Izhaja
vsak četrtek; ako je ta dan praznik, dan poprej.
Dopisi naj se izvolijo fran-kovati.
Rokopisi se ne vračajo.
Za inserate se plačuje po 20 vinarjev od garmond-vrste za vsakokrat.
&
VeLja:
za celo leto 4 krone (2 gld.)
Denar naj se pošilja pod napisom:
Upravništvo
v Celovcu,
Vetrinjsko obmestje št. 26.
Naročnina naj se plačuje n a p r e j.
& '
Leto XX.
V Celovcu, 4. julija 1901.
Volilni red za deželni zbor
pa naši nasprotniki.
Kakor dolga, počasna kača se vlači predlog o prenaredbi volilnega reda skozi vsakoletne razprave našega deželnega zbora! Odkar je poslanec Grafenauer predlagal, naj se volilni red za deželni zbor prenaredi in bolj pravično uredi, stvar ni prišla do mini, pa tudi ne za korak naprej. Zakaj ne? Zato, ker vladajoča nemška liberalna in nacijonalna klika noče ljudstvu dati, kar ljudstvu gre! To je kratek in jasen odgovor.
Kdor posluša naše nasprotnike na njihovih shodih in bere njih liste, vé, kako se jim usta kar cedijo „prijaznosti" in „dobrohotnosti“ do ljudstva, in kako na vso moč zagotavljajo, da so le oni pravi prijatelji ljudstva. Da to pa nikakor niso, kaže njih postopanje v vprašanju volilne reforme.
Lani se je deželnemu odboru naročilo, naj izdela novo volilno postavo. A za to naročilo dež. zbora se deželni odbor niti zmenil ni, marveč namesto postave je izdelal samo nekaka „načela“, po katerih naj bi se postava še-le napravila! Ta „načela“ smo navedli v predzadnji številki.
Stvar je prišla zdaj v poseben odsek za volilno reformo, a tudi tam baje iz te moke še ne bo kruha, ker ne najdejo nikogar, ki bi jim stvar zamesil ! Po nemških listih se piše, da nihče noče prevzeti poročila o volilni preosnovi. Ta je pa lepa! Torej ni ga med nemškimi poslanci, ki bi hotel prevzeti poročilo, ki bi hotel zagovarjati nad vse pravično in potrebno reč ! ! To pa, ker se boje za svojo strankarsko moč, ker vedč, da zmagujejo le po sedaj veljavni krivici! Posl. K ir š n er se je hotel celi zadevi izviti s tem, da je hotel izstopiti iz volilnega odseka. Deželni zbor temu ni pritrdil. Za posl. Kiršnerja, ki na kmetskih shodih tako vneto „rešuje“ kmeta, pa je to postopanje jako značilno. Tam v volilnem odseku naj g. Kiršner prav na široko odpre svoja usta, tam naj zagovarja pravico kmetov in naj se poteguje za pravičen volilen red; ne pa, da bi se tako po strani izvil in se potem, ko gre slabo, morda izgovarjal: mene ni bilo zraven!
Za pravičen volilen red nasprotnikom ni in zato se prav nič ne potrudijo, da se odpravi sedanja vnebovpijoča krivica! To je priznal tudi poslanec
ijgega—lian iMiHiiMiiwiiiiHJL.JMH'.uin^iMtMrara—a——■n«—«
Vihar.
(Misli na dan 4. julija.)
dr. Stein svender, ki je dné 23. junija t. 1. na shodu v Iršenu naravnost rekel, da „daljše tozadevne prenaredbe niso v smislu onih, ki so si napisali napredek na svojo zastavo!"
Tako tedaj, koroški kmetje, sedaj veste, da vam liberalno-nacijonalni mogočneži pravičnega volilnega reda nočejo dati, a to, v imenu — napredka!	________
Koroški deželni zbor.
8.	seja, dné 24. junija. Za tri obrtnijske tečaje se dovolijo podpore. — Računski zaključki raznih deželnih zakladov se potrdijo. — Občina Marija Sveče (Waitscbach) prosila je za podporo za napravo' vodovoda pri šoli. Več govornikov je poudarjalo, da je morala občina zoper svojo voljo postaviti šolo na čisto neprimerno, visoko mesto, kamor morajo zdaj otroci hoditi po strmih potih. Treba zdaj tam napraviti drag vodovod. H temu je občino silila šolska oblast zoper voljo prebivalstva. In tako se zgodi le premnogokrat, da se šolska oblast prav nič ne briga za želje in potrebe prebivalstva. Deželni odbor bo stvar še preiskoval.
—	Nastavi se več učiteljev na deželnih zavodih.
—	Posl. Prettner utemeljuje svoj predlog, naj se omeji nakup zemljišč v lovske namene. Ta predlog naj se obravnava ob enem z agrarnimi predlogi. Deželni glavar pravi, da bo deželni odbor izdal obširno poročilo o agrarnih (kmetijskih) razmerah. — Več predlogov se odkaže odsekom. — Posl. Kiršner je hotel odložiti svoje mesto v odseku za volilno preosnovo!! (Zakaj se je prej dal voliti?) Ker noben poslanec ne glasuje za to, mora Kiršner ostati v odseku.
9.	seja, dné 25. jun. Posl. Muri predlaga, naj se vlada prosi, da poizveduje o škodi, ki jo je napravil globasniški potok in dovoli primerno državno podporo ; dež. odboru se naj naroči, naj vendar enkrat zazida ta potok.
Več predlogov se zopet odkaže odsekom. — Delavski bolniški blagajni so dovoli 800 kron podpore, črevljarski zadrugi v Beljaku 100 kron.
V imenu gospodarskega odseka poroča posl. Werniš o predlogu, naj se pomaga onim, ki so trpeli po zadnji povodnji. Vlada se poživlja, da naj poizveduje o škodi, ki jo je napravila povodenj v dravski, zilski in rožni dolini. Posebno naj se
Takó srcé se meni krči: Oh, kaj, če toče led uniči našo setev mlado in trud premnogih let!
II.
I.
Tam v lepem, krasnem Korotanu gori pri kresu kres.
Žari se ogenj, dim se dviga v ozračje do nebes.
Ce nebni svod temné oblaki, če bliža se vihar, mladike oljkine sežiga pred hišo gospodar,
da z darom tem bi potolažil pravični božji srd, da ne bi se mu vsula toča na njivo in na vrt.
Takó se zdi mi, da iz krésov proseče dim puhti, naj Bog varuje dom slovenski pogube, ki preti.
Nad Korotanom težkih, črnih oblakov roj je zbran, — ne pada iz oblakov takih krepilen dež hladan.
Ne, — točo nosijo ledeno, zemljanom ž njo grozé, da od strahù trepeče, krči ratarju se srcé.
Temni se jezero zeleno* in pljuska val ob breg, nad jezerom se vzpenja griček, zarašča gozd ga smrek.
Oblaki temni in grozeči nebesa krijejo,
vrhovi smrek kot v bolih silnih se v vetru vijejo.
Zaganja se ob zemljo lepo, ob zemljo našo val, da zadnji sled na nas odnese s koroških dragih tal.
In vi ste smreke, rodoljubi, borilci vi za dom!
Pod vami so valovi besni, nad vami blisk in grom.
Zaganja v vas bučeč se veter in burja vije vas, zaganja val se, da odnese in da pokrije vas.
Trepečem, — debla vaša veter prelomil bo, razklal, naliv vas bo poplavil silni in Bog ve kam odgnal.
Štev. 27.
