St. 47 MtoiM gg t	ffMta jgffgi cm li pKtfl
izliaja, izvzcmSl pondeljek, vsak daa	zjutraj. Uredništvo: ti - sv. FraoCiSka
AsiSkega St. 20, L nadstropje. Dopisi	nai •• " 4 ■
pisma se ne sprejemajo, rokopi 4 •	— j jgO ~
Štefan Godina. -	.araćn
znaša za mesec L 7. -	--i2> —• in leto L
Za inozemstvo ir	____ vec. — Telefon uredništva In uprava IL 11
V Trstu, v petak 24. februarja 1922
Posamezna številka 20 stotink
Letnik XLVU
DINOST
Posamezne Številke v Trstu In okolici po 20 stotink. — Oglasi se računajo v Sirokostl ene kolone (72 mm.) — Oglasi trgovcev in obrtnikov mm po 40 cent. osmrtnice, In zahvale, poslanice in vabila po L 1- —, oglasi denarnih zavodov mm po L 2. — Mali oglasi po 20 st. beseda, majnanj pa L 2 — Oglasi naročnina In reklamacije se poSiljaJo izklučno upravi Edinosti, v Trstu, ulica sv FrančiSka AsiSkega Jtev. 20,1. nadstropje. — Telefon uredništva in uprave 11-if •
mm - _ __ ■ _ _■ _ ■ ___.	I Konferenca nasledstvenih držav v Rimu Ipoteznih deželnih avtonomijah. Tekom
Prokleto rOKOaelStVO	RIM, 23. Rimska konferenca je imeU razprave^^^la med p«l^cem raddml-
rW	■	včeraj plenarno sejo pod predsedujem ne stranke Kobasico m poslanccm l^ke
vraštva »Hrvatov« proti Italijanom. Nala- markiza Imperialija. Vnanje delegacije so stranke Rajicem do živahnega P^P^ gati krivdo za take čine zanesene od takih bile polnoštevilno navzoče. Markiz Impe- ker ,e pm očital drugemu, da je soražmK livljev, na ves narod, to je naravnost brez- L^u jc pozdravil navzoče zastopnike raz- države. Predsednik je naredil prepiru ko-vestno, ker mora zadeti prizadeto stran dol^ držav ter poudarjal pomen pričujočega necf poudarjajoč, da je nedopustno, o» „„ *	duše vnos ti za£edanja	v zbormc*	kakemu poslancu
Dogodek v SpHtu, ki fe zopet razburil tržaško italijansko javnost —• seveda le ono na papirju in pa ono, ki ima v nerazsodnih in razpaljenih mladičih svoje predstavnike — je pravi takozvani »šolski primer«, kako malo iskrenosti je pri naših narodnih nasprotnikih, ko govorijo o potrebi miru v deželi, o svoji želji, da bi prišlo da znosljivih odnošajev in s tem do plo-donosnega sodelovanja obeh plemen za blagor in srečnejšo bodočnost vse d žele. Krik in vik radi omenjenega dogodka v Splitu kaže, kako nasprotniki našega na reda naravnost prežijo na kako priliko, kak poved, ali kako pretvezo, da morejo zopet kričati svojim ljudem o pretveznem sovraštvu našega naroda proti italijanskemu in mu podtikati Italiji sovražne namene.
Dogodki so se odigravali po logični zaporednosti. Italijanski listi so zagnali najprej hrup o novem brutalnem napadu »Hrvatov« na italijanski Split. Že ta trditev bi morala osupniti vsakega mislečega člove-ka — tudi Italijana. Vprašati bi se moral: kako je vendar možno, da ti Hrvatje neprestano uprizarjajo brutalne izgrede proti Italijanom v Splitu, če pa je to mesto — italijansko?! Trditvi o italijanstvu Splita na eni in o preganjanju Italijanov v tem mestu na drugi strani sta s-i terej v očitnem, diametralnem nasprotju. Če je eno resnično, se mora zdeti drugo neverjetno. Tako govori najpreprostejša logika. Seveda nam utegne priti kdo z razlago, da so ti hrvatski napadi možni le zato, ker jih jugoslo-venska oblastva podpirajo, aH celo naročajo. Proti taki domnevi pa govorijo noto-rična, neoporečna dejstva. Že povodom prejšnjih takih neljubih dogodkov so morali slednjič priznati tudi z italijanske strani. da so jugoslovenska oblastva vršila svojo dolžnost v polni meri, da so z vsem svojim aparatom — redarstvenim in vojaškim — z vso odločnostjo nastopila proti izgrednikom.
Tako je bilo tudi povodom zadnjega dogodka v Splitu, kakor je razvidno iz odgovora župana Tartaglie na brzojavno vprašanje dra. Wilfana. Redarstvo je takoj e-nergično poseglo vmes, aretiralo izgrednike in jih izročilo državnemu pravdništvu! Sedaj ima stvar v rokah preiskovalni sodnik, da ugotovi mero krivde in da krivce zadene zaslužena kazen.
Iz brzojavke splitskega župana je nadalje razvidno, da je bil ves tisii razkričani dogodek brezpomemben, da je bil le čin par pijancev, torej stvorov iz najnižjih nižin (kakršnih je v vsakem narodu in v vseh krajih), ki sledijo le svojim grdim nagonom. Gre za čin, ki ni imel nikakega političnega ozadja, najmanj pa je bil izraz so-
globin duše in more po človeški duševnosti res še le izzivati srd in nasprotstva.
Tako se ne dela za pomirjenje duhov, tako se ne blažijo narodna nasprotstva, marveč se podžigajo in izzivljajo, Ako bi bilo nasprotnim listom res do tega, da se duhovi pomirijo in da se ustvari razpoloženje za pomirjenje, bi morali celo v slučajih, da se res kaj resnejšega dogodi, vplivati pomirjevalno in svariti svoje ljudi naj se ne razburjajo, marveč naj mirno in potrpežljivo čakaj d, da se stvar pojasni in morda skrči na tisto mero. ki jo ima dogodek v resnici. Italijanski listi delajo drugače. Čim jim je došla vest o kakem neljubem dogodku, jo prinašajo pod debelimi, razburljivimi naslovi in jo razblinjajo v velike dogodke, čeprav bi jih morala siliti najpriprostejša previdnost, da so vzdržljivi. Posebno še, ko niti ne morejo vedeti, kaj se je res dogodilo in kako?!
Nasprotni listi pa se tudi ob zadnjem splitskem dogodku niso držali tega pravila, čeprav bi bila zahtevala to lojalnost in resnično spravoljubje.
Vsled takega pisanja in takih debelih naslovov je danes italijanska javnost prepričana, da so splitski Hrvatje udrii v zasebne italijanske prostore, da so tam razde vali tujo last in nevarno ogrožali osebe! Hočete-li izdatnejšega dokaza o namenu hujskanja in razpaljanja strasti?! Mesto da bi gasili požar, ki uničuje vsako voljo za pomirjenje, vlivajo še petroleja v plamen! O takem pisanju v.elja v polni men tista sodba, ki jo i« nekoč neki odličen parlamentarec izrekel v dunajskem parlamentu o listu »Neue Freie Presse« rekoč, da vrši namreč preklelo rsfeadsbtvo! Prokleto je to rokodelstvo zato, ker je v navzkrižju z vsemi človečanJrimi ideali, pred vsem pa z vzvišeno sodobno idejo, za katero so šli miljomi v boj in žrtvovali zanjo svoje življenje: idejo, da različnost rojstva ne sme biti razlog za sovraštvo med ljudmi! Do uresničenja te ideje more privesti le zavest, da smo vsi ustvarjeni po božji ocdobi, vsi ustvsrjeru zaL življenje in za mirno skupno delo v blaginjo vseh. Take, vedno ponavljajoče se kampanje proti Jugosloveoom so pa tudi zločin proti lastni državi, ker danea sa vsi dalekogled-ru ljudje tudi med Itedifan? uverjeni ne le o potrebi potnlrjenja med obema plemenoma, ampak tudi sporazuma med obema državama. Neizmerno odgovornost si nalagajo laški listi s svojim prokletfcn rokodelstvom!
