II. razred 2300 Din. za III. razred 1600 Din. S tem denarjem je plačana vožnja od Reke do Rima in nazaj ter prenočišče in hrana v Rimu. Rimska romania evr. katoličanov Doslej so prijavljene k jubilejnim svečanostim v Rim naslednje države' Belgija (delavska mladina, kmetska zveza, katoliško di-jcštvo). Francija (katoliška mladina, kat. delavstvo); Nemčija (glavno romanje nemških katoličanov iz Kolna 9 aprila in septembra. Pokrajinska romanja Bavarcev, Prusov in drugih posebej); Avstrija (splošno romanje z Dunaja); Švica (katoliška ljudska zveza v maju. pozneje splošno švicarsko romanje). Prijavljeni so že tudi Holandci, Španci in Američani. Katoliški Japonci v Braziliji Misijonstvo med Japonci, ki se naseljujejo v Braziliji, napreduje ugodno. Vedno več se jih spreobrača h katoličanstvu. V zadnjih dveh letih se je samo v mestu Sao Paolo iz-preobrnllo 800 Japoncev, vkljiib temu. dn jezik dela velike težave. V državi Sao Pnolo prebiva sedaj 80.000 Japoncev. Vsak mesec Je 2000 novih japonskih doseljencev v Brali lijo. Danes je g. profesor Matej Vodušek dopolnil devetdeseto leto svojega življenja. Rojen je bil dne 10. februarja 1. 1889. Svež in zdrav obhaja ta redki dogodek v krogu svojih otrok, dveh hčera, Marije in Helene, ki mu po smrti zveste družice Albine roj. Pleivveis Iz Kranja, s katero je živel v srečnem zakonu celih 58 let (od 1. 1870.), gospodinjita, ter dveh sinov odvetnikov, Božidara in Konrada (Žiga, ki je bil tudi odvetnik, je umrl) ter svojih številnih vnukov in pravnukov. Ker smo bivši učenci g. profesorja imeli silno radi, sem se tudi jaz spomnil seveda ob tem slavnostnem dnevu nanj in ga šel obiskat v Vegovo ulico, kjer g. profesor stanuje, že odkar je v Ljubljani. Kakšen bo pač zdaj po tridesetih letih, odkar ga nisem videl? Pa je prišel. Ves, kakor nekdaj v najboljših letih. Le nekoliko upognjen. Prišel je brez palice. »Gospod profesor, čestitat sem vam prišel k izrednemu jubileju.»: »Vidite, pustna nedelja je bila, ko sem se rodil, pustna nedelja bo, ko jih bom imel devetdeset.« »O, gospod profesor, v šoli ste nam ko nam je bilo slovenščine zadosU, tolikrat povedali toliko lepega o čudesih prirode, o sebi, o svoji mladosti pa niste nikoli govorili. Zelo dragoceno bi bilo za vse Vaše bivše učence, Ce bi hoteli kai povedati. Prosim Vasic »Moj rojstni kraj je Ptujska gora. Sem revnih staršev sin, oče je bil zidar. Ker sem bil ljudsko šolo v Mariboru izborno dovršil, mi je moj tedanji župnik preskrbel, da sem prišel kot brezplačen gojenec v deško semenišče Augustineum v Gradcu, kjere sem ostal vseh osem let gimnazije (1851 do 1889). V hiši je vel nemški duh Dv« razreda pred menoj jo bil rajnki kardinal Missia Po maturi sem šel na vseučilišče najprej v Gradec, nato na Dunaj. Posebno veselje sem imel za matematiko, saj sem dobil pri maturi iz matematike -ausgezeichnet«. A so me strašili da za to stroko potrebujejo malo profesorjev, sem sc vpisal v jezikoslovje. Preživljal sem se z inštrukcijami. Leta 1865. sem napravil izpit iz klasične filologije in slovenščine, prvo službo kot suplent sem absolviral v Mariboru; od 1869—1872 sem poučeval v Kranju, nato osem let v Gorici, 1877 pa sem prišel v Ljubljano, kjer sem na gimnazij^ poučeval do 1900, ko sem bil vpoko-jen.c »V svojih službah ste gospod profesor, gotovo spoznali marsikaterega slovečega našega moža? »Da, v Mariboru sem se seznanil z Jurčičem; bila sva vedno prijatelja do L 1879, tedaj pa mi Je Jurčič hudo zameril, da sem v gimnazijskih Izvest-jih priobčil svojo razpravo o paralaksi solnca ln meseca v nemškem jeziku. Poznal sem tudi Simona Jenka, Frana Erjavca, Krilana in dr. Streklja, če omenim najimenitnejše.«: »Ali imate g. profesor, na svoje kolege prijetne spomine?«- »Z vsemi sem bil vedno v prijaznem razmerju, samo v Mariboru sta mi dva Nemca onemogočila definitivnoat, v Ljubljani pa je bil profesor Zeehe hud name. (Kako mila beseda: »hud*! Op por ) V šestem razredu je bil namre£ zelo zabavljal čez Safafika kot zgodovinarja; naši dijaki, razburjeni in razžaljeni, so takoj drugo uro mene vprašali, kaj je s šafafikom. Vedel sem, da je stvar kočljiva. Končno sem pa le dejal: »Den Slaven gehSrt die ZukunfU Profesor Z. je zahteval disciplinarno preiskavo zoper mene zaradi teh besed! Preiskavo je res izvršil neki odposlanec ministrstva, a prestavljen nisem bil jaz, temveč Zeehe, ki je šel v Beljak, kjer je pa kmalu postal ravnatelj.« »S čim, gospod profesor, če smem vprašati, ste si ohranili tako sveiost duha in tako zdravje?«: »Veste, pametno sem živel, vedno delal, pa vodo sem pridno rabil; vsak dan se umijem po prsih iu po hrbtu z mrzlo vodo.« »Časih smo Vas, g. profesor, vedno videli z viržinko v ustih; ali zdaj še kaj pušite?« »Seveda šo, a le portorike Vsak dan tri: po zajtrku, po kosilu in po večerji eno.c »Dijaki smo vedeli, da gospod profesor, tudi kadar greste zamišljeni po cesti, vedno premišljujete o zvezdah in njih gibanju Ali so še vedno Vaše misli pri njih?« Objavil sem doslej, kakor morda veste, kakih deset del iz višje matematike in astronomije, seveda v nemškem jeziku, zakaj koliko Slovencev pa se bavi s tem predmetom? (V Simoničevi Slovenski bibliografiji so natančni naslovi štirih tozadevnih del s skupaj 663 stranmi. Op. poroč.) Imam pa pripravljen še en rokopis za kakih 20 tiskanih pol. Objavljen bi pojasnil marsikako temno stran, posebno lune Toda založnika ne dobim. Bog ve, s« bo li kdaj našel? Štiriindvajset let sem upravljal tudi tukajšnjo meteorološko postajo.« »Kaj pa naše javno življenje Vas kaj zanima, gospod profesor?« Vsak večer čitam »Slovenca«, a vedno le od prejšnjega dne, ker najnovejšega študirajo moji domači. Za 3n dan torej zaostajam. Čitam pa seveda samo debeli tisk. Posebno me zanima Italija.-; »Ali Vam bivši učenci kaj pišejo, gospod profesor?« »Da, semtertja Glejte, tn hranim pismo katero mi je lani pisal indijanski misijonar g. Simon L a m p e iz Red Lake, Minnesota.c »Ali je smem objaviti, gospod profosor?c ?Smeto.<- Ker je pismo veleznačilno, naj sledi v celoti. Red Lake, Minn., 23. III. 1928. Dragi, nepozabni moj nekdanji učitelj latinščine! Skoraj bo 50 let (sept. 1878), ko stp me začeli učiti mensa, mensae itd. Z menoj so bili: Birk, Piber. Šiška... Dali ste mi skoraj vselej: vorzlig-lich . . Ljuhi Bog mi je dal dar za jezike ne pa za — matematiko. Govorim težki Čipeva-indijanski i jezik že od 1. 1887. Ljubljano sem bil zapustil leta 1883. 7 več drugimi vred: s Homarjem, Ba.icem, Mat. Bilbanom ... Vstopil sem v Ameriki v benediktinski red v Minnesoti. Takoj po novi maši me je moj opat poslal med Čipeva-Indijance, ki živim mod njimi že 40 let. Indijancev je tu 1700 ; 950 jih jc katoličanov (njih dede je spreobrnil naš nepo-i zabni Friderik Baraga), nekaj je episkopalcev, nekaj pa še poganov... 24 let je bila pri meni moja je očislil VIM . Vaše roke! Ko breztrudno je končano delo Vim je očistil tudi roko Vašo belo. sestra Ančka za kuharico; prej. v Evropi, je služila na Reki in potem pri med. dr. Drču v Ljubljani. Jaz sem bil Vaš učenec v letih 1878—1882. Rojen sem bil na Brezovici pod Ljubljano, kjer smo v veliki rev&čini otepali sok. Moji součencl so mi rekli »šota«, ker sem bil z :morostac doma ln sem nosil zelo poklapan klobuk. Visoko starost ste učakali, gospod profesor. Bog Vas ohrani ad multos annos, a d centum annos! Isto Vam želi moj prijatelj Ivan Trobec. Vaš hvaležni učenec Simon Lampe, O. S. B. Glejte, gospod protesor, kako krasen dokaz, kaj ste bili svojim neštevilnim učencem. Nikomur nikdar niste ničesar jirizadeli, pisali ste same dobre rede (dober profesor ima vedno dobre učence), vse ste enako ljubili in nikomur reldi nikdar nobene žalo besede (Če smo v odmoru katerega položili n akloj) in so pesti delovale po neizrekljivem delu njegovega telesa, je g. profesor, če nas je pri tem iznenadn zalotil, dejal samo: »Pustite moža!« — katere besedo so se nam neizbrisno vtisnile v spomin), bili ste nam zvezda vodnica, ki nam še danes prijazno miglja in kaže pot — preko neumomega dela — k zvezdam! Tudi jaz Vam kličem: Daj Vam Bog doživeti — sto let! —C. — — — — ^i^^dfc ZLATO LETO Pod tem naslovom izda Osrednje vodstvo M. D. v Pijevi knjižnici prihodnji mesec: slavnosten, podrobno izveden načrt v proslavo papeževega zlatpqa jubileja pri naših družbenih in drugih akademijah. Vsebina: Križ in meč v objemu: Slavnostni nagovor. Piju Enajstemu: Nova hvalnica Prerokinj Dran afski samorastop. Sproščeni jetnik: Enodeianka z moškimi vlogami. Selški angel: Enodejanka z ženskimi vlogami. Kip: Vesel prizor s planin. Zlati dan: Dvogovor. Skupni Materi: Poklonitev vesoljne krščanske družine. Proslava je izvršena deloma v prozi, deloma v poeziji. Prosimo družbe in društva, šole in zavode, du pridejo že ta mesec z raročili. da ugotovimo potrebno število naklade. Pri večjem naročilu in višji nakladi bo cena nižja. Vendar posamezen izvod ne bo stal nad 10 Din. pri več izvodih popust. — Pričakujemo torej vsestranskih naročil še ta mesec. Naroča se: Osrednje vodstvo M. D. v Ljubljani. Pred škofijo 6. Adricu Vely: Večerja pri velikem županu Velike vojaške vaje so bile posebno dobro uspele. Kretanja so bila pravilna, naredila se ni nobena napaka; sovražnik se je dal točno premagati. Pri paradi, s katero so se vaje končale, so se zbrali vsi prvaki oblasti. Naredilo se je krasno vreme, ki je ženskemu spolu dopustilo, da se je oblekel vdrugič v tista lepa oblačila, s katerimi je v pričetku letnega časa slovesno otvoril svečanostne dirke. Tribuna je bila prenapolnjena občinstva. Po sprevodu, ki so je končal med eno-dušnim odobravanjem, so se ljudje razšli na vse strani, in vsaj listi častniki, ki niso bili dolžni, da peljejo moštvo nazaj v vojašnice, so se požurili, da se poklonijo gospem in hčeram višjih funkcijonarjev. Veliki župan, ki se je razgovarjal že več časa z naddavkarjem. ga je naenkrat zapustil, ko je videl, da je šel mimo polkovnik Ver-delin. — Dober dan, dragi polkovnik, dober dani Presrečen sem, da Vam smem stisniti roko. — Poglej no, Duclosoyl Kako pa se kaj imate?---In gospa soproga?--- — Hvala lepa. čisto dobro — — — Lep dan, kajneda? Za parado — — — — Presneto pripeka solnce —-- — Ne zabavljajte---Vaši oklopniki bleste čudovito —--Ali veste, da je Vaš polk naravnost sijajen 1 — Ne rečeni, da nc---Pn tudi Vam moram častilati — — — Res očarljivo ljudstvo --- — — Predobri sle---So rec dobri in patrioiični ljudje---Ali morda nameravate ostati nekai časa v našem mestu? — Zal ni mogoče---Moram se jutri zjutraj vrniti v Pariz---Pričakujejo me v vojni šoli--- — Zelo obžalujem — — — No, tedaj nam vsaj storite to veselje, da pridete k nam na večerjo? — Tisočkrat se Vam zahvaljujem, dragi moj Duclosoy---Pa se bojim, da bi bil brezobziren. — Nikakor ne, nikakor ne, prav veselilo nas bo --- — Zares ne morem---nisem opravljen za družbo---ves prašen---v stari uniformi — — — — Le nobenih ceremonij---saj sva sama s ženo---Kar hitro se doma malo pokrtači.e. Računani gotovo na Vas —-- — Vam pa res ne morem odreči--- Na skorajšnje svidenje! Ko je veliki župan zapust'1 polkovnika Verdelina. je imel to smolo, da je zopet srečal naddavkarja. ki ga je zadrževal še dobre četrt ure. Potem je srečal oblastnega pred-! sednika, ki se je ra-govarjal z njim nekaj časa o nekem lokalnem vprašanju srednje važnosti Kakor hitro je bil prost pa ga je že dohitel župan, ki je prežal nanj, in mu je pripovedoval prilično zanimiv slučaj iz občinske statistike. Komaj je župan odšel, že ga je ostavil predsednik sodišča in mu nikakor ni prihranil poročila o duhoviti opazki, ki jo je bil napravil ta dan, in nato je prišel še v roke gimnarijsVemu ravna elju, predno se je mogel vrniti domov na veliko županstvo. Sedma ura je odbila, ko je dospel tja. Mizu je bila že pogrnjena, in žena ga je že nestrpno pričakovala. — Emil. je vzkliknila ko je videla prihajati soproga, ki je bil medtem že popolnoma pozabil na polkovnika, umiram že od lakote. Le hitro sediva k mizi! — Samo toliko potrpi, da si nekoliko umijem roke. draga moja, je odgovoril gospod Duclosoy, in potem sem Ti na razpolago. Vendar pa lahko že veliš, da postrežejo. Veliki župan in velika županja sts večerjala veselo in z izvrslnim tekom. Po večerji pn sta šla v sobo za kadilce, kjer si je prižgal gospod Dud soy izborno hnvanko dočim si je gospe, izbrala iz košarice za ročna dela mnogo- barvne niti za svojo lepo cvetlično preprogo. Ob osmih je zadonel zvon pri vstopnih vrauh. — Glej, je rekla velika županija, obisk ... — Priuesejo naj prigrizek, je odvrnil veliki župan. Ko je bil izgovoril te besede, je sluga napol odprl vrata. t — Gospod veliki župan, nek gospod je v salonu. — Prav, kaj hoče ta gospod? — Ne vem — — — V salonski suknji je — — — z lepimi privihanimi brkami... izgleda kakor častnik —-- — Za božjo voljo! je vzkliknil veliki župan ter pobledel; ta je pa dobra! Lepo reč sem napravil! — Kaj se je vendar zgodilo? je vprašala velika županja. — Srečal sem pri paradi polkovnika Verdelina, povabil sem ga ua večerjo--— in čisto pozabil sem na to!---Sicer pa se tudi ne pride k večerji ob osmih zvečer. — V Parizu ne večerjajo prej. — Končno, kaj naj storimo? — Pri moji veri! Ni izhoda, moramo ga sprejeti — Jean, recite kuharju, naj pride sem. Cez nekaj trenotkov se je javil kuhar s čepico v roki. — Franc, je rekla velika županja, treba bo napraviti večerjo--— — Dobro, gospa velika županja. — In sicer imenitno večerjo, Franc, je pristavil gospod Duclosoy. — Dobro, gospod veliki župan. — Za Iri osebe, Franc--- — Prav, gospa velika županja, — In hitro, Franc, zelo hitro. — Prav, gospod veliki župan. Veliki župan in velika županja sta krenila v salon. Polkovnik Verdelin, zelo rdeč. i'icou:v u, i,ciu uiupec, jv liugl dvignil: — Izvolite oprostiti, gospa; ne zamerite, dragi moj Duclosov — — — — Zakaj neki, gospod polkovnik, jc dc- / / aj/e novega Koledar Nedelja, 10. februarja. 3 predpepelnična školastika, Viljem Silvan. — Solnce vzide ob 7.15 in zaide ob 5.14. Ponedeljek, 11. lebruarja. Lurška Mati božja, Viktorja, Adolf. — V torek: Pust. Rezervnim Častnikom in bojevnikom Uprava ljublj. pododbora Udruženja rezervnih oficirjev je bila razreš^aa svojih funkcij. V interesu članov pododbora je, da pride čimpreje do rednega poslovanja z osrednjo upravo, ki je v to svrho pooblastila podpisane, da prevzamejo začasno poslovanje pododbora in da pripravijo vse potrebno za volitev nove redne uprave. Izvršujoč to nalogo pozivamo vse rezervne častnike, da nemudoma javijo svoje članstvo predsedniku podpisanega začasnega odbora (Stanko Velkovrh, Cognarjeva ul. 4). Istočasno obveščamo vse člane, da se bosta vršila »bor pododbora in volitev nove redne uprave v nodeljo, 24. lebruarja. Cas in kraj bo objavljen v listhi. Pristop na zbor bodo imeli le oni, ki bodo vsaj do 21. februarja prijavili pismeno svoje članstvo. Opozarjamo vse člane, da se v vseh zadevah, tako glede uniforme, žel. legitimacij i. dr. obračajo samo na gornji naslov. S tovariškim pozdravom! Dr. Bogdan Kurbus s. r., Stanko Velkovrh s. r., Josip Štukelj s. r., Anton Kos s. r. Zahteve in predlogi Kmetijske družbe Predsednik Kmetijske družbe, g. Ivo Sancin, ie prošle dni posredoval v Belgradu pri kmetijskem ministru, gosp. dr. F r a n-gešu, v raznih kmetijskih zadevah. Predvsem je prosil, da se Kmetijska družba, kot glavna kmetijska korporacija Slovenije, uva-žuje in pritegne k sodelovanju v vseh tistih vprašanjih, ki se tičejo kmetijstva. Izročil mu je spomenico Kmetijske družbe, v kateri se zahteva primerno upoštevanje želja kmetijskih krogov Slovenije glede nove carinske politike. Vsi kmetijski pridelki in izdelki naj se oprostijo vsake izvozne carine, kakor tudi njžji se olajša po možnosti njih izvoz. Na drugi f. it Pri glavobola, omotici, šumenju v ušesih,' pomanjkljivem spanju, slabem razpolo-žehju, razdražljivosli, posezite takoj po s.aro preizkušeni »Franz-Josefc-grenčici. Poročila višjih zdravnikov v bolnicah za želodčne in črevesne bolezni naglašajo, da je sFranz-Jo-sef<-voda posebno izborno učinkujoče naravno odvajalno sredstvo. Dobiva se v lekarnah, drogerijah in specerij. trgovinah. ali si gradite lastno stavbo? Preskrbite si, preden oddaste zgradbo stavbeniku, načrte in proračune od nas, na podlagi katerih razpišete dela in jih oddaste najcenejšemu ponudniku. Da se bo stavba res solidno gradila, nadzorujemo mi strokovnjaško vsa dela Vaše stavbe. Informacije dobite v Tehnični pisarni »TEHNA«, družba z o. z. — Ljubljana — Mestni trg 25/1. Telefon 25—«0. strani se naj ukine carina na razne kmetijske potrebščine, predvsem pluge, kmet.;sko orodje, modro galico in razna druga sredstva zoper rastlinske Škodljivce in sploh na vse tiste potrebščine, ki jih v naši državi ne izdelujemo. Popolnoma prost naj bo uvoz tudi -uojii, kajti samo ž njimi no-remo zvišati domačo produkcijo. Izrabil je tudi še nekatere druge želje kmetijskih krogov Slovenije in ga prosil, da jih naj primerno upošteva. G. minister je obljubil svojo pomoč v vseh kmetijski hvprašanjih, ki se tičejo Slovenije. Glede m- 're galico je p<>',s-uil, da je v kmetijskem ministrstvu zadeva že rešena in da je pričakovati polovično s: iža-nje uvozne carine, Čaka pa to samo na odločitev finančnega ministra. Tudi glede živinsko soli je poskrbljeno, da jo živinorejci dobe v kratkem času. Gre samo za to, da pristane finančno ministrstvo na znižano ceno. Predsednik Kmetijske družbe se je v Beogradu zgladil udi pn Srpskem Poljoprivrednem društvu ter opozarjal na nujno potrebo, da se združijo vse kmetijske družbe in kmetijska društva v zvezo, ki bo enotno nastopala v vseh aktuelnih kmetijskih vprašanjih. Enotni fronti trgovskih, obrtniških in industrijskih krogov mora tudi naše kmetijstvo postaviti protiutež v skupni zvezi, da bo lahko uspešno zagovarjala interese večine prebivalstva v državi. Za pravično reiitev invalidskega vprašanja Vlada je objavila, da bo tudi invalidski zakon popravila, ker ne zadovoljuje pravih pureb invalidom in da se bo pri tej priliki izvršila tudi rev.zija invalidov Slovenski invalidi so to vest z radostjo sprejeli, ker so ravno oni bili precej zapostavljeni, dočim so v drugih pokrajinah bilo v navadi velike zlorabe. Predsednik združenja rezervnih častnikov in bojevnikov je pn tej priliki dal javnosti izjavo, v kateri zahteva pravično rešitev tega perečega vprašanja. Pa so se našli ljudje, ki so ga radi tega napadli in našel se je tuui slovenski list »sil. Narod«, ki je stopil na njihovo stran. Polkovnik Radosavljevič je tem ljudem odgovoril izjavo: Izjavii sem, da se mora invalidski zakon '1: epremeuiti tz sledečih razlogov: t 1. Invalidnino naj sprejemajo samo oni, ki jim je res potrebna. 2. Državni proračun je treba osvoboditi zdravih invalidov. 3. Po vaseh živijo udove, ki sprejemajo invalidnino, v divjemu zakonu z raznimi moškimi samo zato, da ne bi izgubila invalidnine. 4. Je mnogo slučajev, da zdravi ln premožni invalidi dobivajo po štiri in pet tisoč dinarjev mesečno, dočim slare matere, ki so izgubile po več sinov v vojni, in vojne sirote prejemajo samo osemdeset do sto dinarjev. 5. Konečno sem izjavil, da se bo s predvideno revizijo doseglo, da bo država lahko izpolnila vse obveznosit napram pravim in res potrebnim invalidom. Namesto da bi tem starim argumentom jala velika županja, saj vendar nismo malo-mfestneži. saj je šele osem ura--— — Ve? sem zmeden —-- — Saj vemo, je pristavil veliki župan, da v Parizu niste vajeni večerjati pred osmo uro. — Oh! Duclosoy---. — Res je, je vztrajala velika županja, ko me je moj mož obvestil, da Vas je zaprosil na večerjo, mi je še prav posebno naročil, ne pričeti pred osmo uro — — — Ali ni tako Emil? —--- — Istina---In siguren sem, gospod polkovnika, da bomo še vedno mi tisti, ki se lx>mo zakasneli in da prej kot v četrt ure večerja ne bo pripravljena. Razvil se je živahen razgovor med velikim županom, veliko županjo in njihovim gostom. Gospod Duclosoy je bil duhovit, gospa Dur.losoy ljubeznjiva in polkovnik galanten. Ob pol devetih je upravitelj napol odprl vrata in sporočil, da je večerja pripravljena. Polkovnik je uslužno spremil gospodarico. Prišli so v jedilnico, kjer se je večerja pričela tiho kakor je to navada v dobri družbi. Slišati je bilo le žvenket žlic na porcelanastih krožnikih, ki so bili napolnjeni s slastno juho. Sicer pa je kuhar storil pravcate čudeže. V pol ure je bil ses.avil in izvršil izvrstno in obilno večerjo, kateri bi polkovnik, ki je bil sladkosnedež prve vrste, brez dvoma izkazal vso čast, da ga ne bi bila očividno zadržala skromnost in obzirnost. — Torej, gospod polkovnik, še nekoliko postrvi —-- — Hvala, res ne morem, Duclosoyl Sem se že natrpal z medjedjo. — Gospod polkovnik, Vi ste pa res pravi hinavec, komaj da ste se redkvice dotaknili. Ne dajte se vendar tako prositi, saj nimamo ničesar drugega več, torej--- — Gospa, samo Vam na ljubo; toda Vi mi morate pri tem drugovati. *- Glejte, tudi jaz se poslužim--- — Pa Duclosoy mora tudi---Oho, Duclosoy! Kaj vidim, Vi pa ne jeste niči... Torej, vzemite vendar že nekoliko postrvi, to Vam res ne bo škodovalo!