Naročnina mesečno 18 Lir, za inozemstvo 31.50 Lir • nedeljska izdaja ce« loletno 34 Lir, za inozemstvo 65 Lir. Cek. rač. Ljubljana 10.650 za naročnino ln 10.349 za inserat«. Podružnica! , Novo mesto. <1 Izhaja vsak dan zjutraj razen ponedeljka in dneva po praznika. a llredniStvo ln oprava: Kopitarjeva 6, Ljubljana. Izključna pooblaščeni:* « OglaSevanje Italijanskega Tn Tujega | Redazione, Amministrazione: Kopitarjeva 6, Lubiana. izvora: Unione Pubblicita Italiana S. A., Milano. i Telefon 4001—4005, Abbonameotl: Me«« 18 Lire. Eitero, mete 31.50 Lir«. Edi- ^zione domenica, an-no 34 Lir*. Estero 65 Lir«. C C. Pj Lnbiana 10.650 per gll nbbonaincnti, 10.349 per le in-MrzlonL Filial« i Novo mestom Concessfonarla esclusTva per Ta pubblicita 3! provenienza italiana ed estera: Unione Pubblicita Italiana S. A, Milano. Vojno poročilo it. 984 Delavnost izvidnic v zahodni Tripolitaniji 18 sovražnih tankov uničenih in 21 letal sestreljenih Glavni Stan Italijanskih Oboroženih Sil objavlja: V odseku zahodne Tripolitanljo delavnost izvidnic. V Tunisu jo sovražnik nadaljeval s svojimi napadi, ki jih je podpiral združen ogenj in mnogo motornih oklepnih sil; italijansko in netilke čete sn trdno obdržalo v rokah postojanke in so sovražniku prizadejalo hudo izgube, med temi je bilo uničenih 18 tankov. V boju jo nemško lovsko letalstvo sestrelilo 13 letal, eno letalo je sestrelila protiletalska obramba, drugih 8 pa jo bilo uničenih na tleh nekega letališča. Pozno snočj sn nekatera sovražna letala preletela Crotono. pri tem pa jih jo oviral točen ogenj topništva. Nobeno žrtve, nekaj škode. Dodatek k vojnemu poročilu Izredna pohvala italijanskih junakov na vzhodnem bojišču 7nnaško obnašanje italijanskih edinlc, ki so se med nedavnimi srditimi boji vojskovale na ruskem bojišču, je v zadnjih dneh žeio nmngn izrazov občudovanja s strani nemških poveljstev. General Armadnega Zbora Frotter Pirco jo poslal poveljniku divizije »Ravenna« prisrčno zahvalno poslanico zaradi uspešnega sodelovanja te edinice in zvestega oboroženega bratstva z nemškimi tovariši. Ta pohvala, ki jo jo nemški general, pod čigar poveljstvom se jo vojskovala divizija »Ravenna«, je pomembno poveličanje odličnega obnašanja vseh italijanskih čet. ki se vojskujejo v sedanji veliki obrambni bitki na vzhodnem bojišču. Velike izgube ameriškega letalstva Tanger, 3. febr. AS: Uradno poročilo zavezniškega glavnega stana v Severni Afriki poroča, da je samo 21. skupina ameriških letal v Severni Afriki od začetka bojev v Tunisu izgubila 124 večmotornih letal, sestrelila pa je samo 25 osnih letal. Ducejeve besede milici: »Milica je s svojimi žrtvami dokazala ljubezen do Italije« i Rim, 3. febr. AS. Ob 20-lelnici fašistovske milice je Duce v nekem kraju srednje Italije pregledal zastopstvo oborožene revolucijske straže. Legionarske sile so sestavljali trije batalojni »M«, en bataljon posebne milice, 4 bataljoni legionar-6kih pripravnikov, dva bataljona vseur 1 lice, en bataljon milice A. C., en bataljon mladih fašistov in en bataljon kolesarjev. Med starimi vojščaki iz več vojn so bile vrste najmlajših, ki se pripravljajo za naslop v boju. Dure je dospel ob desetih v spremstvu tajnika stranke ter načelnika glavnega stana milice. Blizu goste gruče borov, kjer so se dvigale zastave trojno zvezo ler rimsko znamenje, so Du-ceja sprejeli: Kvadrutnvir, maršal Italije De Bo-no, predsednik,, senata in fašistovske korporacij-ske zbornice, člani vlado in vodstvo stranke, načelnik glavnega stana oboroženih sil, poveljnika kr. karablnjerjev in finančno straže, glavni pod-poveljnik GIL-a, podpoveljnik glavnega stann milice, poveljniki posameznih milic, krajevni poveljnik legionarske milice, predsednik zveze pohabljencev in vrhovni kaplan milice. Duce je v spremstvu zastopnikov oblasti stopil na naravni oder, s katerega je bil obsežen razgled na planjavo, kjer je (>000 legionarjev bilo razporejenih za vajo. Na odru je Duce poklical k sebi vojaške zastopnike Nemčije in Japonsko. Po naglih premikih na valovitem ozemlju, katerih višek je bil napad na nek grič, kar se je vse razvijalo pod ognjem spremljevalnega orožja, so se bataljoni potem razpostavili pred poveljniško palačo v ogromen štirikot, ki mu je vojna oprava dajala jekleni sijaj. Na koncu štirikola sta na visokih drogovih vihrala tribarvnica in Ducejcvo znamenje. Duce 6e je povzpel na streho poveljniške palače in se tako znova pokazal oborožencem. V zeleznem zastopstvu se je izražala vsa zadržana sila milice, 6ila. ki je v njenih naskakovalnih bataljonih, v njenih neposnetnljivih panogah, v njenem junaškem duhu. v njeni neomajni veri, ki izvira iz čistega srca ljudstva, zakaj milica je najvidnejši izraz italijanskega ljudstva. Med nedavnimi zgledi te vere je vdova nekega legionarja, ki je padel v Afriki, in mati nekega 16 letnega legionarja, ki je padel v Rusiji. Njuna vera je pokazala vso svojo vnemo v znamenitih besedah: »Verujem v zmago kakor v zakramenti« Sklop oboroženih mo5. razporejenih pred Du-cejem, je v duhu zastopal 8200 legionarjev, padlih v vojni, 12.350 ranjenih, 19 odlikovanj s savojskim vojaškim redom, 73 zlatih kolajn, 1497 6rebrnih Napadi Sovjetov pri Novorosijsku odbiti Boji med Donom in Doncom se nadaljujejo — Sovražni napadi ob jezeru Ladoga so propadli Ilntlerjcv glavni stan. 3. februarja: Nemško vrhovno poveljstvo objavlja: Med Kavkazom in dolnjim Donom so naše armade po načrtnem nadaljevanju svojih premikov dosegle ukazano dnevne cilje. Močni napadi pri Novorosijsku in molilni napadi dalje proti vzhodu so bili odbiti. Težki in polni sprememb obrambni boji med Donom in gornjim Donecom se nadaljujejo. Tudi včeraj so močne skupine letalstva podpirale boje armado z močnimi napadi. Ob jezeru Ladoga so propadli slabši napadi proti nemškim postojankam. Bitka za neko višino zavzeto po sovražniku, je še v teku. V Severni Afriki samo delovanje izvidnic na bojišču v zahodni Tripolitaniji. Močni sovražni napadi v Tunisu so bili od nemških in italijanskih čet razbiti in je imel sovražnik najhujše izgube. Pri tem je bilo uničenih 18 tankov. Angleška letala so v pretekli noči napadla nekatere kraje v zahodni Nemčiji. V stanovanjskih predelih so nastalo škode, zlasti zaradi požarov. Prebivalstvo jc imelo zgube. Tri letala so bila sestreljena. Berlin, 3. febr. AS: Berlinski vojaški krogi poudarjajo, da se nemške čete zahodno in južno od Voroneža vedno bolj upirajo in je bila tam zlomljena velika sovjetska napadalna skupina. Ugotovljeno je, da je bilo od 20. novembra do 31. januarja uničenih ali zajetih 6600 sovjetskih tankov. Berlin, 3. febr. AS: Iz vojaškega vira se ie izvedelo, da je nemška skupina XI armadnega zbora, ki se je upirala v severnem delu Stalin-grada, poslala svoje zadnje radijsko poročilo. Berlin, 3. febr. AS: Angleški bombniki so snoči napadli zahodno Nemčijo Civilno prebivalstvo je imelo izgube. Nekaj hiš je bilo poškodovanih. Berlin, 3. febr. AS: Iz vojaškega vira se ]e izvedelo, da je nemško letalstvo v času od 25. do 31. januarja nad Sredozemskim morjem se-»trelilo 59 sovražnih letal. Čangkajšek na poti v Ameriko Solija, 3. febr. AS. Po poročilih iz Ankare Jo general Čangkajšek z letalom odpotoval v Združene države. Spremljajo ga višji častniki. Domnevajo, da potuje general Čangkajšek k Roo-6eveltu zato, da bi izvedel za Rooseveltove nadaljnje vojne načrte. Atentat v Palestini Ankara, 3. febr. AS. Iz Jeruzalema poročajo, da sta v Telavivu pred stanovanjem dveh vodilnih židovskih osebnosti eksplodirali bnmbi. Atentat so najbrž organizirali arabski nacionalisti. Obseg škode še ni znan. Lizbona, 3. febr. AS: Iz Ria de Janeira poročajo, da so podmornice osi napadle anglosaški konvoj ob brazilski obali. Potopljeni so bili s torpedi trije parniki s skupno 15.000 tonami, dva par-nika pa sta bila hudo poškodovana. Japonci občudujejo branilce Stalingrada Tokio. 3. febr. AS. Japonski listi podčrlavajo junaštvo sil Osi v Stalingradu. Listi poudarjajo, da so se nad 70 dni branilci upirali ogromni ofenzivi ruskih sil. Agencija Domei zatrjuje, da bi se bila ruska ofenziva posrečila, če Nemčija ne bi v Stalingradu vezala okrog 80 sovjeskih divizij. Zimska ofenziva se je izvajala v skladu z ofenzivo v Severni Afriki in rdeča vojska je mobilizarala vse svoje sile, toda te sile je ustavilo 200.000 Nemcev. Agencija zatrjuje, da so nemški vojaški uspehi v Rusiji resnično veliki, ker je lahnim nemškim silam uspelo upirati se nad dva meseca najboljšim sovjetskim četam. kolajn, 3112 bronastih kolajn. 4&14 križcev za vojaško hrabrost, ki so tkali slavuo zgodovino prvih dvajset let milice. Proslava je bila zelo resna in trezna. Vojaki so ponovili pozdrav Duceju, zavihteli bodala, potem pa zapeli »l.egionarjevo molitev pred bitko«. Zatem je prišla himna bataljonov »M<, sveža, bojevita in vnemajoča. »Zmaga vedno tisti, kdor bolj veruje, kdor zna dalje trpeti.« V ozračju leži neuničljiva gotovost. Pretresljiv pevski del slovesnosti krona »Giovinezza«, pesem predvečera in vseh zmag, večna pesem dvajsetih let. Potem je v najgloblji tišini spregovoril Duce: »Častniki, podčastniki. Irgionarji! Milica, ki so jo rodila po sklopu velikeea sveta iz revolucionarnega skvadrizmn, praznuje danes v ozračju, ki jo njena posehnost. svojo prvo dvajsetletnico. To jo ozračje železa, boja in odločnosti, ozračje, r katerem se ljudje konec koncev razodevajo v tistem, kar so. in v tistem, kar veljajo. Vi sto od leta 1923 dn danes v toliko in toliko lutkah z žrtvijo in s krvjo dokazali svojo najčistejšo ljubezen do Italijo in svojo brezpogojno vdanost fašizmu. Tako ste bili zvesti geslu. So nikdar lako kakor v tej vojni, ki hi njene mere lahko imenovali nadčloveške, ni bilo res. da odloča tisti, ki se zna upirati četrt ure daljo kakor sovražnik in da je poslednja bitka lista, ki prinese zmago.« Naš poglavitni sovražnik se je bojeval samo proti nam in šele po 32. mesecih najtršega boja je mogel doseči nekaj uspeha. Italijansko ljudstvo je z moškim, rimskim mirom sprejelo novico o zasedbi Libije po nasprotniku, to pa zaradi tega, ker živi v globinah njegovega sr:a neomajno prepričanje: »Tja, kjer smo bili, tja, kjer nas čakajo naši mrtvi, tja, kjer smo pustili mogočne in neuničljive sledove naše omike, tja se bomo spet vrnili.« Neukrotljiv zakon o fizični težnosti snovi je zakon o politični težnosti narodov. 50 milijonov Italijanov teži in bo težilo proti Afriki, ker imajo sveto pravico do življenja, enako kakor drugi narodi ali pa morda še bolj kakor sleherni drugi narod. Legionarjil Spričo nore, zločinske, reklamne odločitve v Casablanci lahko ml ob tej prvi 20-letnici s tovariši iz osi in iz trojne zveze odgovarjamo, da ne bomo odnehali, dokler bomo le mogli držati v roki orožje za boj. Vi boste še naprej korakali v prvih črtah in boste vedno in povsod zgled vsem. Vem, da po drugih prednostih ne hrepenite.« Kremenit nagovor jo bil kronan i pozdravom Duceiu. Tetuan, 3. febr. AS. Španski tisk v Maroku v reloti objavlja govor, ki ga je Dure imel na milico. Listi objavljajo govor pod zelo velikimi naslovi obenem z Ducejcvo sliko. Zlasti se podčrtava Ducejev stavek: ->Odloča tisti, ki se zna upirati četrt ure dalje kakor sovražnik.« Počastitev spomina padlih miličnikov Rim, 3. febr. AS. Ob 20 letnici milice je bila prva počastitev tista, ko je Duce dal po načelniku glavnega stana položiti velik venec v »redišču legionarjev, padlih v boju pri vrhovnem poveljstvu. Svetišče je ves dan bilo cilj pobožnega češčenja oblasti ter političnih, vojaških in civilnih dostojanstvenikov, ki so polagali vence cvetja na zaobljub-ni oltar. Za vodstvom stranke s tajnikom na čelu so prišli načelnik glavnega stana s podtajnikom za vojsko, uradno zastopstvo senata in zbornice, podtajnik v predsedništvu vlade, ki je načelniku glavnega stana izročil 100000 lir za sinove črnih srajc, načelnik in podnačelnik policije, rimski guverner, zastopnik kr. karabinjerjev, predsednik državne zveze rodbin padlih v vojni, predsedstvo UNUCI-ja, zastopstvo policije iz italiianske Afrike, ki sta podarila 25.000 in 10000 lir za sinove črnih srajc, dalje poveljstvo državne zveze vojnih prostovoljcev, zveza pohabljen-iv, pokrajinski predsednik in zastopniki rimske kvesture, poveljstvo posebnih skupin agentov javne varnosti, zastopstvo tistih, ki so se vrnili iz italijanske vzhodne Afrike, ki je položilo vcnec v imenu ujetih legionarjev, zastopstva vseh vrst orožja, bojevniških in številnih šolskih združenj Od jutra do večera se je nadaljevalo neprestano ganjeno romanje, živo pričevanje ljudstva za legionarje, ki so prostovoljno dali življenje za Italijo. Vesel dogodek v italijanski vladarski rodbini ' Ducejevi ukrepi v proslavo rojstva princese Beatrice Rim, 2. februarja. AS. Danes ob 6.15 sc je nj. vis. knegiaji Picraontski v kraljevi palači na Kvirinalu rodila princezinja, ki jo bodo krstili na ine Beatrice. Vzvišena mati in novorojena princezinja se počutita kar najbolje. Čim je minister dvora sporočil veselo novico, je Duce takoj poslal vzvišenima Vladarjema in nj. kr- visočanstvoma knezu in kneginji Piemontski prisrčne čestitke ter izrekel zadovoljstvo tudi v imenu iašistovske stranke in vsega italijanskega naroda. Minister dvora je sporočil novico o veselem dogodku tudi vitezom reda sv. Anunciate, predsednikom senata, fašistične zbornice in zbornici za korporacije, državnemu tajniku In drugim visokim državnim dostojanstvenikom. Sporočili so tudi preiektom in drugim oblastem. Duce je odločil, naj se vsem članom itali« janske oborožene sile, ki so bili disciplinsko kaznovani, kazen odpusti. V Rimu so ustanovili nov »Dom matere in otroka«, in bo nosil ime vzvišena novorojenke. Predsedništvo ministrskega sveta ja dalo pobudo za ustanovitev posebnega sklada ter vanj dalo kot prvi prispevek milijon lir. Ta denar naj se porabi za dobrodelne namene. Odločena je bilo, da morajo 4. iebruarja ves dan viseti po vseh javnih poslopjih zastave. Kadškof - žrtev divjaškega letalskega napada Reggio Calabria, 3. febr. AS. Vest o smrti mons. Enrika Montalbettija, nadškofa v Reggio Calabria, ki je bil žrtev letalskega napada, se je razširila ne smo po mestu, marveč po vsej nadškotiji ter povsod zbudila žalosten vtis in zelo iskreno sočustvovanje Bil je povsod in pri vseh priljubljen zaradi svoje dobrotljivosti in zaradi neutrudljive-ga dela v duhovnem paslirstvu. Smrt ga je zadela, ko je ravno opravljal svoje pastirske dolžnosti v Miletu Portosalvu. kamor je hil šel na pastirski obisk. Ta novi divjaški zločin nasprotnikov, ki znaša svojo uničujočo besnost nad civilnim prebivalstvom, je še bolj ogorčil italijansko ljudstvo. Mons. Montelbetti se je rodil 1. 1888. v Veneziji. .V duhovnika je bil posvečen 1. 