Zarja izhaja vsak dan razen nedelje in praznikov ob polu enajstih dopoldne. — Naročnina z dostavljanjem na dom ali po pošti K t‘60. Posamezna številka 6 v. Letna naročnina K 18' , polletna K 9-—, četrtletna K 4-50. — Za Inozemstvo K 30-— — Naslov: UpravniStvo »Zarje* v Ljubljani. Selenburgova ulica St. 6, II. nadstr. Uradne ure za stranke od 11.—12. dopoldan in k od 6.—7. zvečer.________________5! Štev. 28. Posamezna številka O vinarjev. Uredništvo v Ljubljani sprejema vse uredniške rokopise, ki jih ne vrača. — UpravniStvo sprejema naročnino in inserate. — Nefranklrana pisma se ne sprejemajo. — Cena Inseratom: Enostopna petltvrstlca 20 vin., pogojeni prostor 25 vin., poslana In razglasi 30 vin. — Naslov: Uredništvo „ZarJe“ v Ljubljani, Selenburgova ul. 6,11., uradne ure za stranke od 9.—12. dop. in od ‘/26.—‘/27. zv. — Reklamacije poštnine proste. V Ljubljani, v soboto dne 8. julija 1911. Leto I. Naše časopisje. Stara je resnica, da je delavstvu v boju za osvoboditev iz kapitalistične sužnosti časopisje najvažnejše orožje. Toda nekatere stare resnice se morajo neprenehoma ponavljati, kajti od spoznanj« do uveljavljenja je dolga pot. Besnice, od katerih je odvisna končna zmaga delavstva, pa ne smejo ostati na papirju, ampak morejo dobiti kri in meso in dokler se to ne izvrši popolnoma, se morajo trobiti in ponavljati. ... Vprašanje socialističnega časopisja |e tesno združeno s socializmom samim. Začetek teh vprašanj je ta : Ali je brez socializma sploh mogoča rešitev delavstva? Zaveden delavec, ki pozna svoj položaj v človeški družbi, bo na to odgovoril jasno in odločno: Ne! Socializem je pogoj delavske rešitve; dokler je Človeška družba kapitalistična, se lahko izpreminjajo oblike delavčevega življenja, ampak ne more se končati njegovo trpljenje. Ljudje imajo na zemlji dva svetova. V enem so tisti, ki so med seboj razdelili bogastvo, da jim nosi obresti, ne da bi jim bilo treba truda in skrbi; v drugem so oni, ki nimajo nič drugega kakor svojo delavno moč in jo morajo žrtvovati, da ustvarjajo drugim nova bogastva, sami na sebi pa komaj za silo ohranijo borno življenje. Na eni strani se kopiči bogastvo tako, da ne more posameznik užiti svojega deleža, naj si tudi izmišljuje najbolj rafinirane užitke, na drugi strani je pomanjkanje in stradanje. Kdor ne dela, se lahko naslaja ob vsem, karkoli daje svet; kdor dela, pogostoma nima dosti kruha. Če bi se to godilo vsled kakšnega skrivnostnega, večno nerazumljivega zakona, tedaj res ne bi kazalo nič drugega, kakor vdati se v božjo voljo in žalostno čakati, kaj bo. Toda razlog tega nezaslišanega in neznosnega razmerja nam je znan. Nobene skrivnosti ni več v njem, temveč natančno vemo, da so kapitalisti gospodarji dela in vseh sadov zaraditega, ker imajo v svojih rokah delavna sredstva. Dobro vemo, da je delavec v najkrutejši odvisnosti zato, ker ne more sam razpolagati s svojo delavno močjo, marveč jo mora, prodajati onim, ki so si prilastili stroje, tovarne, železnice, ladje, rudnike, gozde in polja. In ker nam je znano to, tudi vemo, da bo delavec svoboden šele takrat, kadar bo konec kapitalističnih monopolov; takrat, kadar bo ljudstvo gospodar delavnih sredstev in vsled tega gospodar svojega dela in njegovih sadov. Ker imajo kapitalisti gospodarsko vlado, imajo tudi politično. Zakaj politične razmere niso nič drugega, kakor zunanji izraz gospodarskih razmer. Dokler je delavec suženj v tovarni, v premogokopu, na lokomotivi, je tudi suženj v državi, v deželi, v občini Politična osvoboditev je odvisna od gospodarske. Če nam je pa vse to znano, tedaj ne smemo kakor topi fatalisti čakati, da se enkrat morda po bogve kakšnih čudežnih potih zruši kapitalistični zistem in zasije nad njegovimi razvalinami solnce socializma. Spomniti so moramo, da je vsak uspeh v človeškem življenju odvisen od moči. Potrpežljivost in golo upanje še ni rodilo nobene zmage; odločevala je vedno moč. Kapitalizem ne vlada „po milosti božji", temveč po milosti svoje sile. In vladal bo, dokler se ne jzkaže, da je proletariat močnejši. Nikjer ni zapisano, kdaj da vrže delavstvo kapitalističnega malika ob tla; ampak brez koledarjev in preročanstev je gotovo, da bo konec zlatega teleta tisti hip, ko je delavska moč večja od kapitalistične. Kapitalizem brani svoje pozicije, kakor jih le more braniti. Delavsivo jih mora torej na-skakavati. A 8 praznimi rokami to ne gre. Dan na dan, uro za uro mora delavstvo zbirati svoje moči, mora brusiti svoje orožje, da more potiskati kapitalizem danes iz ene, jutri iz druge pozicije. Kjerkoli zasači nasprotnika, ga mora prijeti. Na vsako polje mu mora sledili, vsako utrdbo mu mora naskočiti. Kapitalizem gospoduje v fabriki, v plavžu, na stavbi, v rudniku, v kurilnici, na morju. Strokovno mora delavstvo voditi boj proti tej sili. Kapitalizem vlada na trgu; produkte, ki mu jih je izdelal delavec, prodaja delavcu iu si računa velikanske dobičke. Na polju konzuma mu mora delavstvo prikrajšati izkoriščevalne profite. Kapitalizem si lasti duševne moči in tlači ljudstvo v nevednost, pot do znanja iu spoznanja si morajo odpirati množice. Kapitalizem se je vtaboril v zakonodajnih zborih, v državnih in deželnih parlamentih, v občinskih zastopih; politično mu mora stopiti delavsko ljudstvo nasproti, da mu izvije zakonodajno moč iz rok. Za vse te boje pa potrebuje delavstvo orožja in kapitalizem sam mu je pokazal, kje ga najde. Organizirati se mora delavstvo. To spoznanje je vstalo iz njegove lastne misli. Strokovno, gospodarsko, kulturno, politično se organizira delavstvo in njegovi nasprotniki so se učili od njega, pa ga posnemajo. Na tem polju je proletariat prekosil kapitaliste. Vendar se ne sme vdati zadovoljnosti, temveč mora neprenehoma izpopolnjevati svoje organizacije, kajti na tem polju izvrši šele tedaj svojo nalogo, kadar spravi zadnjega svojega tovariša v svoje bojnd vrste. Toda organizacija je bojna formacija, ne pa še orožje. V boju pa ne more izhajati brez njega. In če hočemo vedeti, kakšno orožje je najmočnejše, nam ni treba nič drugpga, kakor pogledati časopisje kapitalistov. Velikanska je moč časopisja in kdorkoli se bojuje, jo je spoznal, časopisje je izzvalo vojne in sklepalo mir; postavljalo in rušilo je vlade; pripravljalo je pot kapitalističnemu izkoriščanju in zapiralo je trge. Brez časopisja ne bi mogel kapitalizem živeti in vladati, kakor ne brez železnic in parobrodov, kakor ne brez brzojava in pošte, kakor ne brez borz in bank. časopisje je njegov ščit in meč, njegov glasnik in prerok. S časopisjem vlada krepkeje kakor vladar z žezlom in škrlatom. Odkar se je delavstvo začelo dramiti, spoznavati svoje naloge in zbirati svoje moči, ima pa kapitalistično časopisje še poseben namen: Zapeljevati ima ljudstvo, da bi se odvrnilo od svojih potreb in interesov, pa se vpreglo v službo kapitalističnih ciljev. Nobena zvijača ni preslaba, da je ne bi kapitalistično časopisje porabilo v ta namen. Tu pisari dolgovezne, mile članke o veri in o nebesih, o cerkvi in o papežu, da bi ljudstvo pozabilo na zemeljsko