......... 1 --------------- ----- ----- 1 1 ' *11
poizveduje o škodi, ki jo ■ je napravila voda na poljih in travnikih. Deželni uradnik pa naj preišče škode na cestah, mostih itd. Če treba naj se dà potrebna podpora. — Posl. Grafenauer pravi, da smatra ta predlog samo za formalen. (Saj je dež. predsednik že prej zagotovil, da se bo škoda preiskala!) Jaz moram pojasniti svoje stališče, ker se mi zdi, da se stvar pretirava. V ti stvari sta bila dva predloga; onega poslanca Jan. Huberja so odklonili, češ, da ni potreben, drugi pa ima le formalen (navidezen) pomen. Da Koroška odško-dovancem ne more ničesar dati, je gotovo; in ko je vlada že prej zaukazala, naj se škoda preišče, nihče ne bo tajil, da je drugi predlog (poslanca Kiršnerja) samo še navidezen (formalen). Ne bilo bi pa škodovalo, ko bi se poslanci ob času povodnji sami prepričali, kak razloček je med zgornjo in spodnjo Koroško. Kdor živi v srečnejših krajih kakor v zilski in kanalski dolini, mu rad privoščim, kdor pa ne vidi sam, koliko morajo Kanalčani in Zilani trpeti, tega ne veruje. Tudi način pri utemeljevanju tega predloga mi ni ugajal. Govoriti o poljskih milijonih, pravi se mlatiti že davno prazno slamo. Kaj pomaga, če se vladi vedno kaj očita ? O stroških ogledovanja ni da bi govoril, saj to je malenkost. Treba opomniti, da spada zilska dolina tudi še h koroški in jaz prosim vlado, da pomaga revnemu prebivalstvu. Poslanci Plaveč,
Kiršner, Kotz, ugovarjajo — vsak po svoje — Grafenauerju, a tehtnih razlogov ne navaja nobeden.
Dovoli se več podpor učiteljskim osebam. —
Mestu Velikovec se dovoli, ustanoviti dekliško meščansko šolo, in sicer se ima otvoriti najprej eden razred v novem poslopju meščanske šole.
10. seja, dné 26. junija. Posl. Jan. Huber predlaga, naj se dež. odboru naroči, da pri vladi dela na to, naj se prodaja žganja v zaprtih posodah uvrsti med koncesijonirane obrti. — Po predlogu finančnega odseka se dovoli več podpor; med drugim Fran-Jožefovemu zavetišču v Aleksandriji 100 kron in strugarski šoli v Naborjetu 400 kron.
— Posl. Čer ni k poroča glede postave o „likof u“.
Predlaga se, naj se namesto dosedanjih likofuih listov vpeljejo posebne knjižice. Kdor dà likof brez knjižice, ga zgubi. S tem naj se zabranijo dosedanje goljufije, da posel na več krajih vzame likof.
Predlog se je še enkrat odkazal odseku.
Dež. odbor poroča o pregledovanju ob-
Kaj pot ustavlja se nalivom, če gozd je izruvàu?
S seboj drvijo zemljo plodno Bog zna v katero stran!
Po golih tleh buèé vetrovi, buéé kot spev tožeč po lepih, srečnih, slavnih časih, ki ni jih, ni jih več.
A vi, borilci, vztrajno stojte, pa naj divjà vihar!
Kljubujte krepko, vas podreti ne sme, nikdar, nikdar!
Če pade vaša bojna vrsta, je tujcu pot odprt!
V njegovih pa valovih čaka slovenski nàrod — smrt!
Naj dim puhti proseče gori, kjer sta Metod, Ciril, da Bog na njuno nas priprošnjo grozečih reši sil.
Naj dim puhti proseče gori, kjer Kralj je vseh rodóv, da z našim delom, z našo borbo bo blagoslov Njegov!
Franjo Neubauer.
Podpirajte družbo sy. Cirila in Metoda!
činskega gospodarstva. Pregledalo se je 50 občin, a samo pri 12 se je našlo vse v redu. Navadno se z vrednostnimi listinami ne dela prav, ali se občinski dohodki ne zaračunajo prav. Pri eni občini so bili računi v nereda, dve občini jih že več let nista napravili. Škode občine vsled tega niso trpele.
Posl. Grafenauer: To poročilo me deloma napolnuje z zadovoljstvom, deloma z žalostjo. Ljudstvo si želi dobrih občinskih zastopov, zato zahteva tudi revizorje. Žalostno pa je, da ima od 50 občin samo 12 dobro uradovanje. Želim, da se k pregledovanju pokličejo tudi načelniki krajnih šolskih svetov, ker ti znajo marsikaj povedati o denarnem gospodarstvu v mnogih občinah. Marsikateri občinski predstojnik se bode potem mogel pozvati na odgovor. Kjer občina sama zahteva tako pregledovanje, da pride do svojega imetja, naj deželni odbor temu vstreže hi tr o. To je moja želja.
Posl. Ghon pravi, da je prenešeni delokrog uzrok, da v mnogih občinah stoji tako slabo. Zato so dobri župani redki (?). Ko bi se dobila za ta dela kaka odškodnina, bi se mogli nastaviti dobri tajniki.
Posl. dr. Luggin predlaga o predlogu, da se izreče zahvala za potrditev investicijske postave. Deželni zbor z zadovoljstvom pozdravlja postavo o novih železnicah, ki bodo deželi na korist. Cesarju se izreče zahvala po posebnem odposlanstvu, katero odpošlje deželni zbor. Zahvala se dalje izreče ministru dr. Koerberju, Witteku, Bohm-Bawerku in sekcijskemu načelniku Wurmbu, kakor vsem poslancem in drugim osebam, ki so se trudile za nove železnice. Posl. Artur Lemiš je zoper to, da se odpošlje posebno odposlanstvo, a njegov predlog se zavrže. Posl. Grafenauer je pozneje zahteval, naj bodi v odposlanstvu do cesarja zastopana tudi manjšina dež. zbora, a „liberalna“ večina je v znani svoji ^svobodomiselnosti" ta predlog vrgla pod klop !
Koncem seje je posl. Muri utemeljeval svoj predlog, da se pomaga odškodovancem, ki so trpeli po zadnji povodnji globasniškega potoka. Zazidanje potoka, ki je neobhodno potrebno, da se zabrani nadaljna škoda, bi stalo okrog 6000 K. Dežela bi imela plačati 2000 K, kar bi nikakor ne bilo previsoko. Predlog se odkaže stavbenemu odseku.
11. seja dné 27. junija. Posl. Jan. Hub er predlaga, da se cesta skozi leško dolino, iz Kotič do Lukave, ki je dolga 28 km, proglasi za deželno cesto. — Predlog, naj se pomaga posestnikom v občini Sv. Kri, ki so trpeli vsled visokega snega, se odkloni. — Dežel, odboru se naroči, da izvrši pripravljalna dela za preložitev ceste čez Kozji vrh v občini Poreče. — Za uravnavo Žilice pri Stozavi se dovoli 500 K. Država dà za ta namen 500 K, mejaši 200 K. — Dovoli se več podpor.
—	Prošnja, da se pri Spodnjem Dravogradu sezida železni most preko Drave, se zopet odkloni.
—	Reši se še več manj važnih zadev.
Dopisi.