1911. Papež Pij XI. \V. Churchill se je sešel s turškimi državniki Rim, 3. februar. AS. Agencija Reuter poroča, da se je angleški ministrski predsednik Churchill na lastno prošnjo podal v Turčijo. V Adanl je s predsednikom turške republike Ismetom Ine-liijem in s turškimi državniki imel razgovore, pri katerih so razpravljali o sedanjem položaju v Evropi in posebno v pokrajinah, ki Turčijo naravnost zanimajo. Razpravljali so tudi o pomoči, ki bi bila primerna za utrditev obrambnega položaja Turčije. Rim, 3. februarja. AS. V spomenici, ki jo je agencija Reuter dala za Bližnji vzhod in ki se tiče sestanka, katerega je pri turških voditeljih zahteval Churchill, pravi: Ta sestanek je redna posledica prijateljskih odnošajev, ki so vedno bili med obema državama. Četudi niso angleški uradni ali pristojni krogi do sedaj dali o tetn sporočilu nobene razlage in četudi jo bodo angleški listi lahko razlagali šele prihodnje jutro, se vendar lahko reče, da ta sestanek ne bo spremenil položaja Turčije, ki bo ostala nevtralna. Ankara, 3. februarja. AS. Predsednik turško vlade in načelnik turškega glavnega stana sta se vrnila v prestolnico od sestanka s predsednikom angleške vlade Churchillom. Predsednik republike pa je šel na obisk v mesto Malatijo. Turška brzojavna agencija je o sestanku dala uradno poročaj, v katerem trdi, da je predsednik republiker Ismet Ineni bil na potovanju v južni Turčiji in sicer ravno v Adani. ko je dobil brzojavvko, s katero so ga v Churchillovem imenu prosili za razgovor. Predsednik turške repub- like je prošnji predsednika angleške vlade ustregel, pa je do razgovora prišlo. Ankara, 3. febr. AS: Izvedelo se je, da je postal angleški veleposlanik v Turčiji sir IIu-geson žrtev avtomobilske nesreče. Angleški veleposlanik se je z avtomobilom vračal po konferenci iz Adane v Ankaro. Podrobnosti o nesreči še ni. Milano, 3. febr. AS: »Popolo d'Italia« objavlja komentar o razgovorih med Churchillom in Inenijem v Adani. List poudarja, da je značilno, da v Londonu zatrjujejo, da je Stalin zadovoljen s temi razgovori in z zaključki teh razgovorov. Uradno poročilo in poročila iz angleškega vira priznavajo, da ostane obrambni položaj Turčije nespremenjen. Dejansko pa sprememba ne l>i bila opravičena, ker gotovo niso sile osi tiste, ki bi danes a'lj jutri hotele staviti take pogoje, ki bi vplivali no nevtral-nostno politiko, ki jo je do sedaj lojalno izvajala turška vlada. Vsekakor pa je treba čakati na morebitno stališče ahkarske vlade. List se omejuje na ugotovitev, da je angleška in ameriška propaganda pohitela, da M dala čim večji prizvok pobudi, ki jo je zavzel Churchill. To potrjuje, da smo pred novim poskusom, kako vpreei druge dežele v nezdrav voz angleške politike. Von Pappen pri turškem zunanjem ministru Ankara, 3. febr. AS: Včeraj jc bil nemški veleposlanik von Pappen sprejet pri turškem zunanjem ministru Menemendžoglu. mu je podelil nadškofijsko čast v maju 1935, ko je dobil titularno nadškofovstvo školije Derco. Junija 1938 pa je bil imenpvan za nadškofa v Reggio Calabria. Rim, 3. febr. AS. Dospelo je nekaj podrobnosti o 6mrti nadškofa Reggia Calabria, Monlalbelf a. Odpravil se je v Mnlito Portosalvo, kjer se je 11 i-dil na pastirskem obisku v kraju >Anna«, in sicer v neki zasebni vili v odprti pokrajini. Sovražno letalo se je spustilo nad poslopje ter ga začelo obstreljevati s strojnico in usmrtilo med drugimi nadškofa in škofijskegn kanclerja mons. Trapani-ja, dočim je bil župnik hudo ranjen. Papeževo sožalje ob smrti nadškofa Montalbettija Vatikansko mesto, 3. febr. AS. Njegova Svetost Pij XII. je z brzojavko kardinala, državnega tajnika, nadškofijskemu kapitlju v Reggio Calabria izrekel globoko sožalje zaradi smrti nadškofa msgr. Enrica Montalbettija, ki ga je doletela pri letalskem napadu. Kardinal Maglione je izrazom papeževe žalosti dodal še svoje globoko sožalje. Razburjenje v Avstraliji narašča Šanghaj, 3. febr. AS. Zaradi nedavnega ameriškega poraza na Tihem morju se širi razburjenje tned prebivalstvom v Avstralij. Avstralsko prebivalstvo je zlasti vznemirjeno zaradi tega, iokažejo svojo tehnično in delovno s|x»sobnost. Vodstvo omenjenih tekem je izročeno vodstveni komisiji, ki si jo že zbraln, da proučuje najvažnejša vprašanja glede tekem. Tej komisiji Poročilo predsednika odseka trgovskih delavcev V odseku trgovskih delavcev so zastopani tisti, ki so odvisni od trgovskih podjetij, javnih ustanov, frizerskih, mesarskih, pekarskih podjetij, uslužbenci pri profesionalnih poklicih, v zdravstvenih zavodih ter domače uslužbenstvo. Večji del teh podjetij ne more vršiti med vojsko normalnega dela. Očividno je, da ima odmev ta neugodni položaj tudi pri naših zastopnikih. Število zastopanih delavcev našega odseka pa ni izraz eksistenčne krize. Priznati je treba, da delodajalci naše kategorije med vojno ne izvajajo odpustov v tisti meri, ki bi odgovarjala odstotku zmanjšanja pri celotnem prometu trgovskih podjetij in javnih ustanov. To dejstvo je treba pripisovati dvojnemu vzroku: po eni strani izhaja ta način postopanja gotovo od čuta vzajemnosti delodajalcev s profesionalnimi delavci, medtem ko so pa drugi strani zakonske odredbe, ki se nanašajo na članarino, znatno povečale kakovost dela in torej tudi zahteve podjetij samih. Število zastopanih delavcev. Odsek trgovskih delavcev znaša skupno 9058 delavcev: trgovskih 2660, uslužbencev v javnih ustanovah 862, brivcev, lasničarjev ter članov kozmetičnih institutov 819, domačega uslužbenstva 3442, uslužbencev pri profesionalnih podjetjih 1275. Število včlanjenih sindikatov. V preteklem letu je odsek trgovskih delavcev ustanovil 5 sindikatov, to je vse, ki so bili predvideni v organizatornem načrtu Zveze razen odseka uslužbencev prt profesionalnih poklicih. Skupno število včlanjenih pri odseku trgovskih delavcev šteje 299 edinic. Odstotek članov se zdi, da je zadovoljiv le v kategoriji uslužbencev v javnih ustanovah, kjer jc zastopanih 16.39% zastopnikov. Pogodbena dejavnost. Odseku je uspelo za !eto 1942 skleniti več kolektivnih delovnih pogodb velike važnosti. Te ogodbe so bile: kolektivna delovna pogodba za pivske in lasničarske delavce z dne 24. julija leta 1942-XX., dalje za trgovske pomočnike z dne 27. novembra 1942-XXI ter za uslužbenstvo javnih ustanov z dne 22. decembra 1942-XX1. Kategorija domačega uslužbenstva je še brez kolektivne delovne pogodbe Njih delovni odnosi se pa kljub temu zadovoljivi. Nazadoval je položaj uslužbencev pri profesionalnih poklicih; njih gospodarski položaj v premnogih primerih ne dosega niti minimuma, ki je S! predviden po odredbi o minimalnih plačah. Zato skuša odsek trgovskih delavcev posvetiti posebno skrb tej kategoriji. Na odsek je storil vss mogoče, da olajša položaj zastopanih delavcev pri osebnih redukcijah. Predvsem je šla ta skrb za tem. da se doseže, da javne ustanove zaposle v prvi vrsti moško kvalificirano osebje, zlasti družinske očete. Drznemo si nasloviti na Vašo Ekscelenco sledečo prošnjo: Ugotovilo se je več slučajev, pri katerih so bile zaprte javne ustanove in trgovine iz razlogov javne varnosti. Za te primere — pravi poročilo, naslovljeno na Visokega komisarja — prosimo, da bi se izdali ukrepi, ki bi zagotovili zaposlitev nedolžnih prizadetih v teh podjetjih. Kakor je bilo že obiavljeno je Visoki komisar že izdal navodila, da stopi Zveza delavcev v stik z oblastjo, da bo ta prošnja ugodno rešena. je podrejen izvršni odbor, ki bo skrbel za izvajanje organizatornega dela ter bo očrtal podroben program za izvadho raznih natečajev. Delovnih tekem »e morejo udeležiti prigla-šenci med letniki od 1. januarja 1915 do 31.. decembra 1925, seveda tisti, ki so vpisani v kategorije sindikalnih organizacij. Priglašenci, ki so člani društev, ki pa niso sindikalno včlanjeni, se bodo mogli udeležiti tekem e potrdilom delodajalca ter z izkaznico društva, ki mu pripadajo. Ne ho pa dovoljeno priglašencu udeležiti so več tokom isto leto. Za vsako tekmo bo določena sodna komisija, sestavljena iz predsednika, ki mu stoje ob strani trije tehniki ter tajnik, ki bo skrbel za sestavo posameznih klasificiranih. Vsakemu natečajniku j>osta določeni dve različni nalogi s točkami od 1. do 30., kakršna je pač sposobnost in stanje pripravljenosti, ki ga je pokazal pri praktično tehniškem izpitu ter pri teoretično-lehničnein izpitu in stopnja splošne izobrazbe. Klasifikaciji i>osta dvo: ena za kvalificirane delavce, druga pa 7.a vajence ali nekvalificirane delavce, ki so že končali vajeniško dobo. Trem najboljšim so določene nagrade: 400, 2?50 in 100 lir za klasificirane delavce ter 300, 200 in 100 lir za vajence. Najboljši natečajniki. če žele, bodo lahko poslani v Italijo na poučno ekskurzijo k raznim podjetjem ali kot zastopniki na razne delovne ali nacionalne prireditve. Oh koncu tekem bodo najbolj zaslužna dela zbrana na razstavi, ki jo bo organiziral pokrajinski Dopolavoro ter univerzitetna orcanizacija v Ljubljani. Na svečnioo siloviti nalivi in povodnji Ljubljana, 3, februarja. Letošnja svečnica, dan. ko pošilja sonce žarke v zemljo, je prinesla v deželo vremenske pojave in spremembe, ki jih kronika kmalu ni zaznamovala v takšnih oblikah, kakor so se pojavljali ta dan. Stari očanci si takih pojavov ne morejo priklicati v s|>omin. Namesto kristalnih snežink in snežnih metežev so so skoraj 80 ur neprestano vrstili silni nalivi, ki 6o kmalu pokazaii vidne posledice, ko so se pojavilo v pokrajini zimske povodnji, ki sicer niso škodljive polju, toda nevarno za človeška naselja. Pravo pomladansko deževje Januar je bil proti koncu muhast in prav topel. Februar pa nam je zgodaj zagodel s pravim pomladanskim deževjem, Žo več dni se je pripravljalo k dežju. In v ponedeljek ponoči so se odprlo zatvornice v oblakih, da so so vsipale na zemljo gosle kaplje v dolgih štrenah. Neprestano je lilo, le tu in tam prav kratki presledki so vlivali človeku upanje, da se bo zjasnilo in da bo konec deževju. Dežomer je že do 7 ^zjutraj na svečnico nameril ogromno množino dežja. Bilo je namerjeno 14.8 mm za kratek čas dobrih 8 ur, ko je ponoči začelo z dežjem. Od 7 zjutraj na praznik pa do srede zjutraj so bili siloviti nalivi, močni tako kot ob hudih poletnih nevihtah. Po- Obsodbe vojaškega vojnega sodišča Vojaško vojno sodišče Višjega poveljstva O. S. Slovenia — Dalmazia«, odsek Ljubljana, je izreklo naslednjo sodbo v pravdi proti: 1. Kvasu Rudolfu, sinu Ivana in Kern Marije, roj. v Prelogah pri Mokronogu 6. 2. 1912, biva-jočemu v Radečah (Nemška Slovenija); 2. Poliču Radku. sinu Antona in Prosen Roze, roj. v Rožnem dolu 23. 2. 1919, bivajočemu v Grosupljem. dijaku; 3. Ilrovatu Antonu, sinu Jožefine, roj. v Gornji Makovnici pri Novem mestu 30. 3. 1921, bivajočemu istotam, delavcu; 4. Prijatelju Jožetu, sinu Jerneja in Prijatelj Marije, roj. v Žalni 3. 2. 1922, bivajočemu istotam, delavcu. Vsi ti navedeni so obtoženi v odsotnosti: a) članstva pri prevratnem združenju (čl. 4. Ducejeve* odredbe 3. 10. 1941), ker so v Grosupljem od nedoločenega časa pripadali organizaciji, ki je imela namen nasilno prevreči politično, gospodarsko in socialno uredbo države; b) prevratne propagande (čl. 5. Ducejeve odredbe z dne 3. 10. 1941), ker so v istih okoliščinah širili propagando za nasilen prevrat politične, gospodarske in soeiaftie uredbe v državi; c) udeležbo pri oboroženi tolpi (čl. 18. Ducejeve odredbe 3. 10. 1941), ker so v istih okoliščinah bili člani oborožene tolpe, ki je imela namen, da izvršuje zločine proti državi; d) protizakonite posesti orožja (čl. 2. Ducejeve odredbe 24. 10. 1941), ker so. vedno v istih okoliščinah, posedovali orožje in municijo brez pooblastila kompetentne oblasti Sodišče izreka, da so Kvas Rudolf, Polič Rad- ko, Hrovat Anton fn Prijatelj Jožef krivi obtoženih zločinov, in kot take jih obsoja na kazen dosmrtne ječe, z vsemi zakonitimi posledicami, vštevši tudi izgubo pravic do udeleževanja pri javnih službah za stalno, postavitev izven zakona, povrnitev sodnih stroškov ter stroške za oskrbo v ječi. To poročilo naj objavi v Izvlečku ter enkrat ljubljanski dnevnik »Slovenec«. Ljubljana, 27. januarja 15M3-XXI. Istotako je isto sodišče Izreklo obsodbo proti Sepic Jožefu, sinu Rudolfa in Sepic Jožefine, roj. v Ljubljani 19. 2. 1905 ter istotam bivajočemu, gasilcu. Bil je v odsotnosti obtožen: a) zločina, ki ga predvideva čl. 1. Ducejeve odredbe 3. 5. 1942, ker je bil v Ljubljani od nedoločenega časa in do septembra 1912 član združenja, ki je imelo namen nasiloma prevreči politično in socialno ureditev v državi; b) zločina, ki ga predvideva čl. 16. Ducejeve odredbe 3. 10. 1941, ker je v istih časovnih in krajevnih okoličinah bil član oborožene tolpe, ki je imela namen, da izvršuje zločine proti državi. Sodišče je izreklo, da je Sepic Jožef kriv obtoženih zločinov in ga kot takega obsoja na kazen dosmrtne ječe, z vsemi zakonitimi posledicami, vštevši stalno izgubo pravice do javnih služb ter postavitev izven zakona, kakor tudi _ poravnavo sodnih stroškov ter oskrbovanja v ječi. Poročilo o tej razsodbi se mora v izvlečku ter enkrat objaviti v ljubljanskem dnevniku »Slovenec«. Ljubljana, 36. januarja 1943-XXI. sebno močni nalivi so trajali na praznik od 15.50 do 16.20 in od 17.45 do 18.30. Meteorološki zavod je za drugo razdobje nalivov zaznamoval, da jo padlo 65.2 mm, lorej ves čas nalivov kar 80 mm dežja! Ta na videz kaj skromna številka nad predstavlja ogromne množino vode, kajti zlilo se je po meteorološkem računu nad ozemlje ljubljanske občine do 64 milijonov hI vode! Toča, blisk in grom Hudi nalivi na svečnico so bili za vsakogar nekaj nevsakdanjega. Se večjo posebnost in vremensko abnormalnost jo navaden zemljan in meščan doživljal snoči in pozno v noč. Okoli 18.20 jo po mirnih domovih v okolici in po ponosnih hišah v mestu nekaj završalo. S streh so se vsipale drobne ledeno kroglice. Padala jo drobnejša toča, sem in tja sodra. Padala je dobro sekundo. Ponekod je bilo vse lepo pobeljeno s temi kro-gljicami. K toči pa sta se pozneje okoli 17.50 pridružila še blisk in grom. Začelo se je na zapadu sprva medlo svetlikati. Marsikdo je sprva domneval, da izvira to svetlikanje od tramvaja, ko vozi mimo. Pozneje se je mogel prepričati, da se v kratkih presledkih pojavlja na zapadnem nebesnem svodu pravi, naravni blisk, ki je postajal od časa do časa svetlejši in močnejši. Blisku je kmalu sledilo votlo grmenje, trajajočo navadno do 40 sekund. Bili 60 gromi, ki so dosegli nad 60 6ekund. Posebno fftočno grmenje je bilo čuti v času od 19.10 tja do 20.40, nakar je kmalu nehalo tudi deževje. Vode so začele naraščati Hudi in neprestani nalivi so povzročili, da so začele vode sila naglo naraščati. 2e zaradi naglega tajanja snega prej močno namočena in omečana zemlja ni mogla več sproti vsrkavati novih velikih vodnih mas, ki so se začele nato valiti po strminah in hribinah nizdol in 6e stekati v vodne struge. Kakor kratko poročajo, eo katastrofalno začeli naraščati hudourniki po Gorenjskem, ko se je sneg na planinah silno naglo tajal. Besneli so tudi plazovi. Silovito narašča Sava, ki vali iz Gorenjske ogromne vode. Pri Jezici je Sava močno narasla in prestopa bregove. Ozemlje ob izlivu Ljubljanice v Savo je poplavljeno in popolnoma pod vodo. Velika jo voda pri Zalogu in Lazah T ! aa .a •• .1 . „ ! U O 1 imnn p i L\ i ■ t 1 /\ f Gospodarstvo Nakazila za nabavo usnja čevljarjem Pokrajinski svet kurporacij v Ljubljani poziva čevljarje, da mu predložo pooblastila za nakup usnja v mesecu februarju t. 1. v času od 1. do 10. v potrditev nakazil. Po tem roku se bo usnje nakazovalo le še čevljarjem, ki obratujejo izven Ljubljane. Razdeljevanje krmil za prašiče Pokrajinski Prehranjevalni zavod obvešča vse rejce ljubljanske občine, da se bodo v dneh 2. in 3. februarja razdeljevale pri oddelku za meso, Gosposka 12, nakaznice za krmila prašičev za pitanje in rejo. Zaposlenost delavstva v decembri' lz statističnih podatkov Zavoda za socialno zavarovanje Ljubljanske pokrajine je razvidno, da je znašalo v mesecu decembru lani število zavarovanih delavcev 25.098. Odstotek bolnikov se je malenkostno zvijal od 3.10 na 3.11 odstotkov Zavarovana delavska mezda narašča in se je decembra v primeri z novembrom zvišala za lir 0.10 na lir 25 33 dnevno povprečno. Zaradi zmanjšanja števila delavcev se je skupna delavska zavarovana mezda nekoliko znižala. Prehrana Evrope Dosedanja statistika, ki je računala kvote o samoprehrani evropskih držav, je bila zelo pomanjkljiva. Sedaj so nemški statistiki poskusili izločiti napake, tako da so izračunali, kolikšna površina je potrebna za prehrano posamezne države, oz. prebivalcev, če se vpošteva dosedanji način prehrane, iz teh nemških statistik je razvidno, da je celinska Evropa že v predvojnih letih 1935—1938 dosegla 98% kritja svoje prehrano z domačo proizvodnjo. Po površini je bila prehrana Belgije na pr. osigurana z domačo proizvodnjo s 51 %, sledita Norveška s 69 in Švedska s 71%. V skupino držav, ki so bile v veliki meri navezane na uvoz hrane, je spadala tudi nekdanja Avstrija z odstotkom 75%, nadalje Grčija s 77%. Nekdanja Nemčija je izkazovala odstotek 92%, nekdanja Češkoslovaška 96%, Francija in Holandija po 85%, Italija pa z 92%. V Severni Evropi jo imela najvišji odstotek samoprehrana Danska s 148%. Intenzivnost obdelovanja je na Danskem ravno tako velika kot na Nizozemskem, vendar pa je prebivalstvo slednje trikrat večjo kot dansko. Baltsko države imajo presežke, njih odstotek je isti kot bolgarski s 113%, Romunija pa 121%. V