Številka 154. Trst v sredo 6. junija 1906. Tečaj XXXI. Izhaja trsakl dan idi ob nedeljah m prazniKiii os 5. ari, cD ponedeijfcili ob 9. uri Eiatraj. Posamične Številke se prodajajo po 3 nvč (6 stotink) v mnogih tobakamah v Tr.-tu in okolici, Ljubljani. Gorici, a. ran ju. Petru. Sežani. Nabrežini, Sv. Luciji, Tolminu, Ajdovščini. Postojni. Dornbergu, Solkanu itd. Cene oglasov se računajo po vrstah (široke 73 mm, visoke i", mm>: za trgovinske in obrtne oglase po 20 stot. ; za osmrtnice, zahvale, poslanice, oglaee denarnih zavodov po -"»0 stot. Za oglase v tekstu lista do o vrst K 20. vsaka na-daljna vrsta Jv 'J. Mali oglaai po st. heseda. najmanj pa po 40 i-tot. — Oglase sprejema inseratni oddelek uprave Edinost"'. — Plačuje se izključno le upravi , Edinosti". dinost Glasilo političnega društva „Edinost1 za Primorsko. V edinosti je moč! Naročnina znai* za vse leto 24 K. pol leta 12 K. 3 nesece »5 K. — Na naročbe brez dopoalane naročnine f»e uprava ne ozira Vsi dopisi naj se pošiljajo na uredništvo lista. Nefrankovana pisma se ne sprejemajo In rokopisi se ne vračajo. Naročnino, oglase in reklamacije je pošiljati na upravo lista. UREDNIŠTVO: al. Giorgio Galattl 18. (Narodni dotn). Izdajatelj in odgovorni urednik ŠTEFAN GO JINA. Lastnik konsorcij lista „Edinost*'. — Natisnila tiskarna konsorcija iista „Edinost" v Trstu, ulica Giorgio Galatti št. 18. PoStno-hranilnični račun St. VII.<».>2. TELEFON štev. 1157. preziranje našega jezika na državnih železnicah. Z današnjim dnem. mislimo na večer, ob izročen novi kolodvor pri sv. Andreju javnemu prometu. Kolodvor sam rima še na svoji vnanji strani nobenih napisov. Ali če smemo soditi po napisih, ki so že prirejeni v notranjem delu. moramo že danes računati na popolno preziranje našega jezika na vsej tej državni ustanovi. Kar je napisov, so itali-anski in nemški in se jezik našega ljudstva popolnoma prezira. Celo pri blagajni, kjer je najveći promet s strankami, na mestu, kjer -e bo v veliki meri občevalo s slovanskim prebivalstvom, je napisano le : Falirkarten — Biglietti. — O je tu tako. potem gotovo ne >o nikjer drugje drugače. Od Koroškega doli pa notri do Trsta bo tekla nova železnica po slovenskih tleh ; velik del trgovine slovenskih dežela se steka v Trst, vsled tega bo tudi uromet s slovenskim občinstvom jako velik in -.totako bo velik pritok slovenskega elementa v Trst. Z ozirom na vse to bo obstojala aktična praktična potreba, da uprava nove državne železnice računa z nacijonalnim momentom in da vso svojo upravo i zlasti v obratu priredi primerno narodnostnim razmeram v teh krajih. Poleg tega pa zahteva to tudi moralni etični moment, dolžnost državne uprave, da ona prednjači z izgledom spolnje-vanja zakonov in praktičnega izvrševanja principa enake pravice za vseh. Razne naj-iše instance, sodne in upravne, so že^opeto-ano izdale pravoreke, da je slovenski jezik udi tu v Trstu samem deželni jezik. A kaj ■omenja to. kaj je rečeno s tem ? Rečeno je, la imamo tu dva deželna jezika: italijanskega in slovenskega. Cim na imata ta dva jezika oba isti značaj deželnega jezika, imata tudi oba iste prerogative, iste pravice, in ne sine biti eden pred drugim, ali nad drugim, ampak veljati imata oba eden poleg druzega s popolno jednako mero javnih pravic! Tako so razsodile že opetovano najviše sodne in upravne instance države. A kdo je v pni vrsti dolžan, da spoštuje take pravoroke, nego ustanove in podjetja, ki sov lirektni dipendenci od države, ki so v rokah državne uprave?! Kaj naj si torej mislijo državljani, ako vidijo, da se uprava države ne meni za razsodbe svojih lastnih oblasti, ;tko vidijo, da se postavljajo celo v direktno nasprotstvo žnjinii ? Ali more biti drugače, nego da slabi izgledi od take strani kvarijo h/.avljane in jih tako rekoč zavajajo v enak .Teh. Moremo-li zameriti Italijanom in Nein-( iii, da prezirajo naš jezik, ko imajo pred >eboj dejstvo, da ga država sama tudi prezir a ?! Sicer pa je uprava državnih železnic sama pripoznala potrebo rabe slovenskega je- . zika na teh železnicah s tem, da je že pred , dlje časa uvela vozne- listke s trojezičnim, torej tudi s slovenskim tekstom. S tein je pripoznala, da državnih železnic v naših krajih se poslužuje v veliki meri slovensko in hrvatsko ljudstvo. Logični zaključek iz tega dejstva ne more biti drugi, nego ta-le : čim velik del obrata železnic izhaja iz slovenskega ljudstva, mora jezik ljudstva imeti svoje primemo mesto na vseh ustanovili in v vsej upravi železnice. Toliko se govori ravno te dni o potrebi, da se poležejo narodni boji, da se razna plemena približajo eno k drugemu in da si podajo roko v skupno delo za ekonomne in kul-turelne interese. Vse lepo in prav : mir med narodi, to je visok cilj, po katerem hrepeni vsako pošteno srce. Ali vprašanje je: je-li mir, pravi solidni in trajni mir možen brez enakih pravic, brez enakega spoštovanja do vsakega naroda in do vsega, kar je vsakemu narodu sveto ?! Kdor želi res pomagati do narodnega miru, naj narodom da enako pravico v vsakem pogledu. Dokler vidi kak narod, da ga dragi smatrajo za nekaj višega (kakor se ravno smatra pri nas Itali-lijane in Nemce), je najnaravneja stvar, da se tudi sam smatra za nekaj višega. A menite-li, da bo oni, ki sebe smatra za nekaj višega res segal bratski v roko njemu, ki ga smatra za nižega, inferijornega ? ! Ne, ne bo segal. To je utemeljeno v psihologiji človeške in narodne duše. Če hoče državna uprava res povspeševati pomirjenje med narodi, mora najprej deliti enako pravo vsem in kazati z dejanji vsakomur, da pravica je jednaka za vseh. Jednaka pravica za vseh bodi državni upravi v vrhni princip, v princip nad vsemi principi tudi na državnih železnicah. Ta enaka pravica prihajaj do izraza na vseh javnih znakih, ka-koršnji so ravno napisi, in v vsem notranjem poslovanju! V prvi vrsti pa proglašamo za vse preziranje našega jezika na novi železnici odgovornim slavno ravnateljstvo državnih železnic v Trstu. Ono je, ki tu odloča, oziroma, ki tudi viša mesta informuje v tem pogledu ! Na slovanskemu prebivalstvu pa je, da pokaže temu ravnateljstvu, da stoji budno na braniku svojih pravic. PODLISTEK. Prokletstvo. jdovinaki roman Avgusta Šenoe. — Nadaljeval in dovršil I. E. Tomić. Prevel M. C—č. — Tu vam je tolažbe za uboge ljudi !... Kes krasno meso. Čemu naj bi ga jedli le malopridneži... naj se