življenje in njegove naloge ter izgubilo izpred oči potrebo svojega, delavskega, protikapita-lističnega boja. Tam poje navdušene himne na-rodooiti in slavospeve jeziku in razglaša narodni boj,1 da se ne bi delavstvu zasvetilo, kako spretno potegne Nemec Nemcu, Slovenec Slovencu kožo čez glavo, če more. Kjer se je začelo delavstvo zavedati, zmeša med sto laži eno resnično vest o socializmu, da bi tem lože preslepilo delavce, češ, da je vsem slojem pravično. Danes se laska ljudstvu, jutri ga preslepi. Besnično služi le tistim, ki mu dajejo kruha : Protidelavskemu kapitalizmu. Spričo vsega tega ne more ostati slepo slovensko delavstvo. Razvoj našega časopisja do tiste stopnje, da bo kos meščanskemu, Je pogoj delavskim uspehom in končni delavski zmagi. V svojem časopisju si mora delavstvo ustvariti tako orožje, ki se lahko uspešuo vihti. Naše časopisje se mora tako izpopolniti, da bo lahko služilo vsem svojim namenom. NOTICE. * Komisija za kontrolo državnih dolgov je sklenila odobriti posojilo v znesku 76 milionov kron, ki ga je bila Bienerthova vlada najela s § 14. Proti temu sklepu je glasoval samo socialno demokratični član komisije so-drug E 1 d e r s c h. Bomo videli, kaj bo dejal državni zbor. * Dr. Weissklrchner je na nekem shodu na Dunaju dejal, da morajo krščanski socialci z rotovža vnovič osvojiti Dunaj. Stranko bodo na novo organizirali, tudi če bo treba izbacniti posamezne elemente. Poslušalci so klicali „Fej Heilinger!“ * Dr. Loewenstein vendar odloži mandat. Včeraj je izjavil, da se ne more podvreči sklepu narodno demokratične stranke, ker mu vest ne dopušča izvrševati mandat, katerega pridobitev je združena s krvavimi dogodki. * Grof Khuen Hedervary misli, da bodo brambne predloge v ogrskem državnem zboru rešene tekom poletnih mesecev. Justhova stranka se pa pripravlja na najodločnejši boj in zahteva, da pride na vsak način volilna reforma pred brambno predlogo na dnevni red. * Kako rešujejo na Ogrskem volilne ugovore. Pred naj višjim ogrskim sodiščem („kraljevsko kurijo") se vrše še od zadnjih volitev procesi zaradi državnozborskih mandatov, proti katerim so bili vloženi ugovori. Kraljevska kurija je namreč tudi volilno sodišče. V tem oziru je Ogrska navidezno pred Avstrijo. Ali če bi se imelo v Avstriji ustanoviti tudi od socialnih demokratov zahtevano volilno sodišče tako kakor na Ogrskem, bi se lepo zahvalili za tako institucijo. Trinajst mesecev je tega, kar so volitve končane. Kako je Khuen Hedervary zgnal svojo večino skupaj, je znano. Trinajst mesecev se vlečejo procesi, pa se še ne ve, kdaj bodo koučani. Pri tem pa je postopanje silno drago. Med drugimi je vložen ugovor tudi proti izvolitvi bivšega velikaga župana Beotbjja v okraju Hoszipalji. Biothy je član Khuenove vladne stranke. Višji sodnik, ki vodi preiskavo, je ukrenil, da se ima zaslišati 1700 prič. Za pokritje stroškov so morali tožniki že dvakrat položiti po 3000 kron. Sedaj so dobili ukaz, da plačajo še enkrat 3000 kron. sicer bi se proces ustavil in bi bil zanje izgubljen. Pri tem pa je zaslišanih še le 450 prič izmed napovedanih 1700, a Beothyjev odvetnik ni svojih prič niti naznanil. Kakor se vidi, je to jako primerno sredstvo, da se uženejo nezadovoljni volilci v kozji rog. Da so ogrski sodniki »popolnoma neodvisni in nepristranski" pa tudi ve ves svet. * Angleški ministrski predsednik Asqulth je izjavil: ,,Angleška vlada je mnenja, da je v Maroku nastal nov položaj in je mogoče, da bodo angleški interesi bolj naravnost prizadeti kakor doslej." Angleški listi pišejo, da Anglija ne bo trpela nobenega pogajanja, pri katerem ne bi bila sama udeležena. Angleška in nem* ška vlada se zaradi maročanske zadeve ne gledata prav nič prijazno. * Francoski ministrski predsednik Caillanx je pri razpravi o volilni reformi prvič propadel. Poslanec P a i n 1 e v 6 je predlagal, da je vsak departma (okrožje) zase volilen okraj. Če pa se ima v njem voliti več kakor 7 MAKSIM GORKIJ: Mati. Socialen roman v dveh delih. Dva policaja sta peljala mimo nje Samoj-lova; korakal‘je — eno roko v žepu, z drugo pa je gladil svoje rdečkaste lase. Množica delavcev, do sto ljudi, ga je spremljala ter psovala in zasmehovala policaja ... — Greš malo na izprehod, Griža! — mu je nekdo zaklical. — čast našemu bratu! — je dostavil drug delavec. — S spremstvom hodi.. . In sledila je krepka psovka. — Preganjanje tatov se očitno več ne izplačal — je g|a8no govoril visok, nekoliko upognjen delavec. — Pa so se lotili poštenih ljudi. — Če bi ga že po noči odpeljal! — je Hrt ____*•.. a____ sekundiral nekdo iz množice. — Ampak o belem dnevu to je pač nesramno . . . Policaja sta mrko in urno korakala, kot da ne bi ničesar videla in kakor da sta preslišala one klice, ki so ju spremljali. Nasproti so prišli trije delavci z dolgim železnim drogom ; korakali so naravnost proti njima in zavpili: — Pozor, ribiča! Ko je Samojlov korakal mimo Vlasovke, se je nasmehnil, pokimal z glavo in dejal: — Zagrabili so Grigorija, hlapca božjega ! Ona se mu je molče in globoko priklonila; ti mladeniči, pošteni, trezni in pametni, ki so z nasmehom na obrazu korakali v ječo, so jo genili; neopaženo je začutila sočutno materinsko ljubezen do njih. Bada je poslušala rezke sodbe o gosposki — v njih je čutila vpliv svojega sina. Vrnivši se iz tovarne je ostala ves dan pri Mariji, pomagala ji pri delu in poslušala njeno klepetanje; pozno zvečer je Šla domov, kjer je bilo pusto, hladno in neprijazno. Dolgo časa je tekala iz kota v kot, ne da bi vedela, kaj naj počne. Vznemirjajo jo je, da je bila že skoro noč, a Jegor Ivanovič še ni prinesel obljubljenih letakov. Za oknom so se trgale težke, sive cunje jesenskega snega. Bahlo so se prijemale stekla, tiho polzele po njem in se tajale, puščajoč za sabo mokro sled. Ona je premišljevala o sinu ... Nekdo je oprezno potrkal na duri. Mati je urno skočila kvišku, obrnila ključ — vstopila je Saša. Mati je dolgo ni videla, in prvo, kar jo je zbodlo v oči, je bi nenaravna obširnost Djenega telesa. — Dober večer! — je dejala vesela, da jo je obiskala živa duša in da ne bo vso noč sama, — Dolgo vas ni bilo na spregled. Ali ste odpotovali? — O ne, zaprta sem bila! — je odgovorilo dekle in se nasmehnilo. — Skupaj z Ni-i kolajem Ivanovičem r- če se. ga še spominjate ? — Kako naj bi se ga ne spominjala! — je vzkliknila mati. — Sinoči je pravil Jegor Ivanovič, da so ga izpustili ... a za vas pa nisem vedela . . . Nihče mi ni povedal, da ste tam . . . — Kaj bi o tem govorili ? . . . Preobleči se moram, preden pride Jegor Ivanovič!