Dobrlavas. (Ni vredno odgovarjati!) Da bi na dopis v 13. št. „Štajerca“ kaj odgovarjal, se mi zdi popolnoma nepotrebno, in se tudi ne maram s tako umazanimi rečmi ukvarjati. Najboljši odgovor je, da Vaše pisarenje obsojajo ljudje Vašega duha. — In Vaš „Zgubljeni Bog“ — na to Vam le sledeče povem : Če mesar zakolje tele ali svinjo, tako vé, da od tega ne more druzega pričakovati, kakor kos telečjega ali svinjskega. Razumete?! Jako veliko mi je na tem ležeče, da bi si pridobil Vašo naklonjenost; da bi to dosegel sem rad pripravljen Vam posoditi par kron, če boste v zadregi, ali pa, če boste še enkrat šli k vojaškim vajam, tudi eno „srebrno žlico imam". Se še spomnite? — Vsi pa, ki so brali oni dopis v „Štajercu“ in se jim je preveč surov zdel, naj vedó, da je zrastel na precej gnojnem polju navadnega zakotnega pi-sača ali „šribarja“. Pregovor pravi: „Črevljar naj ostane pri svojih kopitih" in tako se tudi lahko Vam svetuje: „Šribar naj ostane za mizo in naj pridno prepisuje, kar mu izroči njegov predstojnik, nikar pa se naj ne predrzne, šušmariti dopise in naj so namenjeni tudi samo — giftni kroti." Druge besede dobrolski kaplan za Vas nima več! F. U.
Podjunska dolina. (Nalivi.) Daši nam vode ne delajo toliko škode, kakor n. pr. gorenjim Korošcem, Tirolcem itd., vendar občutimo tudi mi, da je preveč nalivov. Vsled obilnega deževja je na nižje ležečih travnikih nastopila voda. Seno je večinoma pokošeno in še v redih ; če se bo vreme tudi uravnalo, kakor se vsaj kaže, bo vendar še nekaj časa treba, predno voda odteče, ako ne bo do tedaj seno že popolnoma sprideno. Veliko krme se je nam sicer obetalo, a le malo je bo dobro spravljene. Ljudje pravijo, da se navadno tako godi ; kedar je veliko krme, se težko spravlja. Žito kaže do sedaj prav izvrstno. Bog je nam le obvaruj pred neurjem in točo; saj bo nam dobra
žetev dobro prišla, ker smo že več let imeli precej slabe ali celo jako slabe letine.
Djekse. (Koroška deželna zavarovalnica proti ognju — predraga!) Lansko leto sem čital, da bo deželna zavarovalnica računala le po 45 °/0 in letos sem se zavaroval pri deželni zavarovalnici za 2000 kron. Za letošnje leto sem od 1. marca plačal z vsemi stroški vred 11 kron 96 vin. premije, za prihodnje leto pa 12 kron 51 vinarjev, to je več kot 600/0, in to ni po ceni ; pa imam zidano hišo, obokano kuhinjo, hram, klet, hlev, hišni pod debelo s prstjo zasut, streha polovico slamnata, polovico s škodljami (deščicami) krito, ta je zavarovana za 1400 kron., in nova lesena hiša krita s škodljami, za 600 kron. Povedati pa moram, da ima na deželi, kjer posamezna poslopja stojijo, oddaljena slamnata streha ravno tisto vrednost kakor druga. Če strela udari, kdo zažge, ali se po neprevidnosti kaj pripeti, začne vselej le od znotraj goreti, in kedar postrešje zgori, potem mora streha pasti vkup, naj si bo iz opeke ali železa; in kedar je mokra, se še slamnate manj prime ogenj kakor pa stare škodljaste. Če torej zavarovalnina ne bo ceneji, jih ne bode mnogo pristopilo! — Gotovo so po nižavah ljudje radovedni, kako se na naših visokih Djekšah kaže letina: ozimina je bolj redka, rž je najlepše cvetela, pa vedno deževje ji je škodovalo. Jabolka so prav malo cvetela, boljše pa hruške. Krme bo dovolj, pašniki so dobro obraščeni.
Pliberk. (Frankfurtarice.) Vaš dopisnik vam je v jedni zadnjih številk poročal o sv. birmi dné 18. maja. Naj še jaz dostavim malo opombo o zastavah, ki smo jih videli pri tej priliki. Zares, vsa čast našim meščanom, da so počastili Nj. ekscelenco prevzv. kneza in škofa med drugim tudi s tem, da so razobesili po celem mestu mnogo zastav; nekatere hiše so imele celo po tri. Toda zamolčati ne morem, da so se nahajale med cesarskimi in koroškimi zastavami tudi frank furiar s ke vsiljenke! Komur srce Mje za našo avstrijsko očetnjavo, ta pač ne najde na izdajskih frankfurtaricah nobenega veselja, zlasti še ne ob cerkvenih slavnostih, katere vendar nimajo niti pičice političnega na sebi, najmanj pa morejo biti te zastave po godu Nj. ekscelenci mil. knezu in škofu, kot zvestemu sinu svoje avstrijske domovine. Največja predrznost je pa gotovo, da je imela tukajšnja hranilnica razobešeno — frànkfurtarico ! Gospodje, ki imate tukaj opraviti, dobro veste, da je tu mnogo kmečkega denarja iz okolice, da bi moral biti torej ta zavod mejnàroden. Ali se ne pravi to slovenske okoliške deležnike naravnost izzivati? Dà, tako preziranje slovenskih okoličanov je pač le radi tega mogoče, ker se žal slednji še premalo zavedajo svojega stališča in nàrodnosti. Kaj pa če bi se okoličani nekega lepega dné spametovali in začeli nositi svoj denar namesto pod frankfurtarsko-prusko pod svojo slovensko zastavo?! Okoličani na noge!
Blato pri Pliberku. (Občinski lov.) Za dòbo petih let se je pri okrajnem glavarstvu v Velikovcu oddajal lov za občino Blato. Prej so imeli lov Pliberčani, ki so pa večinoma gledali le na svoje veselje in se malo ozirali na kmeta, kateremu dela divjačina, kakor povsod, precej škode. Tudi zdaj so mislili lov zopet dobiti in sicer, še ceneje, kakor prej, tako da bi trpela tudi naša občina prav občutljivo škodo. Po prizadevanju nekaterih kmetov, posebno vrlega posestnika p. d. Štefana na Blatu, se je posrečilo spraviti lov v kmetske roke. Več kmetov se je združilo in so lov sami vzeli v najem. Ce je šel malo višji, je tako prav, ker imajo vsi in celo občina dobiček. Razun tega bodo pa kmetje posebno še gledali na to, da se divjačina ne bo preveč zaredila in delala prehude škode. Sicer se bodo tudi kmetje morali ravnati po lovski postavi, a kmet ne bo gledal v prvi vrsti na veselje, temveč na svoje polje in v od postave določenem krogu posluževal se svoje pravice. Od naših vrlih kmetov pričakujemo tudi, da sklenejo, da se v nedeljah predpoludnem ne smejo napravljati lovi. V jesenskem času je tudi ob delavnikih tuintam kak dan, ki se lahko porabi v ta namen. Veselo je pri tem tudi le, ker so ravno pri nas kmetje pokazali, da se dà z združenimi močmi veliko doseči. „Kmet h kmetu", to mora biti klic naših dnij, ako hočemo, da se bo tudi kmetu na boljše obrnilo. Le tako naprej tudi v gospodarskem oziru! Vsi za enega in eden za vse in lahko bomo gospodarji na svojih tleh!
Vogrče pri Pliberku. (Vojaška sv. maša.) Dné 24. junija doživeli so Vogrčani pomembno slovesnost. Na predlog nekaterih starih vojščakov se jih je zbralo sicer malo število, a polno navdušenja. Bili so to vojniki iz let 1859., 1866. in 1868. Storili so to z namenom, da se spominjajo na takratne vojske in da se daruje sv. maša za mrtve in še žive udeležence omenjenih vojsk. Po daritvi sv. maše, katera se je opravila v naši župnijski cerkvi ob 7. uri, in katere so se udeležili veteranci z bojnim znamenjem za klobuki, so se zbrali voj-
ščaki v gostilni pri „Hamru“, kjer se je govorica seveda sukala le v doživelih bitkah. „Živio“ na očeta Radeckega je napravil konec tej majhni a prisrčni zabavi. Ko so skenili, da se hočejo odslej naprej vsako leto shajati in to v Pliberku, so se razšli. Pač posnemanja je vredna ta slovesnost !