malce oslade tudi po--t»-ni ljudje... je govoril Martin in je gledal i>osniehljivo v strop. . Pa je tu tudi dobre, stare kapljice. Ti spoštovani sodi, ki se tako tono drže in molče, imajo v sebi čudotvor-h» ju soka za človeško srce... Ta mlinar Janko o res pravi lopov... vse bi rad sam izpil in P"jei, a mi drugi naj bi si zobe trebili! Ne, > boš Jaka ! RekŠi to se je vspel tat na velik sod, s Katerega je mogel dosezati meso. Odprl je > in se hitro lotil dela. V mlinu je vse spalo. Posebno trdno so '»li zaspali vajenci in družina, ker so bili trudni od plesa in omamljeni od prekomerna pitja. Ali za to so bdeli drugi čuvarji, rije mlinarjevi psi. Te noči so jih bili izpulili kasno z verige, a ko so jih izpustili, so Družba sv. Cirila in Mefodija za Istro. (Iz poročila tajnika Viktorija Emina ('ara na glavni skupščini družbe dne 31. maja t. 1. na Volovske m.) Kakor vsako leto, odkar odpravlja važni in mnogo trudoljubivosti zahtevajoči posel se psi razveselili sladke svobodice in se odtepli nekam v brdo v goščo, da bi iskali kosti, ki jih je kdo slučajno vrgel tja. To je bila psom najpriljubljeneja zabava. Nasitivši se tega dela so se spomnili, da jim je paziti na hišo. Povrnili so se, ali vsak po drugi poti. Eden se je naletel in skočil preko ograde, drugi se je zavlekel izpod vrat, tretji, najveći, pa se je nameril nekako blizo strehe shrambe. Začel je vohati in je zarenčal. kakor da hoče zalajati, pak je zopet vohal. Sled je postajala vedno svežeja, dovela ga je do odprtine, skozi katero je bil vstopil tat. A" hipu je skočil pes skozi odprtino v podstrešje in došel do stopnjic. Tu je zalajal in začel režati. Hotel se je zagnati po stopnjicah doli, ali nekaj mu ni bilo prav, pak se je povrnil ter skočil izven strehe in začel zupet hudo lajati. To je bilo znamenje. Njegova tovariša sta se mu odzvala, a veliki pes se je zopet povrnil v podstrešje ter se je vstavil na vrhu stopnjic kakor stražar na svoje mesto ter začel lajati brez prestanka. V hipu sta priletela še druga dva psa in sedaj je navstalo grozno lajanje okolo strehe shrambe. Izmed družine mlinarja Janka je bila njegova žena prva, ki je čula silno lajanje p^ov. Prebudila je moža, a ta je začel poslušati. — Nekaj mora biti na stvari ! je rekel družbinega tajnika, podal je g. Viktor E in i n ('ar tudi letos na glavni skupščini v Volovskem poročilo, sestavljeno ne le z veliko točnostjo in izredno marljivostjo, ampak tudi poetiškim zanosom in idejalnim navdušenjem za veliki cilj, po katerem stremi družba. To ni le suho naštevanje podatkov in številk, suhoparna družbina kronika, ampak prek in prek so vpleteni topli akcenti, ki povzdigajo dušo, ogrevajo srce in bodre na rodoljubno delo in požrtvovalnost. S pravo slastjo smo prečitali mi to poročilo in obža-Ijujemo le, da ga radi skromne mere na prostoru, ki nam je na razpolago, ne moremo podati v celoti. Omejiti so moramo torej le na one glavne momente iz tega poročila, ki posebno zvene kakor žarek apel do rodoljubnih src in radodarnih rok. Plemenito in ponosno steblo — tako začenja poročilo —, ki se mu je zasadila kal v naši lepi deželi, a korenike razširile v vsa hrvatska srca, se z vsakim letom razširja v nove veje in vejice. In vse te nove veje in vejice se prepletajo s starimi v vedno večo pletenico, a vzradoščena narodna duša gleda občudovaje, kako se pod blago in očetovsko streho narodnega stebla zbira vedno veče število malih zapuščenih. A ti dvigajo svoje za-čujene oči v vis, k veličastnemu vencu, od koder se na njihove glavice siplje neko novo, nikdar še ne vidjeno zlato cvetje. Razkošno se širijo mlada prsa in s slastjo pijejo milo-duhi vonj. ki se izvija iz tega cvetja, v katerem se je. podobno rosni kapljici, skrila ljubezen in dobrota narodne duše. Razkošno se širijo mlade prsi ; čvrsteje gonijo mlado kri, dokler se mlada srca sama ob sebi odpirajo vsesilnemu domovinskemu navdušenju. To bila nekaka slika naše družbe sv. Cirila in Metodija za Istro, za katero tudi minolo leto pomenja lep napredek. Steblo je zadobilo novih vej, cvetna streha je porastla in narastlo je število njih, ki pod njo iščejo zaščite in blagoslova. To upravno leto se je začelo ob dovolj neugodnih avspicijah. Obračun za leto 1904 je bil zaključen s primanjkljajem 25.925 K in je tako družba prišla v položaj, ki bi bil — če bi bil trajal dlje časa — mogel nav-stati nevaren za nje obstanek. Na eni strani skoro izcrpljena glavnica, na drugi pa 23 učiteljskih sil, ki jih je trebalo plačevati, in štiri poslopja, ki jih je trebalo dograditi. Bodočnost se je kazala nejasna in netolažljiva. Ravnateljstvu družbe se je vedno usiljevalo vprašanje : pride-li družba zopet v stanje, da bo mogla zadovoljevati svojim obvezam ? Odgovor na to vprašanje je otežavala okolnost, da je družba glede pokrivanja večine svojih izdatkov navezana na dobrovoljne prispevke. Potemtakem je njeno življenje v glavnem mlinar. Oblekel se je na hitro, stopil v mlin, prebudil vajence in družino. Pograbili so za sekire in zažgavši luči so šli tja, od koder je prihajalo lajanje domačih psov. — Huda prede! je rekel tat sam pri sebi, začuvši glasove od zunaj. Bolje, da me grizejo psi, nego da padem v roke onim zunaj. Oprtil je na pol polno torbo na pleča in se začel hitro spenjati po stopnjicah v podstrešje, da bi se umaknil. Ali vrhu stopnjic je stal pes, ki je režal in mu kazal svoje močne ostre zobe. Martin je zamahnil z nožem in zasekal psa po nosu. Pes se je zvil in skočil v stran in v tem hipu je tat umaknil v podstrešje. Hotel je skočiti skozi odprtino v strehi, ali ranjeni pes se mu je zopet postavil na pot. Martin je zopet zagrabil za nož in se zaletel na psa, ki je pa zbežal izpod strehe ter se zunaj pridružil drugi dvojici, ki sta lajala okolo strehe. Že se je čul zunaj krik prihajajočih ljudij. Mlinar Janko, njegovi vajenci in družina so hiteli na kraj borbe. Martin je uvi-del, da tu ni druzega izhoda, nego da čim prej izvrši boj s pasjim rodom in da uteče potem. Zato je skočil na odprtino med besne pse. Ranjeni pes se mu je v isti hip zagnal v prsa in ga porušil na tla. Druga dva sta priskočila od strani in začela nemilo klati ne- odvisno od slučajev, ki se ne dajajo in jih ni možno predvidjati. Z drugimi besedami lii mogli reči. da je to življenje rod danes do jutri"1, tako — „na srečo". Od todi tista globoka skrb našega vodstva, ki