—je dejalo dekle in se ozrlo po telesu. — Premočeni ste . . . — Letake sem prinesla . . . — Dajte, dajte jih sem! — je mati zaklicala. — Takoj. Dekle je odpelo plašč, se streslo, in ž nje so se kakor listje z drevesa usuli na tla celi svežnji papirja. Mati jih je smeje pobirala po tleh in dejala: — Jaz gledam — kaj ste tako zajetni; mislila sem si, da ste se poročili in da pričakujete malega . . . Joj, koliko ste jih prinesli! Pa niste prišli peš? — Seveda! — je dejala Sašenka. Zopet je postala vitka in nežna, kakor je bila poprej. Mati je opazila, da so ji lica vpadla, da je dobila ogromne oči in pod njimi so bile temne lise. —' Komaj, da so vas izpustili ,.. namesto, da bi se odahnili, pa nesete tako težo sedem vrst! — je dejala mati in zmajala z glavo. —i Treba je! —je odgovorila Saša in se tresla po vsem životu. — Povojte mi, kaj je s Pavlom Mihajlovičem , . . Ali je bil močno razburjen ? Ob tem vprašanju Sašenka ni gledala matere; glavo je sklonila in si popravljala s tresočimi prsti lase. — O ne! — je odgovorila mati! — Ne bo se izdal. — Saj je trdnega zdravja, kaj ? — je tiho nadaljevalo dekle. — Nikoli ni bolehal! — je odgovorila mati. — Kako se tresete. Takoj vam prinesem čaja z malinovcem ... — To bi bilo dobro! Ampak jaz vas nadlegujem? Kako pozno je že., Dajte, si bom sama ... — Tako trudna kot ste ? — jo je grajala mati in se sukala okolo samovarja, Saša je šla tudi v kuhinjo, sedla na klop in položivša roke za glavo je dejala: — Da . . . Ječa pa le oslabi človeka. To prokleto brezdelje! Nič ni raučnejšega. Sedite teden, mesec . , . veš kako mnogo je treba delati . . . ljudje koprne po znanju ... ti jim najneobhodnejše lahko daš. . . pa — sediš v kletki kaKor zverina ... v teh razmerah sahne srce . . . — Kdo vas nagradi za vse to? — je vprašala mati. Z globokim vzdihom je sama sebi odgovorila: — Nihče, razen boga! Ampak vi ne verujete vanj ? — Nel — je kratko odgovorilo dekle in zmajalo z glavo. _____________________ (Dalje.) sama.bahava neumnost. V včerajšnem uvodniku se,„,Sloyene{,“ roga nemško nacionalni zvezi, vr kateri ai nasprotujejo najrazuovrstnejši interesi in ki sama ne ve, kaj naj počne. Citira graško „T,age8post“, ki piše o češko nemški spravi na, sever« in slovensko nemškem sporazumu iia jugi), ter o .nasprotnem stališča čeških in alp-skih Nemcev, nazadnje pa pravi: s . ,i „Za nas je to zanimivo, da so začeli tudi Nemci spoznavati,, da bo treba s Slovenoi enkrat, pametno, besedo izpregovoriti in morda prav kmalu. Kažejo pa tudi ta izvajanja, kako modro .in previdno je jiaša delegacija ravnala, ko je slovensko-nemški sporazum ravno v pravem času v, parlameut, vrgla"., n , Tristo medvedov ! Tu prihajajo na dan skrivnosti, o katerih živ krst nič ne ve. „Naša delegacija", to se pravi klerikalni poslanci so vrgli slovensko nemški( sporazum v parlament. In ravno o pravem času. Ali z dovoljenjem: „§lovenecu bi moral to že nekoliko natančneje razložiti. Kdaj pa se je izvršil ta imenitni lučaj in na kakšen način? Da bi bil pošten slovensko, nemški sporazum tako potreben kakor narodna sprava v Avstriji sploh, je tako nedvomna resnica, da ostane še tedaj resnična, kadar stoji, v „Slovencu“. Ali to je vendar kaj dru-zega kakor bahava laž, da so klerikalci v parlamentu kaj storili za tak sporazum. Klerikalci bi se le radi postavili zopet za modre državnike, med tem ko so jo v zadnjem parlamentu neprenehoma lomili.. Pa kdor se predolgo laže, seine sme čuditi, če mu nazadnje uiti prijatelji ne bodo v,eč .verjeli. ( , i, t— Katoliški odličnjaki. Škofova gimnazija v Št. Vidu je na papirju gotovo naj-vzornejši slovenski zavod. Pomislite! Izmed 190 fantov jih je letos 134 odličnjakov, 13 sposobnih za prestop v višji razred, 31 nesposobnih, 10 jih ima ponavljalni izpit. 2 sta ostala brez razredbe< Med 190 dijaki kar 134 odličnjakov! Take šole ni več v Avstriji. Kdo ve, če je na vsem svetu še kakšna euaka Šolaj Ali kdo ve, .kaj bi se zgodilo, če bi imel ta,, trop pobožnih odličnjakov stopiti pred druge profesorje, ki bii izpraševali z n a n j e ,i ne pa klerikalnega, mišljenja? Nismo. sicer tem fantom niči nevoščljivi, ker nam izpričevala sploh ne imponirajo. Ali kako visoko mora ,biti znanje profesorjev, ki občudujejo med 190 navadnimi šolarji kar njih 134 tako, da jih smatrajo,,za odličnjake? Z,odličnimi, izpričevali za dijake dajejo klerikalni gospodje profesorji slaba izpričevala sebi. r. ■ ., , „.- 1 ' ------------------------------- Jakob 0 e r n e , ki je bil že 35 Jet član zadruge komisijonarjev. Mož je bil, . dasi kleri-kalnega mišljenja, poštenjak odi nog do glave, ki. se je vestno trudil za svojo družino.; Ampak njegovo hčerko, (soprogo gosp. Aleša iz tobačne tovarne, je zdaj aram, da je bil njen oče pripadnik delavskega stanu in.;da je.jedla kruh, za. katerega je moral ata večkrat prezebati in potiti krvave kaplje. Sramu je zardela sedanja soproga klerikalnega c. kr. uradnika, ko je iz-, vedela, da se nameravajo tudi postrežčki, in ko-misijonarji, aotrpiui in hivši tovariši njenega o.četa udeležiti pogreba. In ta njen snim je segel tako daleč, da je kategorično prepove d a l a, da bi se kdo od postrežfkov ali komisijonarjev udeležil pogreba . . .! Marsikateri komisijonar je včeraj odpovedal svojo službo samo zato, da bi se lahko udeležil pogreba, odpovedal se je zaslužku iz pijetete do pokojnika .tt* in to v hipu, ko ga je zatajila njegova lastna hči ! — Društvo železniških uslužbencev za vzajemno podpiranje ob smrti t Ljubljani ima v ponedeljek, dne 10. 'julija 1911 ob 8. zvečer v restavraciji hotel južni kolodvor svoj drugi izredni občni zbor s sle-, dečim dnevnim redom: a) Poročilo načelništva, tajnika in blagajnika, b) Volitev novega od- bora, v smislu prenarejeuih društvenih pravil, c) Določitev višine odpravnine in mesečnih prispevkov do konca leta 1911. d) Baznote rosti. Ker bo ta občui zbor jako važ^n, se vsi člani kakor tudi nečlani železničarji nujno vabiio, da se tega zborovanja kolikor možno številno udeleže. Odbor. — Stare cigarete „drama“ in Virginia" se prodajajo, kakor se oficiozno poroča, ša po stari ceni, t. j. ,po 1 vin., dokler jih je kaj. Nova cena po 2 vm. obvelja za te dve vreti cigaret šele tedaj, ko pridejo nove v promet. Nove drame bodo večje in bodo imele moder, cigarete Virginija pa rdeč natisk. Do razprodaje starih cigaret te vrste bo trajalo nemara še dva meseca. : , , ,, itn — Cesta se je udrla na Sv. Jakoba trgu pred mestuo dekliško,šolo. .Počila je vodovodna cev in izpodgrebla zemljo v obsegu poldrugega metra. . . v V Tržič! 16. t. m. se vrši v Tržču pri Pelarju ob .pol 4. uri popoldue javen ljudi ski shod .z dnevnim redom: 1 ), politični položaj VnAvstriji z orirom na minole državnozborske volitve; 2.) obč. volitve v Tržiču; 3.) tisk. Agitirajte za obilno udeležbo! , prebivalstvom hudo kri. To pa je bil namen, ki ga je s svojim dobro zamišljenim manevrom zardeval*,,Na t& utuHj) je upal on^MMi šišenska srca Za zgra*ibo,«Mrkve. Z odkritjem tega ^sgorasga^namofla, ee-je nakana ,i*i#ljov,ila in zatyb,tui franjHškaaaki strateg je pred šišenskim jJrebiv»Utwra dainagega slečen. > Ogor-čenj$ šjšenskih očatov i in teater se po tem odkritju ne obrača le proti ;okrajuemu šolskemu svetpj ft u-d fti f r,a.;n.