--- In ubogi Duclosoy se je moral odločiti. Večerja je potekala še dosti veselo, vendar ne povsem neprisiljeno. Gospod polkovnik je moral po dvakrat pokušati od vsake . jedi; zaman je poskušal po prvem napadu na mastno jetrno pašteto umik v lepem redu, hočeš nočeš jo je moral naskočiti iznova in proti svoji volji napraviti resno vrzel v pozlačeno skorjo. Toda — kakor da bi bil uganil čisto posebni položaj svojih gostiteljev, jih je očividno s hudomušnim zadovoljstvom i prisilil, da so ga posnemali in jedli obilno. Kmalu po kavi se je polkovnik, ves rdeč v obrazu od navala krvi in v očitni zadregi, poslovil, sklicujoč se na utrujenost, ki jo je povzročil naporni dan. Komaj je bil dobro,, izginil, že sta se veliki župan in velika županja spustila v fotelje, pozvonila in z umirajočim glasom zahtevala dve čaši kamilic. Polkovnik pa se jje počasi vračal v svoj hotel in vzkliknil- Hudiča! Nekoliko dni na to se je moral muditi veliki župan teden dni v Parizu. Dan po svojem prihodu je srečal na bulvaru polkovnika Verdelina. — Dober dan. dragi polkovnik, mu je zaklieal že od daleč veliki župan, kakor hitro ga je zapazil--— No torej, kako se pa že kaj imate, odkar nisva več imela veselja Vas videli? —Ah! Duclosoy. ne govorite mi o tem ... Bolan sem kakor pes! — — — Ste me povabili na večerjo, kaj ne da? — — — No dobro, čisto sem bil pozabil na to — — — Pa sem že večerjal v svojem hotelu — — — ; Sem prišel ob osmih, da se opravičim, ker sem mislil, da sta že vstala od mize--- Toda ker sta name čakala, se nisem upal nič reči---Tedaj razumete, dve večerji zaporedoma --— Druga me je popolnoma uničila! — Poglej no, kakor mi! je vzkliknil lahkomišljeno gospod veliki župan. i odgovorili stvarno, so polkovnika Radoaavlje-vlča pričeli osebno napadati. Tudi mi smatramo, da so osebni napadi neumestni, posebno pa so neumestni taki napadi, ki niso resnični in ki so samo plod osebne mrtoje ali užaljenoati. Žalostna smrt mladeniča Pred nekaj dnevi se je zgodila v Dolnji Lendavi nesreča, ki je pretresla vso okolico. Pavel P e n k «, 161etni meh. vajenec je postal žrtev plinskega zastrupljenja in siocr na —-stranišču. Ker so namreč odvodne cevi radi silnega mraza zadnjih dni zmrzovale, so jih greli s premogom Ogenj je proizvajal strupene pline in nesrečni mladenič je postal trtev teh plinov. Ko je usodnega dne prilel U stranišča, so ga napadli močni krči. Takoj so poklicali zdravnika, ki au je dal injekcijo. Brez uspeha. Kmalu sta prihitela na lice mesta le dva zdravnika, toda pomoči ni bilo. Mlado iivl]«-nje je ugasnilo. Smrt mladega, dobrega fanta je vtbudila splošno talost. Za umrlim laluje uboga mati, ki je izgubila z njim edino oporo. \ Osebne vesti ic Premestitve učiteljstva. Marija KoviČ iz Tržišča v Moravčt; Jelica Čopič-Broinan iz Pišec v Šmartno pod Šmarno goro; Darinka Čebul iz Dolia pri Novem mestu v Mokronog; Angela Blatnik iz Šmihela pri Novem mestu v Toplice pri Zagorju; Terezija Pirnat iz Blan-ce v pisarno okr, nadzornika v Šmarjah pn Jelšah. it Umrl je na Ločici pri Vranskem gostilničar i« posestnik Ivan Blatnik, p. d. Cere. Pogreb bo v ponedeljek ob 10. it Smrt v Gorici. V Gorici je umrl dne 8 t. m. po kratki in mučni bolezni v starosti 44 let g. Anton Silič. ravnatelj Katoliške bukvarne. Rahl anaj mu bo domača zemlje! Ostale vesti it Cenj. naročnike naših listov, posebno »Domoljuba« m »Bogoljuba«, vljudno prosimo, naj vrnejo upravam event. preostale izvode prvih številk, ker se zaloga istih znatno manjša Oglašajo se še vedno novi naročniki, pa bi radi postregli tudi poznejšim priglašencem z vsemi letošnjimi številkami. Želeti ie, da bi noben izvod lista ne obležal neporabljen in ne-prečitan. ir Zakon o orožju. V službenih novinah od N. februarja t 1. je objavljena naredba ministra za notranje zadeve o izmenjavah in dopolnitvah zakona o držanju in nošen ju orožja. . . it Ix Višnje gore nam poročajo, da ne samo kranjska gora, temveč tudj Višnja, gora razpolaga z najboljšimi smučarskim terenom in to na Gradišču, v bližini Kucelna in v vsej okolici. Vsak smučar, ki je prišel Ie enkrat 9em. ne more prehvaliti terena, s katerim razpolaga ta okolica. Tudi železniška zveza je za smučarje fako pripravna. Zjutraj odhaja vlak iz Ljubljane ob 7 33 in pride v Višnjo goro ob 8 42 Komur je pa zjutraj pre-mraz, se odpelje lahko ob 13 18 iz Ljubljane gl. kol ter odhaja zvečer ob 19 21 iz Višnje gore. Kdor bo le enkrat poizkusil trkajšnjd teren, bo sigurno vsako leto in ob vsaki priliki sem zahajal, ko bomo s snegom razpolagali kot sedaj. it Velik požar ▼ Zemunu. V petek ob 4 zjutraj je v Zemunu naenkrat izbruhnil velik požar v krojaški delavnici Kostc Lotspajha. Požar je bil ogromen in se je gasilcem šele ob 11 dopoldne posrečilo popolnoma pogasiti ogenj. Škoda znaša okrog 300.000 Din. Ogenj je nastal radi žerjavice v pepelu, ki sO ga vajenci vrgli iz peči v lesen zaboj. it Gacko odrezano dvajset dni od sveta. Oblastni odbor Rdečega križa v Sarajevu je dobil obupno telefonsko poročilo iz .Gacka, na meji Bosne. Po tem poročilu so vsa pota žc celih dvajset dni popolnoma zamedena ter pošta sploh ne prihaja in kar je najhujše, tudi hrana ne. Zaloge hrane v Gackem so že skoro vse izčrpane in ako v teku petih dni pota nc bodo odkidana, čaka ves okraj najhujša katastrofa od lakote. Meščani Gacka so zaprosili, naj bi vojska očistila pota in da ukrene veliki župan vse, kar more, da se Gacko reši -k Eksplozija v splitski mestni plinarni. V splitski mestni plinarni je v petek ob 6 zjutraj prišlo do velike eksplozije, ki so jo slišali več kilometrov daleč Do eksplozije je prišlo v strojnem oddelku, odkoder je plin odhajal v rezervoarje Strojniki so se ob tem času že razšli in ni bil prisoten niti eden delavec v tem oddelku Kurjač, ki je sicer vedno zaposlen pri teh strojih, se je po golem slučaju rešil, ker je šel za nekaj minut ogret se v sosedne prostore Eksplozija je bila tako močna, da so se razbila skoro vsa okna na sosednjih hiiah. tako na bližnji šoli, okrajnem glavarstvu in drugih poslopjih Detonacijo so slikali celo v 7 km oddaljeni Solin. V okolici plinarne je nastala radi eksplozije velika panika Ker je bilo še zgodaj zjutraj, so ljudje pobegnili iz postelje Starši so nosili otroke na rokah, ženske so jokale, vsi pa so mislili, da je nastal hud potres. Šele kasneje, ko so zvedeli, zakaj gre, so se prebivalci pomirili tn vrnili na svoje domove. Takoj j« prišla v plinarno komisija inženirjev, da prouči vzroke eksplozije. Najprej so odstranili razvaline strojev, toda ker je delo trajalo ves dan, se strokovnjaki njso mogli izraziti o vzrokih eksplozije Siri se verzija, da je ta nastala radi slabih strojev, dočim drugi trdijo, da je to nemogoče, ker bi v tem slu- čaju moral nastati požar. Mesto je dobivalo v petek popoldne plin še iz rezervoarja, ko pa je bil ta izčrpan, je ostalo prebivalstvo brez njega To bo trajalo ie n^kaj dni. Radi pomanjkanja plina tudi niso izšli v petek splitski časopisi. * Požar v poslopju osiješke trgovske akademije. V četrtek opolnoči je pričelo goreti poslopje tr-^vske akademije v Osrjeku Požar so opazili !*>»cdije, ki so alarmirali gasilce. Ti so pričeli na poslopje brizgati vodo z vseh štirih strani. Posrečilo se jim je požar omejiti, vojaki pa » rešili iz poslopja večino inventarja trgovske akademije Pouk na trgovski akademiji je do nadaljnega ustavljen Poslopje je bilo last inženirske zadruge in ni bilo zavarovano. Škoda znaša okrog 150.000 Din Požar ie nastal radi tega, ker je neki krovec, ki je podnevi delal na strehi, neprevidno uporabita! bencinsko luč Ta je zanetila tram na strehi. Tram je najprej tlel, ponoči pa se je razplam1-tel in vžgal streho •k Led se je udri pod svati. Iz vasi Jelše pri Kolpi ie te dni odšla večja skupina svatov preko Kolpe v sosedno vas Hrnetiče, kjer so hoteli slaviti svatbo. Del svatov se ni upal preko ledu, pod onimi pa, ki so se upali na Kolpo, se je led udri in sta dva svata padla v vodo, tako da so iu ostali le s težavo izvlekli. it Na blejskem jezeru so našli ljudje na ledu neznano dete, staro približno dva dni, katero je neusmljena mati prepustila svoji usodi. Orožništvn je storilki že na sledu. it Samoumor mladega uradnika v Novem Sadn. Uradnik novosadske borze dela 24 letni Miloš Aksamovič, vodja podružnice v Velikem Bečkereku, jc prišel te dni v Novi Sad po uradnih opravkih. V Novem Sadu je Šel v gostilno k »Veselemu mornarju«, kjer se je napil, nato pa stopil na dvorišče in pričel streljati v zrak. Zadnjo kroglo pa si te pognal v glav6.\ Pri • n cn naSlt rlv rvir» ri i« r> m i t \eai o riVi '\c* ' ;/ol Pri njein io haŠfi dvoje pisem, iz kattšHh*je policija sklepala, da je Aksamovič zagrešil po-' neverbe v uradu. V pismo na policijo' je napisal: »Imam še 30.000 Din pri sebi, upam, da bo zadostovalo za en brizganec!« Novosadska borza dela pa je izjavila, da ni Aksamovič pri njej ničesar poneveril. it Borba delavcev z divjo svinjo. Pred dnevi se je pojavila v gozdu pri Visniču v bližini Novega Futoka v Bački divja svinja in napadla več drvarjev, ki so ravno delali tam. Delavci so se branili proti divji zveri z vsem mogočim, kar jim ie ravno padlo pod roke. V borbi je zver hudo ranila dva delavca Končno sta druga dva bosanska delavca ubila divjo svinjo Oba ranjenca pa sta morala v bolnico. ic Drzen vlom v pošto v Senti. Neznani tatovi so v noči od četrtka na petek vlom Ii v poštni urad v Senti in odnesli 200 kg težko blagajno. Blagajno so odvlekli v bližino pošte, jo razbili in izpraznili. Napadli so tudi nekega kmeta, ki jim ni hotel odstopiti konja in voz, da bi blaigajno odpeljali ker pa tega niso dosegli, so morali blagajno razbiti. Poštni urad se nahaja v poslopju, v katerem ne stanuje nihče in ko uradnik ob 6 zvečer zapre pošto, ne pride nihče do jutra v poslopje. Tatovi so zato vedeli in so premetali vse, kar so našli, razmetali so drobiž po tleh, na ročnem vozičku pa so odpeljali blagajno- Okrog 3 zjutraj je prišla m;mo orožniška patrulja in opazila odprta vrata pošte. Orožniki so šli noter in opa^ žili tatvino, toda bilo je prepozno, ker so tatovi že pobegnili Poštni uradnik je izjavil, da je bilo v blagajni 20.000 Din denarja Iz Novega Sada je prišla komisija, da pregleda okoliščine tatvine. ic Sam se je prijavil, da je izvršil 99 tatvin. 27 letni posestnik Milan Harangazov iz Feke-tiča pri Subotici je prišel te dni na orožniško postajo in povedal, da ga peče vest. »Izvršil sem 99 tatvin, katerim niste mogli priti ne vi, ne policija na sled. Poleg drugega sem izvršil tudi vlom v orožniško klet ter jo vso izropal. Od vas tedaj ni bilo še nikogar tu, temveč so bili povsem drugi orožniki. Za odškodnino stavljam svoje premoženje na razpolago « Pridržali so ga v zaporu. Uvedena je tudi preiskava, da sc ugotovi, katere tatvine je ta mladenič vse izvršil. Pri nevarnosti hripe ■MH9 # j ^lltjLtJLm V vseb lekarnah in urogerijah v zavitkih po 5t) in 20 ia let. Zdravniško navodilo ^Verhaltungsroasfs- regeln bei Orippe*- podlja Bauet l tle, Berlin SUf 48, Fnedrlchstr< sse 231 Zima v deželi V Suhi krajini. Iz Žužemberka nam pišejo: Ostra zima tudi nam ne prizanaša. Pretečeno nedeljo je kazal toplomer v trgu 27 stopinj mraza, na Dvoru pa celo 31. Ni čuda, da je ob takem mrazu tudi Krka na par mestih čezinčez zamrznila, kar je v njenem gornjem teku nekaj izrednega, ker izvirajo v njenem dnu mnogi gorki studenci. Stari ljudje pravijo, da je minilo že 51 let, odkar ni bilo tako hudega mraza. Toda najhuje je menda že prestano in Krka se je čez par dni že oprostila ledene skorje. Težav in neprilik je ostra zima naredila veliko Ljudje po vaseh že nekaj tednov vozijo vodo, ker so vodnjake izpraznili, a od streh ne pride nič. Ljubkih ptičic, senic, škrjancev in strnadov skoraj več ne vidimo; bojimo se, da jih je vse vzela zima. Vidimo samo velike jate vran. Naši lovci radi mraza in visokega snega nimajo nič kaj korajže. Zato jim pa lovski blagor kar sam pada izpod neba Od velikih jat divjih gosij, ki jih letos posebno mnogokrat vidimo leteti proti jugu, se vedno katera ob Krki spusti na tla, kjer vsled utrujenosti ostane na mestu ure in ure. da jo zapazi kak lovec in ji s svincem za vselej konča preseljevanje po tej mrzli zemlji. Sicer pa imajo ljudje navadno samo delo z njimi, ker so živali tako sestradane, da so jih same kosti. Na Gorenjskem. Z Jesenic poročajo: Silno trpi letošnjo zimo tovarniško delavstvo s svojimi družinami vsled mraza. Stanarino je namreč marsikateri hišni lastnik povišal do pretiranosti, ni pa tudi skrbel za to, da bi stanovanje popravil Pri oknih m vratih takim revežem toplota sproti uhaja ter jim količina, določena za cel mesec, poide že v 14 dneh Mnogi hodijo spat s kurami, ker le v postelji ima upanje, da se bo ogrel Kdor pa ima v tovarni delo v gorkem prostoru, pa odide od doma že davno pred določenim časom. Posebno naše mamice in dekleta so pretekle dni prav živo občutile, kaj je mraz, ko je vsepovsod po Savi. nad in pod progo, vodovod zamrznil. Samo dve pipi sta tekli in okoli teh se je zbiralo vse in od vseh strani. Pa še ena in sicer nepredvidena posledica mraza je nastala na Jesenicah. Vsled žametov in oviranega prometa v vzhodnih krajih naše države, je izostal dovoz živil. Najpreje in najhujše se je občutilo pomanjkanje sladkorja. Trgovci so izpraznili vse predale. Sedaj pa pij čaj, edino uspešno sredstvo proti hripi, če moreš brez sladkorja) Toda mraz je malo odnehal in sladkorja je zopet na »cente«. Edino vozniki in pa smučarji so veseli letošnje zime. Mraz in volkovi v Belikrajini. Iz Metlike smo dobili: Zima, o kateri smo mislili, da nam je dala že slovo, sc je zopet z vso silo povrnila. Naše ljudi, ki niso vajeni takih zim niti pripravljeni nanje, da bi jih v primernih zimskih oblekah sprejeli, je letošnja zima že večkrat iznenadila. Stiskajo se pri toplih pečeh m s skrbjo gledajo v zimske pokrajine ter se vprašujejo, kaj bo letos s trto. Boje se namreč upravičeno, da ne bi trta po-zebla. Spodaj je sicer zemlja topla, ker je prvi sneg zapadel na nezmrznjeno zemljo, a pozebe se boje od zgoraj. To bo gotovo zelo občuten udarec za naše vinogradnike, ako se to uresniči. Volkovi pravijo, da celo strašijo po okolici. Tudi te je prisilil hud mraz, da se bližajo človeškim bivališčem Tudi ptice se rade bližajo vasem, osobito jerebice in divje race, na katere imajo naši lovci korajžo. Rogatec nam poroča 8. t. m., da je temperatura tam znašala 2. februarja 36 stopinj C, 8. februarja pa 29 stopinj C. Ubogih tičkov se polno dobi mrtvih Oče Plavčak, star 95 let, ne pomni take zime. Na Bleda otrok zmrznili Iz Bleda nam pišejo: Pred neko vilo so našli par dni starega otročička zmrznjenega. Bogve katera nečloveška mati ga je tja iztožila, da je zmrznil. Upajmo, da jo poklicane oblasti tosledijo. Zmrznjenega otroka so našli pred par dnevi, kakor se nam poroča, tudi v neki bolj zapuščeni ulici v Dol. Lendavi v Prekmurju. Lov za tatovi v Radovljici V četrtek zvečer smo imeli v Radovljici pravcato kino predstavo na prostem. Okoli 8 zvečer so šli v gostilno Kunstel domači otroci spat, ko so zagledali na hodniku nekega moškega. Zagnali so krik in v hipu so bili v gostilnah gostje in sosedje pokonci, da love tatn, Prvi moški, ki so ga opazili otroci na hodniku, je v splošni zmedi ušel, ostal pa je v spalnici še drug tat, ki se je v prvem hipu skušal rešiti na prosto. Ko pa je videl, da je vsa hiša obkoljena, m so na vseh straneh ljudje oboroženi s poleni, cepini, koli itd., se je rešil na streho in tu skakal kot pravcati akrobat iz ene strani na drugo Med tem so že došli orožniki in eden izmed njih je šel na streho za tatom, ta pa je hipoma zginil v sosednji hiši. Obkolili so tudi to in jo pretaknili od vrha do tal ter slednjič našli tatu pod neko posteljo Vse grožnje, naj zapusti skrivališče, so bile zastonj: morali so posteljo prenesti, da so ga dobili v roke Tedaj se je nabralo okoli njega polno ljudstva in mož bi bil skoraj deležen ljudske sodbe, da ga niso ubranili orožniki. Pri njem sprva niso našli ničesar, ker je pravil, da je vse odnesel njegov tovariš, ki je stražil pred hišo., Ko so ga pa orožniki že gnali v zapor, je nekdo navzočih opomnil, da ima mož za tatu silno lepo suknjo, nakar so postali pozorni nanj in so ga malce natančneje preiskali; nosil je dve suk- Prpičeva tolpa čaka na smrt V zaporih zagrebškega deželnega sodišča sede sedaj štirje moški in čakajo, da se nad njimi izvrši ono, kar je zapisano v zakonih kol kazen za najhujše zločine: obešenje. To so člani slovite Carugove tolpe Pavel Prpič mali, ki je po smrti Čaruge dalje vodil lastno roparsko tolpo ter trije njegovi tovariši Mijo Vrba-nac, Nikola Brdarič in Marijan Krmpotič. Na smrt so bili obsojeni še trije roparji, vendar pa so bili potem pomiloščeni, in sicer Franc Smojver na 15 let težke ječe. Ibrahim Krkič na 20 let težke ječe ter Ante Jelenič, ki je bil ufct mnogo kasneje, kot ostali in je sedaj po-miloščen na 15 let težke ječe Ostala dva člana Prpičeve tolpe sta bila tudi deležna milosti, in sicer je bila kazen znižana Nikoli Budaku od 15 na 10 let težke ječe. Juriju Prpiču-Cigu pa od 5 na 4 leta Potrjena pa je bila dosmrtna ječa *za Milka Vukoviča. Obešen bo najprej Marijan Krmpotič, zatem Nikola Brdarič, Mijo Vrbanac in Pavel Prpič mali. Mati na smrt obsojenega Marijana Krm-potiča je odpotovala pred dnevi v Belgrad in Pristne francoske pastilje VALDA stavili kole za vešala, meni je že dovolj!« Danes bo točno določen dan justi-/kacije. Pavel Prpič Mali je obsojen na smrt radi 21 ropov, devet roparskih umorov in 9 posku-šenih roparskih umorov, Mijo Vrbanac radi okrog 20 ropov. 8 roparskih umorov in 6 po-skušenih roparskih umorov, Nikola Brdarič radi 2 roparskih umorov in enega poskušenejja roparskega umora, Marijan Krmpotič pa radi 27,ropov, 4 roparskih umorov in 4 poskušenih •oparskih umorov. MRI MAY v siovenscinti tvazek s« dobi •• Cirilov kmigarm. Maribor ★ GOSPODINJSTVO M. Lidvinc Purgaj je knjiga, ki po svoji praktičnosti in vseslrano-sti prekaša najboljša dela le vrste. Ni opravila, kakršnega mora znati gospodinja, da ga ne bi ta učbenik gospodinjstva navajal. Dodano je zdravstvo od strokovnjaka dr. Dolšaka. Cena broš. 40 Din, vez. 60 Din. k ALI VESTE, KAJ SO KLASIKI? Njihova miselna in lepotna vrednost se ne zmanjša nikoli. Berite Shakespearejevega Julija Cezarja in Beneškega trgovca -o Zupančičevem prevodu ali pa Sophoklejevega Kralja 0 idi p a in Euripidov Bratski s por v Sovretovem prevodu, pa boste videli, kaj je lepota starih umetnin in kakšna jc izrazna moč slovenščine. Naročite ta dela pri. NOVI ZALOŽBI V LJUBLJANI. k ZAHVALA. Kot varuh nedolelnih otrok po umrlem bratu se zahvaljujem zavarovalni družbi »Triglav« za lojalno postopanje povodom požara kozolca tc dece in priporočam družbo najtopleje. Maks Žumer, Celje. k SKOFJA LOKA. Zobozdravniku dr. Jože Rantu je ministrstvo narodnega zdravja v Belgradu podelilo naslov špecijalisla za zobne in ustne bolezni. ir Vsak umni sadjar si bo — za pravočasno škropljenje sadnega drevja — že sedaj preskrbel ARBORIN. »Chemotechna-r, Ljubljana, Mestni trg 10. k ZIMSKI ŠPORT krepi telo, toda izpostavlja nevarnosti občutljivi teint posebno pri damah. Pred vetrom in mrazom varujeta najbolje: Elida Creme de chaque in Coldcream. k V DOMU NA VRHNIKI se vrši običajna PREDPUSTNA ZABA V A z jako pestrim sporedom na pustno nedeljo in se prične ob polosmih zvečer. — Prijatelji poštene zabave uljudno vabljeni! •k PRI SLABOKRVNOSTI, po prestani TEŽKI BOLEZNI, uživajte samo Chinoferrin. Dobi se v vsaki lekarni. k PROFESOR ZALOKAR odpotuje dne 9. t. m. in se vrne dne 22. t. m. k PODPORNO DRUŠTVO SLEPIH, Ljubljana, fVol/ova 12, prosi vljudno milodarov. Dr, France Pavlačič Specifalist za zob"e In ustne bolezni — vljudno naznanja da izvršuie ou 1. en res t L dalje v Ljubljani, Metelkova ulica it. t L, poletf Srca Jezusove cerkve, zobno prakso in ordinira vsak delavnik od 8 do 12 dopoldne in od 3 do 7 pop k OPOZARJAMO na oglas Spodnje štajerske Ljudske posojilnico na zadnji strani današnjega lista. k PODPORNO DRUŠTVO ŽELEZNIŠKIH USLUŽBENCEV V LJUBLJANI sklicuje za nedeljo, dne 17. februarja 1929 svoj vsakoletni občni zbor v dvorano Okrožnega urada za zavarovanje delavcev, Ljubljana, Miklošičeva cesta. Zborovanje se začne ločno ob 8 zjutraj. K obilni udeležbi vabi — ODBOR. k V ČASU EPIDEMIJE se priporoča za desinfekcijo rok in perila »S a n o f o r m«. Dobi se v vseh lekarnah in drogerijah. Najemnine v ljubljanskih mestnih hišah Sedaj pa še nialo odgovora »Slov. Narodu«. Piše namreč z zadovoljstvom, da sem v »Slovencu« sam priznal, da sem do zadnjega krepko sodeloval pri povišanjih. Res sem in rečem, da bom še »krep-. ko sode oval«, če mi bo le dana prilika. Da pa je to potrebno, evo imenoma dokazov (prizadeti naj se zahvalijo »Narodu«): G Božidar Valenta, šolski ravnatelj, plača za trisobno stanovanje na Erjavčevi cesti mesečno 66 Din; ga Mira Engelman šolska voditeljica, za dvesobno stanovanje istotam 66 Din; g Jezeršek Fran ravnatelj »Narodne tiskarne«, plača za trisobno stanovanje mesečno 300 Din; g. Janko Bleivveis, mag. nadsvetnik, plača v tivolskem gradu za 4 sobe. 179 m3 mesečno 333 Din; g. Kli-nar Anton, upr. svetnik TPD. za štiri sobe; 179 m-. 666 Din; Hejnic Vaclav, mestni nadzornik, pača za 4 sobe 333 Din; dr. Zamik, mag direktor, plača za šestsobno stanovanje v Kresiji. veliko 270 m', mesečno 1000 Din in prejema od občine višje stana-rinske doklade kot znaša najemnina, poleg tega ima pa šc 2 sobi oddani: ga. Marija Rohrman in dr. Elača istotam za petsobno stanovanje, 221 m5 800 »in; g. ing. Mikbč plača za trisobno stanovanje, 128 m', v Kresiji. 100 Din mesečno; g Vikt Zupane plača za 3 sobe, 117 m', 125 Din mesečno; g ing. Bartl pa za svoje petsobno stanovanje ne plača ničesar, itd Ali hočete še več imen? Pa si ogkimo še drugo stran: Na Jegličevicc-sli plača korektor za enosobno stanovanje mesečno cOODin; revna vdova brez pokojnine m družino 4!0 Din za enocol no stanovanje; mestni stražnik enosobno stanovanje mesečno 533 Din itd., itd — Navedeni lahko nebroi takih primerov! Dalje so se morali vsi najemniki stanovanj na Vodovodni cesti pismeno obvezati, da bodo plačevali po 380 Din mesečno enosolno stanovanje Torej oče petih otrok, z mesečnim zaslužkom pod tisoč dinarjev, bo moral plačati 3?0Din — magistratni direktor pa stanuje v centrumu mesta za nižjo najemnino, kot pa znaša njegova stanarinska doklada, poleg tega ima pa še dve sobi oddani! Najemniki v Koleziji naj jx> novem plačajo 250 Din mesečno, nasprotno pa p'ača inženier za trisobno sfanovanie v Kresiji 200 Din mesečno! Ali ni v takih primerih potrebno »krepko sodelovanje«?! Sedaj pa še malo odgovora piscu v »Narodu«, ki nima korajže. da bi se podpisal. Res je: zavzemal sem se za to da se najemnine energično izterjajo. Najemnine morajo biti primerne, te naj se pa izterjujejo energično. Kdo pa ne plačuje? Prav malo ie delavcev ker ti oteoavajo raje močnik dan na dan. samo da je za stanovanje, ker žive v večnem strahu, da iih lit-cralna gospoda kbub j)lače-vanju vrže izpod strehe. Biti mora res izredna sila. da ostane kdo na dolgu. Na drugi strani pa ne plačujejo tako zvani »boljši sloji« ker si ti menda raje privoščijo kaj drugega, za najemnino jim ni dovolj mar, če kaj ostane ali ne. Sicer so pa revnejši takoj vložili prošnje za znižanje ali zamema-vo cenejšega stanovania. dočim si oni drugi sploh nc belijo glave. — Pri neki priliki sem izjavil, da zastopam tiste, ki so me volili. Tega prav nič ne skrivam. Tako volivci vsaj vedo po »Narodu« da sem se potegoval za niiho- e potrebe. Da pa bo kamen, vržen s prozornim namenom na mojo glavo, padel nazai na pisca, naj navedeni sledeče: Od načelnika g Likozaria sem imet prepovedan vpogled v akte v stanovanjskem uradu. Na moio tozadevno interpelacijo v občinskem svetu mi je g. župan odgovoril. da imam vpravico vpogleda v vse akte v stanovanjskem uradu. Te svoje pravice sem se tudi posluževal. Nalete! sem na cel kup raznih pisem in vizitk in izzvan bom tudi navedei vsebine nekaterih teh pisem in vizitk Tako je bilo tam posredovalno pismo g. ravnatelia Juga, predsednika Zvez-kulturnih društev; dr. K ramena. direktorja »Jutra : dopis Oosp. in nanrednega društva za šl petersb okraj, da ie ?a. H- trgovka s premogom »zve-1? napredniakinja. ki ie že to opetovano tudi uVansko dokazala«; vizitka župana dr Puca, »naj se nakažv g. Kebru lepo stanovanje« (kdo je g. Kober. Trnov- Poqo*te slučaje obolen a od prehlada je treba iskati tudi ntt pomanjkljivem negovanju telesa. Jake j mišice /.dravi živci r dnevnim negovanj* n so najboljša obrana. Tudi pri kihaniu, hr -pavosu vratobolu. kašlju. gripi, pri razni žlvfnib ter reumaliinit' bolečinah je F»-l ler:ev Etsaflu>d vpurabljen že 32 let ua zuna in znotraj, dober prijatel) v erdih dnevih Dobi se povsod poizi usna steklenica 6 Din dvojna V Din. Ako aa nimajo naročile ga po po*ti za vsni 62 Din. naravnost pri le karnarju FELLER. STUlitCA DnNJA. Elsa trg 134, Hrvatska. A kol Tk pukaž mu no, de bo vidu, de je na tistem ceglc!