Želinje. (Novi zvonovi.) V nedeljo dné 16. jun. so se naši novi zvonovi slovesno blagoslovili. Slovesne in tako pomenljive cerkvene obrede je opravil preč. g. stolni korar dr. Jožef So m er iz Celovca. Slavnostno pridigo je imel č. g. župnik Vaclav Čeh iz Št. Štefana. Imeli smo štiri svete maše. Iz sosednjih far sta prišli dve procesiji. Slavnost se je ob obilni udeležbi zvršila jako ganljivo. Novi zvonovi, katere je vlil Jož. Grassmaier v Inomostu, so zelo lepo ubrani in delajo faranom veliko veselje. — Za napravo zvonov so dalje darovali :	Ana Laitgeb 20 kron, Mar. Miller 2 kroni, Jos.
Pušel 10 kron, Lovr. Šturm 10 kron, Jos. Kri gel 10 kron, Mart. Klacer 5 kron, Ant. Rabel 6 kron, Ter. More 4 krone, Luk. Kasel 10 kron, Ana Klacer 2 kroni, El. Napečnik 5 kron, Ant. Rabič 1 krono, Mar. Kasel 2 kroni, Jos. Ravnik 10 kron, El. Ahačič 1 krono, Jož. Pušel p. d. Štefan 10 kron, Kaderk v Hudem kraju 20 kron, Krajnik 4 krone, Ter. Drajer 10 kron; Jan. Bizer, dekan v Velikovcu, 40 kron; Al. Mlinar, provizor v Šmarjeti, 10 kron; Dertnik v Hudem kraju 5 kron. Prav lepo se zahvaljujemo vsem darovalcem ; naj jim Bog poplača in sv. Frančišek! Nadaljni darovi so nam dobro došli. Ant. Kasl, Pet. Kumer, cerk. ključarja.
Grebinj. (Požar.) Dné 19. junija zjutraj je nastal v gospodarskem poslopju p. d. Prinsakerja na Gradu požar. Zgorelo je gospodarsko poslopje z opravo in dvoje svinj. Hišo so z mnogim naporom rešili. Škode je do 2000 kron. Bržkone je zažgala zlobna roka. Poslopje je bilo zavarovano pri „S!aviji“.
Grebinj. (Bolezen.) Pri nas in v okolici otroci zelo bolehajo na ošpicah; tudi oslovski kašelj muči otroke ter še prav malim otrokom ne prizanaša. Ni hiše, da bi ne imeli bolnika. Sinček našega g. nadučitelja je tudi na ošpicah zbolel, šolo so morali radi bolezni do dné 13. julija zapreti, da bi se otroci ošpic ne nalezli. — Kako se časi spreminjajo ! Nekdaj so zdravniki svetovali, da naj se otroci ne odstranijo, če je kateri na ošpicah zbolel. Ta bolezen itak ni nevarna, in pravijo, da mora vsak otrok enkrat na tej bolezni zboleti. Če se skupaj igrajo, nalezejo nekateri otroci to bolezen, drugi pa ne. Bolni otroci mirno ležijo, nočejo nič jesti; le gledati se mora, da se ne prehladijo, čez osem dnij pa je vse pri kraju. Da osamljenje otrok nič ne pomaga, kaže slučaj, da je tukaj neka obi-telj, ko je hčerka zbolela, še zdrave otroke k stari materi daleč proč poslala, pa so vendar zboleli.
Prevalje. (Razno.) V nedeljo, dné 23. rožnika, je tukajšnjega posestnika, p. d. Rmonkota, sina jako hudo in nevarno udaril konj, katerega je gnal na pašo. Ravno na glavo ga je zadel. Skoro dva dni je ležal v nezavesti, pa še zdaj ne more govoriti, ter še zdaj drži oči zaprte. Velik udarec bi bil za celo družino, če bi izgubila tako pridnega uda, skrbnega delavca. — Dežja tudi pri nas ni manjkalo, pa še zdaj nas nadleguje ali že po dnevu ali pa po noči. Najbolj draži seveda kmeta, katerega tako močno zadržuje pri spravljanju sena. Drugi pridelki se bodo dobro obnesli, le škoda da mošta ne bo. Hrušek bo še malo, jabolk pa skoro nič. Češpljev bo še precej. — Jubilejne procesije so pri nas res veličastne. Osem smo jih že napravili, in jedna je daljša kot druga. Posebno veselo je gledati dolgo vrsto molečih kmetov. „Mestne inteligence" seveda ne smemo pričakovati v polnem številu ; kaj takšnega si samo misliti, bi bila že — skrajna verska „nestrpnost".
Tolsti Vrh. (Občinske zadeve.) Meseca prosinca smo imeli pri nas občinsko volitev, in je naša katoliško-slovenska stranka premagala liberalne nasprotnike. V tistem času je neki dopisnik v „Freie Stimmen" jako visoko povzdigoval in hvalil tedanji naprednjaški občinski odbor, posebno prejšnjega g. župana, ter je naše slovenske može grdo blatil in črnil njih dobro ime. Treba bi bilo, da bi zgoraj omenjeni dopisnik tudi sedaj malo poskrbel, ali je tisti slavni naprednjaški župan občinske račune novemu županu že oddal ali ne?! Že dné 9. svečana je bil izvoljen novi župan, a do danes, torej črez štiri mesece, novi župan .še ni dobil redno oddanih občinskih računov! To je res pravi „fortšrit“ v novem stoletju. Prednik liberalnega župana Brundule, priprost kmet, K., mu je pri nastopu takoj redno oddal račune; ali liberalna učena glava tega storiti ne more ? ali storiti noče ? Naj torej omenjeni dopisun v „Freie Stimmen" svoj nemški nos vtakne tudi v občinske račune in naj pomaga, da se že vendar enkrat oddajo novemu županu ! Ni vse zlato, kar se sveti, posebno pri liberalcih ne! Opomniti je treba, da, ako misli kdo komu kaj oddati, morata gotovo obadva ob enem biti skupaj navzoča, tedaj mora eden oddati, in drugi prevzeti, tako se bode moral ravnati tudi prejšnji župan, dasi se tega, ne vemo iz kakih vzrokov, brani.	Več tolstovrških kmetov.
Št. Janž v Rožni dolini. (Nemško kresovanje.) Tisti Borovčiči, ki ne poznajo višjega
cilja in večje sreče, nego drugim usiljevati svojo nemškutarijo, so tudi letos napravili kresovanje na korist „Sùdmarke“. O njihovi predrznosti priča to, da so tudi nas vabili k udeležbi. Storili so to z velikim lepakom (plakatom), katerega je neznan pre-drznež po noči nabil na Pirmanovo gostilno! Po dnevi se tisti nemškutarski ščuk ni upal na luč, marveč v temni noči je brez vsakega dovoljenja nabijal svojo čečkarijo. Mlada luna je tudi po noči odnesla tisto slavno nemško vabilo in sicer na prostor, kamor sploh spadajo take izzivajoče čečkarije! To bodi onim predrznim gospodom opomin, da pri nas, hvala Bogu, še ni prostora za veliko-nemška izzivanja!