nas je vzd'-žavala v neki mučni mrzličavosti prve tri. štiri mesece lanskega leta. V teh težkih časih je naše vodstvo kakor nikdar poprej spoznavalo vrednost gotovih virov. i/, katerih naj bi naša družba zajemala stalnih dohodkov, na katere bi se moglo vsaki hip računati z gotovostjo. Potreba tacih stalnih virov se je uvi-djala že ob ustanovitvi družbe. Tak glavni vir naj bi bile v prvi vrsti podružnice. Prvi predsednik družbi dr. Dinko Vitezi ć j** že menil : To so žile dovednice, ki naj podajo organizmu družbe vso potrebno živi jen-sko silo ! (Pride še.) Ogrska poslanska zbornica. (Brzojavno poročilo.) Budimpešta 5. Predsednik Justh je omenil atentat na špansko kraljevo dvojico ter predlagal, naj ogrska zbornica izrazi na tem ostudnim zločinom svoje najglobokeje sočutje, naj izrazi sočutje žrtvam atentata in tudi veselje, da je kraljeva dvojica srečno ubežala posledicam atentata. (Živahno pritrjevanje). Na to je sledila debata o indemniteti. Posl. Avrel Vlad (Romun) je rekel, da mora odkloniti predlogo, ker ne zaupa vladi. Govornik je polemiziral proti najnovejim izjavam ministerskega predsednika o ogrski državni ideji. Očital je vladi, da noče izvesti zakon o narodnostih in da ničesar ne stori za kulturelne potrebe različnih narodnosti. Posl. M o 1 n a r (ljudska stranka) je izjavil, da ni ljiidska stranka opustila svojih zahtev po reviziji cerkveno-političnih zakonov, in da je to stavila le začasno z dnevnega reda radi tega, da se vzpostavi ustava. Ljudska stranka hoče vzdržati svoje princi pije, kakor druge stranke, ki so pristopile koaliciji, ter bo toliko časa pripadala koaliciji, dokler bo skupno vsprejeti program izvršen. (Pohvala). Na to je bila debata zaključena. Po zaključnem govoru poročevalca je prišlo do glasovanja in predloga je bila v generalni debati vsprejeta z vsemi proti glasom nacionalističnih poslancev. Sledila je specijalna debata. V tej je bil vsprejet dostavek. predlagan od poročevalca, glede odmerjenja splošne davčne doklade za 1906. S tem je bila vsprejeta predloga tudi v drugem čitanju. Predsednik je predlagal, naj se predloga za tretje čitanje postavi na dnevni red prihodnje seje. Na to je bil brez debate vsprejet predlog ministerskega predsednika glede volitve 10 členov kvotne delegacije in volitev poklicanega gosta. Sklenil je bil. da bo molčal, ali ojstri zobje mlinarjevih psov so ga prisili, da je začel kričati na ves glas. — Gorje ! Gorje !... Pomagajte !... Prokleti psi ! je kričal, kolikor je le grlo dalo, da se je čulo na daleč. Posrečilo se mu je, da se je dvignil od tal in da je z železnim orodjem razgnal pse za hip, ali ti so pritisnili zopet s tako ljutostjo, kakor da mislijo goniti na konec sveta. Martin se je zvijal, okolo grmovja, zaustavljal se za hip ter grozil svojim preganjalcem z nožem, pak zopet bežal dalje. Samo da ubežim preko potoka, je mislil tat sam pri sebi, potem bom rešen ! Id v diru je letel proti potoku. — Stoj ! je zagrmel na enkrat glas mlinarja Janka, ki je zamahnivši s sekiro, zaprl pot bežečemu tatu. —- Pustite me, jaz sem pošten človek ! je zakričal Martin ter začel bežati na drugo stran. Mlinar Janko je poletel za njim in v [ dveh, treh skokih je zagrabil tatu za vrat. Da ti pogledam v obraz — je govoril mlinar ter vlekel tatu nazaj —, če praviš, da si pošten... glej, glej, ptičica, kje sta tvoji ušesi... Saj tudi oni spadati k poštenemu obrazu... Hej, tantje, poznate-li tega ponoče-valca ? Zdi še mi, da je to potepuh Martin Stran II. ►EDINOST« štev. 15 4 V sredo, dne 6. junija določena za prihodnjo sejo. Potem je bila za nekoliko časa seja prekinjena. Ko se je zopet pričela seja. je zbornica pričela razpravljati o rekmtnem kontingentu za 1905. in 1906. Poročevalec Bakonvi (neodvisna stranka) je izvajal, da je v interesu vpostavljenja ustavnih odnošajev, da se vspiej-nie predloga : to pa še ne pomenja, da skupnost zbornice odstopi od načel, ki so glede vojaških vprašanj zadržana v adresi, vsprejeti dne 12. maja 1905. Madjarski narod vstraja na svojem stališču, da je treba zopet pridobiti atribute samostojne državnosti. Mi prinašamo sedaj velike žrtve, ki se jih od nas zahteva, toda mi delamo to v prepričanju, da izvede vlada že v prehodni dobi vse ono, kar se je že sedaj doseglo. (Pohvala). Predloga je bila na to v glavni in specijalni debati vsprejeta ter se je tretje čitanje stavilo na dnevni red prihodnje seje. Posl. Vajda (Romun) je rekel, da odklanja predlogo, češ, da ne zaupa vladi. Zavrnil je očitanje, da narodnosti klečeplazijo pred Dunajem. Najbolji dokaz temu je, da odklanjajo predlogo, dočim se členi večine kažejo kakor klečeplazci pred Dunajem, ker vsprejmejo predlogo na migljaj z Dunaja. Predsednik je pozval govornika na red in rekel, da mu vzame besedo, ako bo nadaljeval v tem tonu. Vajda je na to govoril o narodnostnem vprašanju. Tudi 011 je zato, da se. kakor v Avstriji, tudi na Ogrskem zjedi-nijo stranke, da pride konečno do miru. ž uje politične potence 1 j u d - da so se združili največi posestniki Zjedinje- skih strank pri zeleni mizi. To da je prvi korak do ozdravljenja političnega življenja. „ Tako zvene hvalo- in slavospevi po nem-1 ser iz St. Pavla in James T. Barber, ških listih — pravi sirenski glasovi. Kdor I veča veleposestnika na vsem svetu. 'pozna politično minolost novih ministrov Der- Društvo razpolaga z sedem milijonov nih Držav Severoamerikanskih v zadrugo : „American Colonisation Companv", h katerej sta zadnji čas pristopila tudi T. \Veyerh;iu- naj- Ministerstvo Beck. Ali res nastopa nova doba? Po predalih nemških listov se razlegajo glasi zadovoljstva in veselja. Nemški listi kličejo hosana. češ: slednjič enkrat je dobila Avstrija parlamentarno vlado, ali vsaj ministerstvo z močno parlamentarno primesjo. Sedaj da je na strankah, da pokažejo pošteno voljo, kar bi pomenjalo trajen vspeh v političnem življenju Avstrije. Poslušajoči to — pokanje z možnarji po nemških listih, bi morali misliti, da se je razlilo izobilje blaženstva nad državo : ker sta v ministerstvo vstopila — Nemca Derschatta in Prade, ker s tem da je politično življenje Avstrije postavljeno na demokratično podlago... In ko so se nemški listi dovolj nabrenkali na svojih nemških strunah, prihaja apel do — avstrijskih narodov : ti narodi ne smejo dopuščati še nadalje, da bi jim Ogri vlekli kožo z glave, marveč morajo priti