« (Predlog tako zva-nih Trnovčanov za zasedbo v Nušakovi vojašnici.) Itd., itd. . , . Ali bo zaenkrat dovolj? Žeti mogoče še kdo kaj? Sem mu na razpolago! Metod Golmajer. Ljubljana Nočna služba lekarn. Dnevna in nočna služba: 1. lekarna Bo-hinec na Rimski cesti, 2. Leusiek na Resljevi cesti. — V noči na torek bosta opravljali nočno službo: 1. Piccoli na Dunajski cesti in 2. Ba-karčič na Sv. Jakoba trgu. Predpustna Ljubljana Redute, maskarade, plesi, predpustne veselice ... Kar hočete, vse to imamo v Ljubljani v predpustnih dneh. Ampak? Nu, kaj bi! Prireditelji se pritožujejo, da imajo zgubo, udeleženci pa, da je bilo premalo zabave. Doslej je baje še najbolje odrezal trgovski ples. Umevno, kakopa. Pridobitni krogi itd. Pa ne odločuje vedno to, v Ljubljani že ne. Pomislite, res, da še ni dolgo po prvem, toda: hripa, mraz. Krivi pa so slabemu posečanju predpustnih zabav tudi časopisi. Sem se sam čudil temu, pa me je neka gospa skoraj prepričala. »Ljudje so bolni, hripo imajo in morajo in morajo ostati lepo doma«, je rekla in nadaljevala: >Hripo pa so zanesli v naše kraje časopisi. Sugerirah so jo prebivalstvu; saj dokler niso začeli poročati, da hripa razsaja hripe ui bilo. Sedaj pišejo, da pojenjuje in res pojenjuje. Tako je.« Z mrazom je drugače, toda o tem smo že poročali. Kako prireditve same? Tu in tam so >dostojnec maske dobrodošle. Ne razumem tega. Kje pričenja prav za prav dostojnost mask in kje neha. ln kaj pomenja danes >ma-skirati se«. Včasih se je kdo maskiral, če je hotel kaj prikriti. Na primer bradavico na nosu ali škil^ast pogled. Krinko ua obraz in — kdo te bo spoznal? Zdi se, da se je pojm niaskiranja v novih časih bistveno izpreme-nil. O Kratkih, hočem reči: prekratkih krilili sploti ne bom govoril. Pravijo, da je moda taka, bog se usmili! Pohujšanja dovolj in — prehlada ler revmatizma tudi. Se mi ne godi dobro, pa sem vendarle zadovoljen, da mi ni treba biti v teh časih ženska. O maskah torej. Kostum neke maske na neki letošnji predpustni prireditvi je bil tak-le: Košček črne svile (če je bila?) okoli pasu, pritrjen na dvoje ozkih irakov, ki sta se sramežljivo vila po golih plečih čez koščene rame in držala globoko izrezani sprednji del tega »oblačila«. Tanki nožici sta tičali v prozornem trikoju, stopalca pa v brokatnih čeveljčkih. Obličje tega bitja je bilo posuto z neko belo stvarjo, da se je zdelo, kot da je iz krede. Cemu ne, saj je stalo na lepakih: . Dostojne maske itd.«. Nekje v področju ljubljanske periferije živi delavska družina. Šestero ljudi Oče bolan, žive od njegove bolniške podpore, če je kaj takega splob mogoče? Hčere so vse odrasle, vse brez zaslužka. Ne dobe službe, kajti težko je danes za službe. Toda mlade so, zdrave, življenje jih vabi v teh predpusnih dneh z podvojeno silo. Priborile so \«va-lirje (iz sorodstva, prosim!), ki so jih spremili na niaskerado. Najmlajša je b(ia tista, ki sem jo prej opisal. Lepi, "esmčuo dostojni kostumi so dragi. Moda in duh časa sta v tem slučaju nehote prispevala k pocenitvi »dostojnega; maskiranja.. Pa ni in ga ni tistega veselega, razposajenega, neugnanega predpustnegu razpoloženja letos v Ljubljani. Še škandalov in škan-dalčkov manjka. Pride človek na prireditev z najboljšo voljo, da se bo pošteno »nano-rek vsaj enkrat v tem predpustu. Pravim, pride, plača vstopnino, sede, naroči merico vina in se razgleduje po okolici. Kar se prikrade odnekod nekaka topost razpoloženja, objame dušo in srce, človek izpije, vstane in gre. Morda še prej, preden je šel vsaj enkrat plesat. Veliko jih tako pravi, ki so se sicer vedno junaško držali na redutah in vztrajali do konca. Ce ui to posledica hripe...? Ne verjamem. Letošnji predpust v Ljubljani je namreč v znamenju brezposelnosti, redukcije plač, splošne draginje, rasioče so-cialnc bede vobče. DIŠAVE SLON O Proslavo slatomašniškega jubileja sv. Očeta Fija XI. priredi Prosvetna Zveza v nedeljo 17. t. m. ob 8. uri zvečer v veliki dvorani hotela Union. O XVI. prosvetni večer je privabil številno občinstvo, ki je pazljivo sledilo zanimivemu in živahnemu pripovedovanju p. dr. Romana Tominca o »Naši poti po Franciji«. Oni, ki so se tega potovanja sami udeležili, so obujali lepe spomine, a drugi smo mogli vsaj v besedi in sliki občudovati daljne krasote, ki jih nismo mogli biti v resnici deležni Začutili pa smo — in to je vredno povedati — kako zelo se more tako potovanje, ki ga napravijo verni katoličani, duhovno ločiti od običajnih turistovskih izletov: vedno so vmes božje postaje — tu Lurd, Lusieux. — k) vežejo zemsko z nadzemskim. Po predavanju so presenetile občinstvo francoske narodne pesmi, ki jib je ob spre-mljevanju klavirja dovršeno zapel Niko Kuret. Q Današnja prireditev kat društva rokodelskih pomočnikov v Rokodelskem domu bo, kakor priča spored, prav zanimiva. Nastopi moški zbor pod vodstvom g. prof. M. Bajuka, dramatični odsek priredi dve veseloigri in tudi sicer je poskrbljeno za izbrano zabavo. PriČetek je ob 7, pred-prodaja vstopnic pa tudi dopoldne od 10 do 12 v društveni sobi Rokodelskega doma 0 Pravljice se bodo pripovedovale danes popoldne ob 4 v Akademskem domu. Tudi lep kino boste videli! Gašperček namreč strašno kiha, pa pride zato šele drugo nedeljo. Krščansko žensko društvo. 0 Maša zadnšniea za pokojnim režiserjem Narodnega gledališč* in pisateljem Milanom Pu-gljem se vrši v ponedeljek ob 9. uri v cerkvi oo. frančiškanov. 0 Slavni klavirski virtuoz Artur Rubinstein koncertira v Ljubljani v soboto, dne 16. t. m. v Unionski dvorani. Natančnejši spored javimo v torek 0 Gospodinjam! Akademski urad dela, ki si je zastavil nalogo, da pomore ljubljanskemu akademiku v njegovem težkem materialnem stanju, ima med drugim preskrbeti dijaku primerno stanovanje, zato se obrača na vse gospodinje in gospodarje, ki imajo na razpolago dijaška stanovanja, da jih javijo po dopisnici na AUD univerza. © Smrti in rojstva v Ljubljani. V mesecu januarju je bilo v Ljubljani skupno rojenih 137 otrok, od teh je bilo 65 moških in 72 ženskih otrok. Mrtvorojeni so bili trije moški in Štirje ženski otroci Skupno je meseca januarja umrlo v Ljubljani 144 oseb, od teh 62 moških in 82 Žensk. Med umrlimi je bilo 87 v Ljubljano pristojnih. Na 1000 prebivalcev odpade v Ljubljani 28 83 rojstev in 30.31 smrtnih slučajev. Skupno število vseh rojenih in mrtvorojenih je bilo v Ljubljani meseca januarja ravno toliko, kot število smrti Slučajev nalezljivih bolezni je bilo prijavljenih 14. 0 Umrli so v Ljubljani v času od 1 do 6. t. m.: Matija Centa, mestni delavec, 64 let, Eppichova ulica; Elizabeta Divjak, občinska uboga. 70 let, Vi-dovdangka cesta 9; Anton Sitar, pekovski pomočnik, 42 let, Gosposvetska cesta 13; Neža Burjak, mestna uboga, 71 let, Sredina 8; Franc Zadravec. delavec, 19 let, Knafljeva ulica 9; Pio Rodonič, sin trgovca, 2 leti. Stara pot 9. Marija štrukelj, zasebnjca. 83 let, Vodnikova 22. V bolnišnici so v istem času umrli: Ivana Zupan, užitka rica, 66 let, Zabreznioa;, Mira Puc, učiteljica, 46 let. Stali trg 11; Boža Končan, rejenka, 3 leta. Rožna dolina 11-36; Josip'čertalič, čevljarski mojster, 53 let. Sv. Petra cesta 47; Antonija Vran, žena železničarja, 31 tet, Bežigrad 4; Lija Koprivec, občinska uboga, 56 let, ftfcira vas", Stanko Javornik. sin du Marice, 2 leti, Smlednik;1 Silvestra Zlosel, rejenka, 1 leto, Streliška ulica 14; Anastazija Flscher, vdova uradnika, 81 let,'Jenkova ulica št 3; Uršula Podkrajnik, mestna uboga, 67 let. Vidovdanska cesta 1; Frotičiška Jermančič, kuharic*, 59 let, Mestni trg 4; Karel Vidmar, posestnik, 40 let. Črna vas 24; Anton Pog-ičar. občinski revež, 76 let. Jezica; Marjeta Virant, služkinja, 35 let. Turjaški trg 4: Edvard Rozman, sin služkinje 4 mesece, Rakek 165. © Pomanjkanje premoga se opaža tudi na tovornem kolodvoru. Tu je mladina revnih ljudi že od nekdaj pobirala raztreseni premog in tudi kradla V sedanji stiski s premogom, pa se je naenkrat število teh drznih otrok skoro podvojilo. Straža na kolodvoru je sicer ojačena kar pa ne pomaga dosti in se tatvine kurivo zelo množe. © Nezgoda. Včeraj dopoldne se je pripetila Josipu Kosu. slikarskemu vajencu pri Štefanu Spe-letiču precej huda nesreča Pri pleskanju v hiši št. 12 v Vegovi ulici se ie hudo opekel s plamenom od špirita na obeh rokah. Prepeljali so ga z rešilnim avtom v bolnico. © Predpust na višku. Ljubljana je v pravem predpuslnem razpoloženju. Iz vseh izložb, na vseh ulicah, še na domu in v časopisih te nadleguje reklama za vse mogoče predpustne prireditve ln plese. Na policiji, na hodniku pred sobo g komisarja Kosa ni bilo še nikoli tako živahno, kot je te dni. So to skoro sami društveni odborniki in gostilničarji, ki prosijo za veselično dovolilnice. Ko človek opazuje to predpustno živahnost, je skoraj prepričan. da je Ljubljana bogato mesto veseljakov. Da to ni, se bo kmalu pokazalo, ko bo predpust minul. © Bolnik »kradel bolnika. Neki bolnik v bolnici je pri kopanju pustil svojo obleko v predsobi kopalnice. Ko se je hotel obleči, ni obleke našel več nikjer. Osumil je, da mu je vso okrog 3000 Din vredno obleko ukradel sobolnik F. S., ki je tudi res pobegnil iz bolnice ter pustil svojo bolniško obleko na postelji. Okrfdenec se je spomnil, da je imel v žepu obleke listek za garderobo na kolodvoru. Obvestil je o tem policijo. Čez dve, tri ure se je zglasil na kolodvoru z listkom neki M E., ki je bil takoj aretiran. Povedal je, da mu je listek izročil na Prulah pekovski pomočnik F. S. — tisti, ki je ušel Iz bolnice in ki je bil takoj osumlien tatvine. Tatu ie policija kmalu izsledila. Sedaj je s svojim tovarišem na varnem pod ključem, ukradeno obleko pa je policija že vrnila lastniku. © Nezvesta sluškinja. Za predpust si je hotela služkinja Nnndka v Rožnj doilni preskrbeti lepo obleko in plašč. Ali za to bi morala šteditl celo leto, da bi dobila denar, čakati pa tudi ni mogla, ko bo predpust vendar tako kmaln minul. Ukradla je torej svojemu gospodarju 1250 Din vredno obleko in jo hotela prodati. Še preden je motrla to storiti, jo je že prijel detektiv ln sedaj objokuje v policijskem zaporu svojo lahkomiselnost © PRANJE, svetlolikanje ovratnikov in vse perilo, kemično snaienje oblek: Šimenc, Kolodvorska 8. Maribor □ Hišnim posestnikom! Priroda stvarja pozimi krasne ledene tvorbe. Liki postoojskim kapnikom vise ledene sveče raz hišnih streh in leskečejo v blesku solnčnih žarkqv. Ponekod dosegajo dolžino dveh do treh metrov. Dijaki, ki hodijo mimo, ugibajo, dali so to stalagmiti ali stalaktiki; pa ne iz neznanja, ampak čisto enostavno zato, ker si tega ne morejo zapomniti. Ugibanje o stalagmitskem is sta-laktitskem izvoru teh ledenih sveč pa bo nehalo šele takrat, ko bo potegnil jug in bodo pričele padati mestoma ogromnjaške ledene sveče na glave nedolžnih pasantov. Na to se opozarjajo hišni posestniki, da se pravočasno odstranijo ledene sveče, ker bodo sicer za vsak slučaj kakšne nezgode morali nositi odgovornost. □ VHI. prosvetni večer priredi Prosvetna zveza prihodnji četrtek ob 20 v dvorani Zadružne gospodarske banke Na sporedu je predavanje slovitega umetnostnega zgodovinarja msgr. Viktorja S t e s k e iz Ljubljane o slovenskem slikarstvu. Na večeru sodelujeta Av-senakov moški zbor in orkester Ljudskega odra. □ Obrtnim zadrugam. Splošna zveza obrtnih zadrug v Mariboru naznanja vsem zadrugam, do se bodo za vse obrtnike izpolnile davčne pole v Zvezni pisarni, kjer bo na razpolago obrtnikom strokovni uradnik. Za tukajšnje zadruge velja sledeči vrstni red: dne 15. t. m. — Skupna obrtna zadruga, Slaščičarska in urarska zadruga; 16 t m. — Zadruga izvoščkov, mesarska in dimnikarska zadruga; dne 17. t m. — mizarska in kovaška zadruga; dne 18. t. m. — ključavničarska zadruga; 19. t. m. — pekovska zadruga, zadruga tesarskih in zidarskih mojstrov ter zadruga stavbenikov; 20. t. m. brivska zadruga in zadruga čevljarskih mojstrov; 21 t. m. — zadruga krojaških mojstrov; 22 t. m. pa skupna zadruga za okolico. □ Meščanskošolski učitelji mariborske oblasti so obravnavali na svojem nedavnem zborovanju, ki so ga imeli na tukajšnji deški meščanski šoli, celo vrsto aktualnih vzgojnih vprašanj. Zanimiva je ugotovitev iz tega zborovanja, da obstoječi učni načrt ni primeren za meščanske šole in da je ireba število učnih ur za učenpe močno zvišati, ker se je izvajalo, da so učenci preobloženi in da je to kvarno za njihovo zdravje Tudi so se izrekli meščanskošolski učitelji proti načrtu, da se ustanovijo v glavnih centrih poliklinike oz. dijaški domovi, ker bi na tak način prišli učenci izven teh mest ob tozadevne ugodnosti. Soglasno pa se je izjavilo učiteljstvo za uvedbo počitniških rokotvornih tečajev in se bo v kratkem pričela akcija za rešitev finančne Stripi vsegjj vprašanja. Tudi se je sklenilo, da se bo na iniciativo ljubljanskega društva m. š. učiteljev proslavila desetletnica obstoja večine slovenskih meščanskih šol z razstavo o priliki ljubljanskega velesejma. □ Koliko zaležefo »Slovenčevc« anonse dokazuje zanimiv slučaj, ko je tukajšnja uprava »Slovenca« prejela pred par dnevi na enkratno anonso do 60 ponudb iz najrazličnejših delov naše države. □ Reklama na mestnih avtobusih. Reklamo, ki bo na strehi ter v notranjosti mestnih avtobusov, izvede tvrdka »Diareklama«. □ Šolski zavodi se bodo morali zapreti? Kakor izvemo, se bodo radi vedno občutnej-šega pomanjkanja premoga morali zapreti nekateri šolski zavodi, če se v prihodnjem tednu | položaj ne izpremeni v prid konsumentov. V zadnjem trenutku je priskočila upravi bolnice na pomoč železniška uprava ter ji odstopila premoga za nekaj dni. Vprašanje pa je, kaj bo potem, če premoga od nikoder ne bo. V tem slučaju bodo morala, kakor izvemo, ustaviti za nekaj časa obrat celo nekatera privatna podjetja. □ Takoj dobi delo pri tukajšnji Borzi dela več dobro izvežbanih delavk za tovarno testenin v Zagrebu, strojnik za žago in elektrotehnik. □ Telefonsko centralo dobita električno podjetje in mestni gradbeni urad. Tozadevni znesek 16.780 Din se je ze odobril na zadnji seji mestnega občinskega sveta. □ Izdane ter izbrisane obrtne pravice. V mesecu januarju je bilo na novo izdanih 15 obrtnih pravic v mariborskem mestnem okolišu, izbrisanih j pa 12. | □ Naša društva. Kat. prosvetno društvo v i Melju ima danes ob po 17. uri redni letni občni j zbor. Združen s poučnim skioptičnim predavanjem. I — Krščanska ženska zveza pa priredi s sodelovanjem Ljudskega odra danes ob 17 uri v Narodnem domu veseloigro štiridejanko. Prebitek je namenjen za podpiranje revnih članic. □ Ljudska univerza Jutri odpade predavanje radi pusta; prit1 od nji petek pa je na sporedu predavanje o sedanjem stanju gospodarstva v Rusiji. □ Za sirote v oblastnem (ločjem domu v Mariboru so nabrali mestni šoferji na svoji veselici 200 Din. Uprava oblastnega dečiegu doma Izreka tem potom vsem človekoljubnim daroVateljem svojo najiskrene-šo zahvalo. Vrelec „TEMPEl' uporabljajte kot namizno vodo primešajte jo vinu. ker razkraja zgra» ju škodljivo vinsko kislino. Uporabi ujte jo nadalje s sadnimi sokl. ker Vam daje z njimi pomešana najboljše brezalkoholne pijačo Vam z uaivečjim uspehom zdravi želodčne Mre, kakor tudi katar želodcu in črev. je po svoji koncentraciji najmočnejša ilosedaj znana zdravilna voda. Z najboljšim usue-hom io predpisujejo zdravniki pri žolčmh kamnih, pri zaprtiu. pri sladkorn bolezni, kakor tudi pri gihtu in he-meroidih. Zahtevajte Rogaško slatino po vseh gostilnah In trgovinah v originalnih steklenicah. Vrelec „STYR!lf Vrelec „D0NAT' □ S plinom se jc zastrupil 30Tet»i-' Alojzij Verstovšek, skladiščnik pri nekem tukajšnjem j stavbnem podjetju. Prepeljali sp ga v bolnico. □ Neprevidno ravnanje z orožjem 16 letni posestniški sin Franc Kampl iz Spodnje Polskave je z nahito tovslc i puško ravnal tako neprevidno, da se mu je sprožila in občutno ranita koleno Odpre-mili so go v bolnico. □ Včerajšnji trg jo bil radi še vedno trajajočega ostrega mraza bolj slabo založen, Kmetje so pripeljali uainreč 14 vozov seua in 6 vozov otave. Za špeliSrje po ne more sedaj v času konjunkture igrati temperatura nobene vloge; pripeljali so no včerajšnji trg 108 vozov mesa in skoraj'vse prodali. □ Ure, zlatnino, srebrnino, NA OBROKE BREZ POVIŠKA, samo pri M. 1LGERJEV sin, urar, Maribor, Gosposka ulica. Celje & Celjsko gledališče. Po večjih gostovanjih z dramo bo nastopilo mariborsko gledališče v nedeljo 17 t. m. v celjskem gledališču z dvema operetama Pojioldne ob 4 se vprizori opereta iz vojaškega življenja »JESENSKI MANEVER«, zvečer ob 8 pa opereta »BAJADERA«, katere snov je vzfeta iz bajnega orijentalskega sveta. SS Skioptične slike, ob katerih bo na ponedeljkovem prosvetnem večeru predaval g. Marjan Ma-rolt ie z veliko naklonjenostjo odstopila prirediteljem Narodna galerija v Ljubljani Serija slik obsega prvenstvena dela naših mojstrov-shkarjev. Po predavanju bo zape! moški zbor pevskega društva »Slavec« ua Teharjih pod vodstvom organista g. Luževiča. Vstopnice za ta zanimivi večer so še na razpolago. & Seja celjskega mestnega občinskega sveta. V petek ob 6 zvečer se je vršila redna seja celjskega občinskega sveta pod predsedstvom župana dr. Ooričana. Takoj uvodoma je župan objavil, da seje občinskega sveta niso javne, radi česar sta morala zapustiti posvetovalnico dopisnika »jutra« in »Nove dobe«. Olavna točka dnevnega reda je bila konstituiranje odsekov. Na predlog dr. Voršiča so- bili izvoljeni: , v finančni in gospodarski odspk, .obctiiski Svetniki ge. Dobovičnik, Janič, Cepin, Moji na. Mravljak, Posavec. Ravnikar. Leskovsek, dr Wo|f, dr. Vrečko in Žumer; v odsek za občinska |xxljetja in jookopališča obč. svetniki gg. Hohniec, dr. Hra-šovec, Janič, Koschier, Leskovšek. Posavec, Rc-beuschegg Sirec in Žumer; v pravni in personalni odsek gg. obč. svetniki dr Kalan, Koren, dr Ogrizek, dr. Skoberne. dr. Voršič in Zupan: v šolski, kulturno-zdravstveni in tujsko-nrometni odsek gg. Brinar, Cepin, dr. Hočevar, Lečnik, Možina Re-beuschegg in dr. Voršič; v stavbeni ui vodoregula-cijski odsek gg. Brinar. Dobovičnik. Hohnjec. Les-košek. Lečnik, Prekršek in dr. \Volf: v tržni in obrtni odsek gg Bernardi, Dobovičnik, Hohniec, Leskošek. Lečnik. Rehei!?/-hepp in Žumer; v social-no-po'itični odsek ug. Cvirn. Leskošek Koren, Koschier, dr. Ogrizek, Posavec, dr. Skoberne in pa Voglar. Za pustne dni! Fino prekaleno svinisko meso kranjske klobase, rszPčne marmelade, 'aini rum, konjak in desertna vina priporoča tvrdka Anton Fazartnc. Ccl'e. Španska hripa! Infiuenca' Za ojačanje rekonvalescenfov je izborno sredstvo . leclferrin". Vpmsaj za svet zdravnika. Dobi sc v vseh lekarnah. □ Smrtna kosa Umrle so: Lubej Marija, soproga prometnika drž. žel., stara 28 let. Pogreb* jutri ob pol 16. uri na pobreškem pokopališču. — Harič Marija, soproga grobarja, stara 74 let. Pogreb jutri ob pol 16. uri na radvaniskem pokopališču. — Bezjak Neža, soproga (mestnika in mlinarja, stara 38 let Pogreb danes ob pol 16. uri ua mestnem pokopališču v Pobrežju. □ Ne nasedajte? Mariborčanom je Še v prav dobrem sjjnminu lanskoletna zgodbo o goljufivih prodajalcih križcev, svetih podobic in svetih maš. Izkazalo se ie bilo, da so osluibili razne stranke za približno 80.000 Hi«. Zadnje dni na obletavajo periferijo nfšega mesta In njegovo bližnjo okolico nekateri klateži, ki bi radi na isti način prišli do lepega denarja, čim sc kje pojavi sumljive? s križci, naznanite ga bližnjemu stražniku, ki mu žo bo malo pobliije potipal obisti. HARMONIJ dobro ohranjen, polnozvočen, 6 registrov, se po ugodni ceni proda. — Vpraša se v podružnici »Slovenca« v Celju, Novosti Ljudske knjižnice Prosvetne zveze v Ljubljani Bobba Gtovaum — Mauro franceseo: Alpine Schrif-ten des Priesters dr. Achillc Itatti. 196 b 375 b. Hriancl Arhtide: Frankreich und Deutschlond. Mit einer Emleltung von Gustav Stresemann. 2170 a. Gorki Malcsim: Das Werk der Vrtamono\v$. 420 S. 2176 al. —: MaKvej Koshemjakiu Romau in zvvei Ttanden. 423 + 400 S. 2176 a2 —: Das blaue Leben urid andere Erziihlmigen. — 509 S. 2176 a5. —: Marchon der \Virkllchkeit 309 S. 2170 aO. Griese Friedrich: Winter. Roman. 404 S 2444 a. Hamstin Knut: Das letzte Kapitel. Roman. 525 S. 2113 al. Uorn Alferd: Abendteuer an der Eltenbemkliste. — 304 S 2J29 a Kagawa Toyohiko: Auilehuuug und Opfer 306 S. 2123 a. Masarvk 7'. G.: Die Welt-Revolutlon 566 S. 23 b. Muron Jok.: Die spanisehe Insol. Ml 317 + 360 S. 2118*. Sieicertz Siafrld: Zurtick aus Babjion. Roman 31X5 S. 2445 a. Tnlvio Maila: Die Glocke. Roman 377 S 2114 n. Wiesf>r Dolores: Das Siugerloin. — Die Liebes-geschichte eiuer jungen Soele. 347 S. 2449 a. Wellg H. G.: Der Traum Roman. 379 S. 2435 ul. —: Bealby. Ein heiterer Koman. 807 S. 2485 a2. —: Die offene Verschwftrong Vorlage fttr Wclt- revulution. 236 S. 2435 a8 —: Dir Welt des Williain Clissold. Ein Roman mit einem neuen Stadpunkl. KI1. XII+ 401-i 456 S. 9485 «4 Ljudska knjižnica Prosvetne zveze posluje v Akademskem domu na Miklošičevi cesti št. 5 vsak dan rasen nedelj io praznikov od 9—12 in od 2—7. 