Vrbsko jezero. (Tujci.) Tuji letovičarji so že začeli prihajati v naše kraje. Dné 26. junija so štele tujcev: Dole 3 (lani ob istem času 4), Kriva Vrba 207 (156), Kopališče 32 (10), Majernik 15 (31), Otok 24 (15), Poreče 563 (543), Vrba 295 (231). V Porečah so dobili zopet svojo godbo, ki je začela svirati dné 1. julija.
Škofiče ob vrbskem jezeru. (Darovi za zvone.) Ker je cerkveno predstojništvo po dokončanih zidarijah sklenilo račune in oddalo preostali denar občinskemu uradu, kateri je prevzel plačevanje zvonov, zato se usoja podpisani občinski urad objaviti nove darove za naše zvone. V 51. „Mir“-ovi številki lanskega leta je bilo izkazanih 1190 gld. Po tem so še darovali: Fr. JakoMč p. d. Ajtoni 20 gld.; Mat. Siedler p. d. Valoš 5 gld.; Jan. Wohl-gemuth, Strgančnikov, 10 gld.; Andr. Šefman 21 gld.; Ign. Gabalier, drugo polovico obljubljenih 100 gld. Za stare zvonove od Tmaroveške podružnice v Lipški fari 305 gld. Vkup 1651 gld. Bog plačaj stotero vsem dobrotnikom ! Občinski urad Škofiče ob jezeru, koncem junija leta 1901.	Župan: Koban.
Beljak. (Samomora.) Dné 25. junija pred-poludnem se je v poslopju vodstva državnih železnic sam usmrtil pregledovalec drž. železnic, P. Jakubec. Z žepnim nožem si je na stranišču prebodel srce in obležal takoj mrtev. Uzrok samomora je bila baje bolezen. Jakubec je bil star 47 let in je zapustil vdovo in troje otrok. —■ Blizu Bruce se je dné 25. jun. ustrelil 211etni Jan. Pridan iz Ljutomera.
Št. Štefan ob Žili. (R a z n o.) Že dolgo vam nisem kaj poročal iz naših krajev. Saj ni kaj posebnega, zanimivega. Na Žili je zdaj tiho! Občinske volitve so se že povsod vršile; tudi na Brdi bo menda tiho, kjer so morali volilci prvega razreda trikrat k volitvi. — Pretekli teden je deževalo vsak dan; zavoljo tega, pa tudi zavoljo snega, ki ga je še precej bilo po gorah, je narastla divja Žila tako, da je po več krajih, od travnikov Zilske Bistrice do preseškega jezera, voda stala precej visoko in dosti škode napravila. Tudi v zgornji zil-ski dolini je mnogo škode naredila ! Tu se je pač na novo videlo, da se je uravnanje Žile ponesrečilo. Peljal sem se ravno ta čas s posestnikom, ki ni našega prepričanja, naše stranke. Pogovarjala sva se. Vprašal sem ga, kaj on misli o uravnavi Žile? Pa tudi ta je spoznal resnico in pravil: „Ko bi imel tisočake, katere smo vrgli v Žilo in bodemo še morali vreči." — Da se v naši dolini kmetom ne godi dobro, kaže že letošnje ljudsko štetje! Do malega je v vsaki občini število prebivalcev zelo nazaj šlo in še neprenehoma nazaj gre. Delavcev ni! Marsikateri kmet se pritožuje, če ga vprašaš, kako gospodari: „Hlapca nimam, dekle nimam, oziroma ne morem dobiti, sam pa obdelovati ne morem" ; to je odgovor. Delavske moči zapuščajo svoj kraj in gredo za delom : na Nemško, Švico, Ameriko, ker tam dobijo večje plačilo, katerega doma ni, ker kmet ga dati ne more. — Letina, upamo, bo dobra ! Lepo kaže, posebno sirk, ki je glavni poljski pridelek za nas; sicer pa drugi pridelki tudi dobro stojijo. Bog nas le hudega vremena obvari, da bomo mogli tudi srečno spravljati. Sadja pa ne bo; slabo je cvetelo, ker je lani precej sadja bilo; tudi drevesa hočejo počivati; poseben vzrok pa, zakaj sadja ne bomo imeli, je hladno vreme v mesecu majniku, katero je povzročil sneg, ki je tega meseca še dva metra debelo ležal po naših planinah.
Slavnostna akademija celovških bogoslovcev.
V četrtek dné 27. rožnika so tukajšnji gg. slovenski bogoslovci priredili slavnostno akademijo, ki se je vredno pridruževala, dà, v mnogem še častno nadkriljevala dosedanje akademije. Gg. bogoslovci so z akademijo zopet pokazali, da se ne bavijo samo resno s svojim stanovskimi, bogoslovnimi nauki, marveč vneto gojé tudi lepe umetnosti, se vestno pripravljajo za bodoče svoje delovanje med slovenskim ljudstvom, ter družijo to, kar je potrebno in koristno, s prijetnim in zabavnim.
Akademija je privabila v okusno okinčauo semeniško dvorano jako veliko gostov iz mesta in dežele in je obisk nadkriljeval onega prejšnjih let. Vodstvo duhovnega semenišča je bilo zastopano po
preč. gg.: vodji o. Ludewig-u, podvodji o.Widmer-ju; profesorjih o. Danner-ju, Weth-u in Gugglberger-ju. Navzoči so bili p. i. gg.: dež. poslanci Gr. Einspieler, Fr. Grafenauer, Fr. Muri ; dekana And. Wieser, Fr. Šavbah ; komendator Val. Šumah ; župniki : Sablatnik, Peterman, Treiber, Bayer, Pogačnik, Kolarič, Fric, Vintar, Limpel, Trunk; kanonika Virnik in Weiss; provizorja Kaplan in Mlinar; kaplani: Pšeničnik, Maierhofer, Dobrovec, Uranšek, Perč; dalje gg.: prof. J. Wang in A. Knafelc iz Beljaka; Zechner iz Velikovca; Lovro Zablačan, J. Božič, J. Ruprecht, Oraš, J. Lipuš itd. — Iz Celovca so bili navzoči: p. i. gg. : profesor bogoslovja dr. A. Cigoi ; profesorji: T. Schrey, Apih, Scheinigg, dr. Šket, Levičnik, J. Hutter; dalje: dr. Val. Janežič, dr. Kraut, V.Legat, P. Čare, Iv. Kramer, dr. Rado Kušej, V. Podgorc, Josip Hribar, A. Stres, dr. Ehrlich, Josip Rozman, poleg mnogih drugih Slovencev iz mesta in okolice.
Predsednik slovenske akademije gosp. Ivan Horn bok je s prisrčnimi besedami pozdravil goste in kazal, kaj je slavnostni akademiji namen in pomen. Govora sta bila na vsporedu dva.
G. Iv. Horn bo k je v svojem govoru odgovarjal z modroslovnega stališča na vprašanje, ali je človeku določen pravi in zadnji smoter, za katerim mora vedno težiti, in kakšen je ta smoter. Govornik je o tem predmetu razpravljal temeljito, pa vendar prav poljudno. — O pravem delovanju za domovino je v lepem govoru razpravljal g. Fr. Oz va tič, ki je istotako kakor g. Hornbdk za svoj govor žel obilo pohvale.
Poseben užitek nam je napravilo izborno petje dobro izvežbanega pevskega zbora pod vodstvom drugoletnika g. Jak. Rozmana. Moški zbor, ki razpolaga z jako dobrimi glasovi, je zapel pesmi: Foersterjevo „Domuw, Juvančevo „Pastir“, Aljaževo „Občutki“ ter jako dobro sestavljen venec nàrodnih pesmij. G. četrtoletnik Arnuš je z gromovitim svojim glasom zapel Foersterjevo »Mladi junak“. Na glasoviru ga je spremljal g. Rozman. Posamezne točke so se burno odobravale.