Italija
Nerešljiva vladna kriza
RIM. 23. Vladna kriza, ki traja že skoraj mesec dni, ni še dozorela, ker se opoziciona Ine stranke ne zadovoljujejo več s polovičnimi in medlimi vladami kakor je bila Bonomijeva. Če se posreči sestaviti res resno in življenja možno vlado, bo to pomenilo, da je tudi politični položaj v Italiji dozorel, to je da so tudi opozicionalne stranke prestale povojno krizo. Gre predvsem za ljudsko in socialistično stranko. Dosedanje krize so se doslej reševale vkljub odporu in mimo odpora opozicio-fialnih strank, ker je ljudska stranka orna-h oval a med odločno opozicijo in odločnim sodelovanjem in ker je bila socialistična stranka odločno proti vsakemu sodelovanju. Šlo je vedno le za pridobitev ljudske stranke, ki je tvorila nekak protiutež socialistični parlamentarni skupim. Sedaj ni več tako. Socialisti niso več načelni opo-zicionalci in ljudska stranka, ki jim je po programu zelo blizu, se jim približuje tudi glede taktike. Skratka: te dve stranki sta si že tako blizu, da smatrate, da je že prišel čas, ko nastopale skupno ne samo v o-poziciji, temveč tudi v vladanju. Te dve najmočnejši stranki hočete prevzeti vlado v svoje roke. Zaradi tega gre tudi reševanje vladne krize tako težko od rok, zara-Tli tega je bil zastonj tudi ves trud političnega velikana, kakor je Giolitti kateremu je mali in zviti Don Sturzo izpodbil tla. Morda je doprineslo zavlačevanje krize — kakor pravijo nekateri — tudi francosko framazonstvo z namenom, da se tako na indirekten način zadovolji francoska zahteva po zategnitvi konference v Genovi. Na vsak način pa ima ključ rešitve v rokah ljudska stranka v zvezi s socialisti
Giolitti, katerega je vrgla ljudska stranka, ne more pozabiti svojega poraza in je napel vse sile, da se maščuje. Po njegovem neuspehu se je pričakovalo, da se bo Orlandu in De Nicoli posrečilo sestaviti novo vlado, toda tudi to pričakovanje se ni izpolnilo. Ta dva politika sta hotela najti sporazum med ljudsko stranko in Giolittijevci. Znano je, da so se »popolan« izjavili odločno proti povrnitvi Giolititja na vlado. Oriando in Gioliti sta poizkušala rešiti ta spor tako, da ostane volk sit in koza cela. Giolitti ju sta hotela ugoditi 9 tem, da pritegnejo v vlado namesto njega njegovega dobrega prijatelja De Facta, »popolarom« pa s tem, da se vdajo njihovi zahtevi in izključijo iz vlade Gioiitti j a. Ta poizkus se je, seveda, ponesrečil t radi Giolittija i radi »oOAolarov«. Oriando In
sa-
De Ntcola sta naznanila liatom, da sta upala, da bosta mogla sestaviti vlado s pomočjo De Facta, da pa je ta odklonil iz osebnih vzrokov sodelovanje in sta iako morala vrniti kralju svoj mandat. Izraz »iz osebnih vzrokov« prevajajo listi, ki so blizu Giolittiju z »zaradi prijateljstva z Gio-littijera«.
Kriza je postala tako globoka, da vidijo nekateri rešitev le v sestavi uradniške vlade, katere predsednik bi bil sen. Tittoni ali pa njegov prijatelj sen. Ferraris. Nekateri smatrajo, da se bo kriza rešila na ta način« da se sestavi vlada, katere edina naloga bo, da pripravi nove volitve. Kroži celo glas o precbtoječi... vojaški diktaturi.
Medtem je ljudska stranka izpostavljena hudim napadom s strani vladnih strank. Očita se ji celo, da dela nato* da bi porušila sedanji ustavni red. Za vse to je dal povod njen odpor proti povrnitvi GioUttija na vi J do, s čemer je pokazala, da hoče vzeti kralju pravico, da poveri sestavo vlade, komur hoče. Doslej je šlo torej za spor med ljudsko stranko in Giolittijevci, torej med Don Sturzom in Giolittijem, sedaj pa gre celo za spor med Don Sturzom, tajnikom ljudske stranke, in kraljem mim!
Značilno pri vsem tem je, da se je vrglo socialistično časopisje z vso silo v obrambo ljudske stranke, katere postopanje in delovanje odobravajo v zadnjem času celo... komunisti, seveda, s pripombo, da so delavske in kmetske množice, torej proletarči, ki tvorijo večino njenega članstva, vsilile vodstvu svoj proleterski program.
Kakor je bilo pričakovati, se očita ljudski stranki, da je pad vplivom Vatikana in da Don Sturzo dela po navodilih Gasparri-ja, ki je znan nasprotnik Giolittija, voditelja nasprotnikov vzpostavitve papeževe posvetne države m odprave garancijskega zakona. Giolitti se smatra torej za nasprotnika potnirjenja med Italijo in Vatikanom. »Osservatore Romano« poudarja nasproti tem vestem, da se Sv, stolica drži nasproti reševanju krize povsem nepristranski.
Delovanje komisij ca reformo Mrofcradfe RIM, 23. Komidfe posameznik ministrstev so predložile ministrskemu sveta sezname državnih uradnikov, ki bi se lahko odpustili iz službe v smislu zakona za bi-rokratično reformo. Število teh uradnikov znaia 4183« vendar pa niso Se vse komisije končale svojega dela. Mimstiskl svet je do sedaj potrdH odpust H službe za 1913 uradnikov.
Člani spravnega sveta Italijanske Eskomptiif banke niso zanpaH svojemu lastnemu zavodu. — Zanimiva razkritja
RIM, 23. Upniška komisija Italijanske Eskomptne banke je predložila državnemu pravdništvu in sodišču poročilo o preiskavi glede tekočih računov bančnih upraviteljev pri propadli banki Iz tega poročila je razvidno, da upravitelji, med katerimi so nekateri večkratni miljonarji, niso vlagali svojega denarja pri Italijanski eskom-ptni banki, v katere solidnost niso zaupali, temveč pri drugih bankah. Nekateri so v zadnjem hipu, ko se je raznesel glas, da bo rekvirirano njihovo imetje, dvignili zneske, ki so jih biK slučajno vložiti pri svoji banki. Nekateri upravitelji, med njimi tudi sen. Marconi, so celo potom listov naznanili, ko se je izvedelo za polom banke, <4a niso imeli pojma o njenem poslovanju, za katero se niso brigali. Banka je torej živela samo od denarja njenih sedanjih upnikov, katerih denar so uživali tudi bančni upravitelji. Poročilo komisije upnikov je naredilo na vso italijansko javnost velik vtisek.
Italijanska pomoč Rusiji RIM, 23. Italijanski Rdeči križ je sestavil načrt za uporabo kreditov, ki jih je vlada dovolila za pomoč Rusiji Za ta denar so se že nakupila živila, ki se bodo pošiljala iz Rige v zavojih v Rusijo pod nadzorstvom mednarodnega odbora Rdečega križa-in visokega komisarja dr, Nausena.
Kongres komunistične stranke odgoden
RIM, 23. Kongres italijanske komunistične stranke, ki se je Imel vršiti v Rimu od 4—8 marca, je bil — kakor javljajo komunistični listi — zaradi ozirov na mednarodno komunistovsko organizacijo odgoden na 20—30 marca.
Nov jugoslovenski poslanik v Rimu. RIM, 23. Davi je kralj sprejel novega poslanika kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev, ki mu je izročil svoje poveril-ne listine.