do spoznanja, da narodna navskrižja ne smejo ovirati skupne obrambe. Sedaj da moramo biti vsi pripravljeni za tako obrambo, za sporazumljenje v potrebnem : stranke da morajo svoje posebne zahteve podrejati skupnosti interesov, da treba sedaj prijenljivosti na vseh straneh in potem da bo ministerstvo dosezalo trajnih vspehov. Volilna reforma da okrepi vse ljudske stranke, to da je problem, ki mora vabiti vsacega politika. To da je vprašanje, na katero narodi Avstrije naslonijo svojo bodoč n o s t. Ti narodi da se imajo sedaj odločiti : ali naj vlada nekoliko familij, ali naj se vlada na podlagi demoralizacije. Drugo vprašanje je razmerje do Ogrske, ki govori za narodno premirje v j) a r 1 a m e 111 u in v k a bi n e t u. Nade narodov Avstrije da spremljajo korake nove vlade, ki je čez dolgo časa prva. ki z d r u- schatte in Pradeja do — včeraj, kdor ve, kako sta bila ravno ta dva moža glasnika v divjem boju Nemcev proti vsaki mrvi pravice Slovanov, tega mora le osupniti, da se nemški listi sedaj tako ljubeznjivo spominjajo istih avstrijskih narodov ter jih vabijo naj svojo bodočnost zaupajo politični potenci, ki jo predstavljajo gg. Marchet, Derschatta in Prade! Ker glede njih vemo, da bodo res zastopali nemško politično potenco, dočim imamo vse razloge za dvome, da li bosta gg.^-Fort jn Pacak mogla predstavljati slovansko politično potenco ter ustvarjati primerno protitežje proti nemški politični potenci v novi vladi. Gospoda Derschatto in Pradeja spremlja blagoslov pretežne večine nemških strank, dočim se ne more tega reči o obeh čeških ministrih. Nasprotno. G. dr. Pacak zatrja sam, da je vstopil v ministerstvo le za svojo osebo in da ta vstop čisto nič ne pre- osemstotisoč jutri zemlje. Za kolonizacije se je namenilo vporabiti en milijon štiristotisoč juter zemlje. 320.000 juter leži v državi Wisconsin. Družlia namerava zgraditi ceste in pota, šole in cerkve iz lastnih sredstev. Zemlja v državi Wisconsin je za priseljence dokaj ugodna ; leži, bogata živih, zdravih voda, ob jezerih Superior in Michigan, ki tvorita z newjorško luko direktno zvezo. Vse ozemlje je prepreženo z železnicami, ki nudijo kaj ugodno priliko za razpečavanje zemeljskih pridelkov v veča mesta, na primer Chi-cago itd. Družba namerava tudi v slučaju potrebe, za lažjo razprodajo pridobnin zemlje, uvesti zadružni sistem med producenti in kon-sumenti. Doslej so se tu že priselili Švedi, Nor-vegi, Nemci iz Rusije in Poljaki. — Glavna družbina pisarna je v Chicago 111. Družba judicira prihodnjemu vedenju češkega kluba, i™ razun že opisane zemlje še velika polja . . . __t Tntn o« »otn« v državah Illinos. Severni in Južni Dakoti in ki smo ga bili pred leti brez ušes in z bičem odgnali na kapiteljsko stran. Vajenci in družina mlinarjeva so obkolili tatu, ki je s plahim pogledom gledal okolo sebe, ne bi-li mogel kako uteči. Videl je tudi sam. da to ni možno, ker so ga bili ljudje opasali od povsodi oboroženi sekirami in jeznega pogleda, pripravljeni, da ga — ako bi prišlo do gostega — zmlatijo in razkosajo. Da, to je poznani malopridnež, tat Martin ! so zaklicali mlinarjevi ljudje kakor v en glas. — Ono, kar ima v vreči, — je rekel eden iz družiue — je gotovo pri nas ukral. — Da vidimo, kaj je notri! se je oglasil čil vajenec, potegnivši s pleč tatu vrečo, ki jo je ta vedno hotel rešiti, vzlic stiski, v kateri se je nahajal. Odprli so vrečo in začeli vleči ven izbrane kose suhega mesa. — Od kodi imaš to, lopov ? je vprašal mlinar, potresši tatu za prsa. To je z moje shrambe, ha V ! — ('e veš, čemu me torej vprašuješ! je odgovoril tat, ko je videl, da mu ni rešitve. ki si ohranja svobodno roko ! Isto se zatrja o Poljaku |grofu Dzieduszvckem. Politične potence ljudskih strank bi bile res združene še le potem, ako bi narod češki odobril v s t o p dr.a F o r t a in dr.a P a c a k a v ministerstvo in ako bi bil tudi naš jug zastopan pri zeleni mizi !" Mi Jugoslovani moramo z največim nezaupanjem gledati v bližnjo bodočnost, ;ker bo imela radikalna nemška struja odločilen vpliv v novi vladi in ker ne bo nikogar, ki bi se specijelno zavzemal za naše interese. A kakova bo pozicija dr. Fort a in dr. Pacaka še le v slučaju, da se tudi češko javno mnenje obrne proti njima, ako b o češka delegacija n a Dunaju postavljena pred alternativo : Ali z narodom, ali z ministroma ? ! Kakovo politično potenco bosta potem predstavljala ta dva ministra ? ! Imeli bomo vlado, ki ne bo vživala zaupanja ne v jugoslovanskem, ne v maloruskem, ne v češkem narodu, in jasno bo, kako je bila beseda o združenju političnih potenc le prazna fraza, ki je imela pokriti — nemško zmago. Če je res, da najbolje merilo za našo sodbo o kaki stvari je to, kar govore o njej naši nasprotniki, potem je na strani Slovanov umesten le skrajni skepticizem. In če bo tako, kakor meni neki bolj odkritosrčen nemški list — da gg. Derschatta in Prade imata zvesto čuvati nemški interes, dočim zahteva od ministra dr.a Forta strogo „objektivnost" v narodnem pogledu — je predvidjati že danes, da bo tudi to ministerstvo s „političnimi potencami" — epizoda, eksperiment. Kolonizacija v Ameriki. Iz St. Pavla, (Minnesota) smo prejeli: Javno mnenje v Ameriki skuša že dlje časa glede kolonizacije voditi slepo in brez-smiselno politiko. Da, skušalo se je celo ustanoviti „kolonizacijski trust", ki naj bi posloval po nemškem in kanadskem vzoru. Pogajanja glede ustanovitve zemskega trusta vlekla so se skozi vse leto 1905, a so se izkazala nevspešnim. Posledica temu je bila, — Priznavaš torej ! A kako si prišel semkaj ? — Skozi vrata nisem mogel, ker so bila zaklenjena, zato sem stopil skozi streho! — Glej, glej, to nič izbija še šale! Z vežite ga! je zapovedal mlinar. Mlinarjevi ljudje so zvezali tatu. — Ali ste brez srca, brez usmiljenja ! Kaj delati z menoj ? je govoril tat. Odvedite ga v mesto hišno ! je zapovedal Janko. — Na zdravje ! je rekel lat. Veš-li, brat Janko, kam me spravljaš? — V mestno hišo : odvedi ga. — To je moj križevi pot... na vešala je pripomnil tat. — Kaj za to ? je spregovoril najstarejši vajenec, pahaje tatu pred seboj : tako sadje, kakor si ti, spada samo na tako drevo — na vešala ! — Dal vam Bog, da bi tudi vi viseli na takem drevesu je odgovoril zlikovec. — Hodi, malopridnež ! je pahnil vajenec tatu s pestjo v ledja in odveli so ga na Grič. * * * let. in temeljito