nasprotju s tem pa stoji Anglija, kjer je znašal odstotek prehrane z domačimi proizvodi samo 25%. Sedaj je mogoče površina v Angliji povečana, vendar so dovozi še potrebni v izredno veliki meri. Nasprotno pa se celinska Evropa lahko preživlja s svojo proizvodnjo. Že pred vojno se ozemlja s presežki prispevala mnogo k prehrani Evrope, sedaj pa je povečana kmetijska proizvodnja Srednje Evrope in Italije v veliki meri pripomogla k samoprehrani Evrope, kar je še l>olj potencirano s priključkom vzhodnih ozemelj, tako da jo prehrana Evrope osigurana. * Konferenca o kmetijskem kreditu v Bndim-peti. Za 11. februar jo sklicana v Budimpešti mednarodna konferenca o Kmetijskem kreditu, katero sklicuje družba za mednarodni kmetijski kredit. Prisostvovali bodo zastopniki Italijo, Nemčije, Slovaške in Bolgarije naravno poleg Madžarov. aaoagHmnHBnnaBMMMi Ljubljanice v meslu je polna in že kmalu ni bila tako visoka kot prav ob sedanji povodnji na svečnico. Rjave votle naznnčujejo, da so besneli hudi nalivi zlasti v krajih Polhovgrajskih Dolomitov i" po Notranjskem. Ljubljanica je že na več mestih prestopila bregove in poplavila polja. Tako pri Bevkah, Podpcči, v Lipah in Črni vasi. Sedaj v zimskem času preti Barju neljuba povodenj. Tudi razni pritoki Ljubljanice so strahovito naglo narasli in poplavili polja. Okoli Polhovega Gradca so povodnji. Gradaščica in Mali graben sta se razlila. Ižca poplavlja barjanske travnike. Iška kot hudournik drvi proti Ljubljanici. Znamenita kotlina pri Planina na Notranj- Ljubljanica je v dobrih 24 urah silovito na- ] skem, skozi katero teče Unec. je močno poplav- rasla. Na špici je dosegla skoraj 1.50 m nad nor- ljena. Zelo je naraslo Cerkniško jezero. Razni malo. Še večja je pri Fužinah. Skozi mesto vali večji in manjši potoki na Dolenjskem bo se raz- Ljubljanica rjavo umazano vodo. Tudi struga t lili po poljih. Nova knjiga *Slovenleve knjižnice« Izšel je izvrsten roman znanega češkega pisatelja BAABA: Knjigo dobite po vseh knjigarnah in trafikah ©hček« Delo je polno vedrine, sodnih opisov življenja v češki vasi 17 3 s raEuSiou mlm aiastniii mmw mlm POT POLITIČNE MOČI PETROLEJA Panama je pripadala do leta 1903 Kolumbiji. Njeno prizadevanje po samostojnosti so podpirale Združene ameriške države in ji v resnici poslale v pomoč vojne ladje, ker so hotele graditi v Panami svoj prekop. Washington je tudi takoj priznal neodvisnost panamske republike, da bi preprečil vmešavanje Kolumbije. Seveda jo morala Panama plačati svojo neodvisnost. Leta 1903 je dobila enkratno poravnavo v znesku 10 milijonov dolarjev za prekopno zono in je poslej dobivala le še 250.000 dolarjev »apanaže«. Za tako deželo je bilo to velike premalo. Zvezna pogodba iz meseca julija 1926 pa je podredila panamsko republiko tudi v vojaškem oziru Združenim državam. Se pred to pogodbo je nastal leta 1921 majhen »obmejni« spor in panamske čete so prekoračile meje Costarice: 430 mrtvih je bilo prvi dan, 832 drugi dan. Washington je grozil Panami in istočasno proglasil prijateljsko 'ališee do Costarice, ji poslal strelivo in mornariške vojake Dogodek se je slabo končal za Deterdinga. Costarica je osvojila Coto. Amerika je poslala razsodnika in dovolila, da so korakale 26. avgusta 1921 njene mornariške čete v zmagoslavni paradi skupno s četami Costarice. Za svojo nepokorščino je bila Panama kaznovana s lom, da so ji zožili meje. In Costarica je pridobila veliko panam-tkega petrolejskega ozemlja. Washington in ameriški petrolejski interesi so tukaj zmagali. Spričo vsega tega so končno le spoznali, da bi se ta boj za petrolej utegnil nevarno razvijati. Spori v Mcxicu, prepir za petrolejska polja na Sumatri, zdaj Costarica, nevarnost za Panamski pre'kop -vse to v enem letu: 1921. llardingu jo bilo vsoga tega dovolj in je ■klical v Washinglon »razorožitveno« konferenco. Zasedala jo v dneh i rl 11. novembra 1921 do 6. februarja 1922. Anglija je na tej kon-renci priznala enako upravičenost Združenih držav do morja, do- pustila, da je bila razdrta pogodba z Japonsko in privolil na delitev Kitajske. Ta razorožitvena in mornariška konferenca je imela prav malo opravka s petrolejem, toda na njej so sklepali »veliki petrolejski mir«, ki bo za politični razvoj Evrope prav tako odločilen kakor bodočnost Mexike ali Venezuele. Bil je to le kratek odmor, ki je razpihal za nekaj časa angleškoameriško pelrolejsko vojno za toliko časa, da bo premagan skupni sovražnik in tretja svetovna petrolejska sila "— Rusija. Medtem ko so se v Južni in Srednji Ameriki, v Romuniji in Indiji na smrt borili angleški in ameriški petrolejski trusti, so Sovjcti spet pričeli izkoriščati svojo petrolejske vrelce v Bakuju. Tega niso mogla prezreti niti Deterding niti Standard Oil, kajti še pred svetovno vojno je proizvajala Rusija skoro toliko petroleja kakor Amerika, s to razliko, da je ruski petrolej mnogo boljši od ameriškega. Do leta 1917 je bila Rusija na drugem mestu svetovne proizvodnje. Potem je prišla vojna, revolucija in ruski petrolej je izginil z evropskega trga. Beloruske armade, angleški ekspedicijski oddelki in prostovoljci so se borili proti rdeči armadi na petrolejskih področjih Kavkaza. Zdaj so končno prišli ti vrelci v posest Moskve in tam, kjer so pred vojno uničevali mali producenti drug drugega, je prevzela zdaj delo država. Petrolej je bil v dobi, ko je po Rusiji razsajala lakota, edini izvozni predmet in edino zamenjalno blago. Takrat so računali z dumpingom, toda Rusi so se znašli v pravem trenutku. Predsednik državnega petrolejskega trusta Lanov jo bil mož, s katerim jo bilo treba resno računati. Leta 1922 je znašala proizvodnja ruskega petroleja 6 milijonov ton. Ni preostajalo drugega kakor da se ameriški in angleški potrolejski mogotci združijo in bojkotirajo sovjetski petrolej. Na gospodarski konferenci v lpesecu aprilu leta 1922 v Ženevi je prišlo do zbližanja med Nemčijo in Rusijo. V rapallski pogodbi 16. aprila 1922 sla se obe deželi odpovedali vsaki vojni odškodnini, sklenili obnoviti diplomatske odnose in povečali trgovinske zveze. Tako so Rusi žo dobili trg za svoj petrolej. Treba je bilo zdaj dobiti še Italijanski trg. To pa je Amerikance in Angleže le prepričalo, da je treba skleniti ne lo nekak začasen mir, ampak trajno petrolejsko premirje, da onemogočijo »rdečo nevarnost«. Posledica tega je bil sestanek v mesecu juniju leta 1922 vseh odločilnih petrolejskih mož v Scheveningenu, v septembru islega leta pa se je sešlo na konferenco v hotelu Majestic v Parizu 16 petrolejskih magnatov... Mexico je po tem premirju med Deterdingom in Amerikanci spet zadihala. Zdelo se je, da bo dežela, ki je bila tako dolgo igrišče petrolejske politike, doživela mir in miren razvoj. Toda prav Mexico je bila med prvimi žrtvami »petrolejskega premirja«. Številne revolucije so spravile deželo v trajen nemir in jo je bilo vedno težje spraviti v pravi tir. Sovraštvo do tujcev in neke vrste psihoza krvavega maščevanja šta vedno bolj otežkočala izkoriščanje vseh političnih prizadevanj v smislu petrolejske industrije. Počasi so so priučili mehiški politiki, da je treba izigravati Amerikance proti Angležem, London proti Washingtonu, če nočejo takoj strmoglaviti. Okoliščine so bile več kot negotove. Petrolejski trusti sklenili na konferenci v AVashingtonu, da začasno prepuste sami sebi in čakati ter se zadovoljiti s tem, da si zagolove svojo posest in da že navrtane vrelce izčrpajo do kraja, da pa začasno ne vložijo nobenega denarja v nova petrolejska polja. Čeprav je bila od bogatih mehiških petrolejskih polj do takrat odkritih komaj tisočinka, je bila Mexiko na drugem mestu med proizvodnimi deželami in je imela vsekakor možnost, da doseže prvo mesto. Danes je na osmem mestu in proizvaja veliko manj petroleja kakor Romunija. Delež Mexika na svetovni proizvodnji je padel od 27% na 1.7%. Od 193 milijonov sodov v letu 1921 je padla mehiška proizvodnja petroleja na 33 milijonov sodov v letu 1932 in na približno 34 milijonov sodov v letu 1938. Medtem pa se je dvignila v istem časovnem razdobju proizvodnja Venezuele od 4 na 117 milijonov sodov in je dosegla v letu 1938 194 milijonov sodov, skoro prav toliko kakor Mexiko v svojem najboljšem času. Petrolejske družbe so hladnokrvno ovirale svojo proizvodnjo v Mexicu, da bi pospešile razvoj Venezuele. Goinez, predsednik Venezuele, je bil j ffrljaznejšl, ustrežljivejši kakor mehiški predsedniki. Petrolej brez revolucije je bil cenejši kakor petrolej z neprestanimi meščanskimi vojnami. Tako je prestavljen produkcijski center Južne Amerike brez zadostnih ozirov na narodno gospodarstvo Mexi'ke. Venezuela je obogatela, Mexiko je poslala siromašna. Kakor v kriminalnih romanih... Vnebovpijoči partizanski zločini: 71 letna starka in siromašen delavec živa pokopana — 67 letna slaboumna starka in 45 letna jetična žena zverinsko zaklani Poročilo predsednika odseka industrijskih delavcev . . Z iziemo mesta Ljubljane in okolice in z izjemo lesne industrije se na ozemlju Ljubljanske pokrajine pred italijansko zasedbo industrija in obrt nista dosti razvili. Po zasedbi jo bila pozornost posvečena tudi izpopolnitvi rudniške industrije. V ostalem pa so tudi drugi industrijski in obrtniški odseki z izjemo grafičnega pokazali stremljenje po napredku, v kolikor je omejeno dobavljanje surovin ' to sploh dovoljevalo. Izjemen položaj v pokrajini jo zaviral razvoj industrije na splošno in izdelovalno delovanje, občutno pa omejil tudi izvedbo javnih del. v Število včlanjenega delavstva. Odsek industrijskega delavstva predstavlja danes 15.022 delavcev in nameščencev, od katerih jih je bilo do 31. dec. lanskega leta 2735 včlanjenih v 12 pokrajinskih sindikatih, v 18 skupin in v 6 občinskih sindikatov, kar predstavlja 18.3% vseh delojemalcev. jDelo za ureditev delovnih pogodb. Pred 11. aprilom 1941 ni bilo mogoče sklepati kolektivnih pogodb razen 6 posameznimi podjetji, kar je v veliki meri oviralo skupno ureditev vseh delovnih odnošajev. Pa tudi zato, ker je bila edina splošna ureditev uredba o minimalnih mezdah, ki so jo tedaj oblasti izdale. Izrabljajoč ugodnosti nove zakonodaje pa se je odsek industrijskih delavcev naglo lotil svoje naloge, da bi uredil službeno razmerje svojih včlanjencev s kolektivnimi pogodbami, veljavnimi za vso pokrajino. Uspeh tega dela je bil v lanskem letu ta, da je bilo sklenjenih 30 ko- lektivnih in mezdnih pogodb, od katerih jih je bilo 19 veljavnih za vso pokrajino. Tako je 9000 delavcev od 15.000 včlanjenih doseglo ureditev svojega delovnega razmerja. Doslej so ostali izvzeti iz ureditve delovni odnošaii manjših kategorij in tistih, katere je bilo težko imeti v evidenci zaradi tega, ker imajo sedež izven Ljubljane. V bližnji bodočnosti bo odsek storil vse, da bi se izvedlo tudi to delo. Nato je govornik razložil mezdni položaj in dejal: Odsek industrijskega delavstva je dajal s svojimi predlogi in pobudami vso pomoč pokrajinski delavski zvezi pri vseh nastopih za izpopolnitev zakonskih uredb, ki se tičejo določevanja jn obdavčbe mezd, posredovanja za delo, omiljenja posledic blokade in povračila mezd delavcem, ki so brez lastne -krivde izostali od dela. Prvo leto odsekovega delovanja je bilo jiosvečeno tudi ureditvi sindikatov in ureditvi kolektivnih delovnih pogodb. Vsa vprašanja, tičoča se organizacije in mezd, so prišla v razpravo na sejah, sestankih in zborovanjih in sicer na 32 zborih, 134 sestankih članov in na 141 sejah. Te številke dokazujejo, kako tesni so bili stiki z delavci, kateri so razumeli potrebo delovanja Pokrajinske delavske zveze v njihovo korist. Ugodni uspehi se vidijo tako na organizaciji sami (število odsokovih članov v mnogih primerih presega celotno število članov vseh bivših strokovnih organizacij na tistem ozemlju), kakor tudi po socialni zaščiti, ki je razvidna iz števila sklenjenih kolektivnih pogodb. Poročilo predsednika odseka poljedelskih delavcev Poljedelski delavci 60 bili doslej izločeni od ugodnosti zakonodaje, nanašajoče 6e na socialno varstvo delavstva in na njihovo socialno zavarovanje. Zato niso imeli možnosti, da bi 6i ustanovili trdno sindikalno organizacijo in mogli tako sklepati kolektivne pogodbe. Zaradi posebnega položaja, v katerem 60 bili poljedelski delavci v preteklosti zavoljo zanemarjenega socialnega in sindikalnega položaja, 6e je odsek znašel pred zelo obsežnimi in težkimi nalogami. Potrebno je bilo organizirati kmetijske delavce, ki doslej 6ploh niso poznali sindikalne organizacije; potrebno je bilo urediti tudi njihove delovne odnošaje 6 kolektivnimi delovnimi pogodbami, končno je bilo treba raztegniti tudi na Ljubljansko pokrajino zakonodajo o socialnem varstvu in socialnem zavarovanju. Število včlanjenega delavstva, število delavcev, ki jih zastopa od6ek poljedelskega delavstva, je precej veliko. V pokrajini je okrog 9000 hlapcev m dekel. Poleg tega je okrog 20.000 06eb, katerih glavni dohodek je zaslužek pri raznih kmetijskih, gozdnih in vinogradniških delih. Delovni odnošaji delavcev, ki spadajo v to kategorijo, so zelo različni in nejasni zavoljo tega, ker imajo večinoma majhne ko6e zemlje, ki jim navidezno dajejo naziv zemljiških lastnikov. Število sindikatov. Pogoji, pod katerimi 6e je naš odsek lotil organiziranja jioljedelskih delavcev, fo bili izredno težavni. Omenjam, da so postali štirje sindikalni voditelji našega odseka žrtve 6voje vneme in 6voje predanosti delu za našo organiza- cijo. Navzlic temu je bila v glavnem organizacija našega odseka pravočasno izvedena. Odsek ima štiri sindikate, torej celotno število, kolikor jih je predvidel organizacijski osnutek, izvzemši kmetijske nameščence kakor tudi 13 občinskih sindikatov 6 557 člani. Odsekovni predlogi. Res je, da naš odsek še ni mogel doslej doseči občutnejših dobrin v korist poljedelskih delavcev. Pa vendar je storil vse. da bi pripravil bodoče socialne reforme, ki naj bi 6e uveljavile za Ljubljansko pokrajino. Naš odsek je razen tega sestavil tudi obrazce kolektivnih pogodb za kmetijske delavce, za lesne delavce in za vrtnarje. Razen tega je odsek izdelal predloge za sledeče zakonske ureditve: 1. Za sodelovanje občin pri sestavljanju seznamov poljedelskih delavcev in za uvedbo občinskih razsodišč za poljedelske delavce. Zadevna uredba naj bi uredila pogoje kolektivnih pogodb za kategorizirane delavce. 2. Za uvedbo nezgodnostnega zavarovanja za kmetovalce in poljedelske delavce. 3 Za priznanje družinskih doklad za poljedelske delavce. 