Izgred* med fašisti in komunisti FIRENCE, 23. Predsinočnjim je prišlo do izgredov med skupino fašistov, ki se je pripeljala v kočiji v delavski okraj mesta, in delavstvom, rasisti so streljali iz revolverjev, Nekoliko oseb je bilo ranjenih. Poznejši fašist o vski poizkus, da bi izvršili »kazenski pohod«, je policija preprečila.
Jufloslaviia
Sestanek Male enteote v Belgradu dne S. marca
BELGRAD, 22, Današnja > Prav da« pri-občuje iz Bukarešta posebno poročilo, da je bilo na včerajšnji konferenci ministrskih predsednikov določeno, da se sestanek strokovnjakov Male entente skliče za 5. marca t. L v Belgrad. Sestanek ima nalogo, da izdela načelni načrt za skupno akcijo v Genovi, <fa na genovski konferenci doseže Mala entente čim večje uspehe Ministrski predsednik g. Nikola Pašič in zunanji minister dr. Ninčić odpotujeta jutri iz Bukarešte v Belgrad. Kralj Aleksander z ostalim spremstvom ostane še nekaj dni v Bukarešti. Danes so se nadaljevale konference obeh ministrskih predsednikov, V razpravi so podrobnosti o skupnem zunanjepolitičnem programu. V razpravi je tudi predlog Francije glede genovske konference, da se odgodi do meseca aprila. Konference se udeležujeta tudi zastopnika Čehoslovaške in Poljske. Programu« točke ljubljanskega sestanka.
LJUBLJANA, 22. »Slov. Narod« javlja iz Belgrada: Glede programa ljubljanskega sestanka doznava vaš dopisnik, da pride na tem sestanku v razgovor, oziroma v rešitev vprašanje izvršitve trianonske mirovne pogodbe. Kakor znano, sedaj Romunska in Jugoslavija nočeta priznati brezpogojno te mirovne pogodbe, ker je bila z benečansko pogodbo mestoma bistveno razveljavljena. Nasprotno stališče pa zastopa dr. Benei, da se ta pogodba taka kot je sprejme. Sedaj je dobil dur, Beneš v Parizu navodila, s katerimi: je omogočena formula, da Romunska In Jugoslavija sprejmeta trianonsJco mirovno pogodbo.
Narodna sknpiflna. — Razprava o dva-
da se sovraštvu proti državi
Jugoslovensko - italijansko vprašanje
BELGRAD, 22. »Pravda« objavlja sledečo informacijo, o kateri trdi, da je popolnoma avtentična in resnična: »Pred dobrim tednom so se naenkrat pojavile v časopisju vesti, ki jih je z veliko vnemo šrril italijanski službeni dopisni urad, češ da je vprašanje luke Baroš definitivno rešeno v obliki dvanajstletnega kondominija. Te vesti so razburjale našo javnest in očitalo se je vladi, da ni znala varovati jugsl. in ter e sovin da je pristala na kondominij, dasi se je vsa javnost odločno izrekla proti taki rešitvi. Te italijanske vesti pa so od konca do kraja izmišljene. Pač pa je res, da se je italijanska vlada obrnila na belgrajsko in ji
kami: 1. Podpiranje francoskega glavne/a načela glede nedotakljivosti pogodb. 2. Skupna fronta proti vsem teritorialnim zahtevam Madžarske. 3. Skupna pomoč r ,-oti vsakemu karlističnemu podvzetju. 4. Iton-čnoveljavna ureditev apanaže Karlu Habs-burgu. 5. Povsem nova točka je dalje: Skupno sestavljeno in medsebojno odobreno izvedeniško mnenje o odnošajih s sovjetsko Rusijo^ Poročevalec pripominja k tej točki, da se bodo na sesfcanku v Belgradu spravila divergentna mišljenja Prage - Belgrada in Bukarešte v popolno soglasje. Na genovski konferenci nastopi Mala ententa tudi proti poskusom vzpostavitve starega avstrijskega donavskega režima, to se pravi proti poizkusu oživc*-tvoriti »donavsko federacijo*. Gospodarski program Male entente obsega dalje poročila strokovnjakov, kako obnoviti gospodarstvo srednje Evrope.
Poslaiiiška konferenca in nemiri v Peters* dorfu
PARIZ, 23. PosJaniška konfercnca je vzela na znanje poročilo vladne komisije o
predložila nekak načrt glede rešitve spor- j nemirih v Peietsdorfu ter sklenila, da bo
M	. »__f D___S. 1--D^l-n in 7 rt Arz\ 1 7aMpvala nH1 Civlirera v Or%rv£»l n 11 nrnnin
BELGRAD, 22. Na včerajinp seji narodne skupščina se je razpravljalo o dvanaj-stinab za meseca marc in apriL Tekom razprave je priftlo do precej živahnega incidenta zaradi poročila finančnega ministra Kumanudoa, tz katerega je razvld-no, da je dobival Član Hrvatskega bloka dr. Šiirmin plaćo 1 kot vseučilfiki profesor i kot minister, kar je nedopustno. Specialna debata o dtvanajstmah, ki |o je začel na predpeldanski seji poslanec Sečerov, se je nadaljevala na popoldanski sa£. Govorila sta soc. demokratski poslanec Golouh« ki je ostro kritiziral vladao Hnanfao politiko, In pod. Skrv. ljudske stranke Gosar, Id je poudarjal, da si predstavila edmstvo v Jugoslaviji le v efcupcd voiaki ▼ skupni vnanji m trgovski polftilrf, « pa vidi jun-itvo za ima**^ drfava mUoaJU v Krnlccu
nih vprašanj Baroša ter Reke in Zadra Kar se tiče Reke in Baroša, je bilo jugoslovensko stališče tako kakor ves čas; predlog o kakršnemkoli kondominiju je bil odklonjen in ponovno obnovljena naša zahteva po točni izvedbi rapallske pogodbe. Naravnost čudna pa je bila italijanska zahteva glede Zadra, kjer je Italija brez vsakrga povoda zahtevala okoli mesta 20kilometrsko svobodno cono; seveda jugsl. vlada o tem predlogu sploh razpravljati ni hotela in tako ni prišlo do nikakih razgovorov niti o Zadru, niti o Barošu ali Reki. Da pa bi prikrili svoj ponovni neuspeh, so začeli Italijani sistematično širiti vesti o doseženem sporazumu.« Spor radi meje med Ogrsko in Jugoslavijo
BELGRAD, 23. Madžarska vlada je definitivno odklonila odobrenje od mednarodne razmejitvene komisije določene meje severno od Subotice. Jugoslovenska vlada bo predložila vrhovnemu svetu ves materijal razmejitvene komisije glede meje severno od Subotice z ozirom na konflikt z madžarsko vlado in je že odpoklicala razmejitveno komisfjo, ki je vodila razmejitev glede Madžarske.
V Trstu kupljena ladja »Beograd«
BELGRAD, 22. Parcbrodno društvo »Dalmatia« je kupilo v Trstu moderen par-nik za 5 miljonov lir. Parnik je dolg 68 m, kar mu olajšava celo plovitbo po Neretvi. Za nakup ladje je dobila družba od vlade posojilo 10 miljonov dinarjev. Ladja bo dobila ime po prestolnici Jugoslavije.
Romunska
Sla vnos ti v Bukarešti povodom zaroke kralja Aleksandra
BUKAREŠTA, 23. Včeraj zjutraj je kralj Aleksander sprejel diplomatski zbor na romunskem dvoru. Nato se je vršila v parku parada garnizijskih čet, kjer je kralj Aleksander poveljeval 90 lovskemu polku. Navzoči sta bili tudi romunska kraljica in princezinja Marijola s svojimi častnimi damami. Mesto je vse v romunskih in jogoslovenskih zastavah. Vsi listi pov-darjajo velik političen pomen te zaroke. Popoldne je prof. Yorge predaval o Jugo-laviji in njenih zgodovinskih odnošajih z Romunsko. Predavanja se je udeležilo vse spremstvo Aleksandra, nekateri romunski aiinistri in velika množica ljudstva. Zvečer se je vršil na dvoru slavnostni obed, kjer sta si medsebojno nazdravila romunski kralj in Aleksander, ki sta poudarjala pomen včerajšnje zaroke za zbližanje ined obema narodoma.