so SI--venci zabredli že kacih 10 let. Razcepije«.je na dve stranki, od katerih išče vsaka koristi le za-se v prvi vrsti in od katerih i š r e vsaka pomoči le v tujem taboru to je rak-rana, ki razdira in razjeda narodno življenje in zavira narodni napredek. Škandalozno vedenje kranjskega deželnega zbora v teku zadnjih šestih let. v kateri dolu so se „klerikalci" najprvo štiri leta jezili. svojedobno objavljeno v „Edinosti" in ..So«'i" imelo je pevsko-bralno društvo „Zarja" v Koprivi prirediti svojo veselico s petjem, igro in plesom v proslavo desetletnice svojega obstanka. In sicer se je imela ta slavnost vršiti dne 6. maja. Ali — ni se vršila. Zat«» se čuti društveni odbor dolžnega podati to !" pojasnilo : V prejšnji dobi smo imeli precej dobre izurjen moški in mešani zbor. Vsled preme* ščenja pevovodje, g. učitelja Valentiča. je najel odbor g. J. kakor pevovodjo, zanašaje se, da bo isti vspešno vršil svojo nalogo. Ali ostali smo razočarani, g. pevovodja ni izpolnil nad, ki smo jih stavili vanj. Na zahtevo pevcev ga je moral odbor odsloviti. Da bi se slavnost vseeno mogla vršiti, povabil odbor g. Grmeka, pevovodjo v pevsko-brai-nem društvu „Kraški vrh". Ko pa je g. to izvedel, začel je na vse kriplje delovati proti društvu in se mu je res posrečilo, daje dobil na svojo stran nekaj udov, nekatere pevke in igralke. In g. J. se je domislil še nekaj druzega, da prav istega dne, ko bi se vršila slavnost, priredi konkurenčen ples, katero nakano je podpiralo tudi naše sL župao-stvo, ki je dovolilo javen ples prav istega dne. Ne vemo, da-li se je g. župan oziral pri tem na sorodstvo svoje sojrroge z g. .T., ali 1'akt je, da je s tem podpiral agitacijo proti o b s o-da je Mi uiar ..lihe- V sredo, dne 6. junija 1906. »EDINOST« štev. 154. Stran III slavnosti rZarje", kar je tem čudneje, ker je g. župan bivši predsednik društva „Zarja" ! Nadejamo se, da g. župan uvidi svojo zmoto in da se nam zopet pokaže pravega narodnega moža! Vsemu zastopstvu pa kličemo : V zdramite se iz narodnega spanja ! Še eno vprašanje ..zbranih veteran-cev4 v Kranju. Pod tem naslovom smo prejeli : Iz pisemca, ki so ga v Kranju zbrani veterani pisali uredništvu lista „Edinost", do-znajemo. da bodo žile veteranske organizacije in kri, ki se pretaka po teh žilah, nemška, dokler bo vse to nemško v c. in k. vojski. Dokler bodo v armadi poveljevalig|nemški tudi slovenski veterani ne morejo drugače. Vse, vse, mora biti prav tako, kakor v vojski. Po tem t;»kem je važnost veteranske organizacije i stot oliko — nič več in nič manja — kakor ona vojske. Nočemo se spuščati v kočljivo vprašanje, da-li ne segajo naši slovenski veterani malce previsoko s to svojo..... kako bi rekli hitro ?..... nu, recimo..... ambicijo ! Ali nekaj druzega ne umejemo in bi prosili pojasnila. Če že veterani menijo, da morajo delati vse tako, kakor dela c. in k. vojska, potem pa tudi ne bi smeli delati tega, česar — vojska ne dela ! V sprevodu povodom veteranske slavnosti smo videli, da so imele nekatere zastave veteranskih društev tudi trakove v barvah slovenske trikolore. Kolikor se spominjamo mi, nismo videli še nikdar nobene zastave c. in k. vojske, da bi nosila trakove v slovenski trikolori ! ! Torej ? ! Srečni Ricmanjci! Prejeli smo: Svoje-časuo smo čitali v rEdinostii* pozdrav, ki so ga bili napisali Ricmanjci o priliki, ko je poznani Z. zapustil Ricmanje ter se preselil k sv. Mariji M. spodnji. V ..pozdravu'4 je bilo več ,.laskavih*1 komplimentov naslovljenih na Z. in je bilo tudi rečeno: „Šel je iz Ricraanj — ker so mu bila tu tla prevroča". Nastanil se je bil ta ..veliki" mož v tržaški občini, pri vrlem narodnjaku K. Nekoliko časa je šlo vse v redu, a kmalo je Z. (ko je spoznal mišljenje svojega hišnega gospodarja) začel pozdravljati z „Honžorno" ! Kakor on. tako je ravnala tudi njegova druga polovica, a to je trajalo malo časa. Mož se je selil bolj proti mestu. Svoječasno je rekel: „Naj le počakajo Ricmanjci, ko vdobe kapelana, pojdem. da jih bo še boJj jezilo - - — za mežnarja v Ricmanje ! Iver se je Z. zopet naselil v Ricmanjih tržaška tla so mu menda bila prevroča, smo radovedni, imajo li tam že kapelana, ali ima v kratkem priti ?! Na vsaki način bodo Ricmanjci zadovoljni, ko so vdobili tako izurjenega — mežnarja ! Javen političen shod v Dekanih. Dne 10. t. m. ob 4. uri popoludne obdržaval se bo shod političnega društva za Hrvate in Slovence v Pazinu v gostilni g. nadžupana Josipa P i c i g a v Dekanih, in sicer o lepem vremenu na vrtu. o slabem v dvorani iste gostilne. Dnevni red shoda bo sledeči : I. Volilna reforma za državni zbor: poroča dež. poslanec g. prof. Matko M a n d i č. II. Protivniki volilne reforme. zlasti istrski Italijani; poroča č. g. Josip K o m pare, dež. poslanec, dekan itd. III. Občinske razmere s pogledom na prihodnje občinske volitve v krajni občini dekanski: poroča obč. svetovalec g. Josip A n d r i j a š i č iz (.'mikala. IV. Slučajni politično-gospodarski predlogi in nasveti. Na deželnem sodišču sta se vršili včeraj sledeči kazenski razpravi : Proti 44 letnemu K. Lucchetta, doma iz < avedina blizu Trenta, kije bil tožen, da je skušal zlorabiti neko 4 in pol letno deklico. Ker ni bilo dokazov, da je res kriv tega zločina, ga je sodišče oprostilo obtožbe. — Proti 15 letni služkinji Mariji Klicka, doma iz Mokronoga, radi zložina tatvine. Ukradla da je dne 28. aprila 100 kron denarja in za 60 kron obleke svojemu gospodarju Alojziju Reja. Obsojena je bila na 4 tedne ječe. 120 kron z mošnjo vred je ukral včeraj jiredpoludne 24 letni težak Marko Z. nekemu Antonu K. To je pa videl neki Anton Ludieb, in ta je dal Marka aretovati. Poskus samomora. 