č,i - š k -a* n o. m , skate ri.spraaireka.val t a -ue>p reftišljeniodlok,tki»bi utegnil roditi naravnost k a -t-a a fe-r-o-f-a 1-n e, pio-s 1 je dii e e. -r*Dodfctiia nam še poročajo iz Sp. Šiške, da ae pripravlja med prebivalstvom akcija, ki naj izposluje razveljavljenje omenjenega dekreta.. Vloga,, ,ki jo je podpisalo ogromno število občinarj -v-staršev, nalaga okrajnemu šolskemu svetu dolžnost,' da izvede odločno voljo staršev, ki so v skrbeh za svoje otroke! \ • g , n ,»■n.. — Baliarije slovenskih klerikalcev postajajo naravnost zoperae. Posebno simpatične itak niso.; bile nikdar tiste prismojene baike o »imenitnih šahovskih potezah", s katerimi so prihajali .vselejt .kadar ao napravili kakšno ne-, umnost,, ali pa kakšno izdajstvo. Ali .včaei je bilo v njih vaaj .nekoliko humorja. . Sedaj pa — zum Teufels ist der Spiritus, in ost»la ja — člani BYzajemnosti“ v Ljubljani in okolici, kateri so s prispevki v zastanku, so »apr^šeni, jih zaHPsljiv»flpor#vfi^Oi,te.1,pred ufe^im zbojpprpi, kgai^o * Kidornim«,,,legitimacije, naj s# zglasi* v dru-W«e,ai pisarni*-:kjer .dobi drtig<*, Zaupniki, ki S«vai?o otwa^in^hi>naa' ito store.,še pfed;. občnim zborom ifl?:Oddftjo tudi vse tiskovina. ; ; t- HvojegJB. stana so sramujejo. Pišejo nam:. M^^jamkirai ^misi- jonarji JMe od nekdaj,, ivkoremnjfeoaVlepa, navada?. da spremijo vsakega umrlega -tovariša v svoji stanovski obleki k večnemu počitku in mu,, če .treba, oskrbe fcudi brezplačen pogreb: Kdor ve, kakšni trpini so postrežčki in komi-sijonarji, bo moral priznati, da je to ne samo lep izraz delavske solidarnosti, ampak da dopri-našajo s tem tudi precejšnje žrtve, ki jih je tem višje ceniti, čira manjši je njihov zaslužek. Postrežček ali komisiionar nima nobenega stalnega, zaslužka in večkrat se mora prav krvavo potiti, da.si prisluži svoj vsakdanji kruh ;, zato pa mora .biti na nogah cd jutra do večera, ob vsakemu vremenu, brez pristrešja, da vjame par borih soldov, večkrat pa tudi nič. če si osta, nqjo taki trpini zvesti do groba in si tudi ,na zadnji poti izkazujejo svojo vzajemnost, zasluži taka solidarnost gotovo priznauja. (Toda nekateri ljudje mislijo drturače. V sreda ie umrl B5let,ni poslancev, se razdeji v dva volilna okraja. Ministrski predsednik je zahteval, naj se odgodi razprava, da bo ivlada . mogla preštudirati, ta predlog,-in dneseea- oktobra, predložiti ubornici fcese^ilo paragrafa. Ta,, tzajbtesa 'ja-feila ,8uft03 glasoyi„prpti.,2M _o d, k 1 amje n a in predjog PwnleTe]».,episJet. po seji,, je potem, G^illaui 9*lepal i večino, konjpromjg, da ne br.rzgle-daIof ^iakor da je-doživel poraza - * jhrlič na izprehodu. Iz Sarajeva poročajo tiekem nenavadnem..slučaju v Zvorniku. K&flt. Ljubomir .BakuS je umrl ..v .46. :letu. starosti vsled neke notranje bolezni. Mrtvec je ležal, v-sobi -na mrtvaškem* odru-in ženske-ao kot običajne molile do večera pri krsti, nakar so-odšla domov. Ko ije vdova prišla nato na-Z£y v sobo, je opazila v svojo grozo, da je krsta prazna. Prestrašena je pobegnila in sklicala skupaj ostale ljudi po hiši. Preiskali so vse prostore, toda mrliča ni bilo nikjer. Konč-OO so. ga ga našli na poti v vrt ležati v beli mrtvaški obleki/ Nobenega znaka življenja ni bilo v njem. Puteze na obrazu pa je; imel skrčene kot v velikih bolečinah in osteklenele p odprta. Ni dvoma, da je Bahič na novo oživel, na mrtvaškem odru ter zapustil krsto. To .oživetje, pa je trajalo le nekoliko hipov, kajti prihiteli),,zdravnik je konstatiral ,z igoto-ypstjo vsa znake smrti. Nesrečna vdova je vsled $ega degodka hudo zbolela, , , * Človekoljubno orožje. Neki Nemec je baje izumj)..uo?a vrste samokres, ki je. bolj krščanski, kakor dosedanje orožje., S tem samo^ krasom ae strelja kakor. z vsakim drugimi revolverjem in tudi zadene — če namreč človek Zna — ampak — ne ubija se. Sovažnik, ki zadeneš,, pade za deset minut v omedlevico, potem pa lahko zopet vstane živ in.zdrav,,kakor da ni bilo .njč. Naboj je sestavljen iz smodnika in razuih kemikalij, ki so izumiter Ijeva tajnost. Le škoda, da ni pričakovati ed velesil, da bodo zaradi tega izuma pometale avoje .puške in kanone v ropotarnico. «< :« t [ t i ■ > 1 - • • 1 11 1 Ljubljana in Kranjsko. j t I t 3 » < I it,. — Atentat okrajnega Šolskega sveta na šišenske otroke. Ljubljanski okngni šok sy,0t. je , izdal odlok, ki po svoji brezvestni lahkomiselnosti nima para med naredbami avstrijskih, šolskih oblastev. Ukazal je, da morajo šišenski otroci k šolskim mašam —v frančiškansko qerkev v Ljubljani. Ob slabem deževnem vremenu, ob blatu in prahu bo hodilo 700 šest- do štirinajstletnih otrok broječa procesija po $ajobljudenejših cestah, v času, ;ko se posamezen, odrasel Človek komaj umika kolesom, vozovom, tramvaju, avtomobilom..; Ce ge.upa okrajni, šolski; evet z uprav kaznjivo lahkomiselnostjo prevzeti težko odgovornost na svoj hrbet, p a s t a r š i nikakor niso v,olj. ni izpostavljati zdravje i n, življenje svojih o t r o k p r e r žeči nevarnosti. Nepremišljeni, dra* konski ukaz šolske oblasti je v vsem prebivalstvu brez izjeme izzval nepopisno ogorčenje, tembolj, ker so ljudje pregledali nečeden raa-never, ki se skriva za tem odlokom. V Šiški je cerkev, in če se šolskim otrokom po modrosti klerikalnih šolskih oblasti dekretira ob zgodnjih zjutranjih urah polprna »poibožnost na komando", zares ni uvideti, zakaj se šolske maše ne bero v, domači cerkvi, in če je cer-kfff premajhna za vse otroke, zakaj se ne bi ob raznih dnevih vršile maše za posamezne razrede. Ampak v tem grmu tiči zajec. Fran-č^anski /žnpnik se že dolgo peha, da bi otvo-. ril ,iran5išku.nsko ekspozituro v Sp. Šiški. Ker prebivalstvo ,za njegova namena ne razodeva jiobene vneme in nobenega .navdušenja, , je povzročil omenjeni sklep okr. šolskega sveta,, o katerem je .že vnaprej znal, da napravi med LISTEK. . * . 3. i1 — . Anton Cehov: " Apotekarica. Mestece B., obstoječe iz dveh,‘treh krivih ulic spi. globoko tipanja. V mirujočem zraka tihota. Le nekje v daljavi za mestom laja pas Tu tenkem Lripavemi tenorju, 1 Za gorami ee že 9vita. t i,i > j .m Vzad, nekaj korakor od apotakarice, smrči sladka Crnomordik sami z„phr#poip^; p»oti .zidii. r Ztsjna; bolha sd mu ja zapičila v nosnico, a tega ne čuti in ise? oelo ipehlja, zakaj, sanja 8e; mu, - da vsi v-mestu pokašljujejo in da neprenehoma kupujejo .od dauske kapljice^ Na. pr^bvdiš ga^eedaj ne z iglo, ne s topom, ne z ljubeznivostjo, m v Lekarna stoj j krij mesto,! tako da -ja apo-tekarici odprto široko polje ... Vidi,.kako ae jelagomao pjrftMi Sobzorjt, •! kako zardeva kakor od velikega požarja. Nepričakovano se ,pokažia izza daljnega grmovja velika, širokolična luna. Bdeča >je (sploh ja. lunat kedar prileze izza grmovja, vselej — zakaj neki? — v strašni za- dr»gO, . •• ... Naenkrat se sredi nočne tišine oglasijo koraki in rožljanje ostrog. Začujejo se glasovi. — častniki so, ki gredo od okrožnega sodnika spat... — ai . misli apotekarica. Kmalu, se pokažeta dve postavi v belih častniških suknjah, ena večja in tolsta, druga manjša in tanjša ... Leno postavljata nogo za nogo, korakata ob plotu in se glaSno.o nečem razgovArjath. Dospevši do lekarne se premikata postavi še1 počasnejše in gledata na*okna. ‘ ‘ — *Po lekarni diši... — opomni tanjši, — Saj je tudi tu! Oh, zdaj se domislim .. . Pretekli teden sem bil tukaj in sem kupil ricinovega olja. To vam je lekarnar! Kislega obraza! Čeljust, ima kakor osel j B^čem vara. to.je. čeljust! S tako je prejkone ’Simsou pokončal Filistejce.u. t. »« — b ., , —,jai>, — odgovori tolsta v basu. — Lekarnar-api, tudi apotekarica spv. Tukaj, Obta8ov,‘ je- čedda apotekarica. . c ■■ olno.. kislino.