Jsgosioveaeko - romunsko - češko - polj' ska posvetovanja v Sukareštu. — Konferenca Male entente v Belgradu dne 5. marca
BUKAREST, 22. Ministrski predsednik Pašič !n zunanji minister dr. Ninčič sta imela z romunskim ministrskim predsednikom Bratianom politično konferenco, na kateri je bilo doseženo popolno soglasje v vseh vprašanjih. Sporazum bo zlasti povoljno vplival na daljnje zbližanje Male entente in Poljske. Dne 5. marca se bo vršila v Belgradu konferenca med zastopniki Male entente in republike Poljske. Jutri dopoldne se bodo nadaljevala posvetovanja med jugsl. in romunskimi državniki; navzoča bosta tudi čehosJovask$ in poljski poslanik. Kralj Aleksander ne odpotuje, kakor fe bilo prvotno določeno, že v četrtek, iz Bukarešte, nego se bo tam mudil <|alj časa.
Francija
• ^ Benei ne po}de ▼ Rim - ^
PARIZ, 23. Intransigeant poroča, da je Beneš opustil prvotni načrt svojega potovanja. Namesto da bi šel Iz Pariza v Rim, se povrne od tu nocoj naravnost v Prago.
Počastitev Beneaa na magistratu v Parizu PARIZ, 23. Sinoči je priredil pariški magistrat na Čast Benešu kosilo v ožjem krogu.
Piogram Male entente na genovski kos-ierenci
PARIZ, 23. Belgradski dopisnik lista »Journal des Debats« prfobčuje daljše poročilo o stališču Male entente napram genovfliri konferenci Program Male entente Ta to kon fer en ča ta va c sledečimi toč
zahtevala od1 sodišča v Oppelnu prepis sodnega zapisnika.
Konec zasedanja komisije za razorožitev
PARIZ, 23. Podkomisiji, ki sta proučavali vprašanja, ki so bila predložena komisiji za razorožitev, sla končali svoje delo. Sprejel se je predlog za ratifikacijo san-germainskega dogovora o izdelovanju in prenosu orožja. Ta dogovor bi morale ratificirali vse države, bodisi da so ali niso članice Zveze narodov.
Francija zanika vest o posebni pogodbi z Malo entento
PARIZ, 23. Agencija > Ha v as« zanika vest o posebni zvezi Francije z Malo entento. Francija bo ostala, kakor druge države, z državami Male entente, s katerimi se je borila skupno v vojni, zaveznica; tega zavezništva pa ni treba posvečevati t novimi pogodbami.
Rusija
Smrtna kazen za tihotapce
DUNAJ, 23. Iz Moskve javljajo: Revolu-cijski komite v Moskvi je obsodil 20 tihotapcev z briljanli na smrt.
Zračna poštna zveza med Estonsko in Rusijo.
REV AL, 23. 15. aprila t L bo začela poslovati zračna pošta med Revalom, Pe-tregradom in Moskvo. Ta pošta bo imela na drugi strani zvezo z nemško zračno pošto Riga-Konigsberg-Danzig-BeroJin. — Pot iz Revala v Petrograd bo trajala 2-30 uiji, iz. Revala v Moskvo pa le 6 ur*
Anglija
Anglija ni po<vabila Nemčije na sestanek izvedencev v Londonu.
LONDON, 23. Agencija Reuter zanikuje vest, da je angleška vlada povabila Nemčijo na sestanek izvedencev, ki se bo vršil te dni v Londonu.
Sestanek med Lloydosn Georgeom in
Poincarejem
LONDON, 23. Uradno se potrjuje, da se bosta v najkrajšem Času sestala Lloyd George in Poincare. Sestanek se bo vritl v nekem mestecu Francije na obrežju ožine Calais in bo trajal le par ur. Pogovor se bo sukal večinoma okoli vpraSanj genovske konference.
Finančni odsek zveze narodov razpravlja o avstrijskih posojilih
LONDON, 23. Danes se je setal tu finančni odsek zveze narodov, ki bo razpravljal o vprašanju avstrijskih posojil.
Kolonijalne francoske čete na zasedenem ozemlju Nemčije
LONDON, 23.'Na tozadevno vprašanje Jc odgovoril Harmsworth v dolnji zbornict, da znaša število kolonijalnih vojakov na nemškem zasedenem ozemlju 18.000-Nemška vlada se do danes ni še pritožila pri angleški vladi radi navzočnosti črncev na svojem ozemlju.
V Lizboni vlada mir
LONDON, 23. Iz Lizbone je došlo brzojavno poročilo, da vlada v mestu popolen mir. Armada je na strani vlade in del republikanske straže je položil orožje. Vendar se vlada ni še povrnila v Lizbono;
Sporazum iwed irskimi voditelji. — Volitve prenešene za tri mesece
LONDON, 23. Kongres fenijanoev se je zaključil včeraj po burnih razpravah med republikanci in zagovorniki režima svobodne države. Po pogovoru med De Valero, GriJffithom in Colmsom se je dosegel sporazum, da se bodo volitve prenesle za tri mesece, pri čem pa se je provlzortčna vlada obvezala, da do ob)avua državno ustavo pred razpisom volitev. Ta sporazum je kongres enoglasno sprejel.
Tudi Škotska zahteva avtonomijo
LONDON, 23. Skupiva Škotskih poslancev bo predložila danes v doljnji zbornici načrt zakona za podelitev avtonomij« Škotski in Gallesu v obliki home ridt,
Ogrska
Ogrski zastopniki za genovsko konferenco določeni
BUDIMPEŠTA, 23. Finančno ministrstvo oroučava gačrt genovske konference*.
Ogrska bosta zastopala v Genovi imnfats-rfd predsednik grof Bethlen is finančni mi-obkici Tele»rky.
Nemčija
NttmČMa odkionHa rueko proS090 po po-
eo#Ju?
BERO L IN, 23. Berolinski poročevalec »Basler NaeBricbten« javlja svojemu poročevalcu, da fre tukajšnji sovjetski zastopnik Krespinski prosil nemško vlado, naj ji dovoli kredit petih miljard mark. Nemška vlada je baje izjavila, da ne more dovoliti tega kredita. Vsled tega so nastale vesti da fe začela sovjetska Rusija tozadevna pogajanja s Francijo. Nemčija bo zahtevala zadoščenj radi usmrtitve policijskega brigadirja Rufen-borga
BEROLIN, 23. V sredo zvečer je bil v Petersdorfu ubit na ulici nemški policijski brigadir Rufenborg. Umor so izvršili trije francoski vojaki. Sedaj poroča Wolffbu-reau, da bo nemška vlada p odvzela primerne korake pri zavezniški komisiji v Gornji Šleziji.
Avstrija
Avstrijski dogovor s sovjetsko Rusijo
DUNAJ, 23. »Politische Korrespon-denz« objavlja besedilo dogovora, ki je bil sklenjen dne 7. decembra 1921. med Avstrijo iia eni in Rusijo ter Ukrajino na drugi strani. Po tem dogovoru se bo delokrog obstoječih obojestranskih delegacij za zaščito vojnih ujetnikov razširil in boste te dve delegaciji prevzeli tudi skrb za dotične državne pripadnike. Obe delegaciji, ki boste veljali odslej dalje za pooblaščeni zastopstvi ruske socialistične federativne sovjetske republike in ukrajinke sovjetske republike, boste priklopljeni trgovskim zastopstvom.