20-letna Josipina doma iz Šibenika, ki je služila kakor natakarica v neki krčmi v ulici Čuvana, je pred-Mnočnjim o polunoči, se samomorilnim namenom spila nekoliko nek«» razjedajoče strupene t* kocine. To njeno blazno početje je pa opazila njena prijateljica Marija Rožič in t;t takoj dala pozvati zdravnika s po- možne postaje društva „Igea", ki jej je podelil najnujnejo pomoč in jo dal potem odvesti v mestno bolnišnico, kjer so jo vsprejeli v III. oddelek. Vzrok tega poskusa je baje nesrečna ljubezen. Še en tak poskus. Tudi 24-letni po-dajač Anton B., stanujoči v ulici sv. Caharije št. 5, je hotel zapustiti „ta svet'4 ter se je v .to svrho dregnil precej globoko z nožem mej leva rebra. Zdravnik se zdravniške postaje ga je obvezal in ga dal prenesti v bolnišnico. Ttltlir ta vrtat. Danes : Norbert, škof; Milutin; Dobroslara. — Jutri: Robert; Prijeslav ; V«»e!ica. — Temperatura včeraj: ob 2. uri popoludne 4-21* Celaiua. — Vreme včeraj: tu pa tam oblačno. Zdravje in lepota. Z napredujočo medicinsko vedo ni teh dveh pojmov možno več strogo ločevati. Gresta si roka v roki, izlasti, ako se gre zato, da se hrani in obdrži človeško telo. Vsako lepotilo, ki naj dosega svoj namen, ima torej tudi hi-gijeničen smoter. V posebno visoki meri je to pri milu >Ferolinc, ki se je pokazalo kakor brezpogojno najbolje lepotilo za gojitev kože in las. Z redno vporabo tega mila postane koža gladka, gibčna, skozi potnice se redno vrši menjava snovi, madeži se odpravijo in gube na obrazu izgubijo ; krepko rastejo tudi lasje, ako se rabi to prijetno milo. Natančneje podatke dobe naši čitatelji iz tozadevnega prospekta, ki se na zahtevo odpošilja brezplačno iz glavne zaloge lepotilnih preparatov Ludovika Pollak, Dunaj, 6. okraj Mariahilferstrasse 45. Razne vesti. * Židov je sedaj v Nemčiji 587.000. Židje se na Nemškem le po malo množe. * Sprememba imena. Iz narodno-po-litičnih razlogov hoče na tisoče Fincev svoje dosedanje rodbinsko ime švedskega korena spremeniti v finsko. Uradni časopis v Hel-singforsu je priobčil popis spremenjenih imen, ki obseza 51 stranic časnikarskega formata po 204 vrste. Vsled tako mnogoštevilnih sprememb se dogajo velike zmešnjave. * Preveč blagoslova. V Velikem Va-radinu je bila te dni vsprejeta v porodisčnico neka Szekelv. soproga oskrbnika, ki je tu povila četvorčke, vse žive in zdrave. Szekelv, ki je sedaj v 51 letu, je bil štirikrat poročen. Iz teh zakonov se mu je rodilo 52 otrok, a živih je še 48, in sicer 31 dečkov in 17 dekli«*. Nikoli ni dobil samo po enega otroka, temuč vedno po dva, tri, štiri in enkrat celo pet. :: Koliko stane zgovornost. Neki belgijski statistik je izračunil, koliko stane Belgijo njena parlamentarna zgovornost. Izračunil je vsak nemir, vsako pavzO v parlamentu. On zatrjuje, da stane vsaka ura seje belgijskega parlamenta 7280 frankov, vsaka minuta 121 frankov 4-"{ centimov in vsaka sekunda nekaj nad 2 franka. Na podlagi tega izvajanja je rekel, da besede predsednika ob otvoritvi vsake seje : »Gospoda moja14, seja je otvorjena", stanejo okolu 5 frankov. Smejanje, za katero ni nikdar mogel dobiti pravega vzroka, je preračunil 11a 6»» frankov 50 centimov. „Znaki odobrenja na mnogih klopeh", stanejo po dolgosti 40 do 60 frankov, in ,.trajno gibanje" velja 18 do -25 frankov. Na dalje zatrjuje, da pohvala od strani vladi prijazne stranke na koncu govoia ministra za železnice stane točno 65 frankov, in seja treh ur. v kateri so govorili trije neznatni govorniki o precej nevažni stvari, stane državo, oziroma davkoplačevalce 33.679 frankov 50 centimov. * Nagrada za solze in smeh. Ameriški milijonar Vanderbilt je priplul nekdaj s svojo jahto v Carigrad. V ta čas je gostoval tamkaj znameniti igralec Coquelin. Vanderbilt ga je pozval k .sebi, da mu predstavi nekoliko svojih glavnih ulog. Co(|uelin je imel tri monologe, za kar mu je ameriški bogatin odredil nagrade rekši : Šestkrat ste me ganili do solz. vsakikrat 100 dolarjev. Dvanajstkrat ste me storili smejati, za vsaki krat 200, skupno 3000 dolarjev. Brzojavne vesti. 0 samomora provzročitelja atentata. DUNAJ 5. „Neue Freie Presse" poroča iz Madrida o samomoru Moralesa nastopno : V soboto popoludne je prišel v Torrejon de Ardoz, oddaljen od Madrida 10 kilometrov, neki človek, ki je vprašal na postaji, kedaj da odide prihodnji vlak v Barcelono. Odgovorili so mu. da še le ob 8. uri zvečer. Neznanec je potem nadaljeval svojo pot po progi, kmalo pa krenil na desno ter Sel v f neko hišo, oddaljeno od proge kake pol ure. j Ukazal si je napraviti jajčno jed. Razun tuj- > ca je bilo v oni hiši nekoliko kmetov in en , poljski čuvaj oborožen s puško. Ti so rado- • vedno gledali prišleca, ki je bil oblečen v novo delavsko bluzo. (1 u vaj je videl, da se znaki tujca strinjajo z onimi provzročitelja atentata, kar je povedal tudi svojim tovarišem, ki so sklenili objaviti to oblastniji v Tor-rejonu. Kakor hitro je Morales videl, da se je kmet oddaljil, ki je ravno hotel v Torrejon, je nekaj sumil in vprašal, kam da gre. Ker ni dobil nikakega odgovora, da bi odvrnil od sebe sum, je rekel : „Nisem anarhist. Ranil sem se sam." Te besede so pa le potrdile sum, a čuvaj je vprašal tujca po potnem listu in ker ni 11a to dobil povoljnega odgovora, ga je aretoval ter mu ukazal, naj mu sledi. Ko sta šla nekoliko časa skupaj, se je naenkrat Morales obrnil, ter z revolverjem ustrelil čuvaja, nato je pa stekel proti neki jami. Bil bi zbežal, ako ne bi bili od vseh strani prileteli kmetje. Tedaj si je pa Morales pognal kroglo v srce in se zgrudil mrtev na tla. Morales je baje govoril dobro špansko, francosko, nemško in angležko ter je bil inteligentna oseba in izvežban v napravljanju in metanju bomb. MADRID 5. Na nekem polju blizo Madrida so našli Moralesovo obleko. Iz znakov na čevljih so spoznali, da je krožil po gozdih. Sodi se, da je po dovršenem atentatu zbežal v gozd. MADRID 5. Truplo Moralesa so stavili na led. Ministerski predsednik si je ogledal samomorilca in ukazal, da se ga javno ne razstavi. Kralj si je izrecno dal fotografirati truplo. Bomba je bila narejena na enaki način kakor ona v Parizu, ki so jo lani vrgli v ulici Rohan v Parizu proti kralju Alfonzu in predsedniku Loubetu. Cesar in češko-nemška sprava. DUNA.) 5. Povodom včerajšnje zaprisege je cesar nasproti ministru Pacaku izjavil, da je vstop zastopnikov češkega naroda v novo ministerstvo patrijotično delo, za kar je Cehom hvaležen. On ostane milostno naklonjen češkemu narodu. Nadalje je cesar dr. Pacaka najodločneje zagotovil, da pride na jesen v Prago in da ostane tamkaj dlje časa. Povodom potovanja v Liberce se namerava ustaviti cesar tudi v Kutni Gori, kjer si ogleda popravljene spomenike. Nasproti ministru Prade-ju je cesar izrazil željo, naj bi prišlo kmalo do sporazuma med češkim in nemškim narodom. Boj proti anarhizmu. PARIZ 5. „Petit Parisien" poroča iz Londona, da utegne kralj Edvard predlagati, naj se skliče mednarodna konferenca proti anarhistični nevarnosti. Borzna poročila dne 5. junija. Tržaška borza. Napoleoni K 19.12—19.15, angležke lire K —.