-t- vse eno! (,,, ,, ,- ■ — Veste kaj,- doktore? — pravi častnik in obstane. — Pojdiva v. lekarno in kupiva kaj! Mogoče vidiva apotekaricoi , ,. . .Pogodili ste jo •— zdajle poneči! — Zakaj ne? Saj morajo tudi ponoči postreči. Pojdiva prijatelj! j . , ., ,i . nli i r— Dobro ... .r> . .- Apotekarica, ki skrita čepi za zastorom, začuje hripavi zvonec. Ozre se na) možn/^ ki slejkoprejraladko smrči ia se siueja, ogrne se z .obleko, lobuje ai šlape na bose laoge. ini-biti ¥ lekatno. , 1it j m o o< * . t <1 v ‘iZa steklenimi vratmi sta vidni dve senci... Apotekarica privije plamen na luči in hiti k vratomda jih odklene; sedaj ji ni seč dolg čas,. in nat zoprno, » in do joka ji ni več, pač pa ji močno., bije srce. Tolsti 1 doktor in vitki Qbteao«ov«t»pita. Zda>j ju je ia m«g»'če premo-triti. Tolstotrebnšni doktor je zarjavel, bradat in, okoren.i Pri i vaakem -prigibu poka Sukoia na Bjam.in po obrazu ae mu poeeja,.pot. Oastnik je, rožnatega,.,žen*kega obraza, golobrad in gi, bak kakor angleški korobač. 'i iluv .< ;o ,t-•ttvi ri» Izvolite ? . ■—( ju vpraša apotekarica in tišči obleko Aa-prsih, j. i .. n -iu-rt — Dajte v . .. eee.. . za petnajst kopejk metnih pastil! »**• h»l< 8U(ttX! — rZarja" v Tržiču. Naš soc. dem. dnevnik „Zarja“ se je že precej udomačil v Trži^uf_in'okolici,-'., vendar s»;nam rdi, da bi bilo* lahko veli koc bolj«,, nago jje « kec j«,list v veakdm oziru zelo-pot*čen iq zanimiv Ce se enemu,- *di,l-,K W prevač «a. mes^c, naj ae dva jn d^ namočita, pa pojde. Tako,.tudi drugod delajo^ Trži^.vendar ,ne bo Zftpstal za drugimi kraji, Na, delo. ’ • 7 •v—V Slško« Shod konzumentov danes zvečer_ob 8,-Wi- v gostilni- •,P«-vinski.1 tr-ti“ (gostilna.gospe..Breskvarjeve). !................. • — Nesreča v Zagorju. Včeraj ob pol 8. uri zjirtraj-je-pooesreeilif-pri 'pralnici-pre-raoga delavka Marija Zupan iz Lok. Ko je peljala polne vozove (hunte) premoga na pralnico in je hotela med vožnjo pritrditi fla>, voziček zvonec, jo je zgrabilo za krilo, da je izpodrsnila in padla pred voz. Dva polna voza sta peljala čez njeno desno roko -in sta jo popolnoma zmečkala., Prvo pomoč j§ nudil nesrečni delavki tukajšnji -rudniški zdravnik dr. Torno Zarnik, ki je odredil, da so jo s prvim vlakom prepeljali v deželno . bolnico v Ljubljani, kjer ji bodo morali;odrezati roko, — Jeseniške novice. Zdaj, ko se bližajo obč. volitve, ki .imajo biti v najkrajšem času, so začeli naši klerikalci zopet pošiljati dolgovezne klobase v „Našo, Moč“. Da ti ljudja niso izbirčni v psovkah, naj dokaže dopis z Jesenic v predzadnji številki tega nesramnega lističa. Ker smo v predzadnjem ,Napreju“ opi-j Šali razmere glede obč. doklad in davkov 8ploh, in .ker smo zato okrcali nekatere klerikalne po,-sestnike, ki delavcu ne privoščijo nobenih pravic, jih je takoj ta klerikalni listič vzel v zaščito, soc. demokratične delavce pa zmerja z rdeči lažnjivci, rdeča golazen, fovšljivci,. obre--kovalci, izdajalci, lažniki, oderuhi itd* Delavci, zapomnite si to Zato ker smo po pravici povedali, kdo plačuje največ davka, zato toliko jeze. Soc. demokratov se boje v obč. odbor. Seve, ako ti pridejo v odbor, bi zahtevali, da mora občina skrbeti bolj kakor doslej za de-r lavce, tega pa naši Čebulji in Krivci nočejo, zakaj če bi se kaj storilo za reveže, bi se morali obremeniti bogatini; to pa je klerikalcem neprijetno. Zato pa zdai zmerjajo in psujejo, pa bi premotili volilce. Klerikalna garda hoče s pomočjo Nemcev zavladati na Jesenicah in zabrauiti, da ne pride noben sodrug v odbor. Delavci, železničarji, obrtniki, ali bomo volili take ljudi, ki zagovarjajo bogatine? Klerikalci so.že bili v odboru, pa se še zmenili niso ,za delavce. Leta in leta so gospodovali v občini, danes pa .nimajo ničesar pokazati. Vse socialno delo so zanemarjali, sedaj pa prihajajo z obljubami. Zakaj ravno sedaj o,b volitvah?! Premislite to, , pa boste videli, kakšno brezmejno hinavščino uganjajo ti krščanski možje, ki se delajo zdaj ob volitvah delavske prijatelje. Na Jesenicah nimamo ne ubožnice, ipe sirotišuice, ne prepotrebne šole. Kako lahko bi vse to že bilo, ko bi bili naši liberalci in klerikalci na svojem mestu, ko bi v resnici skrbeli zato, liar vedno obljubujejo. Pa se ni čuditi. Kapital in cerkev sta bila od nekdaj prijatelja, zato so pa tudi cerkveni služabniki kapitalistom najboljši prijatelji. To ae posebno vidi na Jesenicah, Zveza z Nemci za obč. volitve to zopet potrjuje. Naši klerikalci so bili in bodo narodni in delavski izdajalcu Voditelji klerikalne politike prav pogosto zahajajo v tovarniško pisarno, kjer kujejo, še podrobnosti in izbirajo kandidate, ka-, tere skrivajo kakor kača noge, Župnik v.„Slovencu" na vso mo6 skuša resnico, zasukati! v laž, ko pripoveduje o radovljiškem dekanu, ki je baje z župnikom prišel apno kupovat v tovarno. Mi. pa prav dobro vemo, da so se pogajali, za apno,, iz katerega bodo .spekli nemško klerikalno m^lto,. ki,bo.1 prihodnji občinski odbor skupaj držala. Duhovniki se vežejo s kapitalom, delavce pa priganjajo v organizacije Apotekarica sležoo* vzame pušico s police in začne tehtati. Kupovalca ne treneta z očmi od njenega hrbta; doktor pomežikuje kakor sit maček,- a poročnik ja od sila^resen« 1 —!■ Prvikrat vMton,1 da dama streže v le- karni, — pripomni doktorv ';.»-t t,-,,;;, , ^ — To ni nič čudnega ... — pravi apo- tekarica in poškili na rožnato obličje Qbtesoya. — Mož moj nima pomočnikov, zmerom mu pomagam^ •. > I .<• , y ,,.t -,h .... — Tako . .. Prijazna lekarna l Koliko je različnih 1 pušie! Ali - se upat« gibati med tolikimi strupiI Brrri, -n Apotekarica . zgane zavitek in ga izroči doktorju, Obtasov ji-, odšteje petnajst kopejk. Pot minuta molka ... Moža se spogledata, i stopita k vratom iu se spfct spogledata, uho. n,,,. Dajte mi še za deset kopejk sode! — pravi diktor. „ fV 3 Apotekarica leno in velo iztegne roko na polica* j . , , , „ ,,TV| (1(, — Ali nimate v lekarni nič takega . .. — zamrmra Obteaov, in pregiba s prstmi- — n$ takega,! nič "alegoričnega, ■ kakšne, poživljajoče vlage selterske voctej kaj? Ali imate seLterskct vodo? r h Vi- m, I. ■ ■ i«i " (Eomo prih.) ) t!M »tl ;V#ll » t — vfff ? Ji 11 ;=±=i ŠOVO ** ^ . »proti kapitalu". Ej, bomo videli, ali se bodo zdaj delavcem odprle oči. Kakor ogenj in voda ge.‘j moreta ekupaj, tako se mon\ tudi tukaj zjasniti. Mi pravimo: delavec, železničar^, obrt-nik, i voli flelavee, ..socialne demokrate, ker le^od teh smeš pričakovati, da se bodo zavzemali za taV-no ljudstvo, nikdar pa ne bogatini ali klerikalni fanatiki. •'-•Koroška Bela. Marsikdo se je začudil, ko je slišal rezultat-zadrijih državnozborskih volitev v naši .občini..