Nastopili so kakor lani tudi letos zopet tamburaši in jako častno rešili svojo nalogo. Pod vodstvom drugoletnika Ozvatiča so izvajali gg. Smodej, Božič, Cukala, Serajnik, Tevel, Lavrinc, Poljanec in Vidovič vse točke jako izborno. Udarjali so: Smetanovo koračnico iz opere „Prodana nevesta", Broževo „Na valovih jadranskega morja“, Farkaševo „Hrvatsko kolo“, in več koračnic. Akademijo pa so zaključili s cesarsko pesmijo. S posebnim veseljem je občinstvo sledilo posameznim točkam ter jih je burno odobravalo.
V imenu gostov se je prirediteljem akademije, kakor tudi čast. semeniškemu vodstvu zahvalil g. prof. T. Schrey. Spregovoril je v izbranih in iskrenih besedah tudi preč. g. vodja Ludewig, ki je pohvalil g. bogoslovce za njih trud, se zahvalil gostom ter kazal na pomen takih akademij in na važnost skupnega in združenega delovanja po naukih in načelih svete katoliške cerkve. Slavnostna akademija se je tako zvršila na splošno zadovoljnost vseh udeležencev. Hvaležni smo gg. slovenskim bogoslovcem za njeno prireditev in upamo, da bodo tako lepo pričeto delo tudi vstrajno nadaljevali!
—m—.
IMI No vi čar. Sij
Na Koroškem.
Iz našega deželnega zbora. Najzanimivejša stvar naše koroške dežele so gotovo dogodki v našem deželnem zboru. Enostranska sodba o vseh stvareh, tudi izven deželnega zbora, je itak posebnost našega časa; a dogodki v našem deželnem „partamentu“ — pardon! —- parlamentu niso, in ne morejo biti znani tistim, ki vidijo ljudi, katerih ni. In vendar se trdi od nasprotne naše strani, da katoliški poslanci ne predlagajo nič, ali pa se zahteva : to ali to morate storiti v deželnem zboru ; to je važna stvar. Večkrat se take izjave tičejo stvarij, o katerih deželni zbor sploh nima pravice razpravljati in sklepati. A pustimo to ; danes ima vsak človek svoje muhe in svojo pamet; neveden pa dandanes nihče več noče biti, najmanj pa se more to govoriti o poslancih v deželnem zboru. Ti so že posebnosti možkega spola. Zatorej pa se tudi marsi-katerikrat dogaja, da so tudi stavljeni predlogi — posebnosti. Tak predlog, ki je posebnost prve vrste, stavil je v šesti letošnji seji deželnega zbora g. poslanec Kiršner. S tem predlogom je hotel priskočiti po povodnji poškodovanim prebivalcem zilske, dravske in rožne doline na pomoč ! Strankarsk namen! Posl. Janez Hub er stavil je pred poslancem Kiršnerjem predlog: da naj se šest poslancev prepriča ob času povodnji o škodi, napravljeni po njej ; ta predlog se ni podpiral. V debati o Kiršnerjevem predlogu se pa je takorekoč zahtevalo, da mora vlada priskočiti poškodovancem na pomoč, in reklo se je, da predlog posl. Huberja ni bil umesten. Znano pa je gotovo bilo, da je c. kr. vlada že pred Kiršnerjevim predlogom
dala potrebna navodila za cenitev škode in g. dež. predsednik je v dotični seji to sam naglašal. Cernu potem ta poziv od Kiršnerja, Kotza in Černika? Vsi ti govorniki so med drugim naglašali tudi to, da dežela za poškodovance ne more nič dati in da je to stvar vlade. Vlada pa je storila svojo dolžnost v tem oziru že prej, kakor je stavil Kiršner svoj predlog. To je bilo znano! Čemu potem tak predlog? Za zborovanja rbauernbunda“? — To je samo ena slika o „delovanju“ našega deželnega zbora. Imeli bodemo priliko, v kratkem še več zanimivega zvedeti iz naše „visoke hiše". —g—
Družbi sv. Cirila in Metoda se je od 1. januarja do 1. julija 1901 poslalo s Koroškega; Podružnica za Škocijan 4 K, posojilnica v Sinči-vasi iz nabiralnika 3 34 K ; podružnica za Pliberk in okolico 50'36 K; celovška posojilnica 100 K: upravništvo „Mira“ 511 K. — Zadnji izkaz glavnega odbora v Ljubljani pripominja: Meseca maja je bilo dohodkov 1769-41 K, stroškov pa 2528-13 K; od 1. do 21. junija znašajo dohodki 295'85 K, brez-dvombenih stroškov meseca junija pa bo 1662-50 K.
—	Naj bi te suhe, a za Slovence nikakor ne častne in vesele številke, našle vsepovsodi po naši domovini primernega navdušenega odmeva v večji radodarnosti za našo prepotrebno šolsko družbo ! Podružnice naj marljivo nabirajo darove, a tudi posamezni rodoljubi naj ne zabijo družbe! Zlasti koroške rojake nujno poživljamo, da se ob vsaki priliki spominjajo Ciril-Metodove družbe, oziroma velikovške »Narodne šole". Zlasti sedaj ob godu sv. bratov slovanskih, Cirila in Metoda, naj bi se vsak Slovenec spomnil Ciril-Metodove družbe in položil vsaj mal dar na oltar domovine!
Skupne duhovne vaje za duhovnike bodo v hiši družbe Jezusove v Št. Andražu v labudski dolini. 1. od večera 15. do jutra 19. julija; 2. od večera 19. do jutra 23. avg.; 3. od večera 9. do jutra 13. septembra; 4. od večera 30. sept. do jutra
4.	oktobra v nemškem jeziku. Razun teh bodo tudi duhovne vaje za srednješolce, in sicer od večera 9. do jutra 13. avg. Kdor se jih želi udeležiti, naj se pravočasno oglasi pri velečastitemu rektorju omenjene hiše.
Kmetijske stvari. Letošnja dirka bode v nedeljo dné 1. septembra na vresu pri Celovcu. — Mlekarska zadruga v Podkloštru ima dné 14. julija pri Vaterlu na Žilici občni zbor. Predaval bode g. Šumi. — V nedeljo dné 7. julija bodeta kmetijska shoda v Št. Štefanu ob Žili in v Blačah.
Dukovske zadeve. Do 6. avgusta je razpisan tretji kanonikat v Gospi sveti.
Umrl je dné 30. junija po dolgem bolehanju gosp. Ignac Fric, gostilničar p. d. Postražišnik v Stražišču ob Celovcu, star 54 let. — V Šmohoru je dné 26. junija umrl c. k. poštar in gostilničar D. Moro, star 48 let.
Drobiž. Doslej so imeli med Grebinjem in Pustrico trikratno poštno zvezo na teden. Od l.jul. hodi poštni sel šestkrat na teden, in sicer odide s Pustrice ob y47. uri zjutraj, pride v Grebinj ob 8. uri; od tam odide ob 3/410. uri, pride na Pustrico ob 7212. — V Celovcu je dné 25. junija voznik J. Modrič iz Št. Ruperta tako nesrečno padel z voza, da je kmalu potem umrl. — Dné
5.	julija se bode v Št. Pavlu slovesno blagoslovila gimnazija oo. benediktincev in gimnazijska kapela.
—	V Ukvah so našli dné 25. jun. na cesti mrtvega delavca Korena. Kako se je ponesrečil, se ne vé.