Te delegacije so se obvezale, da se bodo vzdržale vsake propagande in delovanja proti vladi in državnim ustanovam v državi, kjer se nahajajo.
NadopoJnitni dogovor urejuje vprašanje vojnih ujetnikov.
ter tfa doliili, da šuata akvsaAe otroke, naj
zabractiujero italšjudrisa otrokom dostop v šolo. Hčerko gosp. Bandeljna. so tepli. Na koscu so bili tako ljubeznivi in obljubili, da se vrnejo in zažgefo poslopja. Kdo je kriv teh dogodkov? Do pred kratkim so otroci italijanske narodnosti imeli svojo enoracrednico v neki baraki. Vsied raznih »pritiskov* je g. učiteljica zbolela, otroci so p« kar pred očmi slovenskega učiifcljstva udrli v neko prazno dvorano v slovenskem šolskem poslopju, znesli notri klopi in vzeli tudi ključ seboj. Čudno Je zlasti to, da ie oblast h kratu poslala dekret, naj se italijanski razred premesti v slovensko poslopje. Tudi to je čudno, da ni pristojna oblast ničesar odgovorila na pritožbe. Naravnost krasno pa je dejstvo«, da je oblast namesto dati odgovora, ukazala razdeliti neko dvorano v dva dela, da bo imelo 60 * italijanskih » otrok dvorazrednlco in sicer zato, ker mora dobiti neka učiteljica iz Rima službo. Tako postaja jež siten, se razširja in sili lisico fz Podgorci
Naznanitev obveznic ogrskega predvojnega j državnega dolga. Urad sodnjiskih civilnih de-' poiztov javlja: Varuhi in skrbniki, katerim j te poverjena uprava premoženja oseb, ki so jim poverjene v skrb, 6e opozarjajo na predpise, ki jih vsebuje oglas zakladnega ministrstva in ki se tičejo naznanitve obveznic ogrskega državnega dolga izpred vojne. Z ozirom na kratek rok, ki je do vol/en za to naznanitev, bo treba, da varuhi in skrbniki predložijo Imenovanemu uradu seznam ogrskih obveznic, ki se nahajajo v varstvo sodnije, v dveh izvodih in najkasneje do 26. februarja 1922.
Te pa m UU Mid pe v<4JL Ndtctf* dne, kt> ni bilo mota dana, se odprartta nevesta od doma. Šle ft Hpaov«! v	S seboj
ie vzele vse pelriMvo is bmIobi vse perilo. Proti večeru je prttel morit domov. Ni se malo začudil, koje feredei ed matere, da mu je Žena uila 9 pohištvom. Nesrečni mož fe moral isto noč spatf na golih tleh. Drugo futro fe pa 5el iskat seno. Po dolgem iskanju jo je iztakml v novem stanovanju. Svetoval Ji Je, naj se povrne domov.
—	Dokler bo Tvoja mati doma, ne pridem nazaj — Je odgovorila Frančilka. Toda Benedikt ni hotel zapoditfi matere od hiSe. Zato je dejal ženi:
—	Mojo mater ne bom odgnal od hiš«. Če pa nočeš priti nazaj, vrni pohištvo. 2ena ni hotela o tem ničesar slišali. Kadi tega fe nastal hud prepir. Pri tej priliki Je grozil razjarjeni mož, da bo šel na sodaijo. Tako fe tudi storil. Pričela se je obravnava. Toda Benedikt je zgubil pravdo: kajti pohiitvo je bflo v resnici last žene. Ko Je videl mož, da ne dobi pohištva, je sklenil, da ga bo sam vcel. Pred saočnjim je Sel v stanovanje svoje žene in si hotel prisvojiti pohištvo. 2ena ga je vrgla iz stanovanja. To ja njega tako razjarilo, da je povlekel iz žapa britev ia jo zasadil ženi dvakrat v rebro. Ranilec je aretiran na ufici, ko j« hotel pobegniti. Ranjenka je bila v nevarnsm stanju odpeljana v mestno bolnišnico.
O dane vi dvojnoga timora v gostilni «Pri Karlu > v ulici d*0a Teše. Naii Čitatelji se gotovo ie spominjajo na grezni dvojni umor v priprosti gostilni -Pri Karlu» v uHoi della Tesa,
, . ■	1____l;l ____1	nri^lualcCvnm
Jugoslovenska svobodnoetna zveza » v Piits-burgu je doposlala osrednjemu odboru Rdečega križa v Eelgradu 1,3S8.220 kron za p odbore vojnim pohabljencem.
Prebivalstvo Jugoslavije. Glasom statističnih podatkov šteje prebivalstvo Jugoslavije 11,729.915 duš. Srbije 2,656,078, Hrvatske-Sla-vonije 2,591.860, Bosne in Hercegov. 1,876.543, južne Srbije 1,524.601, Vojvodine 1,380.425, Slovenije 1,055,464, Dalmacije 329.000, Crne-gore 192.000, Medmurja 96.954, otoka Krka 20.919. Površina Jugoslavij'e iznaša 247,962 kvadratnih kilometrov.
PlaČanjc davka na hišne najemnine. Davčna uprava javlja, da se mora z dnem 1. mrca t. I. plačati pri davčnem uradu na trgu Chiesa Evangelica 2, I. prvi trimesečni obrok davka na hišne najemninie in pritikline.
Mladinsko društvo «Prosveta» pri Sv. Mariji Magdaleni. Danes točno ob 20. uri sestanek dramatičnega odseka.	Vodstvo.
Pevsko društvo «IKrija» ima danes po pevski vaji sestanek na katerem se bo razpravljalo o važnih društvenih zadevah. Vabijo se člani, da se le;Ja sestanka kar v največjem številu udeleže. Priporoča se točnost. — Tajnik,
Cen3 cigaret «Virginia». Finančno nadzoma-štvo javlja, da je bila z odlokom z dne 6. februarja 1922, štev. 925 določena prodajna cena cigaretam «Virgima» na 130 lir za kg in torej na 13 tot. za cigareto.
Na pustno nedeljo, dne 26. t. m, priredi Šentjakobska mladina običajni maškeradni ples dvorani DK.D. Dvorana bo nanovo okrašena, sviral bo mali orkester, posloval bo bufet, Šaljiva poŠta in Sploh bo za veselo zabavo preskrbljeno v kar največji meri. Ples vodi gosp
Požrtvovalnost Jugosloveeov v Amariki. ki je vzbudil med tamoJnum prebivalstvom
veliko ogorčenje. Polkijeka zasledovanja se se vedno nadaljujejo. Včeraj »te bUt aretirani dve osebi, in sicer brezposelni E. S. iz ulice Motin a vento ia Ivanka G. iz Tomaja. Na cfceh leži sum, da sta sokriva tega umora. Bila sta tudi zaslišana. Toda kaj sta izjavila, nam ni znano, ker drži policija stvar tajno^
Hišna preiskava. Policijski organi so preiskali včeraj stanovanej Paule Samoća je ve y ulici detilsdustria št. 2 An zaplenili nekaj orožja. Ženska je bila odpcHana v zapor Coroneo.
Ponesrečena iatviaa. Preteklo nefe so vdrli neznani tatovi v tobakamo Adelaide Cernigo-jeve na tekalisču Cavour it. 3 in odnesli vrečo tobaha. Ko so biB tatovi na ulici, so zagledali nočnega čuvaja frn par strežnikov. Ustrašili so se vrgli od sebe dragoceno vrečo in pobegnili.
Tatovi ▼ gostiln!. Preteklo noč so vdrli neznani Utevi v gostilao Ivana Zajca v ulici Punta del Forno št. 5 in ukradli Črno obleko, dežni plašč in neka; steklenic maršale. Gostilničar trpi 800 Hr škode.