-Odkod.ao dobili klerikalci 281 glasov? tri nas smo prejšnja leta žjvsILv miru,ih zadovoljno, i Pa prišel je lf nam Jta-plan, ki je vzgojen bolj za politiko kakor za božje stvari, in ta hujska fante in dela razpor 8>ed občani; posebuo sap. demokratje muc Ježe globoko v'želodcu. Pa še eden, ki je »'svojo nesramno agitacijo priboril dokaj glasov za Pogačnika. Ta. je naš postajenačelnik Hlebec. Temu možu stK menda naši klerikalci ^obljubili, da mu dajo sedež v. .občinskem odboru, ako bo delal zanje. VeS vnet se je takoj lotil dela že pri državnozborskih .volitvah, kjer je hodil od hiše do hiše in volilce nadlegoval in popisoval glasovnice. - Da, ptedrznil se je iti celo med kmete na planino iu jim tam popisoval glasovnice. Kaj ;da je ta čili junak delal med svojo službo, i pa rajši zamolčimo. Ker smo ga pred vplitvami zato pekoliko okregali v »Zarji", sp p»i,mož huduje in je v »Slovencu" z dne 18, junija poslal odgovor in kliče, naj se dotičnik podpiše in dokaže. No, ker pa ljudje yse vidijo, zato mu tudi lahko postrežemo s. pričami. Ko bi bili tako hudobni,«, kakor je on olikan, bi mu že lahko preskrbeli ričet. Dne 13. junija se je ta olikanec. izrazil pred pričami, da je naš somišljenik Š... v celi občini naj večja svinja. Dotičnik zahteva, da to prekličete in sicer takoj. Sploh pa bo temu možičku treba odslej gledati bolj na prste. Bližajo se občinske volitve, zato še enkrat opozarjamo našega Hlebca, naj se rajši bolj briga za svojo službo, ker se vsled njegovega strastnega strankarstva tudi lahko pripeti nesreča na kolodvoru. Iu menda gre vendar še služba pred agitacijo. — Velika tatvina v Ajdovcu pri Žužemberku. Ponoči med 25. in 26., majem Poznani storilci pristavili lestvico na hodnik trgovca Jerneja Lavriča, prišli potem v prodo-jalno in ukradli denarja 1100, kron in nek^j amerikanskega denarja. Prijeli so kot sumjiva tatvine Franceta Longarja iz Dolenjega Ajdovca in Eranceta Strojina iz .Sred. Lipovca, ker sta prejšnji dan opetovano prišla v gostilno in šta-cuno Lavričevo ter sumljivo, ogledovala in ker šta potem naravnost brezumno trosila denar. Sicer so pa tam v bližini našli Strojinov klobuk, ki ga je bil moral pri izvrševanju tatvine izgubiti. Pri klobuku pa je bil tudi neki listek, ki ga je imel Lavrič med denarjem v predalu. Drugi teden je našel Pečjak na potu denarnico, ki je bila Lavriču z denarjem , vred: vzeta, toda prazno. V denarnici je bil list z napisom, da‘Lavrič ne bo dobil denarja nikdar seč, da pa po krivem dolži 'Longarja in Strojila. Vendar pa orožniki niso polagali prav nobene važnosti na- to zagotovilo nedolžnosti Strojina in Longarja ter so spravili oba na varno. I — Z Kakega nam piše župan g. Fatur: Cenjeno uredništvo »Zarje"*. Oziraje se na dopis v Vašem listu št. 23 sklicujoč se na ti- 1 kovni zakon prosim, blagovolile v Vašem pri-lodnjem listu in na istem mestu ta popravek ponatisniti: Ni res d“ sem jaz pri shodu v Joli na Uncu'•vselej prostaško pljunil kadar je s bila izpovorjena beseda .»socialni demokrat". Pes je pa da:k.o. je govornik o socialnih' demokratih govoril' sem molčal.1 Ni res tudi, da sem ,sploh, na. shodu..pljuval.. Ees je pa,da ge« ko je govornik omenjal »da so v Ljubljani oh hbčmskih-. .volitvah -.Jzasprotniki vna rreds,vnicu pljuvali"., izustil, onim. avoj. JFej' Spoštovanjem. Ivan. Fatur, župan fcit : NViil i««| tiituMtttetilUfiti 1 — Izvrstne lastnosti Kolinske kavne primesi, ki *o vsem gospodinjam že splošno znane,, so povzročile, da se je.to naše dpmača ilago v kratkem času povsod priljubilo in ga fcobena družina...ne mere več: pogrešati.! Predvsem hvalijo gospodinje nedosežno • izdatnost Kolinske kavne primesi, kije vzrok, da je,, ta. Kavna primes najcenejša med vsemi. Potem jim hgaja. izvrsten okus, .prijetem vonj in lepa harva, ki jih daje Kolinska kavna primes kavi. Z eno besedo, Kolinska:, kavna primesi Udaivse; tiate dobre lastnosti, ki jih od resnično dobre ciko-rijč zahtevamo. Odtod splošna priljilbljenost te kavne.. pri mesi, pri uašiK,gosp0dju»jgh,. .... L — Opozarjamo naše čitatelje na oglas otvoritve 'gostilne; in* trgovine gi F. -Novaka na Tržaški cesti 31 naspati tob^čria tovarne iu fajtopleje’priporočamo;.,,, Tu i !*d Štajersko. — Nesreča pi*f na&fheTnem delu t Trbnvljah. ilz'Trbovelj wnam- poroča-: 'Dna 1. t. m. se jb zgodila velika nesreča pri nad-dnevnem delu na Dobrne«.,Strelovodjp Antoft V. - - - 1 • ^t.4* - • Žagar je vžigal strele. Pri tem se mu je eden prezgodaj užgal in počil. Kamenje je razneslo sto raptrov^na okrog. Delavci so bili med časom, ko je strelo vodja vžigal, še v bli? žici in se niso znali ddvolj obvarovati. Anton Žagar, ki ima ženo in otroka ter S m o I e , ki Je. tudi oženjen, 'uta težko poškodovana; manj poškodovana je delavka Ivana K 1 e š -n i k, , ki ima tri otroke in Kitarina Bobek, ki ima enega otr&ka. Ponesrečence so odvedli v. bolnišnico, bratovske skladuice, ......— f—; Boj alkoholu ; —r [živel alkohol! Z Bizeljskega nami pišejo: Cenjeni gospod urednik! Ko s'm bral te dni v »Zarji" kakšno dvorezno vlogo igrajo klerikalci med kmeti in kmečkimi delavci, sem se nečesa domislil, kar kaže klerikalce v še veliko- sramotnejši luči. Kakor znano, je naš kraj vinoroden in skoro ga ni kmeta, ki ne bi imel tudi kosa vinske gorice. Klerikalci .znajo to dejstvo dobro izrabljati. V minulem volilnem boju je kar deževalo obljub za tukajšnje vinorejce. Obetali so jim državno podporo in le, malo je i manjkalo, pa bi jim bili obljubili še zvezde Z neba. Posebno so se bahali z lažjo, da je 'dr. Benkovič preprečil od vlade predlagani, vinski zakon,, ki bi domače vinogradnike selo oškodaval. Ge je. dr. Benkovič imel tako moč, zakaj pa ni še tistega izvršil, kar je bil obljubil pred štirimi leti? Mi vemo, da je dr. Benkovič eden najbolj lenih poslancev, ki za naš okraj še z mezincem ni ganil. Benkovič ni .nikoli posredoval za kako .podporo, 'klerikalna obstrukcija v deželnem zboru je kriva,, da nam še vedno grozijo povodnji, ker se ne morejo vode regulirati. Pri nas pravijo klerikalci, da bodo povzdignili vinogradništvo^ na .Kranjskem agitirajo pa za abstinenco. Kje je tu doslednost ? Ko so nekoč znanega žvezarja Dreka iz Globokega zaradi tega interpelirali, se je mož prav zvijačno izmuzpiil rekoč : Ja, mi smo samo za,ta k.o abstinenco, da se ne bodo d e 1 a v,c i -p i jia n i valjali po c e st n i.h j a r k i h,! Seveda je to samo prazeu ■ izgovor, ker je znano, da med delavci klerikalci zopet drugače nastopajo. To je hinavščina prve vrste, če na eni. straui farbajo kmeta, na drugi pa delavca, če so klerikalci resnični prijatelji abstinence, potem naj nam kar naravnost povedo, da naj vinograde posekamo ter se vpišemo v njihovo abstinentarsko društvo. Kaj bi v kalnem ribarili in nas za norca imeli! Vinogradnik. Trst. — II. dekliška šola clrllmetodove družbe je' izdala sVoje drugo letno poročilo, pa katerem posnemamo, da je bilo začetkoma zadnjega šolskega leta vpisanih 282 učenk, od katerih jih je med letom izstopilo- 23 ; vpisalo pa se jih je med letom 9, ostalo torej koncem leta 268. Izmed teh jih je bilo 226 sposobnih, 33 nesposobnih in 9 ueizprašenih. Po narodnosti je bilo 266 Slovenk in 2 Hrvatici. V prvem razredu jih je bilo začetkom leta 84, koncem leta 79, v drugem razredu začetkom 65,, kancem 63, v tretjem.začetkom 60, koncem 57, v četrtem začetkom 73; koncem . 