1Vaša zadnja vas ob meji V najzapadnejšem kotičku naše države leže Rateče. Rateče-Planica jim tudi pravijo. Menda zato, da jih ločijo od raznih drugih Rateč, ki jih imamo še na Slovenskem. Ratečan in njegova vas Ljubka in idilična vas vam je to, tesno prišli njena v breg in stisnjena v kot med hribi. Stara slovenska naselbina! Usoda starih Ilatečanov je bila seveda ista, kakor po ve- župan v Ratečah Josip Pintbah. Sini ostalega slovenskega ljudstva: robovali in delali so za druge, zase le malo ali nič. Najprej so tlačanili grofom Ortenburžanom, pozneje pa Celjanom. Toda počasi je tudi za naše Ratečane napočil lepši čas. Kmet je postal na svoji zemlji svoj gospod. Nekdanjih mogočnih gospodov, ki so jim bili podložni vsi kraji v tej dolini prav dol do Jesenic, ui več. 144 hišnih številk naštejemo v Ratečah, Erebivalcev pa je po zadnjem štetju okoli 800. liše so vse na kupu, tesno prislonjene druga k drugi; zdi se, kakor da je ob rob prijetne hoste prislonjeno mirno, ljubko gnezdo... Pravijo, da je bilo v slarih časih tam okrog toliko roparjev, da se ljudje niso upali posamič prebivati in graditi na samem svoj krov. Ratečan vam je krepko izražena osebnost Ne samo značaj, tudi govorjenje jo nekam trdo in zategnjeno. Sploh ima ta kraj ua sebi nek svojstven, tipičen izraz. Ljudje so orijaz-ni. izredno topli in dovzetni, v njih značaju pa je pomešana tudi močna samozavest, ponos, krepka odločnost. Po govorici se ljudem pozna, da se je njih kulturna skupnost nekdaj bolj približevala Beljaku onstran Karavank, kakor pa središču in sedanjemu kulturnemu ognjišču Slovencev, Ljubljani. Naglas in sploh govorica Ralečanov močno =liči slovenski koroški govorici. Prebivalstvi je ohranilo tudi še mnogo lepih, starih slovenskih običajev in navad, tudi narodna noša, zlasti ženska, je še močno spoštovana in priljubljena. Rateče do nastanka Jugoslavije niso bile dosti poznane. Vas je samevala v bregu, skrita, docela pozabljena od ostalega svela Prevrat pa je Ratečam prinesel ta sloves, da so zadnja vas ob jugoslovansko-italijanski meji. V vasi se je nastanilo par desetin financarjev, obmejnih stražnikov, orožnikov, dobili so pošto, železniško postajališče, preprosto in skromno sicer, toda vendarle — in življenje v Ratečah je postalo živahnejše. Lice vasi se je tudi sicer ugodno spremenilo, ker so Rateče kmalu zaslovele kot priljubljeno, mirno gorsko letovišče z izredno zdravim in čistim zrakom. ' Na solnce in zrak! Lani je stanovalo v Ratečah v juliju in avgustu nad 300 tujcev Iz Ljubljane jih je bilo 142, iz Zagreba 48, iz Belgrada 7, od drugod iz Jugoslavije 45, iz inozemstva 35. Kraj ima veliko solnčnib dni, megla je skoro neznan pcjav, zrak je čist in ostroopojen. Iz Rateč imaš blizu do nekaterih prijetnih in lahko dostopnih vrhov Karavank, pa tudi težje ture izhajajo iz vasi po dolini Planice v Triglavsko pogorje, in sploh v Julijske Alpe: na M< jstrovko, Veliko, Srednjo in Malo Ponco. Posebno privlačna točka izletnikov in letovi-šfar-ev pa je Planica z izvirom Save v višini 1122 metrov. — Škoda le, da so težje dostopna Klanška ali Belopeška jezera, ker leže že onstran meje, ki je od vasi oddaljena dobrih dvajset minut. Zanimiva je tudi farna cerkvica, ljubko gotsko svetišče iz 16. stoletja Obdana je z visokim zidom in zelo spominja na stare čase turšl ih napadov. Rateče so samostrjna fara in občina. Kot župnik se v njej že doho vrsto let udejstvuje naš priljubljeni popotnik in vnet skladatelj preprostih ljudskih oper in operet, g svetnik Josip I.avtižar. Zupanuje pa tej idilični gorski vasici Josip Pintbah, splošno spoštovan in pravičen mož, odličnega, mirnega značaja. Radovan Hrastov: Kjer izvira Sava .. Pozno pod noč sem ubiral samolno pot is Kranjske gcre skozi Podkoren v Rateče. Nekaj posebnega je v tej dolini, ne'a silna moč proste planinsl.e narave objema človel a, ko stopa samoten mimo sneženih polj pn zmrzli, v ozek, izoran tir vtesnjeni cesti. In ko lakole škriplje pod nogami in se v prvem mraku oblikuiefo v »«rmy> podobo mogočni skladi gord na obeh straneh, te hipoma prime in strese in ves zaživiš: tja ven stopim, v gorč, v sneg... Zadaj ob cesti se med sneženimi plastmi stiska med močvirje skromna vodica, Sava-pJaninka. Mesec je pogledal v mrzli večer, njegov rahli odsev toplo boža pokrajino in riše zdolaj v vodi svoj bledi obraz. V ta sa-njavi planinski večer se vtopim in obstojim na sneženi cesti. In gledam: kakor v pravljici je zgrajeno tisto močvirje zdolaj, kakor vitka koča se vmes pomika v številnih vijugah Sava. Mali otoki so tu in tam, pokriti s snegom, vmes ozki kanali, stoječa voda. Za hip se pokaže nad vodno gladino vodna raca, druga, tretja, cela vrsta. In plavajo po kanalih, se spet skrijpjo pod vodo, pa se spet pokažejo na nasprotnem koncu močvirja, v stranskem kanalu. Na, pa saj to niso kanali, niti otoki. Prehodi so, vodna pota za race, njih pristanišča in skrivališča Vmes pa so bele lise, v poletni dobi morda šopi trave, posamezne biljke Pa me vpraša gospod v Ratečah: Ste kaj bili v Planici? — Nič še ne. — Tja gor pa morate, na vsak način morate v Planico! Ne bo vam žal pota in truda, diven sprehod je to. Pa pojdem! sem odločil in že sva stopila z gospodom skozi vas. Pri šoli je obstal, prijel me je za ramo, z drugo roko in palico je pokazal čez polje: kar naravnost tja dol čez progo, pa dalje v tisto dolino. Pot je iztirjena, nikamor drugam ne morete. Pa srečno pot in se oglasite še kaj! Tako sva se poslovila s prijaznim gospodom in kar ročno sem jo ubral v povedano smer. Pot je bila res izhojena, še bolj izvožena, toda zgrešil bi jo bil pa lahko. Na vse plati in vsak čas zavije v stran druga steza in druga pot So to drvarska pota po katerih se venomer poganjajo v breg prazne sani ali pa se vračajo z naloženim tovorom, skladom drv iz gozda v dolino in vas Po izvoženem kolovozu slopam v hosto. Težke smrekove veje se pripogibajo prav na pot z obeh strani Stopaš kakor po hodniku, časih je kar temno v ujem. Ob poti so nasajene smreke, tesno druira poleg druge in ponekod moreš le sklonjen ped visečimi vejami. Ta del pota je najbolj idiličen. Ko stopim iz hoste na planjavo in spem dalje p<» snegu in čez zamrzlo Nadi/o onstran v breg, se odpre pred menoj siVn pogled. Tam spredaj mogočna Mojstrovka kakor gorska kraljica počiva v zimski obleki in zre sanjavo v dolino pod sebej. na desni te pozdravljajo vse tri Ponce, onstran doline pa zaspano mežika skromni in malo poznani Ci-prnik. Mimo zidane osrljarske kolibe stopim vrh planjave in se ozrem nazaj Čez Rateče seže pogled gor čez na Pe^elinek, na Kopo in Peč — po njenem pobočju se razločno viri1 ozko izsekana lisa, kjer med smrekovim borštom poteka naša državna meja na vrh Peči. do točke, kier se stika troje državnih meja: ju"OHlpvans1-n-italij»nska. jusoslovanska-avstrijsl a in avstrijsko-italijanska. Sprehod v Planico je res vreden truda Morda je v letu še lepši, ko so gore ožarjene s solncem in vas skozi po dolini spremlja šumenje potoka, pozneje mogočne Save. Toda tudi zimska doba ima v Planici svoje čare. Solnce je prijetno grelo, ko sem stopal dalje v kraljestvo gozdnih samot, po debelem snegu, med obloženimi grmi. Časih se ini je udrlo v mehki sneg ali pa se je plasl snega vsula s težke smreke tik predme na pot, skozi in skozi pa se razgrinjajo pred popotnika vedno nove in nove slike. In ne moreš mimo njih, da ne bi obstal in se razgledal po teh veličastnih podobah božjega stvarstva. Če kje, tu se ti ob lakih pogledih nehote utrne misel in vera: Velik je Bog in čudovita so dela njegovih rok! Vsa umetnost, vsi poskusi in vse lepote človeških rok in človekovega duha s', le bežna doživetja, ki so in minejo — lepote in umetnost narave pa izhaja od davnin in ne irasne, pa naj kdo še tako zastira oči in upira pogled v tla Kraljestvo Planice, tiha samota in tajin-stven mir v njeni dolini, žarko solnce in speče planine pod sneženo odejo, ko sem vas gledal in občudoval v nenii podobi zimskega spanja, sem bil ves z vami in v vas in kakor zamaknjen in znova oživljen sem se poslovil in stopil nazaj v vas in med svel, nazaj v vrvenje in živahnost dolinskih polj, ki človeka le dramijo, ne morejo in ne znajo pa mu dati miru ... Planica, Izvir Save, ki sem te videl v pečinah in v ledenih svefah — pozdiavljena! Ko bo majnik in bodo razcvelela dolinska polja, bom prišel spet in te bom pogledal še tedaj. Tr se bom še in še n^vžil tvrje lepote, nasrkal krasot in miru, pokojnega, tihega miru ... In gospod v Ratečah — zahvaljen in na svidenje! Pri planinskem gospodu v Ratečah Saj ga poznate, gospoda v Ratečah, i kajpak da ga! Toliko knjig je že napisal o svojih potovanjih in drugih rečeh, napisal je spomine svojih let, pesmi vam sklada in operete — vse za naše prepros e ljudi, ki jih tako radi igraji in pojo podeželski odri. Pa da bi ga torej ne poznali, tega gospoda! Josip Lavližar. župnik v Ratečah, — to vam je listi neutrudljivi slovenski popotnik in pisatelj in skladatelj. So rekli, naj stopim še k n;emu, kadar se spotoma oglasim v tistem kotu tam na kraju sveta, — jugoslovanskega namreč. . Pa sem res prišel nekega dne in potrkal v farovžu. V njem župnikuje naš planinski gospod zlatomašnik in duhovni svetnik že svojih 32 let. Njegova posebna lastnost je. da je povsem gospodar v hiši kakor menda nobeden drug duhovnik: le kuhat mu časih pride iz vasi postrežnica, drugo vse opravi gospod sani In se pri tem delu prav dobro počuti* vedno je veder in ves navdušen za vse. Pa are gospod že v 78. leto... t Njegova izba, kjer prebije cel dan: to vam je zdajle po zimi topla soba. Zdi se ti. kot da si vstopil v navadno preprosto kmečko hišo. V kotu velika peč, poleg nje ročni kovčeg, zraven košara, polna orehov — sredi sobe pa stoji javorova mi7a in okrog nje izrezljani stolci, pristno kranjsko narodno blago. Soba je nizka, troje oken spušča vanjo solnčno i svetlobo. Med okni. zamreženimi s starimi, I zvitimi križi najstarejše sorte, stoji klavir, ves založen. Zraven njega je še en mali klavir, ki je zložljiv. Onsiran, v kotu ob peči stoji postelj, nad njo Iri stenske ure — radi kontrole, pravi gospod, da morajo biti kar tri... Kakor soba, tudi gospod napravlja vtis originalne slovenske narodne korenine. Ko vstopim, sedi gospod svetnik pri mizi, ograjen je v težko, iz bele volne napravljeno jopico, na glavi pa mu tiči — slamnik. Da, star, oguljen panama-slamnik, ki ga je gospod prinesel Bog ve iz kalerega dela sveta, ko je potoval vse križem. Pred njim na mizi leži par mladinskih listov, vsi obrnjeni na tisto stran, kjer so tiskane pesmice — njegova najljubša s!var. Ostali del mize je ves založen z notami, težak rdeč svinčnik leži na njih in na posameznih popisanih listih so opažajo korekture. Župnijska cerkev v Ratečah na Gorenjskem. V ozadju Planica. — (Fotogr. dr. Valtei Bohinjec.) 0. župnik I.avtižar. Čudovito zgovoren mož je to, nekoliko plešast, postaren, belih las, skozi težka očala vas gleda čez mizo in se nagiblje naprej vedno vprašujoč to ali ono. Zasleduje vse, gre vedno z duhom časa in je nenavadno krepak, živahen mož. Človek bi ob prvem videnju sodil: prišel si ua deželo, v domačo kmečko hišo, iz katere diha vsa ona blažilna topla domačnost in prijaznost. Za glasbo je ves navdušen. Kar naprej piše in piše. sklada, igra na klavir, popravlja, poje. Zdaj pripravlja novo opero Darinka«. Snov je vzeta iz Hribarjeve junaške pesmi ter se dejanje godi na Krki na Doler. em v srednjem veku, ko so nad ubogim ljuJslvom gospodovali vsemogočni graščaki — ima torej zanimivo zgodovinsko ozadje. Gospod svelnik pravi, da bo stvar nekoliko krajša kakor zadnje njegovo delo, obsegala bo tri dejanja, do mnja upa, da jo bo dokončal. Z navdušenjem m? je pripovedoval vsebino nove opere, vse druge zanimivosti in še to, da se je nalašč peljal v Krko ua Dolenjsko in tam stikal okoli gradu. Za glavne junake je Izbral kar domača imena hiš na Krki. Na vsak način sem mu moral peti partijo Blatnika iz prvega dejanja. On je igral na klavir, jaz pa sem sprva boječe, potem pa vedno bolj korajžno pel za njim. Ves vesel je bil, kimal je z glavo: »Saj bo šlo! Še enkrat .. .1« In sva tisto partijo ponovila tolikokrat, da je šla gladko in sem jo znal na pamet. Vloga Bla nika je. zdi se, najbolj tipična vloga in označuje glavno snov dela: Grad pa ne vidi njih gorja, grad pa ne vidi njih solza. In grad ne ve, kako trpe, in ne ve, kaj je malerino srce... »No zdaj pa stopiva malo ven!« Poveznil je debelo kučmo na glavo in sva stopila ven v sneg. Kljub starosti še silno rad hodi, se sprehaja in je za prirodo zelo navdušen. Pripovedujejo, da je nekoč bil na Jesenicah in tamkaj zamudil zadnji večerni vlak, ki naj bi ga potegnil domov. Bilo je v soboto večer, drugi dan je bilo treba pridigati —, na pa jo je odkuril vlak kar brez njega. Mislite, da je mož kaj dosti pomišljal! Jok! Kar brž se je spustil na sneženo cesto in jo je celo noč preko sneženih zamelov pobiral peš v Rateče. Tričetrt na šest je bila ura v zvoniku, ko je zagledal prve hiše v vasi, pollej pa je stopil kar naravnost v cerkev in na prižnico — ob šestih se je sv. maša redno pričela, kakor vselej. Ves upehan je bil sicer mož in na prižnici se mu je zdelo, kot da še neprestano hodi in hodi naprej — vlak ga pa le ni ugnal. F. S. To je bilo tistikrat, ko se je v LjuMjnno prltepla hripa. tista nerodna bolezen, ki je ljudi kar*lruinonia metala na postelj. Janez Pe-telinček se kakopak hripe na vso moč boji, kakor vsak in vsake bolezni sploh. Janez Pe-telinček ima prav za prav še en vzrok več, da se hripe boji. kaj.i ni zavarovan pri bolniški blagajni in je potlej velik križ s stroški za-stran zdravljenja hripe. Zato je Janez Peleiinček tistikrat sklenil in odločil, da kakorkoli pobegne iz Ljubljane. Se je domačim naroč;l, naj ne skrhe zanj. ako se ne povrne kimlu, zakaj po svelu so dobri ljudje in se pri njih za denar vse dobi Potlej ga je vzela uoč, namreč gospoda Pelelinčka, ter ga je vlak za običajno ceno odpeljal iz območja nesrečne hripe. Gospod Peleiinček je menil, da hripi niso znana vsa pota in skrite soteske naše preljube in mile domovine, pa je sklenil, da uteče v hribe, kjer bo najbolj spravljen pred nevarnostjo. V Ratečah je iz postaje koj zavil v gmajno. Z vsemi močmi se je pehal po sneženih s.ezah vse višje v breg. Po dolini Planice je nameraval prav do izvira Save, kjer se bo nemara skril pod kakšno skalo. Tam ga hripa vsekakor ne bo iskala S seboj je vzel na pot pol suhe klobase in prašek zoper angino. Druge robe ni maral nosili s seboj v tiste obmejne hribe, ker so tamkaj financarji in je bil za-stran njih v resnih skrbeh, če mu bodo pustili vsaj klobaso in prašek. Krepko se je poganjal Jnnez Pe'elinček v breg ln je doživel koncem Plan;ce prvo nesrečno snidenje. Financarjev sicer ni srečal, ampak so od njih še mnogo hujši obmejni stražniki Pravijo jim p< graničarji ter imajo dolžnost, da zavrnejo vsakogar, ki bi nemara hote! če? npprstopne skalnate stene k polen-larjem na obiske. Pa je tako tudi gospoda Petelinčka di letela usodna nesreča, da so ga lan je pobarali za legitimacijo in sploh, kaj dn išče tukaj? >Piosim, jaz sem Janez Petelinček in imam odlične zveze z uglednim uredništvom v Ljubljani.« Fant od obmejne straže pa je dejal, da naj se gre slavno uredništvo solil in pa, da nič ne pomaga in sploh: v Kranjsko goro bo šel ž njim, da se bosta zgovorila s poročnikom. Brez legitimacije od planinskega društva s sliko se na mejo ne sme in amen! Tako je dejal fant, in je Janez Petelinček mnenja, da bi slavnemu uredništvu nemara kazalo, da fanta toži po tiskovnem zakonu radi slabih manir, ki jih je izvolil pokazati s tisto opazko o uredništvu. Na! je obupno zaslokal gospod Petelinček, pokazal je stražnikom še nekaj nepla- Dopisi Kranj Organizacijsko gibanje. V povojnih le*ih se je pri nas začelo močno gibanje proevetnokulturnih organizacij, posebno pa se je povzdignil smisel za racionelno obdelovanje in izrabljanje uaše zemlje V to svrho je bilo ustanovljenih mnogo organizacij, ki dajejo kmečkemu ljudstvu potrebne strokovne izobrazbe in nudijo v skupnosti več zmožnosti k tem tečjl gospodarski povzdigi. V okraju Imamo 244 organizacij, od katerih jih odpade 74 na strogo gospodarska društva in 170 na ostala. Od slednjih jo prosvetnih 30, stanovskih 28, telovadnih in prosvetnih 19, strokovnih 18, humanitarnih 0, nacionalnih 5, invalidski, lovski, podporni, planinski in športni vsaki po dve Prostovoljnih gasilnih društev je 31. V Kraniu sJovo, kar smučke sem, pa bosta šla k Tako je odrezal najstarejši fant in tako se [e zgodilo. 2iv dan se ni bavil Janez Petelin-cek z zimskim športom, smučke so mu sploh španska vas, — na, zdaj naj se pa vozi ž njimi v Kranjsko goro. Ali ste znoreli, gospodje! je viknil še enkrat gospod Petelinček, toda zastonj. Kar pa je Petelinčka fekrbelo najbolj, je bilo to, če ne bo morda na tej smuški turi srečal nevarne hripe, ki se je medtem že lahko pripeljala na Gorenjsko. Lepa reč! Kar je, jel si je mislil Pelel nček in je VBeto zategoval jermena okoli čevljev. Po dolgem trudu si je končno vendarle pritrdil smučke na noge. Fanlje so mu ponudili še palice v ODe roki, rokavice ie k sreči sam imel, in lako Je bil Janez Petelinček skoraj popolnoma opremljen smučar. Jovo si Je nataknil še puško okoli pleč, čez glavo je poveznil debelo volneno kučmo, vrh nje je pritisnil 8e službeno kapo, potem pa je dejal: »AJdel* Pa sta odrinila. Janez Petelinček naprej, Jovo za njim. Ni še Janez Petelinček dobro odrinil od bajte, že so smučke poletele naprej in kvišku, gospod Janez pa je zakrilil s palicami, omahnil na aj v sneg — tako se začela zanimiva vožnja. Silno je jezilo Petelinčka, ko se je kobacal iz 6nega. na pragu bajte pa so se mu krohotali stražniki. Jovo se je samo nam^al, poem pa je uradno povdaril še enkrat: »Ajdek Jovo, lahko tebi, ampak jaz, jaz... Tako je tarnal gospod Petelinček in pognal smučke naprej po sneženi rajši. Slo je toliko časa, dokler je šla rajsa navkreber. Ko pa je prišla na vrh in se je spustila ua ono stran, je bila spet težava. Drugače nizdol skoraj ue gre, kakor z brzino — brzine pa Janez Pelelinček ni znal primerno obvladati. Jovo je sicer vpil za njim, »neka se gospodin naginje napred, neka ukoči kolena, neka ...« in tako dalje — ampak vsi takšni nasveti so malo pomagali. Petelinček se je lepo spustil nizdol, smučke so spet poletele kvišku, Janez je zakrilil s palicami — v snegu se je napravilo silna luknja. Komaj, komaj se je gospod Petelinček skobacal iž nje. Opiral se je na polico, kopal na eno, kopal na drugo stran, vlekel smuči podse, jih naravnaval, toda Jim jih je naravnal in se napol dvignil, 2e so smuči apel poletele naprej In niso marale čakati svojega gospoda, da bi se popolnoma ln povsem Fz-kopal. Kaj vi veste, kaj Je zimski spori, kaj veste, kaj so smučke, kaj smučanje, kaj pobiranje iz snega! Saj vi tega ne razumete, še pojma nimate, prepričan sem, da ga nimate! — Janeza Petelinčka prašajte, kako in kaj. BU je revež kmalu ves moker, s čela mu je lilo v potokih, po hrbtu so se mu pod suknjo pomikale mrzle kaplje — vroče pa mu je bilo, kot nikdar po leti, kadar je najbolj vroče. Ti Jovo. čuješ, brate! Dam ti pol klobase, naj ti tekne v božjem imenu, samo pusti me! Sicer bom zgorel do Kranjske gore od vročine, po.lej se bom pa prehladil na vsako vižo, ko sem ves moker Jok brate! Nema toga kod nas! Samo terajl NIČ drugega nI kazalo, kar naprej Je moral gospod Petelinček. Parkrat se je še sko-talil v sneg Jovo je vsak i kra t skrbno zavpll tam zgoraj, kjer je počakal, kako bo: »Ste se ubili. go8podlne?c in ko je Janez Petelinček glasno potrdil da se ubil Se ni, da se pa gotovo bo, — sta jo mahnila oba skup spet naprej. In nazadnje je gospodu Petelinčku že kar lepo šlo in je takisto dejal tudi Jovo, majke mu črnogorske, fest je bil dečko kljub vsemu: dolžnost je dolžnosl. Neprostovoljen je bil sicer ta smuški tečaj Janeza Petelinčka, toda bil je resnično uspešen. Nič se še ne ve, kakšne nedogledue posledice bo imel v zgodovini in razvoju zimskega športa v Jugoslaviji, posebej v Sloveniji. Janez Petelinček namreč smatra, da se Je kot smučar prav dobro tfveljavil koj prvi pot in da zato prihaja prav resno v pokte« za kakšno mednarodno tekmovanje. Naj bi slavno uredništvo lo reč pretehtalo in nemara ukrenilo, da se Janez Pe elinček že let s odpelje za poskušnjo v Davos na kakšen leden oddiha seveda z obvezo, da se bo tamkaj pridno prevažal na smučkah. a je namreč najprimernejš ment za takliranje, kadar igra radloorkester, ali pa šišenski ercet. Kaj zato, ako se med Erehodom na trlo prismodi jed, saj bo vso rlvdo nosil le radio. Edino napoved tri minute odmora, ali pa borzne vesti so omogočile, da se je opravilo najnujnejše opravilo v kuhinji. Seveda eno uho je bilo ludi med tem vedno pri radiu, da bi le ue začel predčasno, kot je napovedal. Kdor si torej namerava nabaviti radio-aparat, mu svetujem, da naj si vsaj za prve dni pripravi mrzle prigrizke, konzerve, ali kaj sl čnega. sicer mu bo njegov zvočnik, ki se mu pravi želodec, prav neprijetno in ne-harmonično pel oziroma, krulil, še bolj kol po radio-ričetu In še nekaj. Po pravici nazlvljejo Nemci radio »Schl&Muber«. Marsikateremu delavcu radioamaterju je le naslednje jutro tovarniški zvočnik, to je sjrena, lulil, ko je še sladko sanjal o »Treh mladenkah«, »Dolarskih prin-cezah«, ali pa »Radiotetkl«, ko bi Imel že stati poleg stružnice, ali žebljarekega stroja. Tudi meni se je prvo jutro tako pripetilo, a izgovor pred mojstrom je bil dokaj la-hak. kajti kriv nisem bil jaz. da sem zaležal, pa« pa radio. In tako je tudi radio kriv, da se otroci ne marajo sankati ob nedeljah popoldne, da še nikdar niso tako hitro prihajali od krščanskega nauka, da sosedje predčasno večerjajo, da ne zamude osme ure, ko prične orkester hi da »blrlje« povprašujejo kaj mu je. da ga ni, kje le je, ali mar bolan, da ga ni nič videti? Vsemu temu ln še marsičemu je kriv edino le radio. Popravljamo. Neprijetno s« Je zale'elo stavcu preteklo nedeljo v zadnjem stavku članka »Radio pomenkk. Upamo, da je vsakdo takoj uvldel, da je le pomotno pisan« neka beseda, ki sllči znanemu priimku, z veliko mesto z m«le začetnico. S tem ni bila mišljena nobena gotova oseba, ampak je le morda nekoliko nerodno rabljen znani Cmkarjev citat. Prosimo, naj se nihče ne čuti žaljenega. — Urednik radijske rubrike. Programi Radio-Ljubljana t Nedelja, 10. febr.: 9.30 Prenos cerkvene glasbe iz franč. cerkve. — 11 Koncert Kadio-oikes.ua. — 12 Časovna napoved. — 15 Otroška igric«. — 15.30 France Vidmar, narodni pevec, poje svoje pesmi. — 16.30 Radio-orkester. - 20 Veseli predpusl, izvajft pevski odsek šentpeterske prosvete: 1. Ipavec: Jaz vem za deželo; 2- Harm. i oerster Kdor im« srce. 3. Premrl: Zdravica; 4. Harm. Schvvab: Kmetiška pesem; 5. Mav: Tinica; 6. Kramar. Roža; 7. Dvo-spev (sopran, tenor) iz »Moč uniforme«; 8. Kuplet Žid« Iz »Moč uniforme«; 9. Dalmatinski šajksš: 10. Trije muzikanti, kuplet; 11. Vodopivec- Snut«či, š«ljiv prizor s petjem. — Radio-orkester — 22 Poročil« in časovna napoved. Pondeljelc, 11. febr.: 12.30 Reprodueirana glav b«. — 13 Časovna napoved, reprodueirana glasba. — 13.80 Borza, stanje vode — 17 Radio-orkester — 18.30 Ceščina, poučuje g. Novak. — 19 Francoščina, poučuje dr. Leben- — 19 30 Posamezne oblike ia slike tuberkuloze, dr. Fr. Debovec, specialist za tuberkulozne bolezni. — 20 PhUinhsov večer: Francoska glasba I., izvaja Radio-kvartet. Uvodno besedo govori g. Bravnlčar. Sjiored: 1. Bolldleu: Bngdadskl kalif. 