Kralj pride v Trst konce »a maja. Dan kraljevega potovanja v Trst ni še določen. Najbrže bo kralj radi različnih ovir prišel v Trst šele koncem maja.
Vprašanje svobodne luke sili v ospredje z neodklonjivo silo. Ta sila je vseebčno izpoz-nanfe, da Trst gre nezadržno svofl pogubi nasproti in da je uvedba svobodne lukc za sedaj edina rešitev. Do tega izposnanja so prišli vsi gospodarski činitelji: krogi pomorstva, in-dustrialci, trgovci in obrtniki. Tudi krogi, ki sicer ne prihajajo radi v navzkrižje s tistimi, ki nočejo nič čuti o svobodni luki, kajti, to so mogočni činitelji. Siroto «Piccola» spravlja ^ijo sc torej vsi Šentjakobčani vprašanje svobodne luke v hude škripce. Koleba med da in ne. Očitno nasprotovati splošnemu izpoznanju in nasprotovati splošni strugi javnega mnenia, tega si vendar ne upa prav. L druge strani pa so mu za hrbtom visoki krogi, ki p*n je zvesto udan. Ne more se ogrevati za svobodno luko, ker njegovi gospodarji in za-plečniki hočejo drugače. In to iz vzrokov, ki so vsem znani in o katerih čivkajo vrabci po vseh strehah. O teh vzrokih govori tudi zgodovina našega Trsta, Zgodovina govori o hudih kon-kurencah, ki se je morala boriti ž njimi naša luka že v davnih časih. Je pač tako — kakor smo že rekli — da Trst ne spada v gospodar-
Vesti x Goriškega
Poštne nakaznice. Pred kratkim je nesla neka oeeba v Gorici denar na pošto. Poštna nakazmea >e bila izpolnjena v slovenskem jeziku. Poštni uradnik Je p« pokazal stranki novo doSli edlok, po katerem morajo tudi v novih pokrajinah biti izpolnjene poštne nakaznice sauao v italijanskem jeziku, sicer jin mo-y rejo nradniki zavrniti. — Mi danes prvič iz-verao o tem velevažnem odloku, ki bi^e v obraz vsaka, pravici m ki molče naravnost zahteva, da naf se naS kmettč, ki nikdar ne rabi laškega jezika, uči italijanščine samo zato, da bo mogel
plesni učitelj Josip Bizjak. Začetek ob 20;Va- poslati enkrat na leto morda denar v ka* kraj, CP torei vsi Šentiakobčani te veseli me_ a»i
ščani, da se udeleže tega plesa v kar največjem številu. Z gotovostjo se pričakuje velika udeležba, ker je čisti dobiček namenjen naši sport goječi mladini. Kdor se hoče torej pošteno zabavati, v nedeljo k Sv. Jakobu!
Ženska podružnica vabi vse odbornice, po-verjenice kakor tudi vse prijateljice društva na izredno važni sestanek, ki se bo vršil v soboto dne 25. t. m. ob 4. uri popoldne v prostorih «Slov. Čitalnice*, Via Torre bianca 39, I.
♦ Vrdelski Sokol priredi na pustno nedeljo in pustni torek v Narodnem domu pri Sv. Iva-
__pa bo moral nadlegovati drutfega človeka,
da mu napiše. To Je res sijajna tdefa in čudimo se le, da gospodfe le prej niso prišli nanjo. Radovedni smo, kdaj nam bodo le naša imena na pismih prepovedali pisati slovensko in Če se bo tedaj nasitila njih. iznajdljiva modrost.
Ali res? Govor*, da vlada zopet namerava poslati v Gorico za kveskwfc znanega Wenzla, ki fe vgenjal lepe stvari v Krsmoni. *Popolo Friulano» mu je že posvetil par krepkih vrstic, znamenje, dla sami Italijani ne saara{o ne fašistov ne njih protekterja. Poslanec Sček je poslal protestno brzojavko Bonomiju v Rim, "
nu običajni pustni zabavi. V nedeljo od 19. do kateri naglafe, da se bo ljudstvo dvignilo proti v gospodar- 21. ure družinska zabava, pri kateri bo sode-1 %smn korak« vlade. — So pa res čudni, go-sko organizacijo Italije. Pa še en vzrok je, ki lCval «Svetoivanski pevski zbor» in popolni spodje. Ko orislijo, da se je napravil mir, mi-brani «Piccolu*, da ne more ogrevati za ^Salonski orkester*. Od 21. do 2. ure zjutraj pa j slifo lepo na tihem podati k nam Človeka, ki uvedbo svobodne luke. Po nalogu gospodarjev pIe6. V torek ravno tako od 21. ure do jutra fej napravil iz dežele pravi pekeL Lepo delajo nasprotuje *Piccolo» tudi vzpostavi deželnih ples. Pri plesu svira tudi popolni <sSvetoivan- za pomirjenje obeh narodaostl v deželi, avtonomij v naših krajih. Trdi z vso svojo zgo- ski salonski orkester.* Maskam z zakrinka- Tedea «Gorjfike Straše«. Zadaja «Goriška vornosijo, da je treba Čakati, dokler se ne od- nim obrazom vstop ne bo dovoljen. Odbor. 5trafa» prinaša poafv pa slovenske mladenke, ločijo tozadevno gospodje v Rimu. Svobodna ♦ Kmetijska zadruga v Trstu javlja vsem na- gre<i0 na v ta Onu. ki |e posvečen na-luka v Trstu pa bi bila — kakor pravi so<iali- svojim podružnicam in članom, da ima v za- k;ranju novih naročnikov «GoriŠko Stražo*, stični «Lavoratore» — najdragocenejša avio- logi semenski krompir, eadna drevesa in vse ^ ^ dne 26. februarja do 5. marša. «Straža» nomija!	vrste travnih, deteljnih in zelenjadnih semen. r&zpisv^e ^^ tudi nagrado, za 12 nabranih in
Demonstracija brezposelnih. Brezposelnost	----_ plačanih narotnikov daruje nabiratelju krasno
se vedno bolj širi tudi 00 naši pokrannL V tem Iv	ŽitsSS^lftlS vezano knflgo slovenskih povesti m za 20 na-
strašnem položaju je delavstvo že zgubilo vsa-i	^e^ff^SS©1	branih naročnikov istotako eno draž>o knj^o v
ko upanje na rešitev, ko vidijo, da se vrste | Fravdarska strast. Ni dolgo od tega, ko je lepi opremi, ali pa celo leto «Gon£ko Mražo» brezposelnih množijo dan za dnem radi splošne šel delavec Benedikt Orzan, stanujoč v ulici j zastonj.	, _ . .
gospodarske krize. To tako važno vprašanje j del Broietto št. 16, na tukajšnjo sodnijo in to-| Ravnatelj befattke Megajne v Oorici name-najbrže ne bo nikoli zginilo s tega sveta, ampak žil svojo ženo Frančiško, stanujočo v ulici rava pestati dr. Delpki, zdai v Icfirap. »Lrenska postajalo bo vedno bolj pereče in je menda' Giuliani št. 33, ker se je bila polastila vsega Straže* prineia članek, v katerem se ostro sploh obsojeno, da bo ostalo na veke nerešeno J pohištva. Stvar je bila taka: Pred par meseci: obrača proti kn«aev«jiju tega Človeka, ki je Tržaški brezposelni so včeraj ob 16 priredili1 se >e presedla v stanovanje, kjer sta bivala j užalil slovensko ljuistvo s iem. oa _	"
spreved po Korzu brez vzklikov in drugih de-; raož in žena v pravi zakonski ljubezni, Bene-; vrsto Idrijčaaov, Ei so prosik za drfavijanrtvo, nionstrativnih dejanj. Incidentov ni bilo.	Idiktova mati. Nevesta in tašča sta se gledali, glasoval «ne>, m«Jtf dmgrmi tum protx Aritu, ki
FaHsii v Podgori. «Gor. Straža* poroča: V kot pes in mačka. Mož ni maral sovraštva v je že 35 let v Idriji.	.