69. Učiteljsko osobje je štelo, .voditeljico, čružbene-ga kateheta, tri pčiteljice in učitelja za pouk v italijanščini (v 4. razredu.po dve'uri na teden). — Kot uvod poročilu služi sestavek o poučnih izletih in izprehodih; primeren je;, in zanimiv; prihodnjič bit bilo le treba nekoliko bolj paziti na slovnico;, ; ‘ * , d .. , ........ ..i ...i ■ , i — Delavsko gibanje. = Češka socialna demokracija ima po sklepu kladddsfee konference svoj-letošnji stan-karski zbor o božiču. = Delavski dom v Sarajevu. Sociaina demokracija v Bosni in Hercegovini vidno napreduje. Novo znamenje razvoja je nabava lastnega »Delavskega doma" v Sarajevu, Kakor,.poroča zadnji »Glas Svobode", je vodstvo stranke skupno.,s; st roko v n q, zvezo nabavilo qd sarajevske delniške pivovarne takozvane Ašen-brenerjeVe prostore v Koševi za 60.000 krop, da uredi tam »Deiavskj. dom".. ^ u .=1 Preganjanja socialistov na Turškem. Socialistično glasilo «žora“, ki jzhaja,v Skoplju,-ime iz Soluna sledeči dopis >-»Policija je,, pred, fiultauovim„dvlwdwu. izgAsla .ppdraga Avrama Benaroja,..znanega .aktivnega člana solunske-socialno demokratične federacije, ter zaprla sodruge Sabetaja, • Lwij*, Samuela Jona, Ihsaha ia. tri tobačne delavee. Izgon ,w je iv vršilnzaradiisultanovega, prihoda v Solun, pravzaprav pa zato j. da se ,na lahek način otresajo političnih pasprotnikov,., katerim se je .posrečilo..,.ogrorape ,t množice solunskega delavstva Zbrati pod socialistično zastavo in odvzeti mlado? turkom vojsko, a katero so paradirali po. solunskih ulicah ..-. Ali veliko bolj kakor mlado-torki .so. za ta izgem ia zapor »vzeli člani tj -i ■ji sav buržuaznega društva »Club des Iutims". Oni so denuncirali naše sodruge, da so »anarhisti" in sovražniki sultana. Ko so našega sodruga Benaroja odpeljali na glavno stražo, so mu rekli,: »Ti ne maraš sultana. Turčija je zate prepovedana dežela".'.. Na protest vsega solunskega delavstva in socialističnih poslancev Vlahova,- Papaziana in Baiidjaua 8o bili aretirani sodrugi izpuščeni. Storjeni so koraki, da se vrne tudi sodrug Benaroja v Solun. = Stavk« poljedelskih delavcev v Italiji-, ki je izbruhnila v 13 -občinah pokrajine Ffiratra, se je razširila na celo pokrajino Nikjer se ne žanje, vsi hlevi so zapuščeni* Iz usmiljenja .,z živino sicer, etavkujoči . delavci krmijo ip napajajoiživino, nočejo pa čistiti'hlevov in opravljati, druzega dela.. V okolico je prišlo že 3200 vojakov, pa jih pošiljajo še vsak daff več, Veloposestmki terorizirajo delavce ter so .v nekaterih krajih celo streljali nanje, -toda delavci se ne dajo ugnati v kozji rog. " ........i im. i i.,| | i , ^Metnost in književnost. DelavsRa tiskovna dražba v Ljubljani prosi vse kolporterje,,, naj ji obračunajo, za vse brošure, časopise in knjige,, ki.so jih-spre-jeli do 30. junija 1911. Prosi v tem pogledu vso potrebno topnosti;-- Član Delavske tiskovne družbe postane lahko vsak sodrpg, ki podpiše pristopno izjavo, vplača 1 krono pti-stopnine in 25 kron deleža^. Dolžnost članov je, širiti v založbi dražbe izdane knjige in brošure. Seznam doslej izdanih brošur dobi vsakdo, če piše ponj. . t ; ZADNJE VESTI. GantscK pri cesarju. n D u n aj ( 8. julija. Včeraj je bil baron Gautsch na avdijenci pri cesarju poročat o političnem položaju in o svoji konferenci s knezom T h u n o m ter o dogodkih, ki vplivajo na sestavo prestolnega govora. Vojni minister. Dunaj, 7. julija. »Die Zeit“ trdi po vesteh iz vojaških krogov: »Govorice o demisiji ScbOnaicha, ki se nenavadno marljivo dementirajo, niso brez temelja. Ne more se dvomiti, da je stališče vojnega ministra o' ra a j a n o in da 8 c h fi n a i c h že v j e-seni odstopi. List namigava, da nima Schonaich več prestolonaslednikovega zaupanja V vojaških krogih so neugodno zadeti, ker ni niti Schonaich niti Georgi odg o-vor i 1 na n a p a d e ».katerim je. bila vojaščina izpostavljena zaradi k r v a t i h d o g o dkov v Drohobyczu. Za nasledstvo prihajajo v poštev generali Kr o batin, AuffenberginSche-m u a. ■ . h „ i. •; Socialisti v parlamenta. Dunaj, 8. julija. Socialno demokratični poslanci v državnem zboru bodo imeli skupno parlamentarno komisijo. V načelnih in gospodarskih vprašanjih bode enoten nastop zavezen za.vse.’ V,krogih poljskih socialistov bi rajši imeli enako zvezo kakof v zadnjem parlamentu« Mogoče je, da ustanove foljaki. Eusini in Italijani skupen klub, kateremu bi pristopil tudi poslanec G i n g r. Nemško nacionalna zveza. Dunaj, 7. julija. Nemškomacionalna zvezajje imela danes svoje zborovanje, Šyvester ja imel prggramatičui govor; ki ni ne gorak ne mrzel. Sorejem dunajskega svobodomiselnega poslanca Z .e n k e r j a je bil p,.d. Igl Q.n.i e n. Na Grossov predlog je bilo .sogiasnp'sklenjeno, da ima zvez^ zahtevati v parlamentu p r e d -s e d.ftd š t v o zase in kandidirati na to megto S y 1 v, e s t r a. Zazadnje je S e i d 1 govoril o st|vki v Krnovu in se je pritoževal zaradi »socialnodemokratičnega teroritma". Sklepalo se o tej točki ni. Vidi se, da je. y zvezi pgtra p r o t i d e 1 a v s k a, s t x u j a, . i Dunaj., 7. julija. Alpski in nemški poslanci s Češkega so 8e konstituirali v posebnih klubih. Alpske Nemce vodi začasno Do b ety-n i g, oni s Češkega so sj.volili Bache tja za predsednika ter S c h c. e i n;e r»j a in Urbana za. podpredsednika-. t ,, , - Ogrski socialisti.; Budim p e$t a;'8 Julijš! Dne 12. t. m., ko se prične v parlamentu razprava b ra m .bi Q i h pred 1 o g , prirode social ai demokraije vejiko dem o n s t rac i(j p proti ra i li -t ar i z m u, i n z a s p 1 o š n o Ln: ep a |co volil b o p r a v i c o. p t j ■ ' ‘ ' v Črna gora. Cetinje; 8. julij«. Kralj Nikola je izdal razglas, ki poživlja Črnogorce, 'naj ohranijo toirup k r i in naj se.vamjejo„ «■: j ^ri bi moglo poostriti položaj. V razglasu pravi, da je storjeno vse fpotrebno, da se zavaruje meja in prepreči prestop turškega vojaštva pri preganjanju vstašev na čruo-gorska Itla.- y vi jj,i ' Albanija. Carigrad, 7. julija. Nekateri poslaniki so turški -vladi priporočili', naj- podaljša* rok za p o ,d v r ž e n j e A 1 b a n c,e v. Vlada je sklenila podaljšati ta rok še za p e t -n a j s t d n i , če bo soglašala posebna komisija v Skadru. • ■ . i , > Solun:, 8. julija. Bolgarski četovodje G e r n o p e j e v*, T o n č e v ,. Nikolov, Apo-stol in Petkov so začeli s svojimi četami nastopati na turških tleh in prizadevajo oblastim veliko skrbi. V Visetilh je mala četa ubila odhčnega prebivalca, drugega ranila, tretjega pa .vjela in odpeljala v gorovje tex za-htevat600 funtov, da ga izpusti. Srbska kriza. B e 1 g r a d ,• 8. julija. Snoči je Milovanovič sestavil novo vlado.' Sam,obdrži poleg predsedništva tudi zunanje ministrstvo, finančni minister je Stojan P r o t i 6 , naučni J o v a n o v i c , trgovinski K u k i č, vojni S t e f.a n -o, v, i d , justični Drigutin A r a n-g j el o vi d. Vsi ministri so staroradikalci. Milovanovič hoče-poskusiti, če pojde s sedanjo skupščino, če pa stopijo mladoradikalci v opozicijo, jo razpusti in pazpiše nove-v. olitve z a j e s e n. Zapomni ne zabl: Bolah ali zdrav, Le„FLORlAN~ rabi, Želodcu bo (Irav! ... I tr ... .