3. Massenet: Manon —■ fantazije. 3. Gounod: Serenade. 4. Rameau: Gavotte 5. Saint-SSens: La-bud. 6. Tomas: Mignon — pesem. 7 Sainl-Sfiens: Sarneon in Dalila. 8. Cesar Frank: Panis Angelicus. 9. Bi zet; Arlequine. — 22 Poročilo in časovne napoved. Drugi programit Nedelja, 10. februarja. Zagreb: 11.30 Doj>oldanskl koncert. — 17 Plesn glasba. — 20 Opera. — Praga: 0 Cerkvena glasba. — 11.40 Spor ne tekme v Zakopanih — 16.80 Popoldanski koncert. — 17 30 Delavsko predavanje. — 20 Slari praški plesi. — 21 Vojaška godba- — Stutlgart: 14 Mladinska pevska igra. — 15 Popularni koncert. 20 Pustna opera. — loulouse: 13.45 koncert — 2130 Klavir. — 21.45 Petje. - 22.45 Jazz. - Bern: 10.30 Pridiga. — t3 Opoldanski koncert. — 19.80 Vesele pesmi. — 20 Revijo 1899-1929. — 21 Koncert — Kalovice: 10.15 Služba božja — 15.15 Simfonični koncert. — 2030 Večerni koncert iz Varšave. — 22.30 Plesna glasba. — liim: 10 Cerkvena glasbo. — 13 Trio. —■ 20.45 Opereta in plesna glasba. — Berlin; 8.55 Zvonovi. — 11.80 Dopoldanski koncert. — 15.30 Pravljice. — 20 Zabava. — 21 Petje. — 21.30 O pisateljih. — Nato plesna glasba. — Dunaj: 10.15 Baletna in plesna glasba. — 15 50 Orkester — 17.50 Nova Finska. — 18,30 Vesel večer. — 19 30 Dunajske speclalilele. — 20.05 Drama — Na o jazz. — Milan: 10.30 Religiozna glasba. — 12.30 Kvartet. — 17.15 Ciganski orkester. — 20 30 Orfej, opera. — Budapeit: 9 Kozmetika. — 10 Slovesna služba bočja ob obletnici kronanja Pija XI. — 1540 Ciganska godba. — 16.15 Komorna glasba. — 17.40 Pester program. — 20.25 Vojaška godba. — Variava: 11 30 Poročila Iz Zakopanov — 15 15 Simfonični koncert varšavske filharmonije. — 17.55 Zgodovinski spomini. — 20.30 Karikature. — 22.30 Plesna glasba Ponedeljek, U. februarja. Zag eb: 18.15 Pl šče. — 17 30 Prenos iz Evropa kino. — 20.30 Prenosi. — Praga: 12.30 Opoldanski koncert. — 16.10 Hribek, Sline Iz Kitajske — 16 80 Popoldanski koncert. — 17.30 Srbohrvaščina — 19.05 Opereta. — 22.20 Plošče — Stultgarl: 16.15 Vesel popoldan. — 20.15 Pustni ponedeljek - Ton-louse: 10.45 Koncert — 21.30 Koncev!. — 2t.45 Soli. — 22 Iz »Faustat. — Bern: 12.50 Plošče. — 16.30 Knjižna ura. — 19 Esperan o. - 20.15 Orgle — Kalovice: 16 Plošče. — 17.55 Popoldanski koncert. 19.10 Poljščina. — 20.30 Prenos iz Pozna m —22.30 Plesna glasba. — Rim: 13 Trio. — 17 30 vRimski kvartet«- 20.45 Italijanska komorna in Dlesna glasba. , Berlin: 12 Karneval. — 16 O lovu. — 17 30 Novele. 1 20 Pustni ponedeljek, nato plesna glasba. — Dunaj: U Kvartet Cerda. — 16 Popoldanski koncert. — 20 ! Koncert profesorjev glasbene akademije. — 22.10 I Večerni koncert. — Milun: 12.30 Kvartet. - 16 80 ! kvintet. — 17 20 Deca poje. — 20.15 Pietro Veri. — 23 Jazz. — Budapeit: 9.15 Trlo. — 16 Nasve I za gospe. — 20.15 Lisztov večer. — Nato ciganska godba — Varinva: 12.10 Plošče — IB10 Preda-vanje iz vojaške stroke.. — 17.25 Plesna gla«ba. — 20.20 Prenos ii Poinanja. — 22.30 Prenos plesne glasbe, GOFNJCM se priporoča nakup Radio aparatov, ivoči iko\ žaro'C Itd. It A O. O JeI-» Mrk«Š ELEKTRO.EHNIČNO PODJETJE - JESENICE 54 Liturgični igrokazi Zveza katoliških pisateljev in piaate'jic v Av- _i 11 2. ...JM. Inln m-a/4 oa .-I/i >stiii nn f ln m srce x>zj< na prostem. Lansko leto so se vršile te igre ne pretrgoma vsako nedeljo in vsak praznik, od Velike soboto skoro do Božiča. Do konca januarja t. 1. »e je igra'o preko 400 iger Obnovitev teh srednjeveških liturgičnih iger ima namen obuditi v današnjem človeku, ki je zapadel materlalizmu, mehanizaciji in duševni toposti, zopet svežo in zdravo-naivno pobožnost. Naravnost občudovanja vreden je jx>gum nemških katoličanov, ki se upajo v velemestu stopiti na plan s prireditvijo, ki se naši dosedanji navadi zdi naravnost senzacionalna. Ie igre se vrše tukole- Ko se konča služba božja, se zberejo ljudje pred cerkvijo. Iz cerkve stopita dva glasnika v renesančnem kostumu ter oznanjata glasno prihod igralcev. Ceikven zbor zapoje mogočen koral, ko se petje konča, se pred cerkvijo prikaže sprevod igralcev v pestrih zgodovinskih oblekah. Na stopnicah pred cerkvijo izvaja nato pred veliko pub iko skromno igro v duhu velikega španskega pesnika Calderona. Te religiozne igre prikazujejo biblične motive, vzete iz Stare in Nove zaveze. Množica sledi enostavni drami, ki ne potrebuje ne sijaja, ne rafinl-ranih tehničnih pripomočkov. Po približno polurni igri se igroka^ konča, iz cerkve se prikaze zbor otroških angelov, nied njimi Kristus s kelihom v roki. Cerkven zbor zapoje »Tantum ergo«, nato mogočno zazvone zvonovi. Ljudstvo hiti v cerkev, sledeč Kristusu ln angelom; pred oltarjem pa stoji že duhovnik in s kratkim blagoslovom zaključi religiozno prireditev. Na tak način so zadnja leta zopet velikopotezno obnovili srednjeveške igre. Posebej za Veliko noč, Rešnje Telo, Vse svete in Advent so sc priredile posebne igre, ki so se združile tudi s prn cesijami. Reči moramo, da se ie velikomestni č' rad vživel vanje, Bistveno za te igre je, da so in gleda vse ljudstvo. Režijski stroški se krijejo t prodajo programa; dobičkov ni nič, le igralcem, ki često žrtvujejo mnogo, se plača majhen honorar. Manjše vloge igrajo diletanti, glavne vloge pa so v rokah pckllcnih igralcev, ki radi sodelujejo pri teh religioznih igrokazlh na prostem. Ruski roman v Nemcih • Izmed ruskih pisateljev ima največ uspeha pri Nemcih Dostojevski. Tako poroča nova, v Bernu natisnjena statistika književnega prometa 17 držav. Sledi mu v nemščini. francoščini in angleščini Me-režkovski (»Napoleon«, dasi je knjiga bolj značilna za filozofijo Merožkovgkega nego zn Najjoleonovo osebnost) Pri Nemcih mu konkurira Še Oorjki. Izmed vseh narodov so Nomci nedvomno najbolj preskrbljeni z ruskimi literarnimi novostmi in !>revajajo prav vso. Tudi general Krasnov ima svo-o Čitatelje. Znani roman »Od dvoglavega orla do rdoče zastave« Je doživel že dve Izdaji (Izšel je tudi v Zagrebu), čeprav kaže avtor več patriotizma kakor umetniško zmernosti ln dokaj Slbko slika boljševike. Zdii Je Izšel še njegov zgodovinski roman »Z nami Bog* iz Napoleonovih ^ojn (nemški se zove »Eroica«, v hrvatskem prevodu pa izhaja v zagrebških »Novostih«). Izmed sovjetskih plsa- Dalmaciji. Izvirajo iz štiristoletne cerkvene ln posvetne glagolske literature Hrvatskega primorja ln sosednjih otokov. Brez tega dolgega razvoja ne bi bil mogoč poznejši razcvit splitske in dubrovnilke teljev so imeli največ uspeha Fedln z dolgo re- vclucijsko kroniko »Mesta in leta« ter boIJSevik Gladko v, katerega »Cement« je prvotno izšel kot " Jlževnem oztn ' povest Katajeva »Defravd-nti«, pestra slika sovjet- podlistek v »Vorwftrtsu,-. V književnem ozlru je več vredna pred kratkim prevedena zanimiva po- pretekla celd Nemčijo, katera je bila do svetovne vojne vedno na prvem mestu. Drugo, kar pade v oči, no Zedinjene driave, najbogatejša dežela na svetu, ki ogromno trošl za materijelno kulturo, v duhovni produkciji pa stoji daleč zadaj na 6. mestu. Poljska je svojo književno produkcijo od leta 1912. povečala Z" 100 %\ Italija je od I. 1912 do 1026. zelo padla, dočim od tega leta dalje zopet napreduje. Pod.)bno Svira. Razen teh dve'- držav so v primeri s predvojno produkcijo nazadovale še Nemčija, Danska in Luksemburg. Cisto točno jrcalo kulturnega življenja in stopnje kakega naroda, oz. države pa ta statistika ni Treba je vzeti v obzir 1. število prebivalstva, 2 vrsto iu kakovost izdanih kn.iig in 3. sistem, po katerem se v posameznih državah te statistiki ( sestavljajo, kjer je najvažnejše to, kakšnega obsega in vrste delo se že računa kot »knjiga«. Statistiko, ki vpoštova vse te ln še drtip;« momente, pripralja »Letopis intelektualne statistike«, kt g» bo izdal Mednarodni Institut za intelektualno sodelovanje v Parizu. DOKTORJA FRANCETA PREŠERNA Zbrano delo je najlepši knjižni dar Slovencem v letu 1929. V neizpremenioni obliki prvega natisa beremo tu Poezije našega velikana, njegov Dodatek slovenskih poezij,! potem Nameček nemških in p o n c m č e n i h poezij in njegova Pisma. Imamo tedaj vsega Prešerna, ki bo po .tej knjigi prodrl v sleherni slovenski dom ter postal last vsega našega ljudstva. (Cena broš. 40, vez. 55, celo usnje 90 Din.) Dobi se v »Jugoslovanski knjigarni« v Ljubljani. poezije v JCVMCVtl, stol. J. Pi>gousw«ki razpravlja o poljskih spominih v Gunduličevem »Osmanu«, ga Je pesnik posvetil poljskemu kralju Vladisla-vu |V. f Prol. Bogajevski. Bolgarski listi obžalujejo kot veliko izgubo za sofijsko univerzo predčasno smrt prof. mednarodnega prava Petra Bogajevake-ga, ruskega begunca, ki Jo podlegel 2. t. m. kralkt bolezni. Pokojnik je po dovršenem študiju deloval dvo leti pri mednarodnem Rdečem križu v Ženevi in Je bil nazadnje profesor na kijeveki univerzi-V Sofiji je predaval tudi na ljudski Svobodni univerzi ln je bil Član več znanstvenih društev. t A. Stoilov. V Sofiji je preminil ravnatelj etnografskega muzeja Anton Stoilov, znani nabiralec narodnega blaga in avtor več sto etnografskih razprav. Rojen je bil 1. 1869 in podlegel nepričakovani bolezni. Bil ie član bolgarske akademije znanosti, krakovske akademije in lvovskega naukovega tovarištva Imena Ševčanke ter je veliko storil za primerjalno raziskovanje ostankov slovanskih poganskih obrednosti, ki so se ohtamle v sedanjih vražah. Nabožno slovstvo Postne svete maše (od pepelnične do cvetne nedelje). Uredil in Izdal Vilal Vodu št k. (Izide začetkom tedna.) — Kot uvod celotna sveta maša; v dopolnilo slavne misli posameznih nedelj. — Ta knjižica je prav za prav prvi zunanji izraz llturgič-nega gibunja pri nas. V enakih zvezkih bodo izšle Se sv. maše (čo mogeče, tudi obredi) za Velikonočni (asy Binkviltti čas itd., tako da bi Imeli v enem letu, za pa-av nizko ceno, celoten slovenski inisal za nedelje in glavne praznike. Posebno priporočamo ta liturgibii molitveotk mladini in Marijinim družbam, da bi ga naročile v večje-m številu; najboljše takoj, da ga dobe žc za 1. postno nedeljo, hi ker je tiskan v razmeroma majhni nakladi — Cena za lopo, dovolj u>bsežno knjižico Je izrelno ni z'ta, samo Din 2.50. Pri večjih naročilih popust. Naroča so v prodajalni K. T, D. H. Nitmun v Ljubimi._ HČI CESARJA MONTEZUME, spisa' Ridder Haagard, Ljudsko knjižnice 25. »v. — Povest iz bojev Mehikancev zoper španske osvajače, poučna, pisana z dlvno fantazijo, vpletajoča v borbo krvi in plemena zvesto jjubezen. Broš. 30, vez. 42 Din. Dobi 60 v »Jugoslovanski knjigarni« v Ljubljani. skega uradništva. Zato Je ostala nemška kritika po pravioi nozadovoljaa z zadnjimi romani produktivnega Ehrenburga (»Schieberroman« »Mihael Ly-kowt in dr.). Zato so prav dobri pod vplivom Dostojevskega in Gogolja spisani romani I. Leonova »Der Dieb« in »Jazbeci« (»Die Bauern von Wory<\ povest o vstaških kmetih, kateri je žalibog morala sovjetska cenzura vsiliti nepričakovani zaključek). Sicer izgubi ta pisatelj posebno dosti v prevodu radi slikovitega, pristnoruskega jezika. Omenimo še nemški prevod prisrčne povesti Širina (Nabokova) »Mršenjka- (nemški »Kommt sle kommt sie nicht), novo sliko pristno ruske emigrantske ljubezni, ki vedno zopet zmiudi priliko in se pogreane v modrovanje, kakor to poznamo že Iz ruskih klasikov. Na koncu jo Se pripomniti, da je imel burni uspeh (kolikor lahko sodim po ljubtjanskoin občinstvu) doleti Iv. Naživinov roman •-»Rasputin« v 8 zvezkih. Tudi ta stari pisatelj, nekdanji vnet tolstovec, je zašel med one ki uspešno rszkrinkujejo post festum staro Rustjo. Kljub o;o-rostasnl reklami je treba povedati, da je slično početje malo hvaležno z umetniškega stališči. Samo odklonilno stališče moramo zavzeti tudi napram pri Nemcih priliubljenemu romr.nu J Ka-linikova »Frauen und MBnche« Pisateljev »svetovni erotizem« je ogabon, ker pomeni sVdnjič samo obrekov-uije nesrečne rusko Cerkve. V sedanjih težkih časih ni mogoče umevati slifnega pretiranega naturalizma, če tudi slika predvojne razmere v bogatem samostanu, katerega sličnega bi wrtn»n iskali sedaj, pod soviell. Seveda je roman zelo všeč boljševikom, dasi je nastil — na neumljiv način — v emigraciji. Reči pa je treba, da se konec romana,, kjer avtor istolako bre<~bzirno šiba boljševike, le-tem veliko menj dopade... Statistika hnUževne produkciie Mednarodni urad za varstvo leposlovnih in umetniških proizvrdov v Brnu obj vlja vsako leto ▼ reviii »Le drolt d'auteurs« statistiko produkcije knitg v posameznih državah. Sedaj objavljena številka prin«Si st-tlstiko za 1 1912., 1926., 1927. in larastek od 1. 1926. na 1927. Številke so sledeče: I Rusija 2. xem ija 3. Japan 4. Nrilaniia 5. Frananska 6. Z ed Države 7. t olja .a 8. It l'Jn 9 N /ozemska 10. Mndiarska 1D nska 12 Š\ed-HH 13. Bol arija 14. S 'nnija LV Kel ija 18. Sv ca 17. N<>rv.-$i*a »8. Luksi nburj 1912. 19?6. 3»-.416 3"' 64 20.215 12.799 ll.nftS 9.925 6.339 5.h73 6.047 3.N2H 3.270 2.744 1.76» 2. 68 2 209 I *23 i.2bga vernim možem na jezik pričevanje, aa nima nič brezverskega hi zato operira tudi z Iucko pred Srcem Jezusovim. Ono edino oznanja ljubezen in mir (Jutro. 6. jan. 1929). Od časi di časa pa vendar govori o bajkah sv. pisma (9. febr. 1928), se norčuje iz verske rcsnlce o peklu (28. febr. 1928), iz posta (istotr.m), iz spovedi (29. marca 1928), iz odpustkov (8. avg. 1928), prinaga podlistke iz najbolj strupeno boljevlško protlverske propagande (16. okt. 1928; 17. jan. 1920), vedo m a ponavlja laži o nuni Concepcion v Mehiki, o »frančiškanskem patru« Mnrkoviču zato, da udari po samostanih. In njegovi javni »Dopisi«, v katerih ločeni zakonski iščejo drugih ločencev za skupno življenje seveda niso prezrli katoliškega nauka o greSnostl takih zvez-in po »Jutrovem« mnenju morebiti 8e služijo »a oporo Javne morale. Da, da, modrosti je treba In previdnosti. A ta modro«! In [Nevidnost so imenuje fcinnviifiiia, prikrojena na geslo: slab namen posveSujc grda sredstva! Morebiti so s tem potrjuje celo teorija ame-riškeen naravoslovca, ki jo »Jutru« (85. jan, 1920) očividno bolj pogod kakor krščanski nauk o stviir-jenju č'ovekn, namreč teorija, da so Je Človok razvil iz — kače. koli nisem našel dveh levov, tigrov, leopardov, slonov ali katerihkoli dveh drugih živali iste vrste, ki bi bili popolnoma enake nravi. V jethištvu rojene ali tamkaj dorasle zveri so človeku večkrat nevarnejše nego v svobodi živeče živali. Kar se pripoveduje o divjih zvereh, so večinoma pravljice. Mnogo so zagrešili lovci, pa tudi raziskovalci, ki so pretiravali nevarnosti, da bi postavili svoje junaštvo v žarkejšo luč. Večina divjih zveri je v svobodi nenevarna, celo nedolžna. Če ugledajo človeka, zbeže ali pa se sploh ne brigajo zanj. Drugačna je seveda stvar, če človek žival napade ali jo spravi v škripec, da nima drugega izhoda, nego da se brani odnosno svojega zasledovalca napade Razen tega je treba pomniti, da je umobolnost tudi med živalmi najti; dasi ne tako pogosto kakor med ljudmi. (Steklina n. pr.!) ZivaL ki drugače živi družno, v čredi, pa se loči od nje in začne hoditi svoja lastna, samotna pota, je brez izjeme vselej umobolna. Vsi ti živalski posebneži in čudaki sc zato vselej nevarni. Veliko ulogo igra pri živali strah. Tudi žival mora imeti čas, da misli in preudari položaj. Če jo nenadoma prestraši nekaj docela tujega, neznanega, utegne v prvi zmedenosti napasti. V vseh drugih slučajih pa nas bo zver, če se nehote srečamo ž njo, pustila v miru. Treba je le, da ima priliko, pro-stor, da se nam izogne. Vpoštevati je pa treba še nekaj. Nekatere divje zveri, kakor n. pr. velika mačja plemena, dalje sloni, povodnji konji in posebno nosorog — zelo slabo vidijo Človek se jim more zazdeti kakor nekaj pošastnega, grozečega, kar morajo uničiti, ako se hočejo same ohraniti. — Nevarne so dalje doječe samice, ki jih more vznemiriti že najmanjši šum. Ameriško oboroževanje. Ameriški senat je skleni., da zgradc Združ. države do 1. 1931. petnajst novih oklojpnih križark. Naša sbka nam kaže nekaj igieaov teh jeklenih zmajev, ki imajo namen — tako pač trdijo Američani — ščititi mir, toda kdo to ve... Eamon de Valera, voditelj irskih republikancev, ki so ga te dni v luki Newry aretirali. De Valera ni zadovoljen z današnjim političnim položajem Irske ia zahteva popolno samostojnost. pesnik poljudnih popevk ali tako imenovanih »šlagerjev«, je zaslužil z enim samim takim »šlagerjem« celo premoženje. Refren — pri-pev te »pesmi« slove: Ich kiisse Ihre Hand Madam, Und trfium, es war Ilir Mund... Ich bin ja so galant Madam, Doch das hat seinen Grund. (Poljubljam Vam roko, gospa — da usta bi bila!... Tako vljuden sem, gospa, a to svoj vzrok ima.) Plehka, nezmiselna stvar, ki jo je Rotter zložil na že spisane note Ralpha Erwina, skladatelja »šlagerjev« Prav za prav je vse drugo samo privesek; kar vleče, je prvi verz: »Ich kiisse ihre Hand Madam«. Ta »šlager« je raznesel gramofon širom sveta in je besedilo prevedeno že v vse mogoče jezike (angleški prevod n. pr. se glasi: »1 kiss your little hand, Madame«) Same berlinske tovarne so prodale o minolem božiču 5 milijonov teh plošč. Duh kina. Fritz Rotter je še čisto mlad mož; zelo sieeno oženjen. V pogovoru s poročevalcen j je izjavil, da se mu je pesem zlila v per' ob pogledu na lepe roke lastne ženke Vendar sreča tudi Rotterju ni padla kar tako v naročje, marveč je moral tudi on po trnjr pomanjkanja in neuspeha do lastnega — avtomobila. Preje se založniki še zmenili niso zanj, danes se trgajo za njegove »šla<*erje« Enako se je godilo njegovemu tovarišu, skla datelju Ralobu. ki ima danes istotako svoj lastni avtomobil. Ameriški mati mož štedi Ameriški delavni sloji žive po naših pojmih naravnost razkošno; vendar bi se motili, ako bi mislili, da izdajajo ves sv< j denar za udobnosti vsakdanjega življenja Nasprotno znnjo Američani zelo št^diti in nikakor ne razmetavajo denarja: ločiti znajo udobnegiptovski-mi kapljicami«. Ko so mu te kapljice nekoč pošle, je izjavil, da jih zna sam izdelovati. Zahteval je deset jajc in eno mačko! S tem se je zaklenil v kamrico, iz katere se je kmalu zaslišalo strašno mijavkanje mačke. Čez dobro uro se je prikazal na piano in vihtel v rokah steklenico rumene, mas ne tekočine — egiptovske kapljice. To so bila jajca, pomešana z mačjo mastjo. Nad »zdravilom je momljal nekake »žegne« in kmetje so trdno verovali v njihovo zdravilno moč. Slednjič se je začelo za čudotvorca zanimati tudi orožnišlvo in ga kmalu razkrinkalo kot cigana Žigo Wolfa, ki je bil že 32 predkazno-van. Pa je zelo verjetno, da bo našel prihodnjič še vedno dovolj ovac, ki se mu bodo dale striči. Prekooc anski letaVi HUnrfrld je umrl te dni na ixm.edit.ah zelcduic operacije. terimi je bilo nad sto takih, pri katerih je bilo treba odpreti trebuh. Pred omamo dajo bolniku močno uspavalno sredstvo, s kisikom zmešanemu plinu pa se doda po potrebi eter. Če se pravilno ravna, je uporaba smejalnega plina popolnoma nenevarna. Glavne prednosti lega plina kot narkotičnega sredstva so v tem, da bolnik z najprijelnt jšimi čustvi zaspi in se prav tako tudi prebudi; razen tega je mogoče bolnika iz le omame skoraj v trenotku zbuditi. Bolniki, ki poznajo iz lastne izkušnje že tudi druge narkoze, trdijo, da se polasti človeka že po prvih vdihljajih veselo, ugodno razpoloženje. To potrjuje ludi zdravnik nar-kolizer sani, ki se je dal zaradi pohkusa sam omamiti s smejalnim pl nom. Tudi vse ne-prijene posledice, ki nastopajo pri drugih omamah, pri smejalnem plinu odpadejo. Po vsem tem pomenja smejalni plin kot omamilo veliko olajšavo za bolnike, ki morajo na operacijsko mizo pod nož. Za razvedrilo Strupena prodajalka. V trgovini s čevlji pomerja neka gospa že pol ure vse mogoče čevlje, a nobeni ji niso povšeči. Slednjič opazi, da postaja prodajalka nestrpna. »Ni moja krivda, gospodična, če ne najdem nič primernega'«: -- se je opravičila. A prodajalka nato: »Saj vem, milostljiva, kaj iščete: čevlje, ki bi bili naznotraj veliki, nazunaj pa majhni. Toda žal, da vam z njimi ne morem postreči.« Profesor (ženi): »Radoveden sem, kdaj boš nehala z mojo britvijo rezati nohte?« Zena: »Kadar boš ti nehal z mojim rde-čiloin popravljati šoh.ke zve: ke. Primeren klobuk. Gospod v trgovini s klobuki: »Nobeden teh klobukov, ki ste mi jih tu nanesili, mi ne ugaja. Dajte mi klobuk, ki bo za mojo glavo primeren.« — Trgovec prodajalki: »Gospodična, prinesite gospodu slamnike!« Besedo drži »Do nedavna sem te sodil, da ne misliš, kar govoriš, toda sedaj sem se pre- oričal o nasorotnem« — »Kai na te in ivnro. . —j t— -- j- —i--- obrnilo?« — »Zadnjič si si izposodil pri meni tisoč dinarjev?« — »Resnica.« — »In takrat si rekel, da ostaneš iz hvaležnosti večno moj dolžnik * — *<"Vtovo.« — »Vidiš — to svojo besedo trdno držiš.« / / ve/č m/iQDi9iD vrvema Da divje zveri niso nevarne? To je prav za prav smešno vprašanje, ker ve vsakdo že iz šole in še bolj iz pripovedovanja in knjig, kako neizprosne sovražnice so človeku zveri. In vendar to ni popolnoma res, kakor trdi Joseph Delmont, krotilec živali, ki je mnogo let sam hodil lovit zveri po vseh delih sveta. Ta mož je imel dovolj prilike, da se je seznanil z vsemi vrstami zveri iz oči v oči \ svobodni naravi in da jih je opazoval in proučeval v jelništvu. On piše: Kakor se med ljudmi ne najdela dva, ki bi bila popolnoma enakega značaja, tako ni- Kraljica Marija Kristina, mati sedanjega . kralja Alfonza XIII., je umrla v starosti 71 let. Bil ie hči avstrijskega nadvojvode Karola Ferdinanda. Poročila se je z Alfonzom XII. 1. 1879., 1. 