— d0 —.—t London kratek termin K 240.35--240.rf>, Francija K 95.37»/s95.60, Italija K 95.45—95.60, italijanski bankovci K —.— —.—, Nemčija K 117.25---117.40, nemški bankovci K —— avstrijska ednotna renta K 99.50 - 9!«.80, ogrska kronska renta K 95.* —95.75. italijanska renta K —.— —kreditne akcije K 570.75 — 672.75 državne železnice K 673.50—675.50 — Lombardi K 137.—13K— Lloydove akcije K 74*.— 748 — Srečke Tisa K 331.75—335.75, Kredit K 496 — do 483.—, Bodenkredit 1880 K 302.- 310.—. Bo-denkredit 1889 K 302.— 310.—. Turške K 150.50 do 1 2 50 Srbeke —.— do —.— Dunajska borza ob 2. pop. v soboto danes Državni dolg v papirju 100.4*» 100.45 „ „ »rebru 100.45 100.40 Avstrijska renta v zlatu 118.25 118.20 v kronah *J° »9.80 99.8J Avstr. investicijska renta 3, r®/. 89.80 89.90 Ogrska renta v zlata 4#/, 113.80 114 80 kronah 4', 95.55 95.65 „ 3l/, 85.60 85 70 Akcije nacijonalne banke 1662.— 1663.— kreditne akcije 670.52 675 50 London, 10 Lstr. 240.37 240.25 100 državnih mark 117.22 117.20 20 mark * 23.4o 23.45 20 frankov 19.13 19.10 100 itaL lir 95.50 95 50 Ceamraki cekini 11.33 11 33 Parižka in londonska borza. Pariz: (Sklep.) — Francozka renta 98.75. italijanska renta 105.65, Španski ezterieur 9<>.70 akcije otomanske banke 677 - . Menjice na London 251 80. Pariz: (Sklep) Avstrijske državne železnice 738 — Lombarde 143.— unificirana turška renta 96.b7 avstrijska zlata renta 99.65, ogrska 4% zlata renta 97.20, L&nderbank 469 —, turške srečke 148.75, parižka banka 16.0*, italijanske meridijonalne akcije 819.—, akcije Rio Tinto 17.06 Trdna. L o n d o n : (Sklep) Konsolidiran dolg 89.V,, srebro 30.'/j, Lombardi 5.a/4, španska renta 95.*/, italijanska renta 10V— tržni diskont 3 */-, menjice oa Dunaju —.—. Trdna. Tržna poročila 5. junija. Budimpešta. Pšenica za okt. K I5'66 do K 15-68. rž za okt K 12 98 do 13-—, oves z a. okt. od K 13*08 do 1310, koruza za julij 13 04 do K 13 06 Pšenica: ponudbe in pi.v(»Sevani<> srednje, tendenca mirna. Prodni« i 17.000 met. stot, slabotnu vzdržano. — Druga žita nespremenjeno. Vreme: nestanovitno. H a m b u r g. (Sklep pop.) Kava Santo* good averaga za september 36-—. za december 36a/v, za marec 37*/», za maj 37'j.. Mir.jo. — Kava Rio navadna loco 37—39 navadna r elna 4. za julij 13-30 za avgust 16*55, za september 16.60, za oktober 16-90, za november l(»-80. — Vzdržano Vreme : oblačno. Ha vre. (Sklep) Kava Santos good average za tekoči mesec 43.50, za sept. 44.25. N e \v - Y o r k. (Otvorjenje ) Kava Rio za bodoče dobave. — Mirno, za 5 do 10 stotin: nižje. — Prodaja: 3000 vreč. London. Sladkor i z reps surov Sr»ic SU Stalno. Pariz. Praznik. Tujci v hotelu „BALKAN". Na novo so došli dne 5. junija: Ludvik Petsche, c. k. davkar, CIRKNICA : Dr Požar, prof., LJUBLJANA; Altred Miller, trg BENETKE: Ana Lassnik. zaseb, LJUBLJANA ; Jakob Dekleva, zasebnik, LJUBLJANA Dr. Skrabel kontrolor južne žel., NOVOMESTO; Lev Dolenc, »eometer, OPER : Dr. E. Meisner, odv., SOPRON ; Schrafel, zaseb., STRASENGEL; Anton Angerman. lekarnar. BENETKE; Anton Brič, kurjač juž. žel WOR(*L; Marija Arhleitner, zaseb., HARTBERG Marija Haaska, zaseb., HAKTBERG ; Anton Kreu trg. potnik. DU > AJ ; Fran Andrejka. zaseb., UHR FAHR; Ivan Pongračič, uradnik. LJUBLJANA Hinko S ebil, zasebnik, GORICA. Osebni kredit za uradnike častnike, učitelje itd. Samostojni hranilni in posojilni konsorciji društva uradnikov dajajo pod ugodnimi pogoji tudi proti dolgotrajnim povračilom posojila na osebni kredit. Agentje so izključeni. Naslove konsor-cijev daje brezplačno Centralno vodstvo društva uradnikov, Dunaj Wipplinger-strasse 25. Trgovina z manufakturnim blagom Rossit & Xau.ci.cli Nasledniki Luigi Rleci-ja Trst - ulica Malcanton št 10 - Trst Važen oglas! Ker se je sklenilo popolnoma izključiti blago za moške obleke se bo isto, do popolnega izcrpljenja, prodajalo pod tovarniško ceno. Trgovina z manufakturnim blagom Rossit & Kaucich. Nasledniki Luigi Rlecl-ja Trst - ulica Malcanton št. 1 O - Trst Tovarna pohištva yneksander levi jtfinzi ulica Tesa Stv. 52. R (lastna hiSa). f ZALOGA: PinZZA ROSRRiO (Šolsko poslopje). Cen«, da •• nI bati nob«ne konkureno«. Sprejemajo se vH*kovr-tna dela tudi po saoeoBomc: posebnih načrtih. >o O o ifsa oaaUfc brezplačno ln fraaka je otvorjena le za malo časa v Velika razstava pohištva Dvorani Tersicore (nI. Chiozza 7). — Razstavljeni predmeti so ob enem na prodaj W po najugodnejših cenah. Vabi se P. N. občinstvo, naj polnoštevilno poseti to razstavo. TOVARNA POHIŠTVA IGNAC KRON TRST, ULICA CASSA Dl RISPARMI0 5. KATALOGI BREZPLAČNO. Stran IV. »EDINOST« št. lf)4. V sredo, dne H. jni ra 1!H> u mali oglasi. Mali oglasi računajo se po 3 stot. besedo; mastnotiskane besede se računajo enkrat več. Najmanjša pristojbina 40 stotink. Plača se takoj. = EU Gostilna „Alla Costanza" N, Kdor izven Trsta pismeno naroči kak ..MALI OGLAS", naj pošljs denar v naprej, ker drugače ne bo njegov ogias objavljen, če ni oseba poznana Upravi lista. Tarifa je natisnjena na čelu ..MALIH OGLASOV" In vsakdo lahko preračuni, koliko mu Je plačati s tem. da prešteje besede. Oglase treba nasloviti na ..INSERATNI ODDELEK" „Edinosti". Na vprašanja potom pisem bo dajal „INSERATNI ODDELEK", nformacije edina le, če bo pismu priložena znamka za odgovor. Svršeni pravnik h^«"-^™ hrvatskom i njemačkom, te talijanskom jeziku ; "izumi je f'rancuzhi, Želi nastupiti mjesto perovodje u kojoj odvjetničkoj pisarni ili namještenje u ko'em slavenskom novčanom zavodu. Adresa se nalazi u „Inserat-nom oddelku Edinosti" pod fcr. 044__614 (Via Nuova št. 18). Toči se vsakovrstna vina, posebno pa kraški teran. Priporoča se si. občinstvu Henrik K o a i č PnetSInO ~stadt Laibach" (ulica Giulia št. 15) UUollind Toči vino istrsko, vipavsko, furlansko in briško. Ivrstna kukinja. Priporoča se slav. občinstvu J. Kante. ____(295) Odda se v najem 1 SLCS-S* ležeča ob glavni cesti v veliki vasi oddaljeni 2. ini pol uri od Trsta, pripravna za vsako obrt in več zemljišča pod jako ugodnimi pogoji. Več se poir.ve pri ,.Inse-ratnem uradu Edinosti".__930 Pionict 8tar> Jako zmožen> se P°nuja društvom I IdllloL in zasebnikom za koncerte ter poučuje ▼ igranju na glasovir proti zmernim cenam. Za naslov je prašati pri „Inaeratnem uradu Edinosti" (700 Trgovski posredovalci « iščejo v vseh krajih, po dobrih pogojih, za razprodajo nekega blaga, katerega se mnogo rabi v vseh slojih. Zahteva se mala kavcija. Ponuditi se je v „Io-seratnem uradu Edinosti", ulica Giorgio Galatti 18. 