- je krepčilo želodca, potrebno v vsaki skrbni hiši! - T' '.'/i u inv liter K 2-44. ' i, » 4-80. Ljudska kakovost Kabtrtetna kakovost Naslov za naročila: »FLOR1AN", Ljubljana. ^----------------- ta ' ‘ " ‘ Postavno varovano. 1 » o v« »»f-«" reklame fi t« ?i cc r v izbire c,i»vA‘ S« V V ,V i Nizke .e.. Naročajte, ponudite, zahtevajte in pijte samo bm Tolstovrško slatino, bm ki je edina slovenska ter najboljša zdravilna In namizna kisla voda. Od vsakega zaboja plača podjetje v narodne namene In organizacije 20 v, kamor naročnik določi. Naslov': Tolstovrška slatina, pošta Gustanj, Koroško, “i" 1,1,11 g051"1"-l£lotlžčeorenočlšče' 0 O B Svoji k svojim! B. Gotzl, Ljubljana skladišče oblek Mr* domačega izdelka ^m§ za gospode in dečke. — Velika izbera tu- in inozemskega blaga za obleke po meri Mestni trg št. 19. - Stari trg št. 8. Solidna postrežba. - Vedno nizke cene. Odgovorni urednik Fran B a r 11. Izdaja in zalaga založba Zarje. Tiska Učiteljska tiskarna v Ljubljani. BflBBBBflBBBfl POZOR!!! ki se zaveže celo leto dobavljati sveže čajno maslo po tržnih (engro) cenah. Rabi se dnevno meseca jan. 5, februarja 5, marca 20, aprila 10, niaja 10, junija 10, julija 5, avgusta 5, septembra 10, oktobra 10, novembra 10, in decembra 15 kilogramov čajnega masla. Kupuje se tudi dozoreli polementalski sir, Plačuje se takoj (tudi povzetje) ali pa na mesečni račun. Ponudbe je poslati na naslov: Ivan Leskovec, trgovec v Pulju. BBBBBBBBBBB Sodrugi v Trstu dobe „Z.arjo“ tudi v kavarni „Unione". Paul Vrtačnik krojaški mojster Ljubljana Kolodvorska ulica 26 in Dunajska cesta 47. Priporoča se sl. občinstvu za vsa v njegovo stroko spadajoča dela posebno gospodom železničarjem v napravo uniform po nizkih cenah. Izgotavlja obleke v 12. urah. Lekarna pri,zlatem orlu' v Ljubljani, Jurčičev trg štey. 2, mama priporoča sledeča zdravila: Čaj za boine na živcih je Izvrstno krepilno sredstvo za živce, izboljšuje spanje, učinkuje pri nervozni oslabelosti. Cena kartonu K 1’20. Dunajske kapljice zoper krč utešujejo bolečine v želodcu in trebuhu ter odganjajo vetrove. Steklenica 20 vinarjev, 6 steklenic KI’— Za gospe in gospodične ima v zalogi čaj, ki je preizkušeno sredstvo pri vsakovrstnih bolih in nepravilnostih pri prihodu zaostalega mesečnega pranja, ki obenem pospešuje pranje (menstruacijo). Cena kartonu K 1'50. V tej lekarni se tudi oddajo zdravila p. n. članom okr. bolniške blagajne v Ljubljani, bolniškemu zavodu c. kr. tobačne tovarne in bolniški blagajni c. kr. priv. južne železnice. Več hiš v najboljšem stanju, večina z dobro idočimi gostilnami s koncesijo se pod zelo ugodnimi pogoji proda. Poizvedbe pri Peter Matelič, c. kr. konc. posredovalna pisarna v Ljubljani, Škofja ulica 10. - - Telefon 155. Ceno posteljno perje! — Najboljši češki nakupni vir. Kg. sivega dobrega, pu-Ijenega 2 K; boljšega 8-40 K; prima polbelega 2-80 K. belega 4 K; be- Benisch lega puhastega S 10 K; elefinega snežnobelega, puljenega 6 40 K, 8 R; puha sivega 6—7 K, belega, finega 10 K; nal-finejšl prsni puh 12 K-NaroClla od S kg naprej franko. Zplovljene posteljo ?,g.E”‘Scf, t lega ali rumenega nankinga, petnica 180 cm dolga, 120 cm široka, z dvema glavnicama, 80 cm dolgi, 60 cm šir., polnjena z novim, sivim, prav stanovitnim puhastim perjem 16 K; napol puh 30 K; puh 24 K; posamezne pernice 10,12, Min 16K, zglav-nice 3,3 50 in 4 K Pernica 200 cm dolga, 140 cm šir. 13,14 70,17 80,21 K, zglavnica, 90 cm dolga, 70 cm šir. 4 50, 5 20 in 5 70 K, spodnja pernica iz močnega, črtastega, gradla, 180 cm dolga, 116 Cm široka 12 80 in 14 80 K. Razpošilja se po povzetju, od 12 K naprej franko. Lahko se franko zamenja za neugajajoče se vrne denar. Natan. cen. gratis in fr. S. Benisch, Dešenice 758, Češko. B m m mm mm m m mm Laška in dunajska - - kuhinja - - Šelenburgova ul. 7 nasproti glavne pošte Vsak čas se dobe mrzla in go> ka jedila, zmiraj sveže morske ribe in izvrstno in ravno došlo vino „Brlonl“. Sprejme se abonente na kosilo in večerjo. V prenovljenih prostorih in pod novim ravnateljstvom se priporoča sl. občinstvu za obilen obisk. MB Vsem našim sodrugom in prijateljem toplo priporočamo gostilno Pavla Sanzin v Škednju štev. 294. Sodrugi! Agitirajte za socialno demokratično časopisje! Vsak so-drug bodi naročnik našega lista, vsaka družina naj čita „Zarjo“. Danes in vsaki dan v park-hotelu = TIVOLI = po dva koncerta Slovenske Filharmonije. Začetek ob 'h 4. pop. in ob '/2 8. zvečer. Vstop prost. C Naznanilo otvoritve restavracije in špec. trgovine ■------------------------- I I B D B S B C Slavnemu občinstvu vljudno naznanjava, da sva otvorila s 1. julijem 1911 v Ljubljani, na Tržaški cesti 21 v lastni hiši nasproti tobačne tovarne moderno urejeno - - restavracijo - - in se za blagohoten obisk ob zagotovilu točne in dobre postrežbe najvljudneje priporočava. Točila bova samo res izborna vina in piva, posebna skrb nama pa bo dobra kuhinja z gorkimi in mrzlimi jedili. Lep velik salon pripraven za shode in veselice. Prostor za balincanje. Senčnat vrt. Obenem naznanjava slavnemu občinstvu iz mesta in dežele, da bova ravnotam vodila in razširila že doslej obstoječo trgovino s špecerijskim blagom, moko, vinom in žganjem Skušala bova vse odjemalce zadovoljiti z dobro kakovostjo blaga in nizkimi cenami. Priporočava se z odličnim spoštovanjem Fran in Franja Novak. ■ 'ifiS'1 «>,. ' ■ Millrn TZ 1*0 naS urar h* trgovec, zaprisežen lVlllKO ivrdpes, cenilec v Ljubljani, Jurči- Zahtevajte najnovejši ilustrovani cenik, ki je „ -j. o ravnokar izšel in ga pošiljam poštnine proste. CCV trg St. o. ------- I. Jax & sin Ljubljana Dunajska c. 17 priporoča svojo bogato zalogo šivalnih strojev za rodbino in obrt. Pisalni stroji Adler. Voznakolesa Ceniki zastonj In franko. Produkt, zadruga ljublj. mizarjev —11 registrovana zadruga z omejeno zavezo • — s sedežem v Ljubljani, Mar. Ter. c. 11 (Kolizej) = Zaloga pohištva = lastnega izdelka in Izvršuje vsa mizarska stavbna — " ■■ a pl o .. Lasta tovarna na tapetniškega blaga. .. *Giincah Pri Ljubljani. ;; B B B Delniška družba pivovarna »Union ---------- v Spodnji Šiški pri Ljubljani ■— priporoča svoje izborno Telefon priporoča svujc marčno, dvojno marčno in izvozno pivo - n st. 53. v sodčkih in steklenicah. Telefon gt 85. Potniki vsevemo in južno Ameriko vozijo sedaj le po domači avstrijski progi Avstro-Amerikana Trst-Newyork, Buenos Aires-Rio de Janeiro z najnovejšintl brzoparnUd z dvema vrtinicama, električna razsvetljavo, brezžičnim brzojavom, na katerih je za vsakega potnika preskrbljeno, da dobi dovolj domače hrane z vtnom, sveži kruh, posteljo, kopelj itd. Odhod parnikov: V sev. Ameriko vsako soboto, v južno Ameriko vsakih 14 dni. Vsakavrstna pojasnila dajo drage volje brezslačnopri glavni agenturi za Kranjsko, Štajersko in Koroško: Simon Kmetetz, Ljubljana, Kolodv. ul. 26.