4. Za izvedbo bolniškega in starostnega zavarovanja za poljedelsko delavstvo. Potem je govornik omenil vse težkoče, ki se pojavljajo pri širjenju organizacije v pokrajini in načel vprašanje delovnih pogodb, nezgodnostnega zavarovanja, družinskih doklad in socialnega zavarovanja, torej vprašanj, ki bodo postopno rešena. kakor je bil govornik zatrdil na zasedanju katerega je udeležil tudi Visoki komisar. Poročilo odseka kreditnih V novih razmerah fe položaj kreditnih in zavarovalnih zavodov, hranilnic ter socialnih zavodov, ki so njih uslužbenci zastopani v odseku industrijskih delavcev, grozi, da bo postal nad vse resen. Večji del delavcev te kategorije je bil v nevarnosti, da bo odpuščen. Treba se je pa zahvaliti intervenciji Visokega komisarja ter njegovemu sklicevanju na čut razumevanja pri teh podjetjih ter deloma tudi naporom od naše strani, da so se mogli rešiti ti delavci od najhujših posledic, ki jih je treba pripisati novim razmeram. Skupno število zatsopanih delavcev v našem odseku šteje 1365. Kakor je določeno po organizatornem načrtu Zveze, so delavci včlanjeni v štiri kreditne sindikate, in sicer za hranilnice, zavarovalnice ter za socialne zavode. Naš odsek je imel nalogo, da je včlanil tudi delavce pri kreditnih zadrugah. Ker pa je razvidno, da je finančni položaj kreditnih zadrug precej drugačen in da> so te zadruge raztresene po vsem ozemlju pokrajine, se je naš odsek znašal pred silno težko organizatorno nalogo. Skupno število v odsek včlanjenih delavcev šteje 384 oziroma 27.8% vseh zastopanih. Odsek kreditnih in za-arovalnih podjetij je sklenil več kolektivnih delavnih pogodb tako: za delavce pri kreditnih zavodih, za delavce pri zavarovalnih podjetjih ter za uslužbence treh glavnih hranilnic v Ljubljani. S tem se je izboljšal gospodarski položaj zainteresiranih uslužbencev. in zavarovalnih delavcev Niso še disciplinirani delavni odnosi zadružnih uslužbencev. Delovni odnosi uslužbenstva pri socialnih zavodih so disciplinirani z organičnimi pravilniki. Načrti za leto 1943. V letu 1943 bo odsek skušal izvršiti vse, kar še ni izvršeno v smislu gornjih izvedb, to je: organizirati predvsem delavce v kreditnih zadrugah ter zboljšati njih delovne pogoje, ter razviti podporno akcijo. Zlasti bo odsek obračal skrb uslužbenstu socialnih zavodov. Zaključek. Ko podajamo to poročilo Visokemu komisarju, poročilo o delavnosti, ki jo je dosedaj razvil naš odsek in ko z veseljem ugotavljamo, da naše delo ni ostalo brez dobrih učinkov, si dovoljuje izraziti Visokemu komisarju našo največjo hvaležnost za dobrohotno pomoč v vsaki priliki. Sprememba tarife za poštno-čekovni promet Sledeče postavke tarife za poštno-Sekovni promet Poštne hranilnice se spreminjajo takole: 1. pristojbina za manipulacijo 0.20 lire; 2. pristojbina za prenos poštnih nakaznic na poštni čekovni račun 0.40 lire; 3. pristojbina za jjogojno izplačilo 0.40 lire; 4. pristojbina za pisanje nakaznice 0.40 lire. Dne 17. novembra prejšnjega leta jc odšla k Sv. Duhu na Polževo večja skupina domačinov iz Stične in okoliških vasi, da bi izkopali trupli 71 letne Francke 2nidaršič in njene 67 letne sestre Julke 2nidaršič, p. d. Bučarjevi iz Gornje vasi št. 2 pri Stični, ki ju je drhal pijanih partizanov odgnala 27. avgusta p. 1. v hosto in ju ubila v Ja-kobčkovi dolini (gozdna kotlina pri Sv. Duhu, katere lastnik je Habjan Martin iz Nove vasi št. 3). Ob tej priliki je bil naiden in izkopan tudi grob dveh drugih partizanskih žrtev- delavca Antona Hribarja in niegove žene Alojzije Hribar iz Mevc št. 1, občina Krka. Nad 30 verodostojnih prič je ugotovilo dejanski stan, da sta bila Francka Žnidaršič in Anton Hribar živa zakopana, Julka Znidaršič in Alojzija Hribar, ki je bila v zadnjem štadiju tuberkuloze, pa zaklani z nožem v hrbet. Uradni zapiski o poškodbah in vzrokih smrti Ekshumacija trupel pok. sester Francke in Julke 2nidaršič iz Gorenje vasi št. 2. občina Stična, ter trupel Antona Hribarja in njegove žene Alojzije iz Mevc št. 1, občina Krka, je bila 17. novembra 1942 okoli 9 dopoldne pri Sv. Duhu na Polževem. Trupla so bila izkopana v Jakobčkovi dolini, ki leži približno 300 m zapadno od cerkve sv. Duha. Kot priče so bili prisotni: zdravnik dr. Gregor Fedran, Hudo št. 13, pater Maver Grebene iz Stične, neki časnikar iz Ljubljane, nečakinja Terezija Žnidaršič iz Gorenje vasi, 13 članov vaške straže iz Stične ter 16 domačinov iz okoliških vasi. Prvi grob na spodnji strani, globok 90 cm, na zgornji strani pa 50 cm. V njem sta ležali dve trupli, v katerih je nečakinja Terezija spoznala teti Julko in Francko Znidaršič. Zgornje truplo, čokato, oblečeno v modro rešetasto obleko, je ležalo na trebuhu v smeri proti jugozahodu. To je bilo truplo Francke Znidaršič. Desna roka v kolku uprta, desna noga v kolenu močno upognjena nazaj. Leva noga iztegnjena, stopalo na znotraj iz-podvito, močno uprto ob steno groba. Gole noge obute v čevlje. Truplo še dobro ohranjeno. Spredaj v zgornjem prsnem delu na desni strani okrvavljeno mesto brez kake vidne rane. Truplo Julke Žnidaršič je ležalo v nasprotni smeri vznak, z glavo ob nogah sestre Francke. Leva roka iztegnjena ob telesu, desna roka upognjena v komolcu preko trupla. Truplo oblečeno v jopico križastega vzorca, krilo temnosivkasto. Čevlji na golih nogah. Prva rana zadaj desno, približno v višini 9. vretenca v srednji lopatični črti, 2 cm široka in 10 cm globoka. Druga rana 4 cm niže, zadana z ostrim predmetom, dobrih 15 cm globoka. Tretja rana na levi strani v višini pod levim rebrnim lokom, globoka 12 do 13 cm. Julka 2nidaršič je verjetno podlegla poškodbam zaradi izkrvavitve. Njena sestra Francka je verjetno padla ozir. se je opotekla v jamo še živa, kar sklepam iz tipične drže in lege trupla. Drugi grob v smeri severovzhodno proti jugozahodu je bil globok pribl. 80 cm. Tudi v tem grobu sta ležali dve trupli. Truplo Antona Hribarja je ležalo zgoraj na levi strani. Oblečeno v srajco, temnosivkasto modre hlače iz cajga in čevlje. Glava že močno v razpadu, truplo še dobro ohranjeno. Roke je imel Hribar v zapestju zvezane na hrbtu in sicer s telefonsko žico. V ustih je imel precejšnjo količino prsti, kar je zbujalo domnevo, da so mu bila usta zamašena. V bližini desne ključnice in pod njo večja štirioglatasta rdečkasto-modrika-sta lisa. Zadaj v pokrajini križne kosti vidna podolgovata temnomodra lisa. Drugih vidnih znakov poškodb pregled ni ugotovil. Na pol golo truplo Alojzije nribar je ležalo na trebuhu. Noge v kolenih upognjene navzgor. Truplo srednje postave, skrajno shujšano in izčrpano. z veliko golšo. Na levi strani zadaj pribl. v zadnji lopatični črti in v višini 10. prsnega vretenca 5 cm visoka rana. Desno spredaj v spodnjem delu prsnega koša zevajoča rana, verjetno izstop bodljaja. Obleka na prsni strani močno okrvavljena, pod truplom mlaka krvi in okrvavljena zemlja. Hribar Anton je bil v jamo verjetno vržen v omamljenem stanju. To sklepam iz tega, ker na truplu ni bilo opaziti in ugotoviti kake težko poškodbe. Žena Alojzija je umrla zaradi izkrvavitve Identiteto izkopanih trupel smo poleg zgoraj navedenih prič ugotovile tudi podpisane priče Stična, 19. novembra 1942. Dr. Gregor Fedran, zdravnik. , (Sledijo podpisi petih prič.) • Pri Sv. Duhu na Polževem, kjer so imeli partizani svoje taborišče in svojega uradnega krvni- ka Vinka Zajca, pd. Vencajza iz Oselc pri Krki, je raztresenih mnogo drugih grobov, v katerih so jiokopano partizanske žrtev — okoliški siromaki, 't ako so partizanski blagovestniki reševali socialua vprašanja najbeduejših med bednimi! Uradni zapisnik o izkopu zgornjih štirih trupel se hrani v treh izvodih na treh različnih krajih. Razen podpisanih prič, katerih imena so poštenim ljudem vsak čas na razpolago (partizanskim krvolokoni seveda not), je živili še nadaljnjih 24 prič, ki so bilo pri izkopu trupel in so si na podlagi vsega, kar so videle in slišale, lahko rekonstruiralo strahotno justifikarijo. Partizanski rablji so slaboumno starko .lulko Znidaršiii vrgli na tla, da je bila z obrazom obrnjena proti zemlji, in jo začeli klati z nožem Sestra Franrka, Iti je morala vse lo gledati, se jim je hotela iztrgati iz rok. zverinski rablji pa so jo sunili v jamo na zaklano sestro ter jo živo zakopali... Približno enako so »likvidirali« Antona Hribarja in njegovo ženo. Alojzijo Hrhar, ki jo bila v zadnjem štadiju tuberkuloie, so zabodli z nožem v hrbet, možu Antonu, ki se je upiral, so zamašili usta s prstjo in zvezali roke na hrbtu ter ga vrgli živega ali od udarcev omamljenega pahnili na mrtvo ženo v jamo... Vseh 31 prič se je moglo prepričati, da nista imela ne Franrka Žnidaršič no Anion Hribar nobene rane. Podplutbe na njunem telesu izvirajo od surovih sunkov in udar-rev, ki sta jih morale pretrpeti, ko so ju partizanski klavci gnali na morišče. Vsi partizanski umori po slovenski zemlji so dokazani s številnimi pričami! Pišemo o žrtvah, z.a katere s 100% zanesljivostjo vemo: katerega dne in vpričo katerih ljudi so Itiln od partizanov odvedene, od partizanov ubite, od partizanov zakopane. Grmada dokazov z.a vse te zločine raste do neha. Prišel bo čas, ko bo tudi ona plast ljubljanske inteligence, ki še zmerom simpatizira z, OF, osramočena stala pred goio dokazov, pred množico prič! Te priče bodo povzdignile svoj glas in z neizprosno odločnostjo izpovedale, kar jim na srcu leži. Na tisoče, na desettisoče prič bo govorilo in izreklo svojo obsodbo! Tem roparskim, požigalnim in morilnim tolpam bi hil seznam prič več kot dobrodošel I Pričo za pričo bi s svojim krvniškim orožjem prisilili k molku, zakaj resnice se hoje kot hudič križa... V našem interesu ie, da te priče žive dočakaio dan, ko bomo delali skupen obračun. Sodba bo trda, toda pravična. Tudi ljubljanska zara gospoda bo morala takrat polagati račune! Delitev racioniranih živi! v februarju Prehranjevalni zavod Visokega komisariala za Ljubljansko pokrajino sporoča: Meseca februarja 1943-XXI bodo dobili potrošniki sledeča racionirana živila: 1. na naTadno živilsko nakaznico (za v«e potrošnike) dnevno 150 gr kruha ali 130 gr krušno moke ali 225 gr koruzno moke, 1800 gr riža, 200 gr testenin, 500 gr sladkorja, 100 gr svinjskih maščob, 200 gr masla, 1 del olja, 100 gr mila, 200 gr fižola na odrezek A (samo na ljubljansko živilske nakaznice — izvzeti so zalogarji), 600 gr soli na odrezek B; 2. na dodatno živilsko nakaznico SD I (za ročno delavce) dnevno 150 gr kruha ali 130 gr krušno moke ali 225 gr koruzne moke; 3. na dodatno živilsko nakazniro SD I+II (za težke delavce) skupno: dnevno 250 gr kruha ali 217 gr krušne moke ali 375 gr koruzne moke, 500 gr riža, 100 gr testenin; 4. na dodatno živilsko nakazniro SD 1+11+ III (za najtežje delavce) skupno: dnevno 350 gr kruha ali 300 gr krušne moke ali 525 gr koruzne moke, 500 gr riža, 100 gr testenin; 5. na dodatno živilsko nakazniro GM-a (za otroke do 3 let) 900 gr riža, 100 gr testenin, 500 gramov sladkorja, 750 gr marmelade na odrezek »7«; 6. na dodatno nakazniro GM-b (za otroke od 3 do 9 let) 100 gr sladkorja, 1000 gr marmelado na odrezek »20«; 7. na dodatno nakaznico GM-e (za mladino od 9 do 18 let) 100 gr sladkorja, 1000 gr marmelade na odrezek »VII«, dnevno 50 gr kruha ali 42 gr krušne moke ali 75 gr koruzne moke; 8. na dodatno bolniško nakaznico za kruh dnevno 100 gr kruha ali 83 gr krušne moke ali 150 gr koruzne moke. KULTURNI OBZORNIK F. Lehar: »Zemlja smehljaja« Med novejšimi operetnimi skladatelji zavzema F. Lehar eno najbolj vidnih mest. Nje-jova dela niso omembe vredna samo zaradi njih velikega števila, ampak tudi zaradi razširjenosti in priljubljenosti, katere so pri operetni publiki deležna. Po večini so to resna dela, ki segajo skoraj na področje opernih tvorb, zato jih tudi resni glasbeniki z upoštevajem jemljejo na znanje; dejanje samo ni plehko, kot je to slučaj pri mnogih operetah, j>a tudi glasba stremi za višjimi ciiji. lina pa Lehar tudi sicer spretno roko, da zna svoja dela napraviti vabljiva za občinstvo, ki ljubi na odru razkošno opremo, eksotične plese in druge, bolj v zunanjost nagibajoče učinke v dejanju in glasbi. Vse te in še mnoge druge, čustveno stra.n človeškega doživljanja zadevajoče poteze nosi tudi Leharjeva opereta »Zemlja smehljaja«, »nnogim poslušalcem znana še po izvedbi v ljubljanski operi pred leti, premnogim pa tudi iz kina v odlični zasedbi z llichardom Tauber-iom. Prav je storila operna uprava, da jo je letos dala ponovno na sjiored. S tem je storila uslugo mnogim obiskovalcem opernega gledališča, ki si poleg, rekel bi: abstraktne zatop-l.jenosti v čisto glasbo želijo še obilnejšega ugodja za oči in ušesa. Predolga je vrsta vseh" sodelujočih, da bi mogli njih nastop primerno označiti in oceniti, zato omenimo samo najvidnejše. Mlejnikova je bila kot hči grofa Lichtenfclsa (Anžlovar) pevsko zelo dobra: igralsko je bolj ugajala na mestih, kjer pride do veljave živahehn, razposajen, igriv temperament; manj resnična se je pdela tam, 'kjer posega v njeno življenje tra^ gična usoda, ki bi jo moral tudi poslušalec po-doživljati. Njen glavni soigralec je bil D. Čuden. Glasovno je skoraj še lw>lj ugajal kot v »Traviati«, v kolikor niso nekatera jnesta za njegov glas razmeroma nizko pisana. Kar se igrain ja tiče, bi pa sodil, obratno kot pri Mlej-nikovi, da so pri njem tragična mesta bolj pristno doživeta kot ona lalikotnejšega značaja. Loro je igrala Japljeva. M. Sancin in Bar-bičeva sta imela vlogi, brez katetrih bi v tej resno zasnovani opereti pogrešali potrebnega sproščenja. Posebnost je bil nastop C. Debevca, ki je kot zastopnik starih kitajskih tradicij s svojo hladno, ledeno besedo hromil polet mladih zaljubljencev. Poleg imenovanih so tudi igralci manjših vlog jioskrbeli za. uspeh dela. K njim lahko štejemo tudi soloplesalce (Brav-ničarjeva, Japljeva, Remškairjeva, Pogačar) in baletni zbor. Dirigiral je Simoniti. Orkester je dobro zvenel; tudi številna eksotično pobarvana mesta so bila dobro zadeta. Režijo in plesne točke je oskrbel Golovin, ki se je v obeh panogah prepričljivo vživel v tuje in dokaj nenavadno okolje; zlasti v plesih smo videli marsika.ko novo domislico, Če omenimo še, da je napravila načrte za kostume J. Vilfanova, cvetlični aranžma pa oskrbela tvrdka Pavel Šimenc (za oboje ie bilo treba živahne, domiselnosti polne iznajdljivosti), potem smo nekako omenili vse, kar je pripomoglo k uspehu predstave. M. T. Jubilejna predstava v Operi Pred nekaj dnevi je slavila naša opera svojevrstno slavnost: Verdijeva »Traviata« je doživela svojo stoto uprizoritev na ljubljanskem odrti. Vsekakor je to število predstav, ki a je deležno malokaiero delo, značilno za ka-nvost imenovane onere, obenem pa po njem lahko merimo tudi razpoloženje in cpreje>mlji-vost občinstva, po katerem se koncem koncev število predstav ravna. Značilno je, da je »Traviata« dosegla baš v letošnji sezoni najvišje števlio predstav, do zdaj celili 21. Temu rekordu se približajo uprizoritve v sezoni 1933/34 s 17 predstavami; na tretjem mestu stoji sezona 1924/23 z 12 predstavami; od te sezone dalje tudi štejemo uprizoritve, ki so lptos dosegle število sto. Med umetniki, ki so v tem razdobju nasto- fali v »Traviati«, dobimo mnoga sloveča imena, zmed njih omenim saimo naslednja: Vesel-Pola, Sovilski, Popov, Gajeva, Kovač, Gjungjenac, Gostič, Janko. Zadnji je poleg Vidalijeve in Čudna, ki je najnovejša pridobitev naše opere, sodeloval tudi pri jubilejni predstavi. Od dirigentov omenim Neffata, Štritofa in Žebreta; režirali so pa .Sevastjanov, Bučar, Kreft in Debevec. Jubilejna predstava jc pokazala, da ni »Traviata« kljub številnim uprizoritvami na svoji privlačnosti nič zgubila; nasprotno: prisrčne ovacije, darila, razkošna oprema odra, ki je bil ves v cvetju (za okusen cvetlični aranžma je poskrbela cvetličarna Iljerzmanski): vse to je dalo slutiti, da ta jubilej verjetno ni bil zadnji. Delo, ki zajame poslušalca tako po svoji glasbi kot ]K> čuvstveno zgrajenem dejanju, zasluži v polni meri Dozornost, ki mu jo občinstvo izkazuje. M. T. Sedmi simfonični koncert Ponedeljkov simfonični koncert je stal pretežno v znamenju ponovitve nekaterih najpri-Ijubljenejših točk, izbranih iz sporedov dosedanjih koncertov. Tako sta bila nova prav za prav smmo Rossinijeva uvertura k operi Viljem Teli in Dvorakov Slovanski ples, dočim smo Čajkovskega violinski koncert v d-d uru, Schu-bertov h-mol simfonijo ter Adamičev Potrkan ples v tej sezoni že slišali. S temi ponovitvami je bilo, kot je pokazal obi«k, občinstvu ustre- ženo. Prepričani 6mo, da tudi vodstvo koncertov ni dalo teh točk ponovno na spored iz zadrege, amjiak iz prepričanja, da poslušalec šele po večkratnem poslušanju dojame vso lepoto, skrito v kakem delu. Večkrat doživimo da koncer-tanti črtajo iz svojega sporeda to ali ono točko, najrajši domačega avtorja, z motivacijo, da je bila, pred toliko in toliko leti že izvajana. Tako vloži skladatelj svoj čas in trud v dela, ki jih, če ima srečo, v svojem življenju morda enkrat sam,krat sliši. Tem nianj jih more poznati jk>-slušalec. Težko je potem govoriti o glasbeni tradiciji ali o sistematični glasbeni vzgoji, ki jo je mogoče pospeševati le na ta način, da se seznani občinstvo z važnejšimi deli tudi v podrobnostih, kar je pa po enkratnem površnem slišanju težko doseči. Misli, ki prihajajo poslušalcu nehote ob tem koncertu, bi mogli še glob-1 je razpresti in opozoriti na nekatere nedostat-ke v našem glasbenem življenju. Rossinijeva uvertura k Viljemu Teliti je duhovito delo, bodisi po iznajdljivosti, kjer slika dogodke iz narave, ali v instrumentaciji. Uvod, v katerem nastopijo samo čelisti, je prav dobro zvenel; omenim zlasti dovršeno igro solista Šedlbauerja. Violinist A. Dermelj jc odigral iz Čajkovskega koncerta v d-duru prvi stavek. Celoten koncert je igral na enem prejšnjih koncertov. Poleg virtuozne tehnike ima topel, izredno čist ton, probojen tudi v večji dvorani. Občinstvo je kot vedno, tudi to pot simjiatično sprejelo Schubertovo simfonijo v h-molu. — V Dvofakovem plesu št. 16 se menja-vajo napevi čuvstvenega značaja z bolj razigranimi. Orkester jih je dobro podal. Ža zaključek so zaigrali še Adamičev Potrkan ples. Koncert je vodil Drago M. šijancc večinoma na pamet. Orkester je dobro reagiral na njegove kretnje in je bil veren vršilec njegovih intencij. Tudi je bil pri Čajkovskega violinskem koncertu v pravem razmerju do »oiista. Al. r. ^hJD&MM* novice, Koledar Četrtek, 4. februarja: Andrej Korsina, škof; Raban Maurus, škof; Evtiliij, mučenec, Petek, 5. februarja: Agata, devica in muče-nica; Germln in Albuin, škof. Lunina sprememba 5. februarja: Mlaj ob 0.29. Herschel napoveduje mrzlo vreme. Osebne novice rr Na svečnico sta se poročila v cerkvi sv. Pe-iTa g. inž. Ljubo Pogačnik in dipl. iur. gdč. Oliva Hočevar, hčerka ginin. ravnatelja v pok. Poročni obred je izvršil g. župnik Košmerlj, ob navzočnosti prič g. ravnatelja Kuno Hočevarja in g. prima-rija dr. Jos. Pogačnika. Mnogo sreče na novi življenjski poti! = Poročila 6ta se v nedeljo g. Brankovič Branko, poročnik biv. jug. vojske in gdč. Seibitz Dora, priv. uradnica v Ljubljani. Iskreno čestitamo! PROGMM »NAŠE KNJIGE« za leto 1943 Prvo polletje: 1. Exupčry: VETER, PESF.K IN ZVEZDE 2. Jovkov: DOMAČIJA NA MEJI 3. Cronin: CITADKLA 4. Budak : MUSINKA Natočniua je L ISO'— (6 obrokov po L 30 —) Drugo polletje; 5. Snlm!nen: KATRINA 6. Timmernians: KMEČKI PSALM 7. Cloete: KOLESA SE VRTIJO 8. Crivelli: ŽIVLJENJE RAFAELA S A NT IJ A (Naročnino javimo kasneje) ZALOŽBA »NAŠE KJIGE« ljudska mmnm\ v Ljubljani — Pred škofijo 5- — Vremenske posebnosti februarja. 