645 Veliko zemljišče Kolouji, v najzdravejem solnčnatem kraju Je HA prodaj (na male in velike parcele). — Slovenci! kmetje, mali posestniki, trgovci, uradniki, zasebniki, ki imate na razpolago kaj denarja, in si hočete nabaviti svojo lastno hišo, ne zamudite te važne izredne prilike. Zemljišče primerno za gradnjo velikih in malih hiš, dvorcev (vil) hišic z vrtom, kmetskih hiš itd. Ne daleč od zemljišča je kamenolom, tako da se dobi materijal za zgradbo po nizki ceni. Vode je dovolj in sicer zdrave, hladne vode v vodnjakih. V kratkem bo napeljan tndi plin. Zgradila se bo nova široka cesta in sklenjeno je, da bo tramvaj vozil blizo do zemljišča. Potem bodo lastniki zemljišča imeli vse ugodnosti. Na željo se gradi dvorce, hišice poljudne visokosti, tudi proti plačilu na obroke. — Natančna pojasnila daje pismeno ali ustmeno INSERATNI URAD EDINOSTI (Trat. ulica Giorgio Galatti št. 18 od 9.-12. dop. in 2.-7, pop.) Narodni dom. n>M ivino sestoječa iz moža, žene in otroka, išče UlU Zlil d Za poletje meblirano sobo v Miljah ali pri sv. Roku, in sicer s kuhinjo ali prosto vporabo kuhinje, ako možno zmalim vrtom, bodisi tudi pri kmečki družini. Ustmene ponudbe ali pismene pod „Kopeli" „Inseratni urad Edinost".___ y.|n stanovanje v bližini Glavne Pošte iščem. ivi al u Ponudbe na Inseratni urad Edinosti" pod Versalovič.__(75°) DlnnAinn v dobrem stanu se išče. Naslov pri Blagajna „Edinosti"._i Vsled likvidacije se bodo od danes pa do 24. avgusta t. prodajala no tovarniških cenah vsa fina obuvala MADRIZ ki se nahajajo v trgovini obuval ul. S. Antonlo 2 (Palača Treves) Izdelovalniea obuval gori rečene trgovin*1, ki se nahaja v ulici sv. Katarine št f), bo daljevsila svojo delavnost kakor doslej, ter bo vsprejemala naročila obuval po meri. o na" J U Za birmo! "Vi W Za birmo! C. VEfCHIET MF~ ZLA.TAR trst - Copso štev. 47 - trst Bogati izbor zlatanine, srebrnine, dragocenosti in žepnih ur. Kupuje In zmenjuje staro zlato in srebro z novimi predmeti. Sprejema naročbe in popravlja vsakovrstno zlatenino, srebrnino in žepne ure. WW Cene zmerna O s > 9 3 o Ulica del Boschetto št. 10 nov zavod za nikelovanje, bakrovanje, lakiranje z ognjem, navijanje akumulatorjev in uvedbo električnih zvoncev in strelovodov. Prodajalnica in zaloga ulica dei Gelsi štev. I. Elektromehanika delavnica MARCO MAJONICA. Hranilnica in posojilnica pri sv. Ivanu registrovana zadruga z neomejenim poroštvom Sprejema hranilne vloge od vsakogar, tudi če ni ud ter obrestuje po ^LO — brez kakega odbitka, tako, da sprejme vlagatelj čiste 4 krone od vsacih 100 K vloženih * O na leto. Daje posojila samo udom in sicer: na vknjižbo po 51/*0'«; na osebni kredit, to je na zadol/.nice po 5V, ; menjice so izključene. U raduje pri sv. Ivanu št. 442 (v hiši gosp. TROBEC-a) vsak delavnik od 9.1|, do 11. ure dopol. in od 5.—T. ure popol. — Ob nedeljah od 11.—12. dopol. — Ob praznikih je urad zaprt. NB. Ker je posojilnica in hranilnica ustanovljena po zistemu Heifeisnovem ima za sedaj dolof-en delokrog samo za III. volilni okraj in vas Lonjer. Načelstvo. S^T Najfinejše "VI namizno in jedilno olje se vdobi pri - narodni zalogi olja = Trg Barriera Ste?. 3. ivan Miiionig, lastnik Ai A 4 A fr ■ A' 4» Za Birmo je najlepši spomin krasna . w. stereoskopicna - fotografična slika 5 1/tfSnfglnV časnikarskega papirja »takoj r * * # IVVIII Idili v proda. Naslov pri „Edinosti' izvršena v dobropoznanem fotog. zavodu pralnica in čistilnica na suho (■ parnim strojem) sa obleko brez razdiraaja, blago, pohištvo pregrinjala itd-, kakor tudi dežnike TRST — ulica Farneto št. 11 — TRST ^Mbitt goegan O priliki plesov se izvrši najhitreje. Pregrinjala se liki" po 20 nve. komad. n n|lll(1 krasen, na najlepšem in najzdravejem U V UI C L griču pri Trstu, proti jugu, obkrožen lepim vitcem, je na prodaj. Za informacije je vprašati, v jlnseratnem uradu Edinosti". 060 Jri goldinarje stano mali puHni ral»ojček dobro zbranega uiila: vijclica. vrtnica, zvonček, helistrop. breskovni cvet lilija i- i 1 ! P? »t '40 p: \r K 2.40 CA p i fl VELIKA IZBERA delavskih hlač . extra-močne vrste . . a ,, 4. Pazile na točnon naslova Francesco Kalasch ulica Rrcata 9 — vogal ul. del Sapone pito* Aroata 9. vogal ulloo del Sa ono Na prodaj je o pohištvo o svetlo in temno, sualne sobe, posamezni komadi omare za knjige, pisalne mize. stolice, modiljoni. slike, elastične železne postelje, blazine, i/.ber.i »ii vanov. moderne kuhinje /.a smešno ceno r.uli pomanjkanja prostora. -. —- ulica Chiozza 8 frudeče table) viktor dopliche^ Ces. kralj. priv. (Assicurazioni generali) v TRSTU (Društvo ustanovljeno leta 1831.) To društvo je raztegnilo avoje delovanje n» vse veje zavarovanja, posebno pa: na zavarovanje prati požaru, zavarovanje na morju in po kopnem odposlanega biaga in zavarovanje na življenje Stanje društva dne 31. dec. 1905 : Društvena glavnica in reaerva dne 31. decembra 1905. . . K 270 OV2 07-vC 4 Glavnica za zavarovanje življenja do 31. decembra 1905. . . „ 771 s7fl.(H»7.">* Plaćana povračila: a) v letu 1905....... 30,-JH.I 711 b) od začetka društva do 31. decembra 1905....... Š27,!»7t;._»-27.40 Letni računi, izkaz doaedaj plačan odškodovanj tarife in pogoje za zavarova ij:i m sploh vsa natančna pojasnila se dobe v Trstu v uradu društva Via della Sstazione štev. (v lastnej hiši). = Kolesa Hirondelle. Helical. Premier Neckarsulmer Elegantnost, solidnost, lahkotečnost. Model 1 906 Riccardo Sanzin uliea Cassa di risparmio štev/. 6 ooooooooooooosos Prodajalnica rokavic in Iravat fi. ffubmansi TRST — Corso štev. 19 — TRST ustanovljena leta 1865. Rokavice gla«;e I. vrste na 2 gumba gl !. 1 "">. n» 3 gumbe gld. 1'25. Rokavice iz Dantejeve kože, ki se lah k > p« r«v na 3 irumbe gld. 1*20. Rokavice (imitacija kože) na 3 gumbe gld —">'» Rokavice glare, visoke na »i. 8, 10 gumbov. Rokavice glare I. vrste, za dečke gld. — » Rokavice glai;e z dvojnim šivom, za gospu le Rokavloe za kočijaže, bulgar z dvojnim ~ivou» Rokavice Mitaiues pletene iz Innu, svile in 1» nnliii ževine, vsake dolgosti. Operejo in popravijo se rokavicB v 24 ura1: PrašsK Kiel&anser in Ciprla s Zante oriziiiain!. 0000900000000ooo Najboljša reklama za trgovce obrtnike, rokodelce in zasebnike sploh, so „MALI OGLASI4' v „Edinosti"