1885. je postala vdova. Sin Alfonz se je rodi! šele šest mesecev po kraljevi smrti. Od I. 1885 do 1902. je vladala namesto sina kot regentinja. i Samo eno ostudno, izredno požrešno zver ' je treba vselej presojati kot človeku nevarno I — a to je volk. Ta nikdar sita zver bo napadla človeka v devetindevetdesetih slučajih od sto. Vendar pod pogojem, da je več volkov skupaj; posamezen volk ali tudi dva skupaj napadeta človeka le, če sta skrajno sestradana. Drugače volk, ki je bojazljivec, pred človekom beži. Pri napadih na črede bo volk vedno poizkušal najprej zgrabiti posamezne živali, ki se ločijo iz črede, in se bo lotil sku-I paj tiščeč ih se živali še-le tedaj, ako posameznih živali ne bo več našel. Svoj poseben značaj imajo volkovi v Karpatih, ki žive večinoma posamezno ali k večjemu r»o dva skupaj. Ti volkovi napadejo čredo samo tedaj ako ni pastirskega psa blizu. Ako pes opazi volka, potem ga brez obotavljanja pogumno napade in ni vselej volk zmagovalec. Človeku se pa volk v Karpatih vedno izogne. Samo pozimi se približa vasem, ko ga lakota sili. A tudi tedaj le v skrajnem slučaju napade človeka. Za pet besed milijon dinarjev Vsak čas je nasproti minolemu nov, a tako nova tudi naznotraj, kakor je današnji čas, je bila še malokatera doba. Pred približno sto leti je pel naš Prešeren, ki spada med največje pesnike vseh vekov, o pesnikovi usodi: Slep je kdor se s petjem vkvarja, Kranjec moj mu osle kaže. Pevcu vedno sreča laže; on živi, vnirjč brez d'narja. Kar je bilo morda dvatisoč, tritisoč let res, danes ne velja več. Fritz Rolter v Berlinu. so znosili skupaj delavni sloji — saj bogataši svojega denarja ne nalagajo v hranilnih vlogah. Razen tega je bilo opaziti, kako so v zadnjih dveh letih taisti delavni sloji pokupili na borzah zelo mnogo vrednostnih papirjev. Uradna statistika računa, da je znašala vsota lani prihranjenega denarja malih ljudi vsega skupaj približno 4 milijarde dolarjev. Vse hranilne vloge v Združenih državah (izvzemši poštno hranilnico) znašajo danes 28.1 milijarde dol., tako da odpade na posamezno glavo (131 mil. duš) po 214.2 dol. Je pa velika razlika med višino prihrankov v posameznih državah; v državah z večinoma kmetskim prebivalstvom so prihranki znatno nižji nego v industrijskih državah. Ameriški farmar se je bil v letih 1917. do 1920. zelo zadolžil in odplačuje sedaj svoje dolgove, dočim more izvrstno plačani delavec svoje prihranke nalagati v hranilnici. Seveda je pa v Ameriki vedno veliko število brezposelnih, ki žive, čim porabijo svoje morebitne prihranke, v največji bedi. Slepa redovn ca - cvet avstralskih samostanov V Kensingtonu v Avstraliji je umrla te dni 74 letna s. Marija Mehtilda, znana po vsem mestu pod imenom »Slepa redovnica« 60 let je živela v samostanu ,n 50 let je bila slepa Oči so ji morali izrezati zaradi težke obolelosti že v drugem letu njenega redovnega življenja Operacijo je prestala brez narkoze in ne da bi bila le enkrat zaječala. Kljub svoji telesni slepoti je postala s. Marija cvet avstralskega redovnega življenja. Vedno vedra in skromna je opravljala vsa mogoča koristna dela. Popravljala je dežnike, stare stole, razbita okna itd. Posebno pa so jo bili veseli bolniki, ker jim je prinašala ob svojih obiskih neizrekljivo tolažbo. Tudi je imela izreden dar za razlaganje verskih resnic in so se zatekali k njej po nasvete tudi duhovniki. Njenega pogreba se je udeležil ves Kensington, ne izvzemši drugoverce. Čudotvorec iz Egipta Po avstrijskem Koroškem, Štajerskem in Salzburškem je zaoLnje mesece romal mož v čudni onrevi « turbanom na ulavi. Predstav- (itnuaini guverner Stimson, načelnik ameriške uprave na Filipinih, ki ga je novi predsednik Hoover imenoval za državnega tajnika v Washingionu. Kot tak bo vcdil ameriško zunanjo politiko. S smehom pod nož Sredi minolega stoletja so po naključju odkrili nenavaden učinek dušikovega oksi-dula, to je spojine dušika in kisika. V prostoru, kjer so izdelovali ta plin, je postal neki mož nenavadno dobre volje; smejal se je in se opotekal kakor pijan. Pri tem so pa opazili, da ni čutil bolečin, ko se je zalelaval v vogale miz in omar in v stene. Tako so odkrili, da smejalni pliu, kakor se spojina imenuje, varuje pred bolečino in začeli so ga uporabljati kot narkozo ali omamilo pri manjših operacijah. Vendar so ga nova narkotična sied-stva, kakor eter, kloroform i. dr. kmalu izpodrinila. Smejalni plin se je uporabljal poslej v Evropi kot omamilo le še v redkih slučajih, to pa zato, ker je v čisti obliki zelo hud strup, ki povzroči smrt vsled zadušeiija; če se pa razredči z zrakom, izgubi učinkovitost. Še le izboljšane moderne priprave in postopanje omogočujejo, da se nevarnost pri uporabi smejalnega plina odstrani in izkoristijo le njegovi blagodejni učinki. V zadnjem času so izvršili v Rudolfovi bolnici na Dunaju več sto težkih operacij z uporabo smejalnega plina med ka- primešaj ostanke jedi!, kakor prikuhe, drobno zrezane žleze, drobtinic, krompirjevih odrez-kov, olupkov, gnilih jabolk, raznih zrn in drugih reči. Nato oblij s to zmesjo prazno smrekovo drevesce. Maščoba se strdi in tako pritrdi ostanke na vejo. To drevesce osrečuje lačne ptičke, ki že od-daleč opazujejo zanje pripravljeno božično drevesce. In komaj se čutijo dosti varne, že se približajo vabljivi hrani. Seveda je prvi predrzni vrabec, ki si poišče najboljše za svoj, vedno lačni želodček. Sčasoma se ojunači tudi senička, ki se povabi na pojedino. Za njo prihajajo po redu ptiček za ptičkom in le prekmalu se izpraznijo veje. Tedaj pa čivkajo nenasičeni: »Prosim še, še--!« In zopet se jih usmilijo pridni otroci, katerim hvaležni pevčki poleti zapojo svoje najlepše pesmice. Hudobni mraz Sneg odeva zemljo in ž njo tudi vse rastline in koreninice. In dobro pokrije sneg, vse, niti koščka zemlje ne izpusti, kar le koristi rastlinam. — Toda uboge živali zunaj' S premrlimi nožicami skačejo ptički z veje na vejo. Pes čuvar se trese mraza v svoji hišici. Konj poveša glavo. Mačka pa gre na lov za napol zmrzlimi vrabci ter hiti nato v toplo klet. Zakaj tako boli živali mraz? Res je sicer, da jim je Stvarnik podaril topel kožuh, vendar pa morajo tudi ljudje skrbeti zanje. Pes čuvar rabi toplo postlano ležišče, konj naj dobi volneno odejo, divjačini naj se nastavlja hrana na za to določenih prostorih, ptički pa naj se nasitijo z odpadki naših obedov. In kako? Vzemi ostanke sveč, tem prideni še nekaj druge maščobe ter vse to stopi. Tej raztopini Boža in snežinka Snežinka poredna se z vetrom igra. V vrtincu se ziblje, nad Božo skaklja. Vlovila bi rada jo Boža z roko in spravila varno za gorko pečjo. Snežinka se Boži spusti na obraz. Dekletce se srečno zasmeje na glas. Z drhtečimi prstki jo hitro vlovi. Pogleda. — Na roki ji biser žari. SI. Vencajz: Zasnežena Bila je poljska miška. Čutila je, da se bliža zima, zato si je mislila: »Previden človek si vse ob pravem času preskrbi.« Poišče si torej v gozdu pod močnim hrastovim deblom prostorček, kjer bi sc dalo postaviti domek. Tu grebe in rije z gobčkom in tačicami tako dolgo, da je dovolj prostora za kuhinjo in klet. Misli pa tudi na vse. Hišico napravi iz ilovice; pokrije jo s travico. Majhen dimnik ji odvaja slab in prinaša zopet dober zrak, da se da v tej hišici tudi dihati. Pred hišico je majhna klopica, kamor se misli ob solnčnih dneh iti naša miška solnčit. Tudi okence ima ta zgradbica, vendar KONJICCK g ORBKCK m tLatna Sestrice piičice Sestrice ptičice, zebe vas, zebe vas! V gorke kožuščke že vam je smuknil mraz. Sestrice ptičice, lačne ste, lačne ste! Sneg vam zakril je zrnje in črve vse. Ptičke sirotice, atek moj zgradil bo majčkeno hišico, da vas bo grela. Ptičke sirotice, jaz pa bom vsaki dan sipala kruhka vam. Vedno za vas bom skrbela Vzeti moram rokavice, — da me ne ožgo Žar-ptice!« Konj nato oddirja proč, Ivan zleze stokajoč v dve gube in pod korito in tako skrit pazi zvito... maha z njimi ves potan, kot da bi se krop vlil nani Ptiči v megli zginejo, naši pa na pot odrinejo in ob tednu ali kaj vrnejo se v rodni kraj. Glej, takoj o polnoči luč nad goro zablišči, kakor da bi poldne bilo, se od ptic je razsvetlilo: letajo, kriče na glas, proso zobljejo cel čas. Ivan vzdignil je korito, ogleduje jih prikrito: čudom čudi se, jih zre, usta nastežaj odpre: »Ti presneta reč! Poglej jih, pa če moreš kdo, preštej jih! Menda petdeset jih je... Če bi moje bile vse — to bi, Ivan, bil dobiček! Pravo čudo je tak ptiček: noge so ko kri, a rep — rep pa je kar smešno lep! kura nima tega repa — in afc ta Svetloba lepa, prav kakor da kres gori t« In med tem, ko govori, Ivan naš izpod korita spleza kakor kača zvita, skoči k prosu in je kar z roko zgrabil P tico-Zar, »Oj Konjiček, moj Grbiček, M. Uršič: V kraljestvu živali V kraljestvu živali je vse pokonci. Pripravljajo se na venček, ki naj zaključi plesne vaje. Najbolj se veselita tega večera mladi gospodič Slen in njegoya oboževanka gospodičnaJSilska. V obeh je zagorela vroča ljubezčh drug drugega — kaj bi se ne veselila dolgega večera pri skupnem plesu? je zaprto, le majhna špranja pripušča solnčne-mu žarku dostop v stanovanje. Vse je tako dobro in previdno urejenb, 'da se ne mč>re zgoditi nesreča. — Skozi mala vratca stopi miška v hišico, kjer ima stanovanje že lepo-prirejeno, tu

  • % obrestih Likvidacija se vrši po »Državni agrarni banki«. Ugotovliene so tudi garancije, da dosedanji lastnik odškodnino v polnem iznosu in brez stroškov — izven 10% odbitka za ko-lonizacijski fond — tudi dejansko dobi Za do-brovoljce, ki imajo po krftki deklaraciji srbske vlade pravico, da dobijo zemljo brezplačno, plača odkupnino država. Likvidacija dosedanj stanja in zemljeknjižni prenos na nove lastnike. Likvidacijo dosedanjega zakupnega stanja in zemljeknjižni prenos na nove lastnike izvrši okrajna sodnija kot upraviteljica zemliišne knjige V to svrho ji mora izročiti agrarni minister tekom enega mesca vse potrebne akte in okr. sodnija mora izvršiti zemljeknjižni prenos pri onih, ki so se pogodili im imajo od agrarnega ministra odobrene pogodbe, v vseh drugih slučajih pa mora v roku od dveh mescev določiti komisije, ki izvršijo končno revizijo in pripravijo po predoisih o zemljiški knjigi ves operat za prenos. To se seveda ne more izvršiti vse v par mescih. Komisija sestoji iz zastopnika agrarnega ministra, zastopnika poljedelskega ministra, zastopnika politične občine, dosedanjega lastnika in agrarnega interesenta. Predseduje ji sodnik, radi tega tudi priziv na okr sodišče. Finančno likvidacijo ima izvršiti posebna »Državna hipotekama banka«, ki ji agrarni, finančni in trgovinski minister po predloženem načrtu izdelajo in odobrijo štatute in pravilnik. Ravnotako predpiše agrarni minister skupaj z ministrom pravde uredbo o postopku za pripravo zemljeknjižnega prenosa. Državna nujnost. Že v naslovu sem označil, da smatram definitivno likvidacijo agrara kot eno izmed najvažnejših in najnujnejših zadev. Nujen jc definitivni zakon iz pravnega stališča. Lastniki zemljišč kakor najemniki si morajo biti enkrat na jasnem, kaj je njihovo tn kaj ni njihovo. S čim imajo svobodno razpolagati in gospodariti in s čim ne. Le jasnost zamore dvigniti njihovo prožnost in tudi njihov kredit. Definitivna likvidacija agrarnega vprašanja pa je važna tudi iz gospodarskega stališča. Nič ni v Jugoslaviji produkcije bolj oviralo in ubijalo, kakor dosedanji način izvajanja in upravljanja agrarne reforme. Naš izvoz v cerealijah jc naravnost katastrofalno nazadoval. Prej res krasno obdelani ogromni kompleksi leže sedaj že leta in leta brezplodno, na razdeljenih pa z nekimi izjemami — posebej v Prekmurju — ni obdelovanje več na potrebni višini Najemnik, ako nima sprave, ako ni organiziran, •».ko je na nižji stopnji kulture,''in posebej: ako ni lastnik, temveč le provizoričen oskrbovalec, ne more in tudi noče z istim interesom delati, kakor bi svojo lastnino. Posebej pa noče gnojiti. Socialni in nacijonalni cilj agrarne reforme bo dosežen le, ko bo agrarni interesent nesporni lastnik zemlje, ki naj njemu in njegovi družini omogoči skromno eksistenco- Če v naši državni administraciji toliko govorimo o korupciji in demoralizaciji, potem upravičeno trdim, da je malo ustanov državljane in to veleposestnike, agrarne interesente in uradnike demoraliziralo in navajalo h korupciji tako, kakor ravno agrarna reforma. Ako hočemo torej povzdigo naše kmetijske produkcije, ako hočemo povzdigo našega izvoza in saniranje naših financ, ako hočemo sploh dobro naši domovini, potem moramo smatrati med glavnimi našimi nalogami tudi definitivno izvedbo agrarne reforme z defini-tivnim agrarnim zakonom. K lOUKe- tv 0.7t 276.0 ."6.K7 — 168.60 298,1 5. i35?.2f» IOUfi.9< » (.75 27t.30 ».87 2S&03 I6K6<» 2'. 8.1' 6. 1 '.5 .50 1095.9 ' SMJBi 27».I9 — ifiV.fio — A im I09N9O *( 0.5") — 6>6 2 22.' 5 it 8.6 — 8. I3!\2.5<> 1095.0" KOI.— 276.60 •V> 83 Borza Dne 9. februarja 1929. Devizni promet je znašal ta teden: 18.3 milj. Din napram 14.2, 15.8, 22 8 in 22.2 milj. Din v prejšnjih tednih. Posebnih izprememb v tečajih ni. edino deviza London beleži znatnejši dvig. — Bank of England je namreč. 7. t. m. zvišala diskont-no obrestno mero od 4'A na 5'a% Dosedanja postavka \Vt% je veljala od 21. aprila 1927. Koj po objavi tega sklepa je funt šterling na vseh mednarodnih trgih narastel. Tako je v Ljubljani funt v teku tedna narastel od 276.27 na 276.60, v Curihu pa od 25.21 na 25.255. Na tržišču vrednostnih papirjev ni posebnih izprememb. V banč. ih papirjih je promet normalen. Do večjega zaključka je prišlo v delnicah Hrvatske banke po 55; nadalje se je pojavilo nekaj več blaga v delnicah UnionWmke. ki so radi tega popustile od 56 na 55.. Med industrijskimi papirji je bilo več zanimanja za Jesne papirje, kar je v zvezi z ugodno konjunkturo lesne industrije, in so nekateri beležili prav lepe dvige. V ostalih industrijskih papirjih je bilo malo prometa. V petek so bile uvedene na zagrebško borzo delnice Jadr. plovidbe, ki so bile zaključene po 580 (edini zaključek v ind. papirjih tega dne; 10 komadov). Jadranska plovidba, d. d., datira iz leta 1922.; kapital znaša 12 milj., rezerve 2.5 milj., izguba 1.25 milj. (vse v zlatih Din). Nominale delnic znaša 100 Din v zlatu (120.000 kom.). V državnih papirjih je tendenca v glavnem neizpremenjena. Tečaj vojne škodo je celo popustiL Promet je majhen. DENAR Curih. Belgrad 9.1275. Berlin 12332, Budimpešta 90.58, Bukarešt 3.12, Dunaj 73. Pariz 20.81, London 25.2375, Newyork 519.75. Praga 15.385, Trst 27.2075, Sofija 3.75, Varšava 58.30, Madrid 81.55. Dinar notira: na Dunaju (deviza) 12.49375, (valuta) 12.4575, v Londonu 276.50, v Ne\v Yorku 175.40, v Pragi 59.35. , VREDNOSTNI PAPIRP Dunaj, Wiener Bankverein 26.20, Bodencredit 109.40, Creditanstilt 59.50. Escompteges. 53, Ruše 32, Guttmann 34.50, Slavonia 0.63, Alpine 40.85. Trboveljska 59.25, Rima Murany 123. Žito Položaj na našem žitnem trgu postaja čedalje bolj problematičen. Izvoz še vedno popolnoma počiva in kupčijski promet v deželi sami je vedno manjši, tako da smo smo koncem tedna beležili dan brez vsakega prometa na naših poglavitnih blagovnih borzah. Izkazalo se je, da 25% popust na železnicah ter druge olajšave, ki jih je država dala našim izvoznikom pšenice, in o katerih se je govorilo, da zadostujejo v toliko, da more naša pšenica uspešno konkurirati za izvoz v Italijo z madjar-skim blagom, nikakor ne omogočujejo izvoza, to pa radi tega, ker je baje italijanska železniška uprava glasom tajnega dogovora z močno skupino ma-djarskib izvoznikov dala istim znatne popuste na italijanskih progah katerih naši izvozniki ne morejo doseči, zato je zaenkrat izvoz na Se pšenice v Italijo onemogočen. Toda tudi za druge relacije je izvoz nemogoč. Pojavile so se vesti, da zahtevajo naši izvozniki ugodnosti na vodnih potih, da bi mogli konkurirati vsaj v južni ltaliii in Siciliji, vendar se naše plovne družbe branijo dovoliti kak popust in zopet bi morala prevzeti država nase breme teb olajšav. — Inozemska tržišča, na katerih se je obetala zadnji čas razviti velika hosa za pšenico in koruzo, imajo zopet vsak dan nižje tečaje. Pri nas se pa opaža, da zaupajo producenp in trgovci kljub vsemu v čvrsto tendenco in pričakujejo vsekakor hose za pšenivo. zlasti zato. ker vlada za koruzo trajno čvrsta tendenca in se vsak dan dvigajo cene za to blago. Na trgu je zelo malo ponudb in tudi povpraševanja so zadnje dni močno padla. Dovozi blaga so vslpd neugodnega vremena in težko porabnih poti še vedno zelo slabi. Gornje-baška pšenica notira 247.50 Din, spodnjebaška 245 Din nakl. postaja. Času primerno suha koruza notira v Bački in Sremu 260—962 W Din za prompt, lapiatska se pa ponuja po 803 Din Rakek tranzito, vendar je skoro brez prometa — Podravski oves iz okoliSa Slatine velja 255 Din in vredno je zabeležiti da se je v zadnjih dneb ta predmet učvrstil zlasti zato. ker prihaja iz Bosne malo ponudb. Ječmen 64 65 kg velja 255 Din bačka nakl postaja. — Za pšenično moko je pa položaj popolnoma nespremenjen; srednje dobra bačka znamka notira 345 do 350 Din nakl. postaja, a promet z moko je skrajno slab. > t Mleko, maslo in sir Mleko. Pomanjkanje krme vsled lanskoletne suše ter izredno hud mraz, ki tudi vpliva na mlečnost krav, povzročata, da podeželske mlekarske zadruge in mlekarne dobivajo od dneva do dneva manjšo množino mleka Vsled tega so mlekarne kmetovalcem zvišale cene za mleko za ca. 0.50 Din pri litru. Razen tega, vpliva kvarno na <~eno tudi mala množina mleka v mlekarnah pri i«ti nezni-žani režiji dovoza mleka in ostali režiji mlekarne. Vsled omenjenih vzrokov so prodajne cene mleka v Ljubljani poskočile ♦3'- se mleko prodaja na drobno po 3 Din za lit^r. dostavljeno na dom tudi v nadrobni prodaji po H.'i5 Din. Maslo Druga leta s? je v Sloveniji čutila ob tem času precejšnja konkurenca od hrvaških, slavonskih in banatskih mlekarn, ki so vsled mrzlega časa (lahko transportiranje) nudile Ia čajno maslo 1)0 znatno nižjih cenab. kakor slovenske maslarne. Letos pa le konkurenco ni Te mlekarne lahko maslo plasirajo v bližnji svoji okolici, njih cene pa niso nič nižje od naših cen v Sloveniji Pomanjkanje mleka vpliva na ceno masla V en gros prodaji notira Ia čajno (mlekarsko) maslo po kvaliteti od Din 48 do 56. Na trgu pa je precej domačega masla od kmetovalcev, ki posnemajo sicer smetano s posnemalniki. toda kvaliteta masla je pa vseeno slaba ter notira tako maslo od Din '25 do 40 za ksr pri en gros prodaji. Detajlne cene pa so za ca. 15% višje od navedenih cen na veliko. Sir. Trgovina s sirom ze vsled sezije k'obas počiva ter je promet malenkosten Ker pa večina gorenjskih, kakor tudi dolenjskih mlekarn prodaja mleko v svežem stanju ne bo ob času pričetka sezije na razpolago večjih množin sira. Cene na ve'iko polnomastnemu dom. ementalcn so no kvaliteti od Din 25 do 28; pri odjemu vsai 10no kg naenkrat pri odjemu par hlebov po Din °fl M, na drobno pa se prodaja v trgovinah po Din 40.— za kilogram. # Jajca Vsled visokega snega in abnormalnega mraza je produkcija Jajc minimalna. Konzerve, hladilno blago in aprena jajca so razprodana, kar je povzročilo občutno pomanjkanje blaga na inozemskih tržiščih, posebno pa v Švici. Cene so zaradi tega zopet znatno poskočile. Dočim so se iajca tržila koncem januarja po 215 švic. frankov za zaboj po 1440 komadov Tranko švicarska obmejna postaja, se tržijo danes 240 švic. frankov. Nakupne cene so vsled tega poskočile na 1.50 Din za komad. Kakor hitro bo pa nastalo julno vreme, bodo cene rapid-no padle. - Sv. Jurij ob j. ž., dne 8. febr. 1929. Spori RAZPIS TEKME ZA DRŽAVNO PRVENSTVO V SMUSKIH SKOKIH. Jugoslo\ ai» ki zimsko-sportm savcz razpisuje tekmo za državno prvenstvo v sinuških skokih — Tekma se vrši na skakalnici v Mojstrani 17. t. m. Tekmuje se po tekmovalnem pravilniku Jugoslovanskega zimsko športnega saveza. Start ob pol 11 dopoldne; po prihodu jutranjega vlaka Startatl smejo vsi verificirani tekmovalci JZSS. Prijavnimi 10 Din za osebo. Prijave sprejema do 16. t. m. tajnik smuškolehničnega odbora F. Kopriva, Ljubljana, Aleksandrova 14. Prvi trije zmagovalci prejmejo plaukete in priznanice. Tekmovalci tekmujejo na lastno odgovornost. — 9. februarj*. — Jugoslovanski zimsko športni savez. SK Jadran. Redni ofcčni zbor se vrši v nedeljo, dne 24. ieLruarja t. 1. v Narodni kavarni ob 9 dopoldne z običajnim dnevni mredom Po § 8 klubovih pravil je udeležba za člane, stanujoče v Lj--U"*-' ...-..... " -— -" ae , dnevnim navzočih članov. — Odbor. Z Bleda. Smuku je zelo ugodna. 20 cm pršiča. Skakilnice bo nu novo prc grabi jene in pripravljene za trening. . Razpis medklubske propagandne smučarske tekme pri Sv. Ani nail Triičem. SK Tržič priredi dne. 17 febr. medklubsko propagandno alpsko smučarsko tekmo. Start Zelenica-sHlo — cilj dolina Sv. Ane. Tekme se lahko udeleže smučarji športnih klubov, ki so včlanjeni v JZSS Tekmuje se po pravilih J7SS. Prijave sprejema g. Seljak Anton Tržič 106, do 15. febr. do 18. nre. prijav-nina 10 Din. Naknadne prijave pri cerkvi Sv. Ane na dan tekme do. 10.80 proti dvojni prijavnim Prireditelj posreduje nastanitev, zato prosi pravočasne prijave, da radi prenočišča vse potrebno ukrene. Zadevna naročila naj so navedejo v prijavi. Tekmovalci, ki pridejo v nedeljo, se event. lahko peljejo s sanmi do finančne straže. Zbirališče tekmovalcev pri cerkvi Sv. Ane ob 10. kjer se vrši zdravniška preiskava in žrebanje. Ob 11 skupni odhod tekmovalcev na start Prlčetek starta ob 18. uri. Gledalci, ki pridejo z vlakom, dospejo lahko še do cerkve Sv. Ane. kjer se jim nudi krasen razgled na celo tekmovalno progo. Rezultat se razglasi v ljudski šoli pri Sv Ani ob 16. uri 80 minut, kjer razdeli tudi zastopnik mestne občine Trilč prvim trem krasna darila, poklonje-na v -to svrho od mestne občine Tržič. Športni pregled Čeprav je 40 let star, je Mahtiescn v skupni, klasifikaciji šc zmeraj prvi drsalec na svetu; na drugem mestu je Thunberg, na tretjem Ballangrud, nato Evensen in Larsen. — Rusom se pozna, da pridejo premalo v stik z drugimi športniki; ne smejo, ker niso »meščanski«; Mikev je predrsal pri zadnjih prvenstvenih tekmah 10.000 m vl8:85.4, dočim so bili prejšnji uspehi pri takih tekmah zmeraj pod 18 minut. - vse se krega; Graf3tr8m se je skregal s švedsko zimskosportno zvezo in noče* .nastopiti, Ballangrud pa z norveško in tudi noi$ Nastopiti., Se bodo že omehčali. 1000 m je rK®Shi pred ItratkiHi Ballaiifcrtid X 1:31:5', *nbv svet. rekord ^doslej Mathiesen 1:81.8). — Finec Blomquist 5(560 m 8:45-3, 10 000 m 18:42.2, Pri-man pa 500. m 44.9. — Evropsko prvenstvo v Iiockeyu na ledu si je v Budimpešti prisvojila Češkoslovaška; sledijo Poljska, Avstrija in Italija. — Potujoče Italijane iz Milana je premagal na Dtina-ju švicarski klub Davos 5:1, Dunaj Itulijano 8:1, Dunaj Švicarje 2:1. — V umetelnem drsanju v Budimpešti sta si izvojevala prvenstvo parov K»i-ser-SehoIz: med damami je bila prva Sonja Henje, druga Burgerjeva, tretja Brunnerjeva. — Poljakinja Polakova je pa dobila v Zakopanih ženski smučarski tek na 6 km. Na 50 km je tekmovalo v Zakopanih 32 smučarjev, 27 jih je prišlo na cilj; vseh prvih sedem mest so zasedli Finci, Švedi in Norvežani. Prvi je bil Finec Knutila v 3:58.