torek popoldne so se prikazali v šolskem po-; hiši zato je bil opozoril ženo in mater, naj sej Ncva iznajdbe. Pa ne Emsorova. ^osta>ena-slopju slovenske ljudske šole štirje nacionalisti, ne gledata grdo. Toda to opozorilo ni zalegio napadli na surov način g. voditelja Bandeljna' prav nič. V stanovanju je gospodarila *•»**•
iti a chi nOn vuole parlare Ia lingua Ita-liana. — U capo stazione >^obe.» To bi se reklo, da ne aobi YOznega*#J?ia tisti, ki ne govori italijanski. Ta iznajdba ni popolnoma nova. Poizkusili so jo že pri Sv. Lucij!, a se nI bila popolnoma obnesla. Služi pa zato, da bi naučila naše ljudstvo govoriti italijansko na stara leta in brez šole, torej nekak «mirnber-iki trahtar*, skozi katerega so včasih ljudem učenost v glavo vlivali. Mislimo, da bo treba iznajti poseben «trahtar» za one prenapeteže, ki še danes ne morejo razumeti, da bivajo na slovenski zemlji in da je železnica s svojimi uradniki tu radi ljudi in ni Bog ustvaril gorja-aov zato, da jih smejo in morajo šikanirati pre-konioani uradniki, da bi si zapomnili tistih par besed, ki jih rabijo vsak dan.
Ponikve. Bralno društvo ^Čitalnica* na Ponikvah ponovi dne 26. t. m. veselico 9 prejšnjim sporedom. Doda se še nekaj točk in sicer: burko, deklamacije in pesem. — K obilni udeležbi vabi	odbor.
tašča.
čelnik v Avčah ima patent nanjo, nabil je namreč tole pisanje: «Avviso. Kon si distribuiecono
PODLISTEK
kapitan marryat
Lifili Holandec
Roman
(75)
Mornarji so prihiteli na krov in povedali Fifipa vsi zasopli, da je admiral takoj, ko je začul cd častnika novico in zvedel takoj, ko je ponoči stražo, zapovedal obesiti ga. Njim pa je naroči, naj zapovedo kapitanu «Dorta >( da mora lako> na krov. Pristavili so tudi, da se pripravlja še drugi drog.
«Toda ne za vas, gospod,* so vzkliknili mornarji; " to se ne sme zgoditi, vi ne smete na admiralsko ladjo, mi vas hočemo braniti z našim življenjem.*
Vse moštvo se je podobno izrazilo in izjavilo, da je pripravljeno borili se. Filip se jim je prijazno zahvalil in dejal, da sploh ne misli iti na krov, naročil pa jim je, da se zadrže mirno, dokler ne bodo na jasnem, kaj admiral namerava. Nato je odšel v kafuto, da bi pre-vdaril, kaj je napraviti. Ko je pogledal skozi zadnjo okence in videl še vedno vise U mrtvo telo, je skoro zaželel, da bi bil on na onem mestu, da fci se vendar že izpolnila njegova žalostna in trpka usoda. Nato pa se je spomnil Amine in čutil, da le radi nfe še hoče živeti
Da ga je zapeljala zakleta ladja mu je tudi povzročilo veliko bolest. Prijel se je za glavo in premišljal.
Nedvomno je bilo, da je a&niral s krvavo obsodbo, ki )o je izvrlil nad mladim možetn, prekoračil meje svoje axoj0 kajti navzlic svoji
oblasti nad življenjem in smrtjo, se sme izreči smrtno obsodbo le po posvetovanju in enoglasnem odobrenju vseh kapitanov. Naš junak je bil torej upravičen k uporu, čeprav ga je že vznemirila misel, da da s tem morda povod k obilnemu krvoprelitju.
Ko je še tako pretehtaval in ugiJbal, kai naj ukrene, mu fe bilo naznanjeno, da se bliža čoln od admiralske ladje semkaj. Naš junak se yt podal na krov, da bi sprejel Častnika, ki je prinesel admiralovo zapoved, ki je vsebovala zahtevo, da se mora poveljnik «Dorta» nenm-doma podati na *Lsva», in kof »jetnik oddati svoj meč.
Ne!* je zaklicalo moštvo komodorske ladje. «On ne gre! Branili ga bomo do poslednjega moia!»	.j*
♦Tiho, možje, tiho!* je zaklical Filip.
«Uvideli boste, gospod.* se jre obrnil k častniku, «da je admiral prekoračil mejo svoje o-biasti s tem, da fe tako grozno kaznoval onega mladega poročnika. Čeprav mi je žal, ie »e tu kaže uporniški duh se pa ne sme pozabiti, da je poveljnik, ki se sam ne drži mef, le slab vzgled in da povod za nepokornost cefc> onim, k5 bi ostali v kakem drugem slučaju zvesti.
Povejte admiralu, da ko se odloČil, odkar je dal onega moža umoriti, nič več se mu pokoravati, in da priznam nad sabo edin« le rav-nateljstvo družbe, ki M obe služiva. Nikakor ne mislim podati se na krov in se mu predati, da bi tudi nad mano poskusil in izvedel svojo strastno maščevalnost Svoje 2JvlJenjc moram obraniti iz dolžnosti do moštva, skušajoč vse sne napeti, da izboljiam naš kot vaš položaj. Tudi pristavite, da sedaj ni Časa za medsebojne trftko. temveč Ime sveto dolžnost si z vsemi svo^esi ibsFini pomagati. Nahajamo se na sa-
Književnost In umelnssl
«Novi rod*. Izšla je 2. številka tega važnega in krasnega mladinskega mesečnika s sledečo vsebino: Ivan Albrecht: Večer; Karel Širok: Pete&nček; Igo Gruden: Sožnce zahaja; Fr. Mil črnski: Zgodbe kraljeviča Marka (Crm meni hj; S. Santel: Zfanska pokrajina (slika); Morija Kmetova: Pule se jokajo; Aloiz Gradniki Dve Sebi (Japonska pravljica); J. Ribičič: Meč ti zlato; Ivan Albrecht: Indijanski pregovori. Pouk hi zabava. — Kotiček malih. — Novi rod izhaja v zveaJkih po enkrat na mesec ter stane na leto 12 L, za pol leta 6 L, za četrt leta 3 L. Posamezne številk« po 1 L. Letna naročnina za inozemstvo 15 L. Izdaja »Zveza jugoslovanskih učiteljskih društev* v Trstu.
Za «Rusko družino»: neimenovani Goričani L 30.—, ga. dr. Slavikova L 15.—, Milka. L 5-, Mahne L 20.—, družina Guštin L 25.—, neimenovana L 10.—, Urbančič L 10.—, Jakob L 25.
V počastitev spomfna Ivana Brinska daruje N. N. L 30.—, za podružnico CMD. Denar hrani upravništvo.
Borzna ^sročila,
Tečaji*
Trst, dne 23. februarja 1922.
Jadranska banka	130
CosuUch.........................2c3
Dalmatla	;
Gerollmich ................1430
Libera Trlestlna..............426
Lloyd .........*..........1290
Lussino ••••••• ...........700
Marfinolich .•..■......•••.»•	130
Ocean ia •••.••••••••«.•••*	230
Premuda ..................345
Tripcovich ....................£60
Arcpelea •■«••••*•*••*••»•• 590
Cement Dalmatla . ............. 4JO
Cement Spalato ......................-r>£
Tuja valuta sa tržaškem trjju;
ogrske krone ...*.*.•»••	—. 2.85 2.05
avstrijsko-nemške krone............—.37.— —A0
Češkoslovaške krone .......	34.75.— 35.50
dinarji ............25.50.— 26.50
leji	15.—.— 16.25
marke ••..»•••••«•■.	9 35.— 10.35
dolarj 1 ....... ...........19.75— 19.90
francoski franki.............180.25.—181.25
Švicarski franki ..........390,—.—394.--
angleški funti papirnati............87.25— 87.60
angleški funti, zlati..............101.50,—103.59
napoleoni................81.25 81.75
HIŠA v II. Biatrici, blizu trga, deset minut od»-daljena od kolodvora ob državni ceati, ruo^, derna, zidana pred desetimi leti, z vrtom ip vodovodom, primerna za vsako obrt s« proda. Ponudbe nasloviti na: J. Benigar.j Novasušica p. Košana.