—	V Ribnici ob vrbskem jezeru so se dné 27. jun. razletele stope za smodnik. Poškodovan ni nihče, škode je 4000 K.
Po slovenskih deželah.
Revizija posojilnic. Dné 10. junija t. 1. je poslanska zbornica sprejela zakonski načrt o obvezni reviziji posojilnic in drugih gospodarskih zadrug. Ta zakonski načrt, kateri odgovarja sedanjim razmeram in potrebam in kateri utegne v jeseni sprejet biti tudi od gosposke zbornice, prinaša strokovni list „Slovanska zadruga“ (7. št.), katerega izdaja „Centralna posojilnica slovenska v Krškem “.
Cigaretni papirčki t korist drnžM sv. Cirila in Metoda v Ljubljani. Vodstvo družbe sv. Cirila in Metoda v Ljubljani je dovolilo g. Jos. Štoku v Trstu, da založi in razprodaja nàrodne cigaretne papirčke družbi v korist. Papir bo naj-prve vrste in boljši od vseh drugih ter pride v promet v kratkem. Cena papirju bo ista in celo nižja kakor drugim tujim, mnogo slabšim. Upati je, da bo vsaki Slovenec vedno in povsod zahteval le take papirčke in s tem pomagal naši prepotrebni družbi sv. Cirila in Metoda.
Drobne novice. Električno železnico v Ljubljani bodo otvorili dné 1. septembra. — Predsednikom kranjske kmetijske družbe je bil izvoljen deželni glavar g. O. pl. Detela. — Umrl je v Ljubljani notar g. Ivan Gogola. — G. Fran Raktelj, učitelj v Ljubljani, slavi letos petdesetletnico učiteljevanja. Lepa slavnost! — V Črnomlju je povila žena Katarina Kobe trojčke. Jeden otrok je
prišel mrtev na svet, druga dva pa sta umrla. — — Slovenski deželni poslanci istrski so vendar šli v deželni zbor, ker je vlada sklicala zbor tudi v slovenskem jeziku. — Vojaška godba je svirala v Trstu tudi par motivov iz cesarske pesmi. Itali-janaši so začeli žvižgati, toda c. kr. oblasti nič ne storé, da se zabrani zaničevanje cesarske pesmi. — Tržaški magistrat noče sprejemati slovenskih dopisov. Slovenci pa nočejo italijanskih dopisov pošiljati, zato so storili potrebne korake, da se jim magistrat ukloni. Odločnost zmaguje!
Križem sveta.
Vojska v južni Afriki. Soproga generala Botha prebiva sedaj v Evropi in pripoveduje, da so Buri že dvakrat ujeli angleškega generala Frencha. Prvikrat so ga izpustili, ker jim je obljubil, da se ne bo več bojeval proti Burom. Ker pa ni držal besede, so ga hoteli ustreliti, ko so ga drugokrat ujeli. Še le ko je začel Kitschener posredovati, so ga izpustili, a Angleži so morali izpustiti v zameno 1000 burskih ujetnikov. V kapski koloniji so Buri raztreseni v razne oddelke do 300 mož. Tako vedó vedno, kaj in kako se godi okoli njih in tako so vedno na straži na celi črti. Iz Londona pa se poroča o velikanskem shodu, na katerem Angleži sami zahtevajo, da se sklene mir z Buri, in sicer da se pripozna obema burskima republikama neodvisnost.
Usmiljene sestre so nastavili v vojaških bolnišnicah v Budimpešti kot strežnice bolnikov. Prvi poskus so naredili s tako postrežbo na Dunaju in se je poskus izvrstno obnesel, da je tudi cesar izrazil svojo zadovoljnost. Kmalu se tudi po ostalih ogerskih vojaških bolnicah nastavijo usmiljene sestre kot strežnice bolnikov. In v celovški bolnišnici?!
Slovaki v volilni boj. Zatirani Slovaki na Ogerskem se udeležijo letošnjih državnozborskih volitev. V svojem oklicu na volilce pravijo, da se bodo borili kot državljani za jedinstvo, nedeljivost in neodvisnost ogerske domovine, kot Slovaki za priznanje in ravnopravnost slovaškega jezika v šoli in uradih. Da bi bila Slovakom v volilni borbi sreča mila!
To in ono. Vseslovanski sokolski shod se je vršil minula praznika v Pragi. Zastopani so bili tudi Slovenci. Iz Francoskega je prišlo veliko odposlanstvo. — O priliki udeležbe jesenskih vojaških vaj na Ogerskem in Hrvatskem se hoče pomuditi cesar tudi nekaj dnij v Slavoniji in sicer v Dolj-nem Miholjacu. To se bode zgodilo v času od 10. do 13. septembra. Za to bivanje cesarjevo v Slavoniji se delajo že najobsežnejše priprave. — Minuli teden se je blizu sobe, v kateri je spal turški sultan, vnel ogenj. Prišla je požarna bramba, ki je v pol uri pogasila ogenj. Ne vé se, kako je ogenj nastal. Sultan je silno prestrašen in pripoveduje vsem, v kaki smrtni nevarnosti je bil. — Na Holandskem so pri volitvah za državni zbor katoličani dosegli lepo zmago. Pridobili so si 14 sedežev. Dosedanja liberalna večina je poražena.
Naša gospodarska organizacija.
Mlekarska zadruga v Šmihelu nad Pliberkom ima dné 7. julija t. 1. (7. nedeljo po binkoštih) ob 4. uri popoludne v Serce rj evi gostilni svoj
osnovalni zbor
s poučnim govorom g. V. Šum i-ja o mlekarstvu.
Vsi, ki se zanimajo za to blagonosno napravo in podjetje, so k shodu prav uljudno povabljeni! Pridite v prav velikem številu !
Osnovalni odbor.
Gospodarske stvari.
Kako gnojiti krompirju. Vsakdo pač dobro vé, kakšen dobrotnik je celemu človeškemu rodu — naš krompir. Cesar in berač, oba ga rada imata. V nemški državi se pa prideluje krompir v neprimerno večji meri, pa tudi z večjo skrbjo kakor pa pri nas. Učeni možje in skušeni kmetje se bavijo lepo složno s krompirjevim vprašanjem, priporočajo pa sledeče: Njivo, na katero se nasadi krompir, moramo jeden mesec prej gnojiti z navadnim gnojem, tako da s pomočjo zraka, solnca in deža vsa gnojilna moč zleze v zemljo. Ta gnojilna moč zdrobi, omasti in očisti površno skorjo zemlje. Če se potem njiva preorje — ne pregloboko — se položi zrezani krompir tako lepo v razdrobljeno, omaščeno in očiščeno prst. Krompir potem hitro raste, postane tolst in suh ter ne gnije. Če pa nagnojimo s svežim mastnim gnojem ravno trenutek prej, predno preorjemo, pride mastni gnoj v zemljo, pa se ne more prav zvezati s prstjo, ker mu manjka prave pomoči, zraka in solnca; ali že strohni, ali pa se skisa; v obeh slučajih osmradi zemljo, namesto da bi jo omastil. Krompirjevo seme, ki leži naravnost v mastnem gnoju,
ki je pokrit s prstjo, ne more obroditi, zaradi vročine in smrada, ki nastane zmirom, če se kaka organična tvarina prestvarja v drugo. Najbolj pa obrodi krompir v njivi, na kateri je prej bila sejana lucerna.	—r.
Tržne cene.
V Celovcu, dné 27. junija 1901.