(11, drugi Finec Saarinen 3:53.23, tretii Šved Jansson 8:53.30 deveti češki Nemec Donth 4:04,39. Pollak Czech je zmagal v teku po gori navzdol V Ciia-monixu je skočil Norvežan Petersen 60 in pol m daleč, za tamošnjo skakalnico rekord Izručunili so da bodo mogli doseči skoke do 240 m, ob odskočni hitrosti 100 do 120 km; to ne bo tako težko, ker znaša odskočna hitrost večkrat že se^aj do 180 km. — Nemški smučarski prvak je siv'a j Miil-ler. Od 8. do 10. t m. se vršijo v Mtirrenu v Švici mednarodne visokošolske smučarske tekme, v Da- vosu sc pa vršijo evropske prvenstveno tekme na dvosedežnem bobu. Polagoma se oglašajo poleg zimskega športa tudi druge športne panoge. V Ameriki Jo v ospredju zanimanja boks. Nemec Srhmeling je potolkftl Riskoja v 9. rundi; trikrat je bil Risko na tleh in blizu k. o., v 9, rundi je bilo završeno. Doslej ni bil Risko še nikoli k. o., samo trikrat je bil do 5 na tleh tudi Tunney ga ni mogel z k. o. ugnati. 20 000 gledavcev, velikansk zaslužek. Peljali so Sehmelinga h govorilnemu aparatu, in govoril je vanj v nemškem Jeziku: Veselim se za Nemčijo, da sem zmagal. ZahvoJim se svojim nemškim rojakom.« Upravitelj Madison Square Gardena Hau-ltuond, je podpisal s Schmelingom pogodbo, da se ta dve leti ne bo boril nikjer drugje; doslej taka pogodba še ni bila nikoli podpisana, kar je za Schmelinga pač največje odlikovanje. Vesti o boju Sch. z Dempseyem so še prezgodne; gotovo je pa, da bo prevzel D. vodstvo nadaljnih Schmelingovih borb Sch in D. imata isto postavo, isti obraz in isti slog boksanja. Te dni bo predstavljen Schme-l.ing nmeriskemi! predsedniku Cooliilgeu. Stein-bach je pozval DoingOrgena, Diener se bo boril proti Islu ali Danielsu, danes se borita v Milanu Etierne in Bonaarlta za prvenstvo Evrope v pol-težki teži, O. Kelly je v boju z .Timom Maloney v prvih rundah premalo pazil, in je imel le-ta na koncu boja več točk zaao kot O. Kelly. Schaf je premagal Gormana j>o točkah. Pierre Charles Hay-manna pO točkah (v boju za prvenstvo Evrope v težki teži) Paolino se bo boril 7. Christnerjem. — Ameriška boksna zveza je sklenila, da mora bri-niti vsak prvak katerekoli teže svoj naslov vsaj vsakega pol leta. Tam v Ameriki pridno plavajo: Sponce 100 y prsno 1:07 4. Kojac 2?0 y prsno 2 t7 (K plava večinoma hrbtno1!, Zorilla 100 m prosto 59.2, 400 m 4 58 1000 m 20 10; Zorilla smatrajo za naslednika Weissmnellerja, — 13 letna Avstralka Corksnva je plavala 400 m v 5:55.6 (svet. rekord je 5:42.8. evropski 5-54.6). Suzana je že v Evropi; s časnikarji pri prihodu ni hotela nič govoriti. V Evopo je" prišel na petmesečno turnejo mladi igralec tenisa Coon, ki ga smatra Tildep za svojega natbolj nadarjenega učenca. — Mesto Cnnnes ob Rivieri bi bilo kmalu doživelo senzacijo- Cochet ie le z največjim naporom premagal Italijana Mnrsurga, in je le malo manjkalo, pa bi bil ta zmagal. — O Davisovem pokalu smo pisali med tednom; Jugoslavija se bori z Grško. Cochetov rojak Rigoulot je napravil zopet tri nove težkoatletske rekorde: z levico ie potegnil 100.5 kg. z desnico 115.2 ke!. obnjeročno je prosto na prsi deial in kvišku sunil 182.5 kg! Neverjetno! V marcu bo prišel na Dunaj in bo skušal te rekorde še zboljšati Atlet Verhaert je obljubil Ri-goulotu za vsak rekord 1000 frankov, in mu jih je izplačal 8000 Rigoulotovi rojaki bodo 19. maja v nogometu tekmovali z Jugoslavijo, Ta je naznanila, da ne bo več igrala za Srednjrevropslii pokal. — Francoski klub Red Star Olimptrpie bo igral v Pragi. V Evropo bosta prišla egiptska kluba iz Kaire Arsenal in International. Tnm v Afriki je tudi dežela Maroko; kadar se favoritnemu klubu slabo godi. so zožene množica proti koncu igre na igrišče, in končano je. Pravijo, da bo to treba odpraviti. — Za končno tekmo v ancrTeškOm prvenstvu je ctolo-■ čen stadion y \Viiiible''onii. sedaj ie ves [razprodali. 120.000 vstopnic; nekoč je btto nafvžoSrit1 126.000 irledaltev. pa je bilo preveč. Segali so noter na igra'ni prostor. Priglašenih je bilo pa sedaj do 250 000 gledalcev. Na čelu angleških klubov je še zmeraj Scheffield Wednesilay- V Glas-govvu na Škotskem je bilo pred kratkim pri neki igri navzočih 70 000 gledalcev. Joska in Wales sta se borila 2:2. Na Annrleškem je P0.000 amaterskih in 500 profesionalnih nogometnih klubov; prvi imajo 1 milijon članov, drugi pa samo 5000. — Amerika s ebo najbrž priglasila k svetovnemu prvenstvu, ki se bo vr-i'0 !eta 1030 — V ameriških mestih Cieveland in Ne\v York bo gostovala ogrska Sabaria; zadnja njena igra v Mehiki proti klubu Espana je bila obenem velika zmaga 6:1 Argentinski klub Baracas se je boril proti F. C Barcelona 1:2; obiskal bo tudi Srednjo Evropo in Skandinavijo. V boju za špansko prvenstvo be'ežimo Espanol — Real Madrid 2:1. Na Dunaju: Rapid — FAC 7:0, Vienna — BAC 4:1; točk ima Snortklub 16, WAC in Admira po 11, FAC 1? itd., BAC 3. Camnbcll je že v Južni Afriki Šestdnevno dirko v Stutlgaiiu sta dobila Li-nari in Richli. — V dirkalnem troboju v Parizu so v vseh treh vrstab premagali Francozi Nemce. Nurmi v halli 2 milji v 9:14.2, Williams 40 yardov v 4.8. po dnevnih potih življenja. Oglasila sta se v vsaki večji gostilni. Tonček je brenkal, Marjanca je pela, potlej pa sta pobirala od goetov pri mizah in šla dalje. In sta tako Živela iz dneva v dan In nič hudega jima ni bilo. Dokler Ju ni srečala »mola in sta zašla v — luknjo. Zgodilo so je namreč, da sta vesela romarja vneto udarjala na struno ln je Marjanca ravno pela tisto o siroti ciganski, ko je vstopil nakrat v krčmo orožnik in Jo prijel Tončka za ramo: »Fant, dovoljenje pokaži, Če svirati smeš!« Tonček bi se bil rad zmazal in jo prosil za pardon — kajti da dovoljenje že ima, ampak ga je bil ravno dal podaljšati. »Naj no oprostijo, goepod orožnik, koj jutri ga bom prinesel ookazat na postaji« Seveda se pa orožniki na tak pardon ne morejo zanašati, še manj pa na takšno slovesno obljubo, kako in kaj bo jutri. Zato Je moral Tonček kar z orožnikom in seveda Marjanca takisto Pa so je Izkazalo, da Tončku ni Marjanca žena, kakor Je to povedal sprva, ampak da sta to le slučajno skupaj padla tovariša, ki sta se »naSla< in zdaj živita v pravem, kako bi rekli, divjem zakonu In nazadnje se je izkazalo še, da tička tudi kradeta. So igrati ne kaže. Tonček je celo tiete cttre nekje »pofulilc. Dobil ja Tonček en mesec zapora, njegova ljuba Marjanca pa 14 dni. ADIJO PA ZDRAVA OSTANI...« Tako je pl veseli Matevž oni dan ko je odhajal Od svoje bivše izvoljenke. Ne izvoli namreč Matevž swjega dekleta za vekomaj, ampak, no, kakor 'pač pride., saj razumete... Zadnja »izvoljenka« je bi a Pepca. Nič ui reči dekletu, bog ne daj, ampak Matevža je kar nekaj pičilo — pa sc je skregal kar na lepem in brez vzroka. Najprej je Pepco lepo in grdo ozmerjal, potlej pa jo ie zgrabil okrog pasu in sta zaplesala prečuden ples. Matevž je Pepco parkrat zavrtel, potem pa jo je vrgel zviška na tla, sredi ceste, prosim vasi Na sodniji se jc zgovarjal, da zato, ker ji jc dal 200 Din, pa mu jih ni marala vrniti. Ona pa jc to tajila Nikaar ji ui ničesar dal. No, včasih jo je že peljal v gostilno, tudi za god ji je kaj kupil — pa je ona tudi njemu kupovala razne stvari in pa: rada ga je imela: ali to ni nič? Sodnik je pretehtal to reč m je odločil, da Matevž le nima pra iee, da bi svoje dekle kar takoe metal po cesti ob tla — 3 tedne naj bo, Matevž! No ja, nai pa bo, je rekel fant in je šel. Fred sodnijo ga je čakalo že drugo dekle; kaj misliš Pepca, da boni zdaj brez nje, se je posmejal falot Pepca ni nič rekla, le namrdnila se je nekoliko. Nemara ji je le bilo ma'o hudo — tepena je bila od fanta, pusti) jo je, zdaj se ji pa še po'inehuje. Toda kaj more ona reva zato: takšna so pač pota ljubezni... PREBRISAN POBA. Na Gameljnah se je rodil ta »kunde«. In Ga-meljčani, prosim: rešjoe-ekt! Morda je pobu ime Jurček, recimo da mu je. Oni dan je Jurček ukradel svojemu tovarišu čevlje. Saj veste, huda je zima in mraz, kaj bo Jurček po Gamelinah letal bt«. »Zakaj si jih?« je Jurčka vprašal sodnik. »Zato, ker sem imel svoie strgane!« je modro povedal fant. Smejala se je publika, kolikor je je bilo, kaj se ne bo, Je sodni! fnika je obšel rahel smehljaj za zeleno mizo. »En teden zapora Si že opravil « — To je dejal Jurček in je smehljaje odšel Naznanila Ljubljansko gledališče DRAMA: ; }r,, . . Začetek ob 20. Nedelja, 10 febr : ob 15. |>op. UTOPLJENCA. Izven. Ob 20 zvečer: VOLI'ONE. Izven. Ljudska predstava pri znižanih cenah Ponedeljek. 11 febr.- ŽIVI MRTVEC Red D Torek, 12 febr.: Ob 21 zvečer UTOPLJENCA Izven, bieda, 13. febr.: Zaprto. OPERA: Začetek ob pol 20. Nedelja, 10. fobi. Ob 15 pop. BOCCACCIO, opereta. Ljudska predstava pri znižanih cenah. Izven. Ponedeljek, 11 febr : Zaprto. Torek, 13. febr.: Ob 16 popoldne GROFICA MARICA. Petdeseta predstava tega dela. Ljudska predstava pri znižanih cenah. Izven Sroda, 13 febr.: CARMEN. Gostuje g Ljubttn Iličič. Izven. Ljubita Iličič, gost ljubljanske opere. Po presledku več let nastopi prihodnji teden v ljubljanskem Narodnem gledališču zopet odlični g!«d»lUki umetnik g. Liubiša Iličič, ki je sedaj član nemškega gledališča v Pragi. Ljubiša Iličič je prišel v Ljubljano kot mlad gledališki človek, kateremu se je na mah poznalo, da je nn odru doma, saj Jo sili znane srbske gledališke družino Njegov oče je bil ravnatelj srbskega potujočega gledališča in si Kot tak stokel veliko naloge pa tudi velike zasluge. Prvotno je bil Iličič v Ljubijuui dramski igralec, njegovi prijatelji posebno pa ravnatelj Bubad so našli v lijem pevski znklad, začel sc je učiti pri Hubadu solopetja, nastopal Je v spevoigrah in operetah ter postal IJnb'jenec ljubljanskega tn poznejo tudi tržaškega občinstva, kjer jo nekaj Časa sodeloval tudi pri tržaškem Narodnem gledališču. Pozneje je šel v svet ter dosegel lep sloves in veliko priljubljenost kjerkoli je nastopal. Stalno je bil angažiran v Pragi, gostoval v Drnžrianih Lipskem in drugih nemških mestih. Minulo sezono je bil angažiran kot operni pevec bolprajskega Narodnega pozorištn. a je odšel zonet v Prago. Ljubljanska uprava je že večk.rat hotela Izvesti niegova gostovanja, a to se ji je posrečilo šele sedaj. Gostoval bo v operah: ■Carinen«, T/rosca* in »Manonc. Gostovanje se začne v sredo, dne 18. t m. Mariborsko gledališče Nedelja. 10. februarja ob 15: »NA CESARI61N0 POVELJE«. Znižane cene. Kuponi. — Ob 20: vLUMPACFJ-VAGABUND«. Znižano ceno. Kuponi. i Ponedeljek. 11. februarja: Zaprto. Torek, 12. februarja ob 16: :.LUMPAC1J-VAGA-BUND«. Znižane cone. Kuponi. Orel Nova knjižica za mladce. Izšel jo II. sošitek »Mule preskušnje za mladce« (drugega izpita). Do 15. marca se knjižica dobi po subskripcijski ceni 6 Din, pozneje po knjigotrški ceni. Naroča se pri J O. Z. Vsebina je prav raznovrstna: Potje. Opazovanje Signaliziranje. Ogenj in luiha Orientacija. Tek in hoja. Pregled jugoslovansko zgodovino. — Kdor si želi, knjižico po znižani ceni nabaviti, nuj jo takoj naroči pri J. O. Z. in sicer vsaj dva izvoda. Orlovska srenja v Hrušiei prtrodi v nodoljo, dne 17. t. m. ob 8 popoldno svojo lotno telovadno akademijo z 14 pestrimi točkami v društvenem domu, Dol pri Ljubljani. Občinstvo, naklonjeno orlovski mladini vljudno vabljeno. — Odbor. Prireditve in društvene vesti Tambnrasi v Tomučevcin prirede danes pred-pustno veselico pri »Kovaču«:. Pričetek ob 3. uri popoldne. »Orel« v De v. Mar. v Polju priredi danes v Ljudskem domu ob 4 predpustno veselico. Zvezo duševnih delavcev v Sloveniji V redni občni zbor bo v ponedeljek, 25. t. m. ob 20 v prostorih Slovenske Matice, Kongresni trg 7/1. Dnevni red: 1. Čitanjo zapisnika IV. rednega občnega zbora. 2. Poročilo odbora in nadzorstva. 8. Prodlog odbora o načinu nadaljneim delovanja zveze. 4. Volitev predsednika in odbora. 5. Slučajnosti. Delegate je treba po § 11. pravil prijaviti odboru Ui dni pred občnim zborom. Ravnanje r malim kinoaparatom (širina 0.5 milimetrov) jo sicer sila priprosta, vendar treba paziti, da so vse osi namazano s finim strojnim oljem Pri začetnem mlošanju (naravnavanju) smemo spustili skozi luč le toliko toka, da se še ravno vidi slika na platnu in so lahko določi ostriilii. Šele ko začne stroj teci, se pri reostatu (uporniku) pomakne nastavek nižje, tako daleč, dn kaže nni-peraki kazalec na rdeče znamenje, če gori polna luč tukoi pri naravnavanju, se film preveč segreje in se na zadevnem meslu pokvari. Ko film teče. sme aniperski kazalec, če je potrebno, kazati tudi malo čez rrfečfc znamenje, vendar se s tem znatno skrajša življenje žarnice. Nove žarnico preskrbi (udi Prosvetna zveza v Ljubljani. En komad stane 35 Din. V Človek in paragraf NASI VRLI PLANINCI .akšne zgodbe vam na sodniji še niso zlepa slišiali. In bi bilo nemara bolj prav, ko bi jo tudi topot ne bili. Zakaj v čudno luč spravlja ta zgodba nekatere naše turiste in ni prav nič priporočljiva, da bi jo ponavljali v kakršnikoli obliki še drugi --kar pa se, mimogrede povedano, lo prerado in prevečkrat dogaja. Ugleden član SPD, vnet in zmeren turist, znan ljubljanski viSJi svetnik v pokoju, je lani prenočeval v Vodnikovi koči na Velem poliu Mož hodi v pllnine radi planin in ljubi prodvsem mir. Zato so je kmalu odpravil spat, že o pol desetih zvečer. V tistem hipu so prišli v kočo trije drugi turisti, štirje cariniki pa so V proj sedeli v sobi. Takoj g o prihodu onih treh se Je začelo spodaj v izbi kri-rnje, vriskanje in prepevanje; vsak pcčllek zgoraj je bil naravno nemogoče. Gospod svetnik je radi tega stopil doli in pozval oskrbnico, naj v smislu hišnega reda napravi v keči red. To pa Je vplivalo na ono tri ravno nasprotno Še huje so se obnašali. »Kdor luče spat, naj gre ven pod Triglav 1 Še en liter in še enoga, pa še no gromo. Mi delamo, kar hočemo!« Vmes pa. so topotali z nogami in vriskali, prepevali, pri čemer je obstojala glavna ločka v klaniarski vsebini pesmi. Takšno razgrajanje je trajalo s»koraj do dveh v noč. In zrlaj si mislite »larega, mirnega moža, ki bi v zgornji ssbi rad spal in so odpočil, da bi drugi dan in gel dalje v planinski srvet — kakšne občutke jo moral imeti, ko je videl, da mu spodaj nalašč nagajajo. Njegov planinski mir je bil kaljen, razpoloženje ubilo, užitek pokvarjen, nadaljna pot po planinah jo bila »fuč«! Koj drugi dan se je mož odpeljal demov in jo ogorčen st lel k mizi in je napisal šu bolj ogorčeno pismo tn ga poslal osrednjemu odboru SPD. Naj društvo pozove oskrbnico k redu, naj stori lo in ono v zaščito pravih .uristov v planinskih k čih, ker planinske k če niso gostilne in sploh ne kraj. kjet bi kdorkoli počenjal kar se mu ljubi. V pismu je seveda hudo obdelal tudi tiste tri razgrajače. Zlasti je zapisal trde beseJe o turistu Jcžetu. Jožetu pa Je pomagal trg-vec Ivan, ki je Jožota podpihoval k takšnemu početju. Mož je v pismu čisto opravičeno prosil osred-aji odbor SPD, naj proti navedenim postopa z vso J strogostjo. 1 To bi bil prvi de! planinske zgodbe. Drugi | del se je pričel s. Ioni. da je bil vrli planinec Jože hudo užuljen radi iega pisma, ker da razgrajanje ; ni bilo tako hudo, kakor govori pismo In je joze. i šel k advokatu ter gospoda svetnika tožil radi raz- i žaljenja časti. Sodnik pa se je pri obravnaii prepričal. da ima gospod svetnik v vsakem oziru prav in da ni nič razžaljivega v pismu povedal, kolikor pa je rabil ostrejše izraze, so bili ti na mestu, ker se takšno početje drugače označiti ne mOre, kakor je to storil v vsakem o®iru spoštovani gospod svetnik. Jože jo tako pravdo zg«»tl in je bil svetnik kot pisec pisma docela oproščen. Zdaj pa prične tretji in zadnji del to zgodbe. Vrli planinec Jože je namreč po razpravi počakal pred samo sodnijo svetnika in ga jo — čof! klofnil okoli ušes. »Vi mi ne boste kradli častil« jo dejal baš v tistem hipu, ko se je gospod svetnik sklonil, da pobere ščipalnik, ki mu ie padel z nosa. Tako se jo zdaj obrnilo, da je bil tožnik gospod svetnik, na zatožno klop pa je sedel naš Ježe. On ie veseljak in gre v planine radi zabave in :-heca«. ne pa da bt spal po planinskih krčah. Jože je bil obsojen na 1000 Din kazni ali pa, če mu je lo ljubšo, na 10 dni zapora Zraven pa j mora |>oravnat.i So vse stroške obeh pravd. Ne- j mara bo to kaj pomagalo, da ne bo več tako hud , in da v planine sploh več liodil ne bo. Kar bi bilo zanj in za vse nJemu podobne ljudi, kakor za ugled naših pravih turistov sploh najbolj pravt i MI SMO MUZIKANTI... Če je Tonček res godec in kakšen, je prav za prav vpraJinje No, Tonček ie pač igral. Po deželi jo »rajžal od kraja v kraj. svojo ženo Je pustil in si nekjv našel drugo ljubico, ki ga Je spremljala t ^ dkoi sezadovo^- rs drugimi ki so baje ravno rauo dobri* ako možeTcz, vendar povsodi dobili pravi original: MILO MSpecirum" dL d. ?r»2 ttopista, Dubsku in Rfrseit tvormca ugleda n brušenega stekla liiubnana vit so rmhnjn od novem lira OIiivSUh c.csln SI - Telefon «43. Zaareti, 'isiek. Središniirai IABRE6 Zrcalno sleklo oorlalnu st«l«lo maslu*!« sleklo i—' mm oaledala brušena v vseh velikostih in oblikah uukoi 'udi oru^eue orozorne šipe izbofotif- plošče, vsleklevanje r mori KinH i»vH>1n« ocle«(»ln fLuna' ekspert, hiša, MARIBOR :: flietadtra 19 :: dobroznana, najboljša in najcenejša tvrdka za nakup galanterije, pletenine, kratkega blaga ter igrač na drobno in na debelo. 1287 OKLIC P 29'23 — 96 Na predlog lastnika se bo vršila dne 28. februarja 1929 ob 9 dopoldne v sobi Jt. 29 okrajnega sodišča v Radovljici pro-na dražba parcel, št. 30/1 — HIŠA na Bledu, in St. 30/2 — VRT na Bledu. * stovoljna sodna Izklicna cena je 100.000 Din. Pod izklicno cano sc ne prodaja. Dra/.bcni pogoji so na vpogled v pisarni okr. sodišča v Radovljici, soba št. 29. Okra], sodišče v Radovljici, oddel. I., dne 8. februarja 1929, Dirckcija drž. rudnika Velenja razpisuje na dan 25. februarja 1929 ob 11 dopoldne nabavo motorne hrizgatne Pogoji se dobe pri podpisani. Iz pisarne Direkcije drž. rudnika Velenje, broj 1288/U. Dr. SCHAEFERJEV EPILEPSAN proti epiepsiiUrtem, padavici že 15 let najbolje preizkušen. - Dnevno dohaja mnogo priznalnic. Pobližja pojasnila in razpošilja: Lekarna sv. Štefana, Mr. M. Flster, OSIJEK IB. PERJE! ...................'f"""ninn Jnttresantno brafuroo uspešnem zdravljenju, zoicmn Kamnov Mtm. pošlje brezplačno lekarna pri Oc/resen(ku njj^šthrmdskaif Jiifuflfiiimiiiinf Razpošiljamo perje, naravno, nc skubljcno: Mebko purje perje r,itpi > \rio Mehko kokošje perje, rumeno Din 20 za kg Mehko kokošie perje, pisano Din 15 ta kg Gosje perje......Din 80 ca kg Račjt perje, sivo.....Din 50 za kg franko Maribor, proti povzetju, vreče zaračunicne po lastni ceni. V paketih po 5 kg razpošiljamo po polti: 5 kg mehko kokošic pcr)e pisano Din 110 5 kg rumeno kokošje perje , . . Din 135 5 kg gosje ptrie . .....Din 440 5 kg sivo račje nerie ..... Din 290 bruto za neto franko po poŠti, proti povzetju, ali predplačilu zneska FXPORTNA DRUŽBA MATHEIS, SUPPANZ IN DRUG. MARIBOR, CVETLIČNA ULICA ST. 18. Posredovalnica Mrak IJnbliaaa, St. Petra c. 8, nujno potrebuj« natakarica in (lužkinje. Žagarja izurjenega vestnega k be-nečanskemu larmeniku, oienjenega. na stalno mesto. prosto stanovanje 2 sob, kurjava in razsvetljava. sprejme lesna industrija Ivan Srebotnjak. Sv. Peter v Savinjski dolini. Hlapca in deklo sprejmem na kmetijo. Plača po dogovoru. Nastop takoj. - Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 1217. Sprejmem učenca za trgovino z meš. blagom; vsa oskrba v hiši. Sinovi železničarjev imajo prednost. - Naslov v upravi Slov. pod št 1191. 2agmojster za električ. žago s polno-jarmenikom se išče. Re-flektanti z dolgoletno prakso imajo prednost. • Vstop 1. aprila. - Matija Obran, Maribor, Loška 15. Zakonca ali brat in sestra kateri razumejo vsa poljedelska dela posebno pa v vinogradih in tadonosnikih se sprejmejo takoj proti dobri plači in humanem ravnanju ž njimi. Vprašati Maribor, Badlova ul. 16. Uienka za trgovino mešanega blaga, z lepo pisavo in če mogoče z znanjem cirilice, se sprejme. Prednost ima hčerka železničarja stanujoča v Šiški Lastnoročno pisane ponudbe na upravo »Slovencac pod značko »Marljiva U. 1163.* Deklico sirota staro 14 let. zdravo in oošteno vzgojeno vzamem takoj. Eventuelno bi •e učila pozneje v trgovini. Vsa oskrba v hiši! - Ponudbe na Trgovski gremij v Slovenjgradcu pod »Hvaletna 1929111*. 