ŽIVINOREJCI! Testenine, meka m btSkott za' krme v via UcLine H. 10.	334
GOSLI, stare, ie dobro ohranjene se prodajo za L 80.—. Istotako gramofon s ploSčami za L 180.—. Naslov pri upravmStvu,	348-
EGIPTOVSKI profesor grafologije pove ku-rakter in usodo fcivlienja. Sprejema vsaki' dan od 13—19. Via Udire 12, pt.	331H
STANOVANJE s tremi prostori, kuhinjo in: ra-bljentm pohištvom, v crkolict Sv. Ivana se i5ie. Ponudte pod -Stanovanje® nu upr&v-. ništvo.	341"
ELATO ia arebrna Wcna plavam v ti kot dru£? kupci. Albert Povb, 'JC«r. Matiinl 46 blifinj drvenega trga).	1P
V NEDELJO dne 26. sv*čaiw m torelt priredi plesna akademija pod vodstvom neutrudlji-vega plesovodfa g. Joeipa Bizjaka otroškr* pustno prtredrtev v dvorani DKD pri Sv. Jakobu.	326
NA PUSTNI TOREK fe v dvorani DKD Cum-po S. Giacouio 5 maskiran ples od 21 do 4-
327
SEMENA 4ebu&ka, graha, ie trškega buč, se dobiju v via, Commerci&l* Peternei.
česna štev
in
328)
HiČA z osmćmi prostori, hlevom, vrtom z vod-j irjcdcom. se proda pod ugodnimi po^oji.j Skedenj 991.
TRGOVSKI POAOCHIK po^cvodfa, 26 let, star, ve&č meSane stroke, želi 3 prvim majem premeiati meste, Haslov pri upm.-»E3i-štvu.
SPALNICE, bukove, hraitcve, Jesencyve, ma-hogonij«-te< kuhinje z mifvraorora aii b rez tega, stolice za gostilno aii vrt, iz trdega lesa po L 20.—. SklarfiSic Via Udine 26. \
33S
KISA V BAEKOVLJAH (Bovtiil s štirimi kuhinjami in sobami, vrtom pred ni$o, sc proda pod ugodnimi pogoji. Naslov pove upravci-$ivo.	306
P020PJ Srebrne trene In zlato ;»o na|v19jih' cenah piauktja edini groust BtileH Vita, Via Matlonnina 10, I.
Strehi
dobro vpeljano, se rasi sraril
p P ©da $ u>
Dobro vpeljana in kompletno oprem* ljena nova
se računajo po 29 stotink besede, — Najmanjša pristojbina L 2'—. Dcbe^s črke 43 rfotink beseda. — Najaianjsa pristojbina L 4'—. Kdor išč° slaibor plača polovično cene>
v Slovenjgradcu, b!Izu Alaribora, radi bolezni
§33
ENONADSTROPNA hiSa z gostilno, gospodarskim poslopjem, dvema vrtom a, in nekaj zemljišča, v zeio prometnem kraju v sredini' Poleg tovarne Stoji Skoraj trga, blizu farne cerkve, sole m sepnišča, zelo pripravno za mesarja, lesnega ali živinskega trg<r.ca ali trgovca s senom itd. se takoj proda. Cena po dogovoru, ronudfce pod <-Ugodnost» Poljane št. 27, Siovenija. 360
CREME za olepšanje kože, proti lieaju, mila, toiletne pripomočke, parfume priporoča lekarna v II. Bistrici.	28
SLUŽKINJA, pridna in poštena se sprejme Plača dobra. Via S. Marco 15, pekarna.
NOVE POSEL JE L 70.—, vzmeti 55.—, žitnnice L 45.—, volnene L 90.—, Nočne omarice, umivalniki, chiffonniers, spalnice itd. po zmernih cenah v ul. Fond«ria 3. 46
SKEBRNE KRONE plačujem po cenah, ki jih drugi ne premorejo. Pccdares 6, 1. 339
nov&, mo derno, enonadstropno poslopje s 4 sta*
novanff, ki so takoj na razpolago. Eventtielno sprejmem enega ali dva
Interesenti dobijo natančne podatke prir
»rlu, Sfesenlžriit!^ llrnm
\20
m^nih pečinah brez vcJUdh zalog živeža, nobenega štgted* ni, Aft bi nam prišla tuja^ po-moč, zato je tudi malo upanja, da se rešimo Kakor j« kotnođer« prorokoval se bo zgodilo: mnoge fih bo iwrf» t« groena smrti in med nesrečnUci be tuJB jurfbri« — admiraf. Tu pričakujem njfcrveg* odgovora. AH fe pipravHen opnetitl mlc sovražnosti In predali najino za de to v+šfmsm r*««J»ftu, fm pripraven pomagati vu, da se rtUmo odtod. Će pa m tega smenja — tedai vedite^ da Imam okrog sefce l^udl, M se prfcrav^nJ braniti me napram vssJcemu nisiMvu. Ta K go«pod, moj odgovor ta sporottte 10 adkairalu.*
Častnik se H podaI ▼ Gole, H*er pa ni našel nobenega aocrn&rja, razr«n krmarja. Ti so namreč prljlf »a krov, da bi od .Dortovega^ moitva zvedeti podrobno, kar so poznali le v nejasnih obrisih hi so bili z njimi istega mnenja, da ie k iia prikazen začarane ladje, ki jih je zavedla v to mssrsčo, božja sodba nad admiralom, ki je Uko nečloveško ravnal s komo-dore^em.
Ko je častalk sporoSl Filipov odgovor ni a&nlralova togota poznala nobene meje več. Topničarjem je zapovedal, da naf topove, ki so nameiieni proti •Uortu» ^ dvoJiK) n^bijejo in Toda Kr sne ga je opo»or3, da fbn ni mogoče namerHf več topov kot to labko store na «Dortu» tudi — in s Um bi bUa premoč admiralsko hdft uničena in vsak uspeh bi se ponesrečil Admiral pa dal vreči Kranca v ječo in te je hotel izvršiti svoj blazni načrt, pri čemur so mu pa proprečSli ves naklep «Levovi» mornafjl, ki niso hotefi na svo^e tovarite streljati, pa qđ njih prejemati o« svinčeni po>4r%vrn
v .r	(Dalje).
Dmm SMca L 15,000.000 Režeta L 5,100.030
Dun^l, Opatijaf TRST, Zadar.
AfHirani eavodi v Jugoslaviji: Jadranska battfca, Beograd in njene podružnice v Celju, Cavtatu, Dubrovniku, Ercesnovcm, Jelsl. Korčuli, Kotoru, Kranju, Ljubljani, Mariboru, Metkovtfu, Sarajevu, Splitu, Šibeniku in Zagrebu.
Af i Hrani zavod v New-Yorku : Frank Saksor Stada Sank.
IzvrSule vse banane pos^
na branite« knjižit* in na tekočI mm fer iiii mM* do 4%.
Na odpoved vezane vloge obrestuj« po najugodnejših pogojiJi, ki jih sporazumno s stranko določa od slučaja do slučaja.
■ = Daje v najem varnostna predala (zafas) —
Zavodovi uradi v Trstu: Via Cassa cH Msparmlo štev. S — Via S. Kkold itav-
Telefon št. 1463, 1793, 2676. Blagajna poslnje od 9. do 13. ure.