Ime blaga	na birne		na hektolitre		Prignalo se je
	A	V	A	V	
pšenica .	.					—			— konj
rž ....	9	87	12	34	— pitanih volov
ječmen.	.	. oves .	.	.	5	88	7	35	78 vprežne vole
turši ca .	.	.	7	88	9	85	11 junec
pšeno . .	.	14	80	18	50	57 krav
proso .	. .	—	—	—	—	2 telici
krompir .	. leča....	—	—	—	—	— pitanih svinj
ajda .	.	.	7	55	9	43	— prascev
Pitani voli so po — if do — K, vprežni voli po 276 K do 296 K, krave po 142 K do 270 K.
Sladko seno je meterski cent po 5 A 60 r do 6 A — v, kislo seno po 4 A — r do B A 60 r, slama po 4 A 40 r do 5 A 40 r.
Promet je bil slab.
Velikovec, dné 26. junija. Prignali so: 267 volov, 127 krav, 6 telic, 4 teleta. Cena za pitane vole 62 do 64 kron, za vprežne vole 56 do 60 kron za meterski cent žive vage, 205 ovc, 5 koz, 210 svinj. Promet dober. Po ovcah, ki imajo visoke cene, se je zelo popraševalo; istotako po prascih. Živahen izvoz na Tirolsko.
Djekše, dné 24. junija. Prignali so: 64 vprežnih volov, 10 krav, 73 ovc. Cena vprežnih volov 66 kron za meterski cent žive vage. Sejem je bil srednje obiskan. Kupci so bili iz Velikovca, Sv. Valburge in Bistrice.
Guštanj, dné 24. junija. Prignali so: 3 konje, 372 vprežnih volov, IBS krav, 13 telic, 2 teleta, 22 ovc, 15 koz. Sejem je bil srednje obiskan. Promet je bil srednje dober.
Dražbe.
(Kratice: vi. št. = vložna številka; d. ob. = davčna občina.)
Celovec. Dné 19. julija, izba št. 85., Ranerjeva hiša št. 18, Ljubljanska cesta, vi. št. 212, d. ob. Št. Rupert. Cena 18.852 kron, najnižja ponudba 9426 kron.
Šmohor. Dné 15. julija ob 10. uri, posestvo Janeza Lužnika, vi. št. 221, d. ob. Goriče. Cena 1600 kron, najnižja ponudba 1066 kron.
Št. Pavel. Dné 10. julija ob 10. uri Stridlova kmetija v Farski vasi, d. ob. Labud, vi. št. 57. Cena 2995 kron, najnižja ponudba 1996 kron.
Velikovec. Dné 8. julija ob 11. uri na licu mesta prostovoljna dražba Vrhovnikove kmetije Frana Werniga na Šmihelski gori, vi. št. 41, d. ob. Vandalica. Izklicana cena 10.000 kron.
I-ioteriJalte številke od 28. junija 1901. Line	27	84	17	77	65
Trst	40	28	30	36	15
8^®
NAZNANILA.

■'4	’
V zalogi tiskarne družbe sv. Mohorja v Celovcu izišel je:
Mali Katekizem ali krščanski nauk,
cena Id kr.
in
Veliki
ali krščanski nauk,
cena 40 kr.
Izvirnik potrdili so vsi avstrijski škofje, zbrani na Dunaju dné 9. aprila 1894.
Visoko c. kr. ministerstvo za uk in bogočastje ju je pripustilo z odlokom z dné 28. marca 1898, št. 7200, kot učno knjigo
Srednji Katekizem ali krščanski nauk,
cena 32 kr.,
potrjen od vis. c. kr. ministerstva za uk in bogočastje z odlokom z dné 30. aprila 1898, št. 9940, kot učna knjiga.
Za obila naročila se priporoča
tiskarna družbe sv. Mohorja v Celovcu.
Lepa kmetija
v Podgradu, občina Medgorje, se prodà cenò iz proste roke. Ima 40 birnov posetve, 15 oralov dobro zaraščenega gozda in 10 oralov travnikov z napeljano vodo. Poleg hiše je velik sadni vrt ter so vsa gospodarska poslopja zidana in v popolnoma dobrem stanju. Skupne paše je blizu 1000 oralov. Pohištvo se prodà zaradi preselitve in se natanjčneji pogoji poizvedo pri posestniku Jožefu Sušniku p. d. Krasniku v Podgradu pri Medgorjah, pošta Grabštanj na Koroškem.
Najnovejše in praktične
domače mline,
zelo trajne, ki se dajo lahko goniti z vsako silo in ki zmeljejo trikrat več, nego navadni mlini s kamni ali z valjarji, kakor tudi vse stroje za kmetijstvo, posebno za sedanji čas, kakor: gepeljne, mlatilnice, škoporeznice itd., prodaja po najnižji ceni ter jamči za dobro blago in lahki tir Josip Božic p. d. Telian, posestnik v Yancavasi. Pošta Grabštanj (Grafenstein) na Koroškem.
Oznanilo.
Podpisani se priporoča slavnemu občinstvu, da ima v svoji zalogi raznovrstnega vina, starega in novega, — tirolca, belega in rudečega, — ,,ne-graro“, pristni isterski teran, — vipavsko zadružno vino, — pristno štajersko vino, — pristen nemški „šillier“ — in sicilijansko vino. Tudi so desertna vina v zalogi. Ako se kdo potrudi, lahko vino pokusi in izbere. Cene so primerne in nizke. Priporočam se in prosim: podpirajte me!
Z odličnim spoštovanjem
UrL Rožič,
vinotržec in Cerkvenik v Pliberku.
Najgotovejši in najeenejši nakup
koles (bicikljev) in sisss
siggs« šivalnih strojev.
Kolesa („Styria“), znana najboljša znamka, in bambusova kolesa od 80 gld. višje. Šivalni stroji od 38 gld. višje z jamčenjem. Stara kolesa se zamenjajo. Že rabljena kolesa vedno najceneje v zalogi. Vse poprave koles in šivalnih strojev najceneje in dobro samo pri
Francu Grundner-ju,
Celovec, Dunajske ulice 10.

Lnka Kufer,
mizarski mojster v Celovcu,
Vetrinjska cesta št. 8.
priporoča svoje lastne izdelke likane in druge hišne oprave itd. za nizke cene.
G. Rumpel,
inžener in stavbeni podjetnik,
Dunaj XIX., Colloredogasse 38,
Toplice — Gablonc — Maribor prejema prva dela, napravljanje načrtov in izdelovanje vodovodov, vsakovrstne dovode vode za občine, urade in zasebnike, vpeljevanje vode v hiše, vzdigovanje vode vsake vrste, vodnjake iz betona, zidanje plinarn in kanalizacije. Najboljša priporočila!
27 letna praksa!
o
"čS
>
o
CL
3
J*
O)
t-(
&<
D
tz:
O
*57
>o
>0)

Patentovane
ročne in nahrbtne škropilnice za žvepljanje,
delujoče na eno in dve strani.
Patentorai stroji za pokončanje peronospere
najnovejših, sestavov.
Brizgalnice za ogljikov sulfid (injektori)
zoper filoksero.
Priprave za streljanje zoper točo.
Posebne brizgalnice za sadno drevje in vse druge priprave za sadje- in vinorejo
pošilja za najnižje tovarniške cene
IG. HELLER, DUNAJ II., Praterstrasse 49.
o
rt
3
P?
H*»
CSJ
(73
c+
O
H*«
3
*3
O
c«<
c+-
3
5'
a>
h3
►n
o
73
Lastnik in izdajatelj Gregor Einspieler, župnik v Podkloštru. — Odgovorni urednik Ivan Teršelič. — Tiskarna družbe sv. Mohorja v Celovcu.