1166 fi v g • v * • Službe ucejo Čevljarski pomočnik ilče dela. - Naslov pove -trorava »Slovenca« pod Marljiv 1306, Prakmurje. Učenka pridna, kmečkih staršev, išče mesta, da bi se izučila šivanja, po možnosti hrana in stanovanje proti primernemu odplačilu. - Pisma na upravo pod »Poštena dekle«. Prodajalka z dežele, vajena trgovine z mei. blagom in že-leznino, želi premeniti službo s 1. marcem, tudi poprej. • Cenj. ponudbe naj se pošljejo na oglas, odd. Slovenca pod šifro: Prodajalka z dežele 1325. Dekle z raeič. šolo, išče mesta praktikantinje pri zobo-tehniku, drogeriatu ali slično. Gre tudi kot u-čenka v boljšo trgovino v mesto ali na deželo. -Ponudbe na oglasni odd. »Slovenca« pod št. 1222. Opekarna za izdelavo zidne opeke potom strojev se v bližini Ljubljane proda ali pa zamenja z drugim posestvom. Cenj. ponudbe na oglasni oddelek Slovenca pod iifro »Opekarna«. Žagovodja nakupovalec in manipu-lant, sposoben popravkov in brušenja žag, z večletno prakso, agilen, želi nameščenja. Sprejme tudi službo oskrbnika, majer-ja. Veič v poljedelstvu,' živinoreji, deloma vrtnarstvu; marljiv in spreten pri vsakem delu. Naslov v upravi pod štev. 1307. Posestva • Nova hiša z dvema stanovanjema, verando, kletjo in velikim vrtom, se proda. Cena 45 tisoč Din. Maribor, Po-brežje, Gozdna ulica 30. Motor Diramo (Boton) 4 KS, ter 2 motorni kolesi Wande-rer in D. K. V., vse to poceni proda Stanko Skrbinšek, šofer, Zg. Haj-dina pri Ptuju, Slovenija. Električne žarnice 110, 125, 150, 220 volt, od 5 do 200 watt, navadno, opal in dnevno svetle po najnižjih cenah naprodaj v komisijski trgovini: Sv. Petra cesta 7, dvorišče. Nova hiSa s tremi sobami, kuhinjo, pralnico in kletjo ter gospodarsko poslopje in lep vrt, se proda za 58.000 Din, - Maribor, Pobrežje, Gozdna ulica 41. Prodamo: 10.000 kg pristnega ajdovega medu kilogram po 15—17 Din. Čebelarji v Prekmurju ga še imajo 20.000 kg. Ponudbe pošljite: Čebel, podružnici (prof. Pavlič) Murska Sobota. Lesene htfe »Mojmir« Pogoji dobave razvidni iz februarske »Domačije, Maribor, Koroška c. 10. Lepa trgovska hiša fcnonadstropna. z velikim trgovskim lokalom in pri-tiklinami, krasno stanovanje 5 sob, predsoba in kuhinja, na najpromet. točki v sredini lepega trga mariborske oblasti, trgovina dobm vpeljana, in nekaj pose a, je naprodaj. Obširna in bogata okolica z lesno industrijo in dež. pridelki. Reflek-tantu tudi teh strok se nudi ugoden nakup. Ev. z zalogo, gospodarskim in trgovskim inventarjem vred. Vse v najboljšem stanju, t- Natančneje pod značko: »325.000 ugoden nakup« it 1360 na upravo Slovenca v Ljubljani. Najlepša parcela v Ljubljani za zidavo vile ali sanatorija, se proda Podrobnosti se izve pri notarju Kuharju. Društva! Kompletna godba na pihala, 23 instrumentov, ves inventar bogate muzika-lije, takoj zelo ugodno naprodaj Zaradi razpusta. - Ponudbe pod »Godba« it 1243 na upravo Slov. Vtevrtte moko iz najbolj, banaške pšenice dobavila po najnižjih cenah Fran JUVAN, valjčni mlin, Sred. Gameljne, p. Šent Vid nad Ljubljano. Zahtevajte cenik. — Solidna postrežba. Podgane ubija RATOL Polj. miši ubija ARV1C1N Ščurke ubija GAMADIN Stenice ubija STENOL Bolhe ubija PULEKSIN Dobivajo se povsodl Biokemia, Zagreb, Hatzo-▼a ulica 25. Tel. br. 59-69, nimam! t/. progo ajdo in 'efoiei kupltr na1crne.tr pri A. VOLK. LJUBLJANA vi> eirrnvlnn 'Itn n mnUf Mlada krava in telica, se proda vsled splošne razprodaje. Kožarje it 3. Pes volčje pasme, star 1 % 1., dober čuvaj, se proda. -Poizve se Sv. Petra c. 59. Pisalni stroj A. E. G., še skoraj nov, zelo ugodno naprodaj. — Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 1290. I| Prodamo Več elegant. spalnic ceno naprodaj. Andlovic, Domobranska cesta 23. Kitajski slavček naprodaj pri Vinko Vidmar, Zelena jama 197 pri Ljubljani. Krasno papigo prodam. - Vinko Vidmar, Zelena jama št. 197 pri Ljubljani. »ArieU motocikle 550 cc S. V. in 500 cc OHV prodajamo z znatnim popustom, celo na obroke. Cene od 16.000 do 20.000 dinarjev. iJUGO-AVTCU, Ljubljana, Dunajska c.36. Wertheim blagajna dobro ohranjena, se proda. Naslov pove uprava lista pod it. 1272. Trgovsko opravo štelaže, pulte, izvesne izložbe, proda Peter Setma, Senica. Ogleda se: Ljubljana, Martinova cesta S. Puhasto perje kg 38 Din rajpošibam po povzetju naimani 5 kt! Izkoristite priliko dokler zaloga traja Imam tudi Mi puh kg 300 Din L Brozovlč, kem čistio na pena Zagreb (lica 82 Stavbene parcele Največ 100 korakov od kolodvora, kakor tudi največ 100 korakov od iole Zalog pri Ljubljani, prodam lepe stavbne parcele, stoječe tik ob cesti v izmeri po cirka 450—500 m'. — Podrob-nejša pojasnila se dobijo v Mostah it 3 pri Ljublj. Krušno moko ua i boljše vrste dobile vedno svežo pri A. A H. Zorman Ljubljana. Stari irg 32. Blago dostavimo tudi na lom — Prejmemo v mlev tudi vsako množit o doma e ali banaške pšenice — pri manj ih množinah jo takoj zamenjamo za moko in otr<>o« Drug bukove in hrastove od t>ddke od park.tov dostavlja po onk' ceni oa dom oarna taga V. SCAGNETT1 * Ljubljani ta gorentskiU) kolodvorom II Kupimo Polnojarmenik (Vollgatter) dobro ohranjen, kupim. — Ponuuoe na upravo Slovenca pod »Plačam takoj.. Srebrne krone zlatnike, vsakovrstno zlato, kupim. - F. ČUDEN, Ljubljana, Prešernova. Mizarske stroje kompletne, prodam. -Ponudoe na upravo Slovenca pod: »Stroji«. Orehe čista jederca, luščene — kupujem v vsaki množini po najboljši dnevni ceni. Interesentje, ki jih imajo naprodaj, naj pošljejo takoj vzorce in namembno ceno na tvrdko Z. Cvilak, Slov. Bistrica (Slovenija). Vaakovrctno Zlat© RnpiTe po aaiviijib cenah CERNE iDvellf Ljubljana Wollova o lice H 3 Ovčjo volno cunje, staro železo, baker, medenino, svinec, cink. papir, glaževino, kosti ter krotaške odpadke. kupim in plačam najboljše • A Arbelter, Maribor, Dravska ul 15 - Iščem stalne nabiralce in nakupovalce. Hlode bukove m hrastove (hrastove žc od 20 cm naprej), kupuje parna žaga V. Scagnetti, Ljubljana PRODA SE kredit, kontrolne blagajne, centimalna tehtnica, decimalna tehtnica, O. ZAJEC LJubljana, Florijanska 23, razprodaja železnine. Klobuke narejene oblcue, čepice srajce, kravate, dež. plašče, dežnike i. dr. modno blago kupite po izredno nizki ceni pri »Ameri-kancuo — Iva- Kunovar, Stari trg 10 — Ljubljana. Ajdova moka 5 Din garatirano pristna, od 25 kg naprej Pošilja Pavel Sedel, umetni mlin. Ja-vornik, Gorenjsko. VLJUDNO NAZNANJAM. DA SEM PREVZEL ZNANO MODNO TRGOVINO 2L SREČKO VRŠIČ ^ JEIENBURGOVA UL.3 Na zalogi imam vse najnovejše modne predmete v mnogo večji izberi kot dosedaj iu to po konkurenčnih cenah. — Pri meni dob>te rokavice, nogavice.damsko perilo, trikotažo, bluze dežnike, toaletne potrebščine, parfumerijo, m ške srajce, »amo-veznice, ovratnike, naramnice, moške nogavice itd. Znane Beilafior nogavice stanejo sedaj . . . Din 58*« la svilene nogavice Bemberg stanejo sedaj . Din 80'-la giace rokavice v vseh modnih barvah . . Din 65 SUČKO VRStl.A MASL. DNiK V. LESJAK OGLEJTE SI DANAŠNJO RAZSTAVO Les knpi jesenov, brstov in parjeno bukovino, do tri vagone M. Fajlar, kolarstvo — Ljubljana. Kupim, motor rabljen na sirovo olje ali plin od 8 do 15 konjskih sil, stabilni ali prevozni. Prodam pa dvoj noči stil no mlatilnico z motorjem na bencin 6 konjskih sil. ki je kompletna in v dobrem stanju. Točne ponudbe in vprašanja čimprej poslali upravi iSlov.c pod šifro »Plinski motor it. 1158 Obrt Fotograf Karel Holynski Dunajska cesta 6 se priporoča cenjenemu občinstvu. Slike za legitimacije gotove tekom par minut. - Vsa fotografska dela ceno in solidno. Kolesarji, pozor! Sedaj je tisti čas, da Vaša kolesa z malim denarjem postanejo popolnoma nova in sicer z generalnim popra viV-n Emailiranje, ponikla i« popolno razložen^ na novo namara-na vsa kroglična ležišča. Shramba koles in motor-i jev čez zimo po minimalnih cenah. Priznana najboljša, najcencjia meha-| nična delavnica JUSTIN jC-USTlNČIČ, MARIBOR, Tsttenbachova ulica 14, nasproti »Narodnega doma« Zadostuje dopisnica, da pridemo po Vaše kolo na dom. Slike za legitimacije izdeluje najhitreje fotograf Hngon Hlbier, Ljubljana, Sv. Petra cesta 25. OTOMAM od 550—850 v različnih v/orcih prvovrsten lasten »d lek vorkovana liša sta pegrinjaln za otomane S©*)—la 750 salonske ga--niture divane modroce za-nes jivo m boljše b'a_o ku > te pr-Ru oll Sever, tapetništvo Marijin trg 2 POPRAVILA Mehanik Ivan Legat Maribor. Vetrinjska ul. 30 Telefon Int. 434. ipecijalist za pisarniške stroje. Novi in rabljeni pisalni stroji vednu v zalogi Zimnice modroce posteljne mrež* telet ooiKli* I zložljive 1 atom unč dtvane to drn{. tapetniške izdelke dohilr oaicenete prt RUDOLFU RADOVANU. tapelniko Kieko« trg M ? ipote« Mestnega doma). Prave vzorce in gornje dele čevljarstva dobite samo gri izdelovatelju Karel latnik v Ljubljani, Hrenova ulica 20 (v lastni hiši). Strokovni poduk brezplačen. Urarska popravila izvršuje najprecizneje in najceneje Franc Woliing, t'rar, Gosposvetska c. 12. E2E0B SHMfJ em Trgovino z manufakturo, dobro vpeljano, vzamem v najem v mestu ali kakem večjem kraju na deželi v Sloveniji. Eventualno tudi kupim. Vinko Kurz-veil, Postojna, Italija. Hišo v najem ie novo, z vrtom in nekaj zemlje, v bližini Celja — oddam lahko takoj. — A. M u I e j, Jesenice — Fužine 206, Gorenjsko. Mesnica dobro vpeljana, se odda v najem kavcije -zmožnemu. - Ponudbe na upravo pod »Mesnica« št. 1297. Gostilna dobroidoča — v sredini mesta — se da takoj v najem. — Pojasnila da g. Marija Jančar, Domobranska c. 23, Ljubljana. Objave G. Josip Polajnko (Boleslav), od vet. uradnik, se išče in prosi za njegov naslov zaradi neke privatne zadeve. Iv. Fiscner, Tezno št. 4, Maribor. Specijalno vino Prokupac, Blatina, kor-čulanski »Grk«, se toči v vinski kleti Sv. Petra cesta št. 43. Razno Cenik semen, sadik, nizkih in visokih vrtnic, krasnih peren in dalij, je izšel. Razpošilja brezplačno na zahtevo tvrdka Korsika, Ljubljana, Bleivveisova c. Stalna razstava umetniških slik - velika izbira okvirjev. Priporoča se A. Kos, Mestni trg 25, nasproti magistrata. Dr. Emil Štefanovič: Pred desetimi leti (Konec.) KARADJORDJEVICEV ZAKLAD NA DUNAJU. Odnošaji med Nemško Avstrijo in našo misijo kot predstaviteljico naše države so bili spočetka zelo prijateljski. Državni tajnik za zunanje zadeve in državni tajnik za vojsko sta z vso ustrežljivostjo podpirala naše delo, posebno zahvalo pa zaslužijo na tem mestu državni tajnik za zunanje zadeve, dr. Oton Bauer in državni tajnik in podtajnik za vojsko, dr. Mayer in Deutsch. £o so se v Hitzingu pričeli zbirati beli gardisti cesarja Karla in ko sta dr. Mayer in Deutsch zaprosila tudi nas za pomoč, kajti imeli smo 1000 dobro oboroženih vojakov, smo takoj izjavili svojo pripravljenost, pomagati preprečiti povratek cesarja Karla na habsburški prestol. Prav tako prisrčni so bili tudi naši odnošaji do ostalih misij, ki so za nami prišle na Dunaj, izredno dobri smo si pa bili z angleško misijo, kateri je načeloval major Betel, kakor tudi s francosko, romunsko, pn tudi z nemško. Istotako smo prijateljsko sodelovali s češkim poslaništvom, katerega takratni šef je bil poznejši ministrski predsednik Tuear. V kako prisrčnih odnošajih smo bili s komandantom angleške misije, majorjem angleške misije, majorjem Belelom, dokazuje najlepše sledeči primer: Na Dunaju smo siučajno uozuuli, da se nahajajo v ministrstvu zunanjih poslov zaboji s stvarmi našega dvora, katere so bile odpeljane iz Belgrada za časa avstrijske okupacije. Da bi dobili te stvari nazaj, smo stopili v stik s kompetentnim avstrijskim načelnikom, kateremu (kakor tudi dvema podrejenima) smo dali življenjskih potrebščin, ker v onem času je bila na Dunaju lakota. Kot protiuslugo smo zahtevali izročitev omenjenih stvari našega dvora, katere smo tudi res dobili. V zabojih — bili so štirje — so bile kraljevske insignije, dekoracije, zlata in srebrna posoda, orožje, dijamanli in dragulji itd. Te dragocene stvari je izročila našemu dvoru deputacija, v kateri so bili od Slovencev prof. dr. Brežnik, od Srbov dr. Maksimovič in od Hrvatov prof. Milan Begovič ter angleški stotnik Gerard Fic Wiliams, katerega je dodelil na našo prošnjo poveljnik angleške vojne misije, major Betel dne 5. januarja 1919. To je bila ena od prvih deputacij Srbov, Hrvatov iu Slovencev, ki je bila sprejeta od Nj. Vis. regenta Aleksandra. O tej avdijenci je obvestil našo misijo na Dunaju profesor Milan Begovič s sledečim pismom: »Včeraj smo prispeli v Belgrad in zvečer dobili poziv za avdijenco, katera se je izvršila danes ob tričetrt na 12. uro. Stvari so bile prinešene v sprejemnico že poprej Puške so bile razmeščene po mizi. a blasrajno z insigni-jami, redi in ostalimi dragocenostmi smo odprli tik pred avdijenco. Prisotni smo bili: stotnik Fic Wiliam8. dr. Brežnik, Maksimovič in jaz. Nato je vstopil Nj. V. regent Aleksander in se pričel z nami razgovarjati tako intimno, da mi ni niti bilo treba govoriti svečanega nagovora. Najprej se je Nj. Vis. regent zanimal za naše privatno življenje in šele na to smo govorili o našem delu na Dunaju. Vsi štirje smo imeli priložnost o tem dnlje časa govoriti. Ob koncu sem vprašal: >Želi li Vaše Vis.. da kaj sporočim našemu šefu?*, n« kar mi je rekel: »Zahvalite se mu najlepše v mojem imenu za povrnjene stvari in za njegovo delo na Dunaju ter mu recite, da se more vedno in v vsakem slučaju obrniti naravnost na mene « Na Dunaju je vladala v onem času lakota; pomanjkanje živil je bilo silno veliko. Tako so morali gladovali tudi naši dijaki, ali pa so bili prisiljeni prekiniti študije in vrniti se v domovino. Zaradi tega smo se obrnili na vojnega ministra, generala Rašiča, ter ga zaprosili za živila in za dovoljenje, da se osnuje dijaška kuhinja. Minister je našemu predlogu tudi ugodil in je z razpisom z dne 26. februarja 1919 E. P. št. 32.405 naročil poveljniku IV. armadiie oblasti, da nam pošlje na Dunaj za to potrebna živila. Na ta način je bila potem osnovana nn Dunaju dijaška kuhinja, kakor je pripadla naloga preskrbeti jugoslovanske dijake na cenen način s potrebno hrano. Poleg dvornih stvari je odposlala naša misija dne 14. januarja 1911) v domovino tudi tri vagone arhiva ministrstva notranjih zadev, ki je bil spravljen v Ballhausu; dne 18 januarja tri vagone arhiva našega vojnega ministrstva, ki se je nahajal v dunajskem vojnem arhivu; 21. januar,a je odposlala nadaljnje tri vagone arhivskega materiala, starinski prestol, srebrne posode, starinsko orožje, knjige z dvora in nekaj predmetov iz belgrajskega etnografskega instituta. Razen tega smo pa odposlali v Belgrad tudi salonski voz najmodernejše vrste, katerega je bila svoječasno podarila nadvojvodi Francu Ferdinandu naša Bosna ter pohištvo skupnega bosanskega finančnega ministrstva Te stvari je pripravil za od-pošiljatev delegat za Bosno in Hercegovino, dr. Božo Cerovič. Poleg naših smo pa odposlali meseca februarja v domovino tudi tri transporte grških in francoskih vojnih ujetnikov, kar smo morali storiti radi tega. ker ostale misije niso imele za to potrebnega aparata. Mesti Zagreb in Ljubljana sta zahtevali, da jima pošljemo za vzdrževanje miru in reda srbske vojne ujetnike, ker so imele oblasti za- grebškega Narodnega veča v onem času veliko težkega posla z zelenimi kadri in zboljševizi-ranimi elementi. Mi smo to izvrševali čim brže, ker smo vedeli, da je naše prečansko vojaštvo po revoluciji in polomu avstrijsko-ogrske monarhije nedisciplinirano in da so samo srbski vojaki uporabni za brezhibno in točno vzdrževanje miru in reda. Ob tej priliki je potrebno ome-tfti, da so srbski vojni ujetniki na Češkem pomagali tudi Cehoslovakom v njihovi borbi z Madžari in jih je bilo v znanih bojih več tudi ranjenih in ubitih Zaradi tega sem poslal na Češko poročnika Demiča, da zbere te naše ljudi in jih pripelje na Dunaj, da jih čimprej odpošljemo v domovino. Mi Južni Slovani smo kot bivši sestavni del avstr.jsko-ogrske monarhije piačeVali davke v državno blagajno in smo zaradi tega seveda imeli tudi pravico, da participiramo pri delitvi njenega premoženja. V ta namen smo se obrnili nn Nnrtdno vece v Zagrebu zaradi izvedbe te likvidacije, istočasno smo pa organizirali tudi likvidacijsko komisijo z generalom Uzelcem na čelu. Na našo zahtevo pi z-vedbi likvidacije smo prejeli od neirš o-avstrijskega državnega tajništva za zunanje zadeve sledeči odgovor: »Lt. A. 3389, z dre 6 Januarja 1919. Gospodu poverjeniku države SHS na Dunaju. Nn Vašo željo Vam potrjujemo, da ni z naše strani potrebno nikakršno pooblastilo za člane jugoslovanske likvidacijske komisije in za one, kalere Vi pooblastite in delegirale k nemško-avstrijskim oblastem in predst' jništvom. Posamezno državna tajništva so obveščena, da Vašim gospodom ne delajo neprilik pri njihovem delu. Samo ob sebi se razume, da se mora Zailužek Stanovanja Iščemo zastopnike za dobroidoč hiši potreben predmet na obroke Fiksna plača in provizija. Pismeno garantirani zaslužek. Zumbulovič, Ljubljana, Miklošičeva c. Išče se šofer dobro verziran mehanik, reilektira se le na starejšo moč. - Ponudbe pod Dolenc, Hudovernik, Ja-vornik. Meblovana soba se odda solidnemu gospodu. Naslov se izve v upravi št. 1344. at-~ ovanje soba, kuhinja, predsoba, pritekline, električna luč, vodovod, se odda takoj mali in mirni družini. Po-izve se v gostilni Pajk, Linhartova ulica. Dekle k otrokom pridno, veselo in zdravo se »prejme takoj. - Ponudbe je poslati upravi »Slovenca, pod značko: »Lepo vedenje« št. 1189. Potrti globoke žalosti naznanjamo, da je naš dobri oče, ded in praded Stanovanje trisobno, s pritiklinami, mesečno 400 Din, se odda na Selu St. 38, prvo nadstropje (dosedanji najemnik Miha Kosec). Krojače v damski stroki popolnoma izvežbane, išče za delo na domu tvrdka »Elite«, Ljubljana, Prešer-nova ulica, kjer se dobe natančnejša pojasnila. Trgovski pomočnik vojaščine prost, vešč knjigovodstva in strojepisja, sc sprejme. - Ponudbe pod značko »Stalna služba« štev. 1286 na upravo Slovenca. Janez Peklar Stanovanj* išče mirna gospa, sobo a kuhinjo ali prazno sobo s štedilnikom v sredini mesta. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 1241. Stanovanje 6 sob z vsem konfortom na Miklošičevi cesti *• odda v najem s 1. majem 1929. Naslov v inserat-nem oddelku »Slovenca« pod št 12<9. dne 8. februarja nenadoma, previden s tolažili svete vere, v 88. ktu starosti, mirno v Gospodu zaspal. — Pogreb blagega pokojnika se bo vršil v nedeljo ob 4 popoldne Jesenice, dne 9. februarja 1929 Žalujoče rodbine: Peklar, Jeraj, Trglav in Turkova — ter ostali sorodniki. Učenca s primerno šolsko na-obrazbo sprejme trgovina z železnino A. SUŠN1K, Ljubljana, Zaloška cesta. Kuharico starejšo, vajeno boljše kuhe in drugih gospodinjskih del, sprejmem z dobro plačo v stalno službo. Otrok vajene imajo prednost. Lepo ravnanje zasigurano. Nastop službe takoj. - Ponudbe na Florjai žic, Celje, Koroška 3. Harmonikarji, pozor! Kdor želi imeti dobro harmoniko, naj se takoj obrne h K Jancu, izdelo-vatelju harmonik. Liubliana, Bohoričeva 9, za »nove harmonike ali popravila«, ker le on dela dobro in iz dobrega materijala najceneje! Starejši zakonski par brez otrok sprejmemo kot hišnika, ki bi za stanovanje in razsvetljavo opravljal hišna dela. — Vpoštevajo se le trezni in zanesljivi reflektanti. Več ustno. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Hišnik«. L. Miku* - Ljubljana Zahvala Sprejmite vsi, ki ste se nas spominjali in nas tolažili ob težki, nenadomestljivi izgubi našega predobrega soproga, očeta, brata, strica itd., gospoda f ivana Dufara posestnike v Jurki vasi našo globoko in prisrčno zahvalo — Posebno zahvalo izrekamo še preč. duhovščini, vsem društvom in vsem, ki so spremili nepozabnega rajnkega na njegovi zadnii poti. Jurka vas - Ljubljana, dne 10. februarja 1929. Žalujoči ostali. priporoča svoio /.aioco ležnikoc solmnikov m spr«haiHlnib palii ('opravil« t «olidno (BAST-REKLA-MEBAM)ER) izdeluje in W 1 dobavlja v vseh JSl l| fl^JMHpŠ5l\ barvah in -JtažffplwJliim šlrmat) stiskom rn brez tiska SjL^^^Hr,, ^ po najnižjih ŽS^^^MBfcfii^a^ cenah ZA6REBACKA PROIZVODNJA VRPCA, l. STERN Zagreb, Mjrtitena 27 - Telef. 2098 Išče se učitelj (ica) ki poučuje igranje na gitaro. - Cenj. ponudbe upravi Slov. pod: Gitara. prvovrstna moč, izučen mešane stroke, se sprejme v veletrgovini Franc Lipej, Brežice. t Žalostnega srca naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je naša iskrenoljubljena sestra, gospa karolma Ravnikar roi. 3uvan vdova nadkomisarja lin. straže v petek dne 8. februarja ob 11 dopoldne, prejemii svete zakramente, mirno v Gospodu zaspala. — Pogreb nepozabne rajnke se bo vršil v nedeljo 10. februarja ob 'A4 popoldne iz sanatorija »Josefinum«, Poljanska cesta na pokopališče k Sv. Križu. Sv, maše zadušnlce se bodo darovale v cerkvi sv. Jožefa. Priporočamo jo v molitev in blag spomin, Ljubljana, dne 8. februarja 1929. Žalujoče sestre in ostali sorodniki. Na novo |e izSlo v založbi Oblastne zaloge Šolskih knjig in učil v Ljubljen, harta zgodovinskega razvoia krolievinr SrDov. Hrvatov In Slovencev 1004-1016 v priročni izdaji (43 X 50 cm) za srednje, meščanski osnovne in strokovne ole Dobiva 6e pri Oblastni zalegi in po vseh kn ignrnab za ceno m dinarjev Alfonz Breznik Ljub'jana Mestni, Ir* Vsakdotakoi ipra najlepše slovenske iu nemške komade in slagerje,ki comer,ilsko prosto teitfm it 2366 skladišče bfZ. naslov: SkladSU GOSPODJE so moralo danos ravno tako kakor damo ravnati po modi in svoje ootrebftfiine tam knpovati, kjer ja Izbira velika, kvall eta dobra In cene nizke. Predno ni "abavito klobnk, h amnik ali fonlco, nI-bite dopisnico na vOotrgovino Stermcckl in za-htevalte novi veliki iiustrovani cenik v Katerem najdete sle cene:' Klobuk navadi t To'nonl H uln, boljši 71, moderni 88 fini v vseh mo lnl i ■ ar ah 11* ia za'£ e dlake 11». ovskt 78. fan ov skl 35, slnmn k M. M, N In N Din. M fante 17, dekilce lt Din. čepice SI, M. I.*. 52 In W Dla. Kar ne ugaja, a* zaman la Id*- »r« - denar. IltUtrovani cenik z vefi tisoč slikami zastonj. . Velatijatl • R. STIMKCKI, ClUS, jttr.tl H»«l*l.i najnovejša dvokolesa. motorie. bivalne' _ stroje. Otroški voiički «ovih modelov, mali avtomobil', pneumatika najceneja. Ceniki franko. Prodaja na obroke. Mrrloiana" F.B L., tovarna dvokoles in otroških vozičkov. LJUBLJANA, Karlovska cesta št. 4. Najvarnejše in najboljše naložite denar pri v Celju Registrovani zadrugi z neomejeno zavezo v Cel.u,--v lastni hlš», Cankarjeva ulica 4 (poleg da«kar.je) Stanje hranilnih vlog nad Din 7U.OOii.0U0.-. Obrestna mera najugodnejša. — Za hranilne vloge jamči poleg rezerv in hiš nad 3000 članov posestnikov z vsem svojim premoženjem. — Posojila na vknjižbo, poroštvo ter zastavo pod najugodnejšimi pogoji. Po »o ilnica ie kot kmetska zadruga prosta rentnega davka ki krepi in zdravi ielodec ItPES t NOVA ulica polog frančiškanske cerkve n StlllNIKt Lastna protokol, tovarna ur v Švici NAJVf.CJA z«loga ur. zlatnine m srebrnine NI HC CtNf - POSIRC2DA 4 St. 10». Kovin-sta »nker-^os1 opf.....nin « M SI. III. Kovin sta anker-Ros opt. z ra- dlu ii t lik m In kaia c .... D n (t Z« St. lih. Budi ka. 16 cm vi ka k prvo' vrstnim anker st oje n .....Din H'K ZAHTEVAJTE boga o iiustrovani cenik k koledarjem, Kratiš in franvo od ILSIITIMK LJUDI JANA 2 KUPUJTE samo W ti t kina srebrno jedilno orodje s petdesetletno to»an,iško garancijo, pri n. SUlfIVEK llub-tena Prešernova ulica 4 Priložnostni nakup. Najprimernejša darila so: volnene in ilor nogavice, rokavice, triko perilo, puloverji, vestne, žepni robci, naramnice, kravat srajce, ovratniki. ročn< torbice, aktovke, deiniki, toaletna mila iportne potrebščine itd. Le pri Josip Petellncu, Ljubljana bllau PrsitrAOvtg« spomenika s« vedo. ! POPRAVILA IN ČIŠČENJE OROŽJU UUBUANA, KONGRESNI TR6 9 izvršuje najceneje in najvestneje F. KAISER- puškiir Popolnoma varno naloilte svo< denar v Vzajemni posojilnici 9 L noiian.. c. z. z o. z. na Mikoiiičcv. cesti po ef hotela »llnion«. Hran i i oe v ofie se obrestuieto nalueodneše. Rentni davek od obresti hranilnih vlog, kateri znaša circa pol odstotka obresti, se ne odtegne vlagateljem. Varnost audiio astna paiača, nadpoiovica deimc tioteia »limona«, hiše in zemliišča. Kredi i v tekočem računu Po s o lil a proti poroštvu, vkniižb* na posestva itd. Denar se naioži lahko tudi oo ooštnih Doiožnicah stalno vsako množino kostanjevega taninskega lesa smrekove Skorje, cele in drobliene, smrekove hmelove droge, rabljene, dobro ohranjene sode od strojnega in jedilnega olja. po najvišjih cenah. Plačilo akreditivno. FRANC OSET, Sv. Peter v Sav. dolini. 3 feta kredita! Vseh vrst mizarski in kolarski stro i ter stroji za žage z vgrajenim mo-% torjem ali brez njega. Dobavlja: Welker Werke I. WcChj ein, Wten X. Laser burgerslress« 14 Obisk našega jugoslovanskega zastopnika brezpl čen. Zadružna gospodarska banka d. d. Brzoav. nasnv: Gnsonbanka Ljublfana, MikloSiCev« CesJa lO Teip^on *t. 2057.2470 n2979 Kapital tn rezerve skupno nad Din t6.000.000 -, vloge nad Dtn 360,000.000 - Izvršuje vse vrste bančnih poslov pod najugodnejšimi pogoji. Prodaja obveznic 7% drž. invest. posojila ter 2,/a(Vo vojne odškodnine in vseh vrst vrednostnih papirjev tucb na obroke pod zelo ugodnimi pogoji. Glavno in največje zastopstvo v Sloveniji za prodajo »rečic Državne razredne loterije. Zn Jugoslovansko tiskarno v Ljubljani. Knrrl Cof Izdajatelj: dr. Fr. Knlinet'.