2e dober teden vlada prav toplo in mestoma deževno vreme. Barometer je nizek. V ponedeljek ponoči je začelo deževati. Ombrometcr |e na svečnico zjutraj zaznamoval 14 8 mm dežja, v 6redo zjutraj pa 63.2 mm, skupaj torej 80 mm dežja, ko je januarja v 7 dneh padlo le 30 nun padavin. Na svečnico je bila jutranja temperatura nekoliko nižja od ponedeljkove. IJilo je zjutraj +5.1" C, kar je izreden pojav, ko je bilo lani na svečnico —6° C. V sredo zjutraj pa jo bilo zjutraj le +3.2" C. Izredno toplo je bilo v jx>nedeljek čez dan, ko je znašal temperaturni maksimum +9" C, na svečnico pa +7° C. — Novi oficij in maša 6vetega Leonarda in papežev svetnikov se spet dobi v Mladinski založbi, Ljubljana, Stari trg 30. — Uprava kina Matice obvešča cenj. občinstvo, da bosta do nadaljnega dva dnevna sporeda. Dnevno ob 14.30 je na sporedu film športno detektivske vsebine »Skrivnostna žena«. Dne ob 16.30, 13.30 se predvaja »Rumeni pekel« z Giachettijem, Marijo Tasnady in Pal Javorjem. — Možina Josip, oče osmih nepreskrbljenih otrok, sam bolan, lepo preei dobra srca pomoči v denarju, zlasti pa v obutvi in obleki. — Darove sprejema uprava -Slovenca«. — »Super« čaj je tip pravega ruskega (kolonialnega) čaja. — Svojegiavček v Irančiškanski dvorani. Na frančiškanskem odru je v letošnji gledališki sezoni opaziti več razgibanosti nego prejšnja leta, ko so igrali večinoma priložnostne igrice. Frančiškanska prosveta si mnogo prizadeva, da bi ee dvignila nad običajne uspehe diletantov. Treba ji je še dobre strokovne roke, pa bo kmalu vzgojila krog prav dobrih igralcev. V nedeljo 60 se predstavili z novo komedijo »Svojegiavček«. Dejanje se odigrava v planini pred turistovsko kočo. Tone, postaven fant iz doline, gorski vodnik, vodi tod mimo turiste in pridno obiskuje Polonco, svoje trmasto dekle, ki je tu gori doma. Nekoč pripelje s seboj nekega trgovca, komičnega Žida, ki se takoj vname za Tonetovo dekle. Po neštetih zaplet-ljajih se vse ugodno reši in zaključi. — Delo prav gotovo nima nikake literarne vrednosti. Pač pa ima mnogo besedne in situacijske komike, ki najde, hiter od/iv pri občinstvu. Prireditelji so imeli gotovo namen, da nudijo publiki prijetno in lahko zabavo, kar jim je popolnoma uspelo. Igralci 60 bili prav na mestu in so s svojim govorom in petjem res ustvarili okolje, da smo se. res čutili v planini in prosteje zadihali. Mnogo vedrine sta prinesla na oder Tone in Polonca, pa energična Cila in umerjeni Potokar, trgovec Izak in hlapec Jože sta pa menjaje zabavala publiko, da ves večer ni prišla iz smeha. Prav ugajale so pevske točke, ki bi na j>otrebovale še nekaj vaj. Scena po načrtu g. Jelonika in izdelavi g. Štruklja je prav mnogo doprinesla k uspeji prireditvi. Motorna oklepna vozila italijanskih izvidnic t libijskem delu saharske puščave. Sz dela m živlfeeija - ©d tu in i&m Iz Gorizije Šole se bodo zopet odprle. Da se prihrani kurivo, so šolske oblasti tisti teden pred božičnimi prazniki zaprle za nekaj zimskih tednov vse šole v državi. S 16. februarjem bodo te od vojnih razmer izsiljene počitnice prenehale in se bo po vseh šoluh zopet začel redni pouk. Z Gorenjskega Preddvor. Prejšnji teden je bilo v Preddvoru v strankinem domu zborovanje. Staršem in mladini je govoril okrožni šolski vodja Lil-ling o Hitlerjevi mladini in njeni službi na kmetih v stari Koroški. Tudi godalni orkester Kraft durch Freude iz Kranja je prišel gostovat v Preddvor in žel veliko priznanje domačinov. 13. februarja je zopet napovedan tak konccrt v Preddvoru. Tedaj bo tudi govoril okrožni vodja Lilling o biološki podlagi narodno socialistične stranke. Huda nosrefa. 22. januarja popoldne sta podirali Frančiška Gregorin in njena hčerka Frančiška iz Trzina staro opekarno. Splezali sta na streho in skušali odtrgati ostrešje, pa se je pod njima podrla streha. Pri padcu sta se hudo potolkli in so ju prepeljali v bolnišnico na Golniku. Smrtna kosa. V Smartnem pod Šmarno goro je umrl zn angino slikarski mojster Liplvik Zaje. Zbolel je in umrl je istega dne. Zapušča vdovo in tri otroke. — Na Bledu je umrl 82 letni kajžar Ivan Legat, ki je 56 let zvesto sodeloval pri gasilcih. — V Dolu je umrl klobučar Anton Mejač, star 91 let. Prav tam je umrl 72 letni posestnik in bivši krovec Anton Loboda, oče tamkajšnjega občinskega tajnika. Poroke. V krnnjskem okrožju so se poročili: Anton Černivc in Mnrijn Bezlnj, oba iz Medvod: Ivan Kopač in Ann Mlakar, oba iz Zirov; Ivan Kržišnik in Marjana Gladek, oba iz Zirov; Fr. Jereb in Ivann Jesenko, oba iz Nove vasi; Ludvik Lotrič in Frančiška Potočnik, oba iz Lajš v občini Selca: Jožef Mlaknr in Frančiška Tor-ker, oba iz Volaka iz občine Trata; Avgus-t Založnik iz Goričan pri Medvodah in Broni-slavn Bizant iz Preske: Bogoljub Osredkar iz Bodovelj pri Škofji Loki in Cita Strnišar iz Suhe pri škofji Loki; Andrej Ogriz iz Orehka v občini Mavčiče in Vida Govec od istotam: Franc Debevec z Orehka v občini Mavčiče in Mnrijn Hafner iz Srednjih Bitenj v občini Zab-nica: Franc Hafner in Ljudmila Petrin, oba iz Virmaš pri Škofji Loki; Jnžef Jenko in Katarina Guzeli, oba iz Godešičev; Anton Šink iz Puštnla pri Škofiji Loki in Regina Arčon iz Svet ja v občini Medvode; Alojz Bolha in Angela Grošelj, oba iz Poženika v občini Cerklje; Fr. Klemene iz Šmatrtna v občini Cerklje in Angela Delovec iz Sv. Ambroža v obč. Cerklje; Pavel Eržen in Frančiška Jurjetič. oba iz Zirov-skega vrha: Franc Skvarča in Kristina Dolinar, oba iz Lučne; Peter Triler iz Virmaš in Frančiška Zaletel, oba iz Šmartna pod šmarno goro: Viktor Ivan Rnsnik iz Broda pri št. Vitlu in Frančiška Cedilnik iz šmartna pod Šmarno goro: Anton Kvaternik in Frančiška Kalnn, oba iz Puštala pri škofji Loki; Stanislav Burger iz Vaš pri Medvodah in Frančiška Kavčič iz Preske; Valentin Koder iz Beljaka na Koroškem Dnevno dvojni sporedi Dnevno ob 16*30 in 18"30 film iz življenja zdravnikov med domačini Tahitskega otočja. Ljubezenska drama v divji džungli I Izbrani gralci: Giachetti, Pal Javor, O. Toso, Maria v. Tasnariy RUMENI PEKEL Dnevno ob 14*30 napeta detektivska zgodba z lepo Anneliese Uhlig. Smučanje, jazz! SKRIVNOSTNA ŽENA in Kristina Friihlich iz Zgornje Sorice: Kamber Raniadanovič in Alojzija Osovniknr, oba iz šk. Loke; Ludvik Bogataj in Marija Turk, oba iz Nove vasi v občini Ziri; Jakob Miklavčič in Marija Oblak, oba iz Lučne v občini Ziri. S Spodnjega štajerskega Mariborski muzej odprt. Zadnjega januarja je bil slovesno odprt arheološki in narodopisni oddelek mariborskega muzeja, ki je dobil svoje prostore v mariborskem gradu. Razstavni prostori imajo izvrstno svetlobo z dveh strani, pred razstavnimi prostori pa je obsežna garderoba. Muzej je uredil vodja muzeja Fr. Baš. Arheološki oddelek ima lepe najdbe iz mlajše kamene dobe, zlasti so zanimive Žale iz grobov. Posebnost so turi i ostanki bronastih izdelkov, sekir, sulic in podobnega, ki so jih našli na mestu nekdanje livarne za bron na Pohorju. | Rimsikn stekleninn in druge najdbe iz rimske dobe zanimivo zaključujejo to zbirko. V narodopisni zbirki je posebno bogaita zbirka starih oblek. Tako kažejo veliko obrtniško znanje krasne zimske suknjo iz ovčjega krzna, lepo okrašene skrinje, lončarski izdelki, razni pasovi, med katerima sta prav posebno zanimiva pas voznika, ki ie prevažal vino, in pns voznika, ki je prevažal kamenje iz Spodnje Štajerske tia do Madžarske. Iz gospodarskega življenja je zanimiv rovaš, ki je z zarezami označeval dninarjeve delovne dneve. Seveda ne manjka v tem oddelku tudi najirazličnejših gospodarskih in gospodinjskih orodij, od sekire do kolovrata, lepi so tudi lončarski izdelki, zlasti svojskn spodnještnrjeska črna lončevina. Svoj-ske so končnice panjev, ki jih je profesor Baš zbral v Dravski dolini, botrata je dalje zbirka slik na steklu. V tem oddelku sta priključeni tudi dve popolnoma opremljeni kmečki sobi. Prva kaže hišo viniBarja. drinra pa hišo — stanovanjsko sobo — bogatega kmeta v Podravju. Polaganje vencev na groheh v Mnril>oru. V proslavo desete obletnice prevzema oblasti pn nac-soc. stranki so bili položeni venci na vseh jHikopaliških v Mariboru in tudi ob spomeniku nekdanjega marilioriskoga 47. p. p. Vence so polagali zastopniki Štajerske domovinske zveze, zastopniki oborožene sile in policije, ki so se -fsi še posebej spomnili v zadniem času padlih tovarišev. Na pokopališču v Pobrežju Je bila postavljena častna četa z godbo in je tam položil ob grobovih padlih venec tudi okrožni vodia Michel Strobl. Tudi nn pokopališčih v Studencih in Radvanju so bili položeni venci. Mespčnr spored predavanj za ljudsko pro-sveto v Mariboru obsega, knkor poroča »VTar-burger Zeitung« t. febr.. naslednja, največ ski-optična predavanja: dr. Otmnr Enrlres; O umetnosti gledanja — 1. febr.: dr. Kari Schalberger: Nemška obala. — vrata v svet — 2. febr.; dr. Kari Schalberger: Nemški pogled proti jugovzhodu — 9. febr.; dr. Fritz Endres: Willielm Seh«-fer (recitacije njegovih pesmi) — 11. febr.: dr. Egon Bertl: Uvod v opero Tosca — 12. febr.; Willi Biorneby: Moj beg iz Anglije — 17 .febr.: Kari I lana,k llarnmerl: Osnove nacionalsocia-lizma — 18., 24. febr. in 4. marca; Richard Perše: Fotografiranje za začetnike — 19.. 26. febr. in 5. marca; rektor Hermann Wedler: Mussolinijeva osebnost in delo — 22. febr. in 1. marca; dr. Hans Krieg: Ljudje, ki sem jih srečni v pustin ji — 25. febr. Ureditev zdravniških obiskov na domu. Vodja urada za liudsko zdravje v mariborskem okrožju dr. Valter Doleček je odredil, da se uredijo obiski zdravnikov na domovih v Mariboru tako, da se preobremenjenim zdravnikom ne napravlja preveč dela. Zato in ker je treba varčevati s tekočimi pogonskimi 6redstvi, je odredil, da morajo 6tranke, ki želijo, da bi k njim prišel zdravnik na dom, to sporočiti zdravniku najkasneje do enajstih dopoldne. V tem primeru bo mogoče popoldne zdravnikom obiske opraviti. Po enajsti uri naročeni obiski bodo opravljeni šele naslednji dan. Izvzeti 60 seveda tu primeri kakor porod in teike nesreče. Podaljšan lov. Z odredbo državnega lovskega mojstra je bil podaljšan lov za vso tisto divjad, za katero se je začel druga leta lovopust 1. februarja. Podaljšanje velja do 28. februarja, ne velja pa za visoke gore. Požrtvovalno delo trboveljskih žena. Veliki uspeh pri vkuhavanju 6adja in zelenjave, ki 60 ga dosegle trboveljske žene ob lepem sodelovanju vse skupnosti dokazujejo najlepše naslednje številke: vsega 6kupaj 60 naktihali v trboveljskem okrožju 3488 kg marmelade, dalje so vkuhali 66 kg zelenjave in posušili 170 kg sadja. Te količine so omogočile socialnemu skrbstvu, da je založilo otroške vrtce s tečnimi obroki. Smrtna kosa. V M/iriboru so umrli: R3-letni občinski upokojenec Urban Rozman, 73-letna zasebnica Terezija Papst roj. Marant, 76-letna dvorla žel. upok. Antonija Wusser roj. Skohl. — V Studencih je umrla 46-letnn posestnica Terezija Rozina roj. Romih; v Spodnjem Rad-vanju 17-letna Marija Polanjšek; v Dogošah pri Mariboru 61-lctna posestnica Marija Petek roj. Vilier; v Velenju knjigovodja velenjskega rudnika Florijan Kavčič. Iz Hrvaške Novi italijanski konzulati v NDH. Italijanska vlada je pred kratkim odprla tri nove konzulate na področju NDH in to v Sarajevu, Banji Luki in Osijeku. Italijanski konzulat v Sarajevu vodi comm. Paolo Alberto Rossi, ki je pristojen za področje velikih žup Sana in Luka, Krbava in Psat, Pliva in Rama, Vrhbosna, Lašva in Glaž, Usora in Soli, konzulat v Banji Luki vodi cav. Uff. Gianni Scotti, v Osijeku pa dr. Oberto Fablani. Ambulanta Hrvatskega Rdečega križa t Sarajevu. Hrvatski Rdeči križ je s svojimi sredstvi uredil v Sarajevu ambulanto, v kateri je prostora za 150 bolnikov. Prav tako veliko ambulanto bo Hrvatski Rdeči križ kmalu odprl tudi v Zagrebu. Prepoved prodaje alkohola pijanim osebam. Hrvatske policijske oblasti so s posebno okrožnico znova opozorile vse prizadete na veljavnost predpisov, po katerih je strogo prepovedano prodajati alkohol že vinjenim osebam. Policijske oblasti NDH napovedujejo zelo stroge kazni proti vsem tistim, ki se 11« bi držali tozadevnih predpisov. Stavbna akcija y Zagrebu. Kljub težavam, ki vladajo sedaj v gradbeni stroki, je bila stavbna akcija v Zagrebu lani še precej živahna. Tako je gradbeni urad zagrebške občine izdal stavbno dovoljenje za eno petnadstropno hišo, za štiri štirinadstropne, 6 trinadstropnih, 17 dvonadstropnih in 20 pritličnih hiš. Zatem za 2 tvornici, 4 obrtno poslovnice, 9 skladišč ter 30 uličnih ograj. Več že starih hiš so tekom lanskega leta v Zagrebu tudi popolnoma prenovili, na mnogih pa prizidali še po eno nadstropje. Povečanje avtomobilskega prometa se odraža tudi v potrebi po zgraditvi 13 novih garaž. Proračun sarajevske občine. Po vsestranski razpravi je sarajevski občinski odbor sprejel proračun za sedaj veljavno proračunsko leto. Proračun predvideva 130,511.643 kun dohodkov in izdatkov. Socialno skrbstvo vlade NDH. Zagrebško časopisje poroča, da je vlada NDH za izvajanje svojega načrta za poglobitev socialnega skrbstva dosedaj izdala nad eno milijardo kun. Ustanovitev hrvatske filharmonične družbe ▼ Osijeku. Skupina ljubiteljev glasbene umetnosti v Osijeku je pred kratkim ustanovila hrvatsko fil-harmonično družbo, ki bo nadaljevalo delo prejšnje tamošnje filharmonije, ki je pred leti razpadla. Drobna Ifuhljamka kronika Mesečna rekolekclja ljubljanskih gg. duhovnikov 00 v Domu duhovnih vaj na prvi petek, 5. febr. Popoldno oil 4 do 5 skupna ndoraeljska ura nato premišljevanje. Zbira-liSf-o v hišni kapelici. Vsi ljubljanski g«. duhovniki vljudno vabljeni. — Vodstvo. V počastitev spomina na pok. gosp. Srečka Votioplvca jo darovala g. svakinja 100 lir za slepce. Bog plačaj I V počastitev spomina hlagopok. račun. Inšpektorja g. Srečka Vndoplvea so darovali družina dr. Zltko 200 lir in ravnatelj g. Bizjak Franc 2110 lir Vincencijevi konferonei sv. Cirila in Metoda za bežigrajske reveže. Bnj; plačajl Sindikat dentlstov Ljubljanske pokrnjine, Ljubljana, .io naklonil Društvu slepih, Ljubljana, namesto venca na krsto blagopokoj-nega kolege dentista Itadovana Kranja, 300 lir. Iskrena hvala! LJubljana na svečnico. Bilo je pusto, čo-morno in deževno vrome na svečnico, ko so bili druga leta ljudjo navajeni nn mraz in sneg, a letos so se morali zadovoljiti z nalivi In južnim vremenom. l'o cerkvnh jo bilo blngoslavljanje svoč. Lotos jo pozneje kanilo od sveče kot od streho. Od strehe pa so kapljalo deževne kaplje, ne pa knpi.io od ledenih sveč. Ljubljančani so sc nn svoč-nieo najraje držali doma. Pri nekaterih družinah so vodili domačo igre, drugod pa so so shajali na družinske pomenke. Javni lokali so bili dobro obiskani. Velikanski naval pa je bil k vsem prireditvam. Vsa ljubljanska kina so bila nnravnost oblegana. Vse gledališke predstave so bile ro-knrdno obiskane. Tudi ltokodelski oder in frančiškanska dvorana sta so zadovoljno veselila izrednega obiska poslušalcev. Popoldne jo v mestu vladnlo vsakdanje, poslovno življenje. Trgovino so bilo odprte. Obrati so splošno delali. Popoldne je bil počitek. Trgovine so znprli. Na Vodnikovem trgu so nekntorl branjevci med hndim dežjem prodajali dopoldno, a bo kmalu pospravili svoje blago. llčite sc strojepisja! Novi ono-, dvo- In trtmosečul tcea.il nrlčno 5. januarja. Deset- prstna učna metoda. Specialna strojepisna šola: največja moderna strojepisnica, raznovrstni Fj,roji. — Posebni tečaji tudi za knjigovodstvo, stenografijo, jeziko itd. Zahtevajte prospokt: Trgovsko učlllšče »Chrlsto-fov učni zavod«, Domobranska 15. Slavni čcllst Anton Janlgro bo koncer-tiral v veliki filharmonični dvorani v pono-rleljok. dne 8. t. m. in bo izvajal dela na-slednjih skladateljev: najprej tri krajše stvari iz klasične italijanske literaturo, ki so jih napisali Nardini, Sammartini in Ouerrinl nalo Haydnov Koncert in Locatel-lijovo Sonato; četrti njegov naslop pn obsega zopet krajša dela. ki so jih- napisali skladatelji: Brero, Ravel, Nin. Chopin in Dinleu. Na sporedu »n deln, ki zahtevajo glohoko občuteno igro, pa tudi izredno vir-tuoznost Janigro jo velik umetnik na svojem instrumentu, zato opozarjamo nn njegov koncert. Natančni spored bomo objavili ''"''Kal hI neki skuhalcT To vprašanje ne bo potrebno, če boste kupili Domačo kuho Mariie Hrmčevo, v kateri jo vso polno receptov prav za današnjo dni raclonirane prehrane Za malo denarja in s pičlimi sredstvi dobro in ločno kosilo, lo je načelo Domače kuhe. Knjigo dobite v vsaki knjigarni. Važno za vsakogar sedal In v bodoče je znan ie knjigovodstva, stenografijo, strojepisja, jezikov itd. Novi tečaji prično 5. februarja. — Učnina zmerna. Zahthevnjte prospekt: Trgovsko učlllSče »Chrlstofov učni zavod«, Ljubljana, Domobranska 15. Izbila predmetov po želji. »Vihar v kozarcu«. Razdor med zaročencema. spor med prijatelji, dva se najdeta na sodni ii in se imata rada — vse to se plete v odlični komediji, ki jo ho Rokodelski oder vprizoril poslednji« v nedeljo ob 5 popoldne. Preskrbi te si za to nad vse zabavno komedijo vstopnice v predprodajl, ki bo na dan predstave od 10 do 12 in dvo uri pred prlčelkom v društveni pisarni, Petrarkova 12/1 desno . „, Jezikovni tečaji — Italijanski, nemSkl, teden uvoženo do 5 vagonov izredno lepe in zdravo cvetačo. francoski Itd. v središču mesta pri Trgov-skein učnem zavodu. Kongresni trg 2, prično dno S. februarja. Pouk dopoldno, popoldne ali zvečer (po želji) v začotnem, nadaljevalnem In konverzaoi jskem oddelku. — Najnovejša in najuspešnejša učna metoda — diplomirani predavatelji. Vpisovanje iu informacije dnevno do 19. Živahne kupčije z zemljišči In hišami. Na nepremičninskem trgu jo opažati v zadnjem času posebno živahnost. Mnogi imajo živahna posredovanja in pomagajo pri sklepanju pogodb. Veliko jo naprodaj najrazličnejših zemljiških parcel, stanovanjskih hiš in raznih vil. Ponudba je zelo velika, tudi povpraševanje se je nekoliko oživelo. V Ljubljani in bližnji okolici je naprodaj mnogo raznih hiš in vil kakor tudi zemljiških parcel. Vso te, naprodaj ponujnno nepremičnine cenijo tako na 25 milijonov lir. Naprodaj so velike stanovanjsko hiše v vrednosti, od 1,!150.000 do 3.200.000 lir. Živahnost nepremičninskega trga je našla tudi odraza v zemljiški knjigi, ki je v januarju zaznamovala do 30 prenosov lastninske pravice na podlagi kupnih in drugih pogodb zn celotno vrednost 5,084.310 lir. Luni jo jn-nuar zaznamoval v zemljiški knjigi veliko več, kupnih pogodb, toda za manjšo vrednost. Lani je bilo jnnunrja zaznamovanih 78 kup' nih pogodh za celotno kupno vrednost 4 mi' lijonu 899.700 lir. V januarju je bilo v zem ljiški knjigi vknjiženih veliko posojil, do voljenih raznim zasebnikom In podjetjem od ljubljanskih denarnih zavodov. Največji hipotečni kredit, za katerega jo bil v zemljiški knjigi zaznamovan vrslui red. je dosegel veliko vsoto 6,855.804 lire. Izbrisanih pa je bilo dalje tudi mnogo starih posojil in terjatev. Živilski trg po prazniku. Oh sredah jo navadno živahno tržno vrvenje. V sredo, ■ 8. t. m., po svečnicl Je bil živilski trg okoli ' spomenika Vodnika malo živnhon. Videlo so | je, da so se gospodinje v začetku meseca in 1 pred praznikom dobro preskrbele z vsemi kuhinjskimi potrebščinami. Nn trgu je bilo poleg branjevcev le neknj prodajalk. Opažati jo nn trgu že večji dovoz pomaranč, ' ki so so nekoliko pocenile. Odprava trošarine na razno zelenjavo in druga živila je ze pokazala dobre posledice na trgu. Cve-tača se je primerno pocenila. Dovoz cvetače iz Oorizijo jo volik. Kakor zatrjujejo, bo ta Gledališče DRAMA. Četrtek, 4. febr. ob 17.30: »Zaljubljena žena«. Red Četrtek. — Petek, 5. februarja ob 15: »Kovarstvo In ljubezen«. Izven. Cone od 12 lir navzdol. — Sobota, 6. febr. ob 17.30 »Veliki mož«. Red A. — Nedelja. 7. febr ob 14: »Peterčkove poslednjo sanje«. Mladinska igra. Zadnjikrat. Cene od 10 lir navzdol. Ob 17.30: »Dcsoti brat«. Iz-von. Cene od 15 lir navzdol. OPERA. Četrtek. 4. febr. oh 17: »Zemlja smehljaja«. Opereta. Red B. — Petek, 5. februarja ob 17.30: Veliki vokalni In Instrumentalni koneert. Izv. Ceno od 24 lir navzd. Spored vokalnega In Instrumentalnega koncerta, ki bo v petek oh 17.30, je sledeč: Moč usode — uvertura. Puceini: Tosca — aria »Ko zvezde so sijalo«, Thomns: Mignon — Li poznaš hajni kraj!, Giordnno: Andro Chenier — Sovražnik domovino. Puceini: Bulterfly — Daleč kraj obzorja, Bagnoll: Pesem op. 13, zn tenor. Rossini: Koviljksi brivec — knvntinn. Boito: Mofistofelos — V prošli noči, Saint Saons: Samson in Da-lila — Ljuhavni vzdih. Verdi: Itigoletto — duet. Belimi: Norma — uvertura, Ponchiel-li: Oloconrfn — Morje in zemlja, Donlzetli: Favoritinia — O, moj Fernando, Verdi: Ples v maskah — Bil si ti, Cilea: Adriana Lecouvreur — Cvetico uboge, Puceini: I,a Bolieme — Ledena in ročica. Catnlani: Wal-ly r- T"daj odhajam v daljo. Vordi: Othel-|o — Čredo. Bizet: Carmen — llahanera, Verdi: Rigoletlo — kvartet. Sodelujejo: K. Vldallljev.l, sopran: K. Karlovčovn, mezzo-sopran; Oinsepne Tnddoi, bariton: Oiorgio Pojasnilo. Nevšečnosti, ki je nastala glede začetka torkove predstave »Zemlja smehljaja*. je kriv nesnornzum glede prnznovn nja svečnico. Občinstvo prosimo blagohot negn upoštevanja. Ojiozorilo davčne upravo Davčna uprava za mesto v Ljubljani po- novim opozarja v»b davkoplačevalce, da jn edino pravilen in veljaven način plačevanja dnvkov potom poštnih položnic ozir. neposredno pri blagajni davčne uprave. Nedopustno pa je plnčcinje davkov v roko davčnih Izvrševalcev. Naznanila ■IN ROKODELSKI ODER. V nedeljo ob 17: »Vihar v kozarcu«. Opozarjamo na predprodajo vstopnic, ki ho na dan predstave od 10 do 12 in dve uri pred pričetkom v društveni pisarni, Petrarkova 12/1 desno. FRANfISKANSKI ODER. Nedelja, dn« 7. februarja ob 5 zabavna igra s petjem: »Svojegiavček«. Predprodnja vstopnic v trgovini SfiligoJ in na dan prodstavo pri blagajni frančiškanske dvorano. RADIO. Četrtek. 1. februarja: 7.80 Lahka glasba — 8 Napoved časa. Poročila v italijanščini — 12.20 Ploščo — 12.30 Poročila v slovenščini — 12.45 Simfonična glasba — 13 Napoved časn. Poročila v italijanščini — 13.10 Poročilo Vrhovnega Poveljstva Oboroženih Sil v slovenščini — 13.12 Prenos iz Nemčije — 14 Poročila v itnlijanščinl — 14.10 Koncert radijskega orkestra, vodi dirigent D. M. Sijanec. Olasba zn godala — 15 Poročila v slovenščini — 17 Nnpoved časa. Poročila v italijanščini — 17.10 Pet minut gospoda X — 17.15 Pesmi in napovi — 17.45 Pisana glasba — 19.30 Poročila v slovenščini — 19.45 Operetna glasba — 20 Napoved časa. Poročila v italijanščini — 211.20 Komentar duovnih dogodkov v slovenščini — 20.30 Prenos iz tržaškega gledališča: Giuseppe Verdi: »Marijino cvetje«, opera v treh dejanjih Renca Bitinchijn. V odmorih: predavanje v slovenščini, zanimivosti v slovenščini. To končani operi: poročila v ital. LEKARNE. Nočno služIlo Imajo lekarne: mr. Leustek, Resljeva 1: mr. Bahovec. Kongresni trg 12, In mr. Komotor, Tržaška 48. Poizvedovanja Izgubil sem velik tulec svetlega sukanca od Vzajemne zavarovalnice po Miklošičovi cesti po levi straui dn trimostja in prosim najditelja, naj ga oddn v upravi Slovenca. V vsako hišo »Slovenca«! Neka* za mlada srca Mož z železno naličnioo Pariz je bil v vrtincu. Zmeraj je bilo kaj novega, kar je vzbujalo pozornost. Razkošni sprevodi, sijaj n advoru »sončnega kralja« Lu-dovika XIV. — vse to je ljudstvo venomer držalo na vrvici. V francoski prestolnici ni bilo dotlej še nikoli takega dvorskega razkošja. Si- teh tujcev je bil gospod Soint-Mars, novi guverner bastije, ki je pravkar nastopil svojo Kdo je nafbolf pameten? V prostih dneh se lahko prav lepo zabavamo, če vzamemo nekaj listov papirja in nekaj svinčnikov. S svinčnikom in papirjem lahko vsakdo kaj počenja, pa čeprav ni kdo ve kakšen risar. Za bolj odrasle in brihtne pa prinašamo danes igro osmih vprašanj. Vprašanja na- »OlUtl ,IU JII jv -'-J- .................,.......I - - ... i službo. Drugi pa, ki ga je privedel s seboj in je pišemo samo na levo polovico papirja. Desno imel nalifnico. ie bil ietnik. I pustimo prosto za odgovore. Vsak igralec in Pred vrati mrkega poslopja sr je nstavila nosilnica, ki sta iz nje izstopila dva moška. jaj vseh drugih vladarjev je obledel spričo tega »sonca«. Toda v Parizu in krog njega niso bile samo palače. Sredi mesta so se dvigali tudi sivi, s stolpi zavarovani zidovi bastije, francoske državne jetnišnice. Bilo je t8. septembra 1698 ob treh popoldne, ko se je pred vrati mrkega poslopja ustavila nosilnica z zavešenimi okni, ki so jo spremljali oboroženi jezdeci. Dva moška sta izstopila iz nje Obraz prvega ie bil pokrit s črno žametasto nnličnieo, ki so bile pod njo skrite poteze obraza. Rožlljaje so se zaprla težka, z železjcm okovana vrata za njima. Lden Lovec na tjulenje in morski človek (Škotska pravljica.) Nekoč je nekje visoko na severu Škotske živel neki mož. Stanoval je v koči na morskem obrežju in je lovil tjulnje. katerih dragocene kože je prodajal. S tem si je služili vsakdanji kruh. Ker je bil priden in spreten, je na ta način prišel do velikega premoženja. Ravno tam so namreč tjulnji prihajali na suho v velikem številu in se na pečinah v bližini njegove koče sončili. Prav nič ni bilo težko splaziti se k njim in jih usmrtiti. "Nekateri teh tjulnjev so bili večji od svojih tovarišev in obrežni prebivalci so šušljali. da to sploh niso morski psi, temveč da so to morski povodni mladeniči in povodne deklice, ki prihajajo iz svoje domovine v Oceanu in prevzamejo to posebno obliko zato, da morejo priplavati skozi vodo in dihati v našem zemeljskem zraku. Naš lovec na tjulnje po se je temu pripovedovanju samo smejal in rekel, da se taike tjulnje posebno izplača usmrtiti, kajti kože teh so tako velike, da dobi zanje prav posebno veliko denarja. In tako se je nekega dne zgodilo, da jc spet šel na lov ter odkril izredno velikega tjulnje. Zabodel ga je s svojim lovskim nožem; toda bodisi, da ga ni dovolj zadel ali da je bilo kako drugače — na vsak način je tjulenj glasno zakričal in z nožem v hrbtu zdrsnil s pečine v morje ter tam izginil. Lovec se je zelo jezil na samega vihe, ker je bil tako neroden in je vrhu vsega prišel še ob svoj nož ter je precej pobit odšel proti domu h kosilu. Na poti pa ie srečal nekega jezdeca, ki je bil tako velik tn tako nenavaden, sedel pa je na teko ogromnem konju, da je lovec kar obstal in ga začudeno opazoval in ogledoval, kajti zelo rad bi bil izvedel, iz katere dežele tujec prihaja. Tudi tuji mož se je ustavil, ga vprašal, Ira-teri j>oklic izvršuje in ko je izvedel, da je lovec na tjulnje, je naročil veliko množino koz. Lovec je bil tega zelo vesel, kajtti tako naročilo je zonj jKimenilo velik zaslužek. Toda močno se mu je podaljšal obraz, ko je jezdec pristavil, da mu mora kože dostaviti že zvečer istega dne. . » , , »Tega ne morem storiti,« je razočaran redcei, kajti tjulnji pridejo spet na pečine šele jutri zjutraj!« . . »Jaz te lahko peljem na neki kraj,« je rekel tujec, »kjer so velikanske množice tjulnjev. Če hočeš, potem sedi za moj hrbet na konja in pojdi z menoj.« Jezdila sta dalje kakor veter, dokler nista končno prišla na rob neke ogromne pečine, ki se je strmo končevala v morje. Tu je skrivnostni jezdec s potegi ja jem ustavil konia. »Stopi dol,« je kratko velel. Lovec je storil, kakor mu je ukazal, in ko je začutil pod seboj trdna tla, je previdno pogledal čez rob čeri, da bi videl, oli leže sjx>daj na kakšnih skalah tjuilnn. Zelo se je začudil, ko sploh ni videl nobenih nadaljnjih skal, samo modro morje, ki je butalo ob vznožje te pečine. . »Kje so tjulnji, o katerih ste govorih?« je prestrašen vprašal in si sam pri sebi želel, da se ne bi nikoli podal v tako nepremišljeno dogodivščino. , ,., . .„ . ,,. Zdaj šele se je lovec preplašil, kajti slutil je, tla ga čaka nekaj hudega, in na tako zapuščenem kraju je vedel, da je brezpomembno klicati na pomoč, ln videti je bilo, da se bodo njegove zle slutnje uresničile, kajti v naslednjem trenutku mu je tujec položil roko na ramo, g« z glavo navzdol sunil dol in visoko je brizgnilo morje, ko se je potopil vanj. . Mislil je, da je prišla njegova poslednja nira in ni mogel razumeti, kako se more tako nedolžnemu človeku zgoditi kaj tako hudega. Toda, kako je osupnil, ko je opazil, da se je morala zgoditi z njim neka sprememba, kajti voda ga ni zadušila, čisto lahko je mogel dihati in on in njegov tovariš, ki je bil še vedno ob njegovi strani, 6ta se potopila na morsko dno iravno tako hitro, kot sta prej zletela skozi zrak. Potapljala sta se vedno globlje in globlje, nihče ne ve, kako globoko, dokler nista končno stala pred velikanskimi vrati, ki so bila kakor iz rdečih koral in so bila vsa okrašena z morskimi školjkami. Suma so se odprla. Ko sta prišla skozn jo, sta bila v veliki veži, katere stene so bile iz bisernice in iz rumenega in trdnega morskega peska. V veži na je mrgolelo tjulnjev, in ko se je lovec obrnil k svojemu to- imel naličnico, je bil ietnik Novi guverner ie dal poklicati svojega namestnika v bastiji, ki ie imel seznam vseh jetnikov. Ukazal mu je, na naj uredi stolpno sobo za novega jetnika in nai jo opremi z dobrim jMihištvom. Imena ni nobenega povedal in je želel, naj se vpiše prišlec brez imena v seznam. Po vsem tem se je dozdevalo, da je bil novi jetnik odličnega rodu. Ni čudno, da so bili vsi silno radovedni, kdo bi bil ta jetnik, ki je imel zmeraj naličnico na obrazu. V Parizu med ljudstvom in celo na kraljevskem dvoru so se pojavile vesti o skrivnostnem jetniku, čigar obraza ni smel nihče videti, niti ne guvernerjev namestnik, Ifi je vodil vso upravo in seznam jetnikov. Najbolj trajiaste govorice so se razširile po metsu in po vsej deželi. Spočetka so v*i mislili, da je jetnik pesnik Moliere, nato so dejali, da je bržkone brat kralja in cel6 to so si prišepetavali, da ie »mož z naličnico« pravi kralj Ludvik XIV. Pojavili so se razni lističi, ki jih je ljudstvo kar strastno prebiralo. Vsakdo je bil prepričan, da ve za skrivnost in je pravilno poučen o človeku z naličnico. Polagoma se je razvedelo, da je bil jetnik že več let zaprt na otoku Sainte Marguerito v Sredozemskem morju. Ondi je bival v stolpu, ki se je visoko dvigal tik morja, in zamreženo okno je bilo tako visoko nameščeno, da ie mogel jetnik videti komaj košček neba. Nikoli ni smel kak paznik v celico, le skozi odprtino na stropu so mu spuščali hrano vanjo. Ilrumenje valov, ki so pljuskali ob stolpu, je bil edini glas, ki ga je jetnik poslušal dan in noč. Najrazličnejše vesti so razširjali. Tako poroča Voltaire, da je mož z naličnico nekega dne z nožem napisal nekaj nn srebrn krožnik in ga je vrgel ribiču skozi okno. Ribič je prinesel krožnik guvernerju, ki je strogo zasliševal ribiča ali je prebral, kar je bilo na krožniku, šele ko mu je ribič zatrdil, dn sploh ni pismen, je bil izpuščen. Tako je ribiča rešila njegov« ne-izobraženost. Nekateri pa «o pripovedovali, da so zvedeli od nekega meniha, ki je bil videl, kako plava nekaj belega pod celico mož« z naličnico«. Menih je tisto dvignil iz vode in je videl, da je bila srajca iz najtanjšega platna, ki je bila čez in čez popisana. Tudi menih je izročil srajco guvernerju, ki mu pa ni verjel, da ni ničesar prebral s srajce. In dejali so, da je tisti menili čez dva dni nenadoma umrl. Koliko je bilo resnice na teh bajkah, nihče ne ve, in ljudska domišljija je iz moža z žametasto naličnico naredila moža z železno naličnico. In kot tak živi skrivnostni jetnik dalje v zgodovini. V zidovjti bastije ni živel dolgo. Ze 10. novembra 1. 1703 so ga dobili mrtvega v celici, ne da bi bil poprej kaj bolan. Tedaj se je v seznamu jetnišnice tudi prvikrat pojavilo neko ime zanj in sicer je bil vpisan kot gospod de Marchiel in je bila zraven pripomba, da so plačali za pogreb 40 liber. Šele čez več let nato, so nekateri odkrili, da je bil tisti skrivnostni jetnik zares v bastiji. Pravijo, da je bil protidržavni zločinec; grof Ercole Antonio Mattioli, prejšnji tajnik vojvode iz Mantue. ki ga je bil Ludvik XIV. vzel v službo kot ogleduna. A ko je Mattioli zvedel za načrt »sončnega kralja«, da se hoče polastiti trdnjave Casal, ki je pripadala vojvodi iz Mantue, je izdal ta načrt vojvodi in je tako prekrižal namene Ludovika XIV. Po dolgem in brezuspešnem zasledovanju se je slednjič kraljevim vohunom le posrečilo izvabiti grofa na francosko ozemlje, kjer so pa prijeli in zaprli in je v bastiji tudi umrl, bržkone nasilne smrti. To je skrivnost »moža z železno naličnico«. igralka dobi tak papir in mora v 10 minutah napisati odgovore. Seveda ne sme nič izpraševali in tudi ne škiliti k sosedu in prepisovati! Kdor pravilno odgovori na vsa vprašanja, tisti je najbolj pameten — ali ima največ sreče. Za primer navedemo deset takih vprašanj, ki pa niso lahka. Poglejtel 1. Na kateri stopinji je ledišče po Fahren lieitu? 2. Koliko mlečnih zob dobi človek? 3. Kdo je prišel prvi na severni tečaj? 4. Koliko držav imajo Združene ameriške države? Kateri je najstarejši kralj v Evropi? 6. Od kod je prišel krompir? 7. Kako se imenuje glavno mesto Perzije ali Irana? 8. Kdo je iznašel dinumit? 9. Katera je največja reka na svetu? 10. Koliko jc luna oddaljena od nas? Napoleon je naenkrat kupil 150 funtov tobaka /.a njuhanje Napoleon I. ni porabil samo neznansko veliko denarja zase za perilo (na leto je plačal za 6 ducatov srajc 5000 frankov), ampak ie izpraznil v treh mesecih nič mani ko po 162 steklenic parfuma, ki mu ie bil iako pri srcu. Ker je bil strasten njubalcc tobaka, ca ie na-kupoval kar po stote. Kdo zna narisati z eno potezo? Morje — največja lekarna Mnogi še ne vedo, da je morje, oziroma morska voda, glede na svoje kemične sestavine enaka človeški krvi. Vsebuje vse snovi, ki jih ima kri, torej vse snovi, ki jih je človeško telo potrebno za obstoj in življenje. Te snovi so — recimo iz raznih rudninskih soli — predvsem jod, fosfor, beljakovine, železo in apno, torej stvari, ki jih mora človeško telo zmeraj imeti. Prav zato, ker morska voda vsebuje vse te snovi, je ta roda prvovrstno zdravilo. Zatorej so v novejšem času v morskih kopališčih uvedli posebno zdravljenje s pitjem morske vode, tako da se kopališki gostje in bolniki tudi notranje zdravijo z morsko vodo. Seveda ni treba, da gre človek prav k morju, v samo »lekarno« po to zdravilo. Lahko uživaš vse te snovi, ne da bi se j>odvrgel posebnemu zdravljenju s pitjem morske vode. Morske ribe vsebujejo iste snovi, kakor morska voda, kjer ribe živijo. Zato je uživan je morskih rib za človeško zdravje, zlasti za mladino, naj-J večjega jiomena. Z mesom morskih rib uživa-| mo vse tiste zdravilne snovi, ki jih noše telo ; potrebuje sleherno uro in vsak dan. — Jedi iz j morskih rib niso priporočljive le zdravim ljudem, temveč tudi bolnikom, ali bolje — ljudem, ki niso jKivsem zdravi. Predvsem je ribje meso jako lahko prebavljivo in so ga zaradi fosforja, joda in protira.liitičnih vitaminov potrebni posebno ljudje z bolnimi živci, z bolnim želodcem, s slabo prebavo in pa rahitični otroci. A Tebe ni Mamica, še veš kako je dolg in pust večer ko se zaganja veter v dver, da okna jilašno trepetajo? še veš, kako sva pozno v noč to divjo pesem poslušali in klokotanje vode po žlebeh? In Ti zaprla si oči, če se je v blisk nebo razklalo in besen, neugnani smeh v pozdrav nu zemljo je poslalo Nocoj odbila pravkar polnočna je ura. z odprtimi očmi strmim v nel«, lovim vihar. In ni me strah. I,e Tebe ni... še veter se mi /di v vsej svoji silni moči tih in plah. POVEST PILOTA ŠTEFANA 4 >. Odvedel me je vojak precej globoko doli v ječo. Ze itak ne bi mogel pobegniti, pa so me n jegovi pomočniki še krepko privezali ob mogočen kamnit steber. Družba so mi bile ostudne podgane. Dolgo sem ostal v ječi. Kaj sem neki storil? Ko je prišel pome listi velikan, me je odpeljal preko velikih hodnikov in krasnih soban v prostorno dvorano. Čeprav sem sc močno bal, sem bil vendar kar prevzet. škotska »Oče, daj mi pol penija, da 6i kupim pomarančo tamle na stojnici!« »Pri nas pa za kaj takega ne mečemo denarja ven! Pojdi tja, fiokaži ženski osle, pa bo koj vrgla pomarančo za teboj!« varišu, da bi ga vprašal, koj vse to pomeni, je prestrašen videl, da se je tudi ta spremenil v morskega psa. Kdo pa popiše njegovo grozo, ko se je zagledal samega sebe v zrcalu na steni in videl, da ni več človek, temveč da se je spremenil v čudnega, dolgodlakega, rjavega morskega psa. »O, gorje meni,« je rekel samemu sebi, »ta zvijačni tujec me je čisto brez krivde začaral, in v tej 6trašni preobrazbi bom zdaj moral ostati do konca svojega življenja!« Od začetka ni nobeno od velikih bitij govorilo z njim. Iz nekega neznanega vzroka so bila vsa zelo jiotrta, hodila so po veži tiho sem-tertja in med seboj žalostno šepetala alli po so se zamišljena vlegla na pesek in si s svojimi mehkimi plavuti vtirala debele solze. Toda potem so ga opazili, tiho govorili drug z drugim in nenadoma je njesrov vodnik izginil skozi neka vrata na koncu veže. Ko se je vrnil, je držal v roki velik nož. »Si to že kdaj videl?« je vprašal in ga po-ka.zal nesrečnemu lovcu na tjulnje, ki je spo: znaj svoj lastni lovski nož, s katerim je zjutraj zadel tjulnje in katerega je ranjena žival odnesla s seboj. Ob tem pogledu je lovec nadel na tla in prosil milosti, kajti mislil je, da so stanovalci te votline jezni zaradi rane, ki jo je zadal njihovemu tovarišu. S pomočjo čara so ga dobili v svojo oblast, pripeljali v svoje podzemeljsko bivališče in zdaj ga bodo usmrtili, da se maščujejo nad njim. Torla namesto tega so se zgnetli okrog njega in drgnili svoje mehke nosove ob njegovo kožo, da bi mu pokazali svojo naklonjenost, in ga prosili, naj se ne razburja, kajti ničesar se mu ne bo zgodilo; nasprotno, vse življenje ga bodo imeli radi, če bo le storil to, kar bodo od njega_ hoteli. »Recite mi, kaj to je.« je odgovoril lovec, »in naredil bom, če mi je mogoče,« — »Pojdi za menoj,« je rekel njegov vodnik in šel z njim k vratom, skozi katera je izginil, ko je šel iskat nož. Lovec mu je sledil. In tam je v nekem manjšem prostoru našel velikega rjavega morskega f>sa, ki je ležal na stelji iz morske haloge in imel on strani režečo rano. »To je moj oče,« je rekel njegov vodnik, »ki si ga danes zjutraj ranil, ker si mislil, da je navaden morski pes, ne pa morski človek, ki zna govoriti in misliti tako kot vi smrtniki. Privedel sem te semkaj, da mu obvežeš rano, kajti samo tvoja roka ga more ozdraviti.« »Nobene izkušnje nimam o zdravilstvu,« je rekel lovec na tjulnje, ki je bil zelo začuden nad potrpežljivostjo teh nenavadnih bitij, ki jim je nevede prizadel hudo, »toda zavezal bom rano, kakor bom le znal in bridko mi je žal, da sem mu jo zadal jaz.« Šel je l' ležišču, se sklonil nad ri..ijenegn morskega človeka, mu rano izmil in jo, kolikor je le znal, obvezal. Videti je bilo, da je dotik njegovih rok čaroben, kajti komaj je bil gotov, se je rana zaprl« in ostala je samo brazgotina; stari tjulenj je skočil kvišku in bil zdrav kakor poprej. Tedaj je v palnči morskih psov zavladalo veliko veselje. Smejali so sc, klepetali in se med ieboj na svoj čudni način objemali, se gnetli okrog svojega tovariša in drgnili svoje nosove ob njegovega v znamenje, kako srečni so zaradi njegovega zopetneg« ozdravljenja. Ves ta čas pa je lovec stal sam v nekem kotu in po glavi so se mu podile temne misli, kajti čeprav je zdaj videl, da ga ne nameravajo usmrtiti, se mu ni zdelo razveseljivo, da naj bi preostanek svojega življenja preživel kot morski pes globoko j>od morjem. Tedaj pa je v veliko njegovo veselje prišel k njemu njegov vodnik in rekel- »Zdaj sp lahko vrneš spet domov k ženi in otrokom. Peljal te bom nazaj, toda snmo pod nekim pogojem.« »>n ta je?« je željno vprašal lovec, ves iz sebe_ od 6reče, da se bo vrnil na svet in k svoji družini. »Da slovesno obljubiš, dn ne boš nikoli več ranil kakega morskega jTsa.« »To bom storil prav rad,« je odgovoril, kajti čeprav je ta obljuba pomenil« izgubo njegovega življenjskega zaslužka, je vendar čutil, da bi mogel začeti kotj novega, samo če bi dobil spet svojo človeško jKistavo. Zelo slovesno je vse to prisegel pri tem dvigal svojo plavut in vsi drugi morski jj«i so se kot priče gnetli okrog njega. In ko je bil gotov, je šel j>o veži vzdih olajšanja, kajti tega lovca so se od vseh najbolj bali. Nato je rekel nenavad; ni družbi zbogom, šel s svojim vodnikom nazaj skozi koralna vrata — gor, višje in še yišje skozi mračno zeleno votlo, dokler ni jvistnla lažja in lažja in sta se končno znašla izven valov,ja v sončnih žarkih. Z enim skokom sta dosegla vrli pečine, kjer se je črni konj mirno pasel in čnknl nanju. Ko sta zapustilo vodo, sc ie njuna nenavadna postava spet iznremenila. bila sta spet kakor poprej preprosti lovec na tjulnje in veliki do-nro napravljeni sospod v jahalni oMeki. »Stopi gor in sedi za menoj,« je rekel ta, medtem ko se je zavihtel v sedlo lovec je storil. kot mu je znjiovedal in se trdno prijel suknje svojesn tovariša, kajti dobro sc je sjvitpi-njol. kako bi bil na prvi ježi skoraj jmdel dol. In vse je šlo knkor poprej. Jezdec je zgrabil vajeti, konj je zdrvel in ni trajalo dolgo, pa je lovec na tjulnje stal zdrnv in v redu preti svojimi vrtnimi vrati. Toda v trenutku, ko mu jc dal roko v slovo, je tujec privlekel ven veliko mošnjo, polno zlata in mu jo jx>dal. »Ti si naredil svojo dolžnost, zdaj moramo še mi svojo,« je rekel. »Ni treba, da bi ljudje rekli, da smo sprejeli delo poštenega moža. ne da bi po zato jKiplačali. S tem 'lahko izhajaš do konea svojih dni « Tedaj je izginil. Ko je začudeni lovec nesel mošnjo v svojo hočo in prešle! zlato na mizi, je sjvnznnl. da jc tujec govoril resnico in da bo odslej bogat človek. A. Fogazzaro: 09 Palača ob jezeru »Kje noki pa jo dobila samokres?« je vprašal idrug glas. »Imela ga je že dalj časa. Vrtnarjev sin je že lansko poletje pripovedoval, da njegova gospodarica za zabavo strelja na kipe v vrtu. »Zdravnik se je bal, da bi so končala 6ama. Čudno, da mu ni prišlo na misel, da bo umorila njega.« »Bržkone ni poznal vse zgodbo. Da bi se ona hotela končati! Pravijo, da je na dnu brezdna. Lahko verujete, Če hočete. Vem, da jo niso našli nikjer. Kako pa je znala hoditi po hribih? Srečala sem jo parkrat v gozdu. Urna je kakor srna. Bogvo kje je že zdaj I Ni izključeno, da se je pridružila ciganom, ki krožijo te dni iod. Sicer pa nisem samo jaz tega mnenja.« Ostale ženske ji niso verjele in so bilo mnenja, da bi bilo treba preiskati brezdno. To pa jo bilo nemogočo, ker je to brezdno bilo sila globoko. Župan, Steinegge in župnik so se medtem vrnili. Brez dvoma so videli Edito na obzidku, ker jo padala svetloba skozi okno naravnost na njo, »Verjemite mi« jo dejal župan tovarišema, »splošno mnenje je, da tudi on ni bil kaj prida. Dokaz za to je že to, da je prišel ljubimkovat z markizo, medtem ko je bil njen stric na smrt l>olan in jo bila ona na tem, da se poroči z drugim. Prav jo imel sodnik, ko jo nocoj dejal, da jo naredil tak konec, kakršnega je zaslutil.« Steinegge je videl Edito, a zdelo 6e mu je prav, da sliši vse to, ker je po župnikovem pri-]>ovedovanju sodil, da hčerkino nagnjenje do Silla ni bilo preveč globoko. »Tudi jaz sem se zmotil,« je dejal; »saj je bilo prav lahko zmotili se v sodbi o tem človeku, kajti bil je silno prikupen. Zdi se mi, da je bil mnogo boljši v besedah kot v dejanjih. Prepričan sem, da ni gojil nikdar nikakega plemenitega čustva niti za markizo; niti za koga drugega. Poznal | sem žo več književnikov. Prav vsi so enaki. Njihova čustva niso nikdar stanovitna. Včeraj je prišel v Palačo, danes je odhajal in Bogvo kje bi se bil ustavil jutri.« »Prav,« jo dejal don Inicencij. »Prizanašajte pokojniku.« »Sto slišali o pismu?« je vprašal župan. »Ne. Kakšno pismo?« »To je še najlepše. Gospod Vezza je preiskal mrtvecu žepe in je našel dokončano pismo. Nobenega imena ni bilo na njem. Naslovljeno je bilo: ,Dragi strici' Vsebina je bila podobna oporoki. Zdi so, kakor da je slutil, da se mu bliža konec. Kako si razlagate to?« »Morda mu jo grozila, da ga umori?« je dejal župnik. »Strašna zadeva,« je izjavil župan. »Lepa stvar jo, če človek živi pošteno, kaj ne, gospod župnik? Ni se treba bati takih zapletljajev.« »No sodimo nikogar,« je odločno dejal don Inocencij. Po kratkem molku 6e je župan poslovil. Steinegge in župnik sta ga spremila do vrat. Ko se jo župan oddaljil, jo Steinegge prijel župnika za roko in naslonil glavo na njegovo ramo. »Uboga Edita, uboga Edita,« je dejal. »Nikar se no bojte, vaša Edita jo zelo močna. Ima pa tudi v svoji duši neko drugo moč, ki premaga vse, tudi smrt.« »Res je. Vendar pa bo trpela. Ali se vam je zdelo, da ga jo zelo ljubila? Sicer sto mi že rekli, da ta ljubezen ni bila še tako globoka, a rad bi, da mi to šo enkrat ]>ovesto. Povejte mi popolnoma odkrito svoje mnenje.« K sreči je bilo temno in Steinegge ni mogel videti na duhovnikovem obrazu njegovih resničnih čustev, njegove bolečine ob zavesti, da je on sam odobraval Editino ljubezen do tega nesrečneža. — »Upam, da ni bila,« je po dolgem molku dejal don Inocencij. Saj sta se poznala šele malo časa. Upam, da bo kmalu pozabila na vse to, kakor na neprijetne sanjo. Prav jo, da sto se odločili, da odpotujete jutri. Zelo žal mi je, a je nujno potrebno. V Milanu pa no smele nikdar govoriti o tem z njo. Zdaj pa molčiva.« Približala sta so počasi Editi, ne da bi govorila. Ko sta dospela do nje, je deklica vstala in se jima pridružila. Vrnili so se vsi trije proti hiši. Ko so dospeli do vrat, je Steinegge hotel vstopiti, Edita pa je sedla na obzidek. »A tako,« jo dejal Steinegge in obstal; »mislil sem .. .< »Ali ni boljše tu, očka?« »Mislim, da bi bilo zato boljše, da se vrnemo v hišo.« Deklica jo zopet vstala, objela očeta, vstopila skupaj z njim v salon in sedla v kot divana, kjer je bila prej. Tudi Steinegge in župnik sta sedla. Govorjenje v kuhinji je utihnilo, Martine prijateljico so druga za drugo izginile iz hiše. V daljavi so se oglasili murni. »Ob kateri uri si naročil voznika, oče?« »Ob pol šestih, za jutranji vlak.« »Koliko je ura zdaj?« »Deset.« Umolknila sla. Četrt ure pozneje se je na vratih prikazala Marta, da bi videla, če nameravajo kmalu oditi k počitku. Pogledala je za trenutek gospodarja, nato je zopet tiho odšla. Čez nekaj časa je zopet pogledala v sobo in vprašala, če naj zapre okna. »Ne, ne,« je odvrnila Edita. Marta je odšla v kuhinjo. Zaklenila je hišna vrata, zaprla okna in pripravila svetilke. Čez nekaj časa so jo Edita zdramila iz svojega razmišljanja in dejala: »Golovo si utrujen, oče. Jutri boš moral zgodaj vstati.« Sleinegge je bil ves prevzet, ko je slišal, kako mirno govori hčerka. »Prav imaš. Brez dvoma jo najboljše, da takoj odidem spat. Preden jutri odpotujeva, bi 6e še rad pogovoril z gospodom župnikom.« Ta je poklical Marto, ji naročil, naj prinese svetilko in naj položi cerkvene ključe na mizo v sprejemnici, preden odide k počitku. Edita pa se ni ganila. »A ti, še ne greš?« jo vprašal oče. Odvrnila mu je, da ni zaspana in da bi ostala rada še nekoliko časa z župnikom. Oče ji je ljubeznivo ugovarjal, čemu pošilja njega k počitku. »Ti si bolj potreben počitka,« mu je dejala. Objela ga je in mu zašepetala nekaj ljubečih besed. Steinegge je zamrmral nekaj nerazumljivih besed, vzel svetilko in odšel po stopnicah. Marta je prinesla drugo svetilko za župnika, a ta je na Editin znak odslovil služkinjo in ji naročil, naj odide ludi ona k počitku, da bo žo sam zaklenil vrata na vrt. Komaj je Marta izginila, je Edita sklenila roke in pogledala duhovnika. »Bog vas je uslišal,« ji je dejal don Inocencij. »Sprejel je vašo žrtev.« Ona pa ga je šo vedno gledala s sklenjenimi rokami in ni spregovorila. V njenih očeh 60 se lesketale solze. Duhovnik jo je razumel in molčal. Edila je sklonila glavo na naslanjalo divana in zašepetala: »Ne morein ga braniti?« To kratkem molku je pristavila: »Tudi oče ga sodi po krivici!« »Nikakor ni krivičen vaš oče,« je skušal ugovarjali župnik. Deklica je dvignila roko, ne da bi odgovorila, se oprijela naslanjala in se ugriznila v ustnice, da ne bi začela jokati. »Sedite sem,« je dejala. Duhovnik ji je molče ustregel ln sedel poleg nje na divan. Ginjenost mu je vzela besedo. »Nikar ne govoriva o tem,« ji je dejal čez nekaj časa. »Govoriva raje o veseli novici, ki ste jo danes izvedeli od očeta. Tudi meni je govoril o tem. Vse drugo so bilo neprijetne sanje,, ki jih nismo sami zakrivili. Pozabimo jih.« Drobne pripombe k turnirju z belo žogico Za nami je tridnevna športna prireditev — pokrajinsko prvenstvo v namiznem tenisu. C) izidih smo poročali že v torek. Iz vrst tekmovalcev pa smo prejeli še dodatna poročila, iz katerih objavljamo odlomke, ki bodo zanimali tudi širši krog čitateljev našega športnega kotička. (Op. ur.) V torek smo že povedali, kdo je zmagal v posameznih skupinah turnirja za pokrajinsko prvenstvo v namiznem tenisu. Tudi smo dodali, du je bila organizacija prireditve nekoliko šibkejša od zadnjih, kljub temu zaslužijo kakor prireditelj (Hermes), tako tudi tekmovalci pohvalo, zakaj naloga ni bila lahka: čez 100 tekmovalcev se je potegovalo za mnogotere naslove. Juniorji so prišli na vrsto šele v ponedeljek in se uveljavili takole: 1. Strojnik Štefan, Korotan; 2- Meden, Mladika; 3. Klun, Mladika; 4. Junkovič, Korotan. Beseda o igralcih. Strojnik Štefan je moral igrati po nesrečnem žrebu že v drugem kolu proti klubskemu tovarišu Potočniku, ki je veljal za favorita. Tako je Potočnik po izgubljeni igri izpadel iz tekmovanja, čeprav bi bil v f i nn 1 ii prav gotovo tesno za Strojnikom. O ju-niorskem zmagovalcu Strojniku moramo reči, da ima uspešno izdelano taktiko; Štefan je, kakor tudi njegova dva brata Aleš in Roman, tckmovalcc defenzivnega tipa. Meden je bil drugi. Zapustil je vtis nadarjenega tekmovalen, manjka pa mu še tekmo-valske rutine. Njegov forehand še precej obeta. Pri moštvih so presenetili Korotanci, ki so odpravili Mladikarje. Dramatična je bila igra med Tršinarjem in Strojnikom, ki se je vršila ob enakem stanju točk za obe moštvi (2:2) in ob enakem stanju setov za oba igralca (1:1); Zadnji set je dobil Strojnik po 20 minutni igri (!) s stanjem 9:6 (!!). O finalistih v seniorski skupini bi bilo potrebno napisati naslednje: kaj izrednega niso pokazali; Bradcšku ni bilo treba, ker je z lahkoto zmagoval. Strojniku se pozna pomanjkanje treninga, Poženelu in Šubertu pa pomanjkanje fizične zmogljivosti in taktične izkušenosti. Razen Strojnika so vsi ofenzivni igralci, ki še niso na vrhuncu znanja. Zelo verjetno je, da bo ta ali oni še močno napredoval, zakaj opremljeni so z naravno nadarjenostjo, ki še zelaleka ni izčrpana. »Z ženskami jc križ,« smo govorili, ko smo jih gledali. No, njihovo čast pa je le rešila ilermežanka Bedenkova. Kot popolnoma neznana se je pojavila pri zeleni mizi in — zmagala. Njena igra ugaja. Prvič smo videli dekle, ki zna borbeno sukati svoj loparček. Njeni ostri udarci so popolnoma razorožili ostale tekmovalke. Nastopilo je samo osem deklet, kar dokazuje, da se še niso navadile na tekmovanje. V igri parov je bila zmaga Bogataja in Bradeška pričakovana, zato nas je presenetil tesen izid pri končnem srečanju proli junior-jema Mlakarju in Medenu 2:1. Če pregledamo jakost posameznih društev, ugotovimo, da ima Korolan tri prva mesta (moštva, seniorji, juniorji), Hermes je zmagal v ženski skupini, Mladika pa v drugem razredu. (Mimogrede: pri pokrajinskem prvenstvu bi bilo vsekakor pravilneje, če ne l>i predvideli dveh tekmovalskih razredov, temveč jih enostavno delili v verificirane in neverificirane.) V splošnem razlika med klubi ni tako velika. Številčno najmočnejši je Hermes. Ni pa se mogel uveljaviti, ker jim primanjkuje tekmoval-ske izkušenosti in pregleda igre. llermežani so še mladi ia še nimajo izdelane taktike. Vredno bi bilo, da bi posvetili načrtnemu urjenju več pozornosti. Tudi s Korotanci in Mladikarji ne moremo bili povsem zadovoljni. Gre za igrul-ce, ki so že tlolgo pri tein športu, očividno pa je pomanjkanje rednega in načrtnega treninga. Beseda o športnih načelih, ki veljajo za tekmovalce in gledalce. Prireditelj je imel brez dvoma težave s sodniki. Za tak turnir jc bilo treba veliko sodnikov in prireditelj si je pomagal s tein, da je zaupal to dolžnost nekaterim premladim močem. V bodoče bi tekmovalci želeli, da bi sodili igre sodniki z zadostno strokovno in starostno avtoriteto. Tako bi se tudi izognili nevšečnim prepirom, ki so kolikor tolko neizogibni, za katere pa je vredno po-skrbet, da jih je čim manj. Cledalci imajo pravico bodrenja, navijanja in navduševanja. Niso pa gledalci sodniki. Primerno bi bilo, dn bi ploskali šele takrat, ko je sodnik ugotovil uspeh ali kaj podobnega. Robne in mrežne žoge, pa tudi kazenske žoge niso vredne odobravanja. Ne gre odobravati slučajnih uspehov, pač pa tehnično virtuoznost ali uspelo taktično potezo. Prav tako ni tekmovalcem všeč, če ploskajo gledalci nasprotniku, kadar je njegovemu tovarišu ušla napaka. In končno še o nagradah. Med lepimi nagradami, primernimi za mlade športnike, smo opazili tudi dve steklenici brinjevca. Prireditelj bi storil prav, če bi jih zamenjal za malinovec ali kaj podobnega, saj »pravijo, da moramo biti športniki zagovorniki abstinence«. V ostalem pa jHisnemamo iz razgovorov s tekmovalci, kakor tudi iz obširnega pisma, ki smo ga prejeli, da so fantje hvaležni Ilermesu, ki jim je dal v zadnjem času že toliko priložnosti za tekmovanje v namiznem tenisu. Italijanski orodni telovadci se pripravljajo na mednarodno srečanje z Nemci. Nastopili bodo meseca aprila proti nemški reprezentativni vrsti v Stuttgartu. V hokeju na ledu so gledali včeraj v Švici mednarodno tekmo med domačo in madžarsko reprezentanco. Zmagali so Švicarji z 2:4. Madžari so bili v igri enakovreden partner, morali pa so kloniti pred izkušeno napadalno vrsto Švicarjcv. Tekmo so gledali v Ziirichu. Svojevrstno zabavo so imeli glodalci, ki so prisostvovali tekmi v hokeju na ledu v Bischafs-zellu (Švica) V zadnji minuti druge tretjine igre se je led vdrl in igralci s sodnikom vred so bili deležni vsekakor neprostovljn? kopeli v mrzli vodi. Kujilmclll Pfr|tmE~j| Stalno kupujemo vseh vrst snažno pohištvo In druge uporabno predmete. - Trgovina »OGLED«, Mestni tre 3 (vhod skozi vežo). (k Otroške vozičke kupimo. Plačamo dobro. Trgovina »Ogled«, Mestni trg 3 (vhod skozi vežo). Šivalne in pisalne stroje kupimo, riačamo dobro. Trgovina »Ogled«, Mestni trg 3 (vhod skozi vežo). Perzianer črn plašč ali krzno, kupim. Naslov v poslovalnicah »Slovenca« pod 722. Parcele v bližini cestne železnice od 23.000 do 100.000 lir prodaja PRISTAVEC Fr. realltetna pisarna, Ljubljana, Cesta Arlella Rea St. 3 (poleg Stuplca). (p Krompir za krmo doblto pri Sover & Komp. Arlcla Rea St. 6. Dobe ga vsi tisti, ki Imajo prašiče ln drobnico po cent 1.50 lir za kg. Nakaznice Izdaja »Prevod«, Gosposka ulica St. 12. oddelek za meso. Kdor Se nI nakaznice dvignil, naj gro takoj ponjo. (1 Kurim? ^Pno!!^ DRVA I. POGAČNIK, Ljubljana, Bohoričeva S. Vel. št 20-59. Vlone in prošnje v Italijanščino sestavlja, prepisuje m razmnožuje, Izvršuje vse Informacijo ter razne osebne usluge »SERVIS BIRO«, Ljubljana, Sv. Petra cesta 29. SGARAVATTISEMENTI $. A.. PADOVA Sementi di Ortaggi, Foraggi ecc. Semena za zelenjavo, krmila »d. Chledere offerte. — Zahtevajte ponudbe. TEL. KINO UNION 22-21 Brezmejno požrtvovalnost prave ljubezni nam pokaže tlim »Mater Dolorosa« V glavnih vlogah: Marlella Lottl, Annelleso Uhllg, Cluudlo Gora ln drugI... PREDSTAVE: ob delavnikih ob 16 tn 18.15: ob nedeljah In praznikih ob 10 30, 14 HO 16 SO tn ob 18 301 TEL. 22-41 KINO MATICA Dnevno dvojni spored: Dnevno ob 16.30 ln 18 30 četvorica najprl-1J u b 1J e n o J s 1 h Igralcev: Fohco Glachettl, Marin v. Tasnady, 1'al Javor In Otello Toso v burni ljubezenski drami »Rumeni pekel« Dnevno ob 14.30 dotektlvsko-krlmlnalnl film igralci:»Skrivnostna žena« Annellse Uhllg, Paul Iillnger, Herbert Wtlk *** KINO SLOGA Odlična komedija »Prepoved postanka« V Klovni vlogi: Nino Crlsman, Mario Ferrari, Rubl Dalma. Tredstave od 14.30 daljo. — Konec ob 20.15 Naročajte »Slovenca«! »Singer« šivalni stroj krojažkl, zelo dobro ohranjen, prodam. Poizve se pri hišniku: Pred Škofijo št. 10. Šivalni stroj češka znamke, nov, po-grezljiv, prodam. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 721. 7-ilivnla Najlskreneje se zahvaljujem vsem, ki so ml stali /jdllVdlu ob strani ob težki Izgubi dragega soproga, gospoda MAKSIMA ROPOTARJA višjega finančnega pristava , Posebno se zahvaljujem gg. zdravnikom, ki so mu lajfall trpljenje in čč. sestram za njihov veliki trud. Enako so zahvaljujem vsem, ki so v tako obilnem številu pospremili rajnega na zadnji poti, predvsem g. Inšpektorju dr. Gosettiju kot zastopniku Visokega komisariata, pomočniku finančnega direktorja g. dr. Močniku, šefu odseka g dr. Pavliču in vsem njegovim kolegom in prijateljem. Ljubljana, Zagreb, Celje, Tilslt, Cuneo, dne 3. februarja 1943. PAVICA ROPOTAR iit, m nnnr "nnHtHinnss ^ ' .?'"„", | 'i! TOMAŽ POKLUKAR:|jp iriirr^ v .............. , F V sn -thh, -J v •;•'•••/ 1|| i * «|| • -b,, r" ■ : -J f ■■ •• 1 r . ■..'■'» J\ / '' ''n. fy" . I J 'i,.......""i, .'"T Vi'.:...... i'.......1 lu.iL.........::ar 'u.......-.ii:.«::!:......i* 'iiiiuiiililiiiliiii.Jiiiiiiili .■ti"" isti Pogled na skakalnico je bil veličasten. Ljudje, ki so imeli opravka prav na vrhu, so bili videti drobni kakor mravlje. Na strmem pobočju doskočišča je bilo videti vrsto mož in fantov, ki so se držali za vrv. Tudi ti so imeli smuči na nogah in so teptali spodnji del skakalnice, da bi bilo doskočišče enakomerno trdno. Matevž se je prerinil skozi množico do podnožja naprave in se vzpenjal po zasilnih stopnicah navzgor. Sneg na skakalnici je zaudarja! po salmijaku. Umetno so ga pripravili, da bodo smuči hitreje drčale. Splazil se je na najvišjo tribuno nad odskočnim mostom. Tribuna za sodnike in za radijskega napovedovalca je bila naslonjena na vilko bukev in se je prijetno pozibavala v vetru. Vse je bilo živo. Spodaj j>od prepadom se je gnetel velikanski polkrog gledalcev. Drugi so še prihajali po ozkih gazeh kakor v procesijah. Od vseh strani so prihajale nove trume gledalcev. Tudi na drevju na levi in desni vse od skakalnega stolpa do podnožja je vse živo. Večinoma so kmetski šolarji, ki so se splazili na gabre in bukve, da bi imeli lepši pregled in razgled. Tribuna z mikrofonom se ziblje v komaj čutnem vetru. Vendar, kdo bi mislil na padec kakih osem metrov, ko bo gledal zdaj pa zdaj skoke vse do tja doli. Med tem so se zbrali skakači na vrhu zaletišča in Matevž je začel govoriti v mrežico mikrofona: »Ilalo, tukaj Ponca!« Potem je povedal, kje se nahaja, predstavil je tekmovalce in opisal razpoloženje med ti-sočglavo množico. - »... Zdi se mi, da sem v lesenem letalu, ki se pozibava nad velikanskim slapom in nad mravljiščem tam spodaj, kjer Čaka množica gledalcev na prve skoke. Slap, to je velika skakalnica, ki se spušča nad drevjem, mravljišče pa je | arena gledalcev, ki se ozira proti vrhu. i Fantje so že pripravljeni; Bog jim daj danes sreče!« Oglasila se je trobenta, sodnik je zamahnil z zastavico in že se je odtrgal tekmovalec s številko 1. na prsih. Ma-1 tevž je hitel govoriti: »V gloliokem čepenju žvižga po str-1 mini — sedaj je odskočil — čujte frfo-tanje hlač! — vleknil se je v prazen ' proslor — krmari z rokami, leti v globino, že je na snegu. Prelep skok je bil ! to, srečen skok, vsi smo se oddahnili.« ' Majda, ki je sedela doma pri aparatu in poslušala radijski prenos skakalnih, I tekem, se je zganila. Pri Vorinovih' so bili pravkar pri kosilu. »To je Matevž. to je Matevž,« je zavrisl.ala vsa srečna, da spet čuje njegovo govorico. | Oče je zagodrnjal, hotel je imeti mir, j kajti poročilo ga je zanimalo. »To pa žo lahko rečem, da bo vsako- j mur žal, kdor je oslal doma zaradi do-1 bre nedeljske juhe. To, ka rgledatno danes pod Ponco. so skoki, drzni in dolgi,' kakršnih še ni bilo pod božjim soncem I« j Tako je pripovedoval Matevž, kakor tla bi slutil, da so pri Majdinih pravkar pri kosilu. »Vsak skakač ima v načinu poleta nekaj svojega, vsakega spremljajo tisočere oči, tisočere želje in skrbi. Norvežani plavajo lepo in daleč, moji tovariši pa se mi zdijo kakor fantje, ki so prvič v vojni. Z vsakim skokom se navdušenje stopnjuje. Bogomir je žo potegnil na 02 metrov. France je splaval na 0(5 m kar je mnogo več kakor smo mogli pričakovati.« Med inozemskimi skakači se je polagoma vnela tiha 1 čorba za prvo mesto. Ko je vodil alpinec Hoell in ko 60 bila še vsa usta odprta v »živijo«-klicih, sta se odločila brata Birger in Sigmund Ruud zmagati. Matevž je zagledal Sigmunda, ki se je vzpenjal po stopnicah in ga poklical k mikrofonu. »... Če ga gledate od blizu, se vam zdi kakor razjarjen planinski orel, in spet kakor gad, ki sika in je hudo strupen. Tak se vam zdi na prvi pogled fant, ki obvlada čudovito hitrost, ki je drzen v skokih v neverjetne globine, ki je srčen, vendar ne v hazardu, temveč v izredni zmogljivosti in sposobnosti.« »Toda, da se ga ne boste bali: Norvežan Sigmund Ruud je v resnici prikupen in zdrav do poslednje stanice svojega telesa. V moder dres je opravljen, v obraz je zagorel, lase pa ima plave. Samo, kadar je v zraku, je podoben planinskemu orlu, ki se je spustil v borbo. Sedaj ga boste slišali govoriti.« Matevž mu je najprej čestital k slovesu, ki ga uživajo bratje Ruudi v mednarodnem smučarskem svetu, potem pa je hitel z vprašanji: »Vam je všeč skakalnica?« »Všeč mi je, ker ni nevarna in ker lepo nese.« »Kdo je skočil doslej največ na svetu?« »Ne vprašujte, ko pa veste!« »Ne vprašujem zase, moje poslušalce bi zanimalo.« »Da, v, Davosu sem skočil pred štirimi leti 81 metrov.« »Ste se kaj bali prvega skoka pri nas?« »Po resnici povedano, malo čudno mi je bil6 okrog želodca.« »Vse lepo pozdravljam,« se je poslovil Sigmund, naložil težke skakalne smuči na ramena in se začel vzpenjati proti vrhu. Sredi poti se je zaustavil, zakaj videl je, da se pripravlja njegov brat Birger na skok. Matevž je govoril: »Sedaj 6e pripravlja Birger Ruud. Skočil bo spet s polnim zaletom, pognal 6e bo prav z vrha zaletišča.« Vse je tiho, vse strmi v točko lam zgoraj, ki se bo vsak čas odtrgala. Gledalci v polkrožni areni tam spodaj stojijo negibno. »Še enkrat preizkuša, če držijo stremena. Že čaka na znamenje; »tra-raaa ...!«, čujete trobento? Se že spušča; kakor strela drvi po strmini. Izvrstno se je pognal, že reže prostor mimo nas po zraku, močno se je nagnil naprej, v visokem loku krmari z rokami, sedaj plava 60, 70 metrov... žo drči po snegu.« Za Ljudsko tiskarno v Ljubljani: Jože Kramarje Izdajatelj: Inž. Jože Sodja Urednik: Viktor Cenčič