Štev. 24. V Trstu« v sredo, 24. januarja 1917 Letnik XLII. Izhaja v»ak dan, tudi ob nedeljah In praznikih, ob 5 zjutraj. Vr . L'!:ca Sv. Fran«>ka Asi5kej?a St. 20, L naJstr. — Vsi : sc p -iHajo nret!ni*tvu lista. Nefrankirana pisma «e ne sprejemajo in rokopisi se nc vračajo. T in odgovorni urednik Štefan Godina. Lastnik konsordj *u ,E-Jinc?«t". — Tisk tiskarne .Edinosti', vpisane zadruge • : "tjri.n por :tvom v Trstu, ulica Sv. Frančiške Aai&ega žt. 20. Telefon uredniitva in uprave štev. 11-57. N a r o f n j ii a *z n a Š a : Za celo !eio...... • K 24.— Za pol leta ................ • I*- i • • • • • • • • • ■ 5.20 .....2.60 j.:n tri ................ za nedeljsko izdajo ca celo teto za p": !eta.......... Posamezne številke .Edinosti* se prodajajo po 5 vinarjev, zastarele številke po 10 vinarjev. Oglasi se računajo na milimetre v širokosti ene kolon* Cene: Oglasi trgovcev in o rtnikov.....mm pc 10 vin Osmrtnice, zahvale, poslanice, ogi-isi denarnih zavodov ...............mm po 20 vin. Oglasi v tekstu lista do pet vrst........K 20.— vsaka nadaljna vrsta.............2.— Mali oglasi po 4 vini rje beseda, na j min] pa 40 vinarjev. Oglase sprejema inseratni oddelek »Edinosti". Naročnina Li reklarracije se pošiljajo upravi lista. Piačtije se i/ključno le upravi .Edinosti« — Plača in toži sc v Trstu. Uprava in inseratni oddelek sc nahajata v ulici Sv. Frančiška AsiiRega 5t 20. — PoStnohraminični račun ?r. 841.653 ?r53iefjr.n]Rove]iilido§oflKoo.' Romunska bojišča. — V Dobrudži prispe!: li »Igari na severni brc? rokava sv. Jurija. Ob dolnji Putni ponesrečeni ruski sankL . Puška bojišča. — Topovski boji ob Dvi-ui i .i severnozapadno Lučka. Italijansko bojišče. — Na si zavzeli pri Gorici en sovražen jarek in ujeli okoli 150 mož. ZapaJno bojišče. — Poizvedovalne akcije in topovski boji. V Macedonijl nobenih važnejših dogodkov. Razno. — Mirovna poslanica predsednika Uilsoiia ameriškemu senatu. AvstrdsHo uradno porodilo. DUNAJ, 23. (Kor.) Uradno se razglaša: 23. jantarja 1917. V zhodno bojišče. — Bolgari so prispeli pri Tulcei na severni breg rokava sv. Jurija. Ob dolnji Putni so biii ruski sunki odbiti; istotako so južno doline Ca->:nu sovražni oddelki tipali zasnan prot! našim postojankam. Pri armadi gen. polk. Kovessa mestoma živahnejši topovski boj. Dalie severno pri c. in kr. četah nič novega. Italijansko bojišče. — Pri Gorici so naša lovska poveljstva zavzela en so\r*žen jarek, privedla 3 oficirje in 131 mož kot ujetnike in uplenila tri strojne p-.:ške. Sicer je položaj neizp-emenjen. j ago vzhodno bojišče. — NIC novec?. N. : - načelnika generalnega štaba: pl. Hofer. fmL \mM uradni BERO LIN, 23. rke se vrmie Jta^j s par ujetniki in strojnimi pušk a ni L Proti našim postojankam severezapadno Fromellesa !T i stopi vše angleške čete so bile odbite. S'cer pa je le deloma razpršivša se megla ovirala topovsko in letalsko delovanje. Vzhodno bojišče. — Fronta princa Leopolda Bav.: Ob D vini in severozahodno Lučka se ?e začasno topovski boj fo\išat Zapadno Dvinska je posadka nekega našega jarka pregnala ruski poizvedovalni Gtldefek, ki ie ob jutranjem svitu prodrl v najsprcdiiejšo črto. — Fronta rad vojvode Jožefa: Na nekaterih točkah fiezdnih Karpatov in mejnega gorovja je prišlo ob jasnem vremenu do živahnejšega topovskega beja. Pri predstražnih bojili so odvzele nemške in avstrijske čete nssprotHkn med dolinama Slanica in Putne s*o ujetnikov in so odbile južno doline Casinu močnejše sovražne Sunke. — Ma-ike^senova armada: Ob toku dolnje Putne -o bili za r.as ugodni predstražni boji. V Dobrudži so bolgarske čete pri Tulcei prekoračile južni izlivni rokav Donave in se \zdržale pri severnem obrežju proti ruskim napadom. —Macedonska fronta: Nobenih posebnih dogodkov. Prvi generalni "kvartirmojster: pl. Ludendorff. Sovražna uradna poroiiia. Italijansko poročilo. 22. januarja 1917. — Sovražno topovsko delovanje je popustilo na vsej fronti. Naša artiljerija je bombardirala barake v « zemlju Lagazuoi in zadrževala gibanja OU i'i dohodnih potili za fronto. Na Kra- Jelovanje naših oddelkov, ki so napadli in razpršili sovražne oddelke. Italijansko vojaško odposlanstvo na francoski fronti. RiM. 23. (Kor.) Agenzia Štefani poroča iz Pariza: Semkaj je prispela italijanska \ ojaška misija, ki odpotuje na francosko fronto. 9« P O DL1STEK. sodita-.-S Roman. ti ^-iina potrpežljivost jc bila izčrpana. Rvkla je razburjeno: — Tvoje nauke se naučim na pamet in govorila si bom toliko časa »Sonja, nisi v Parizu in Petrogradu«, da bom napol neumna... in potem je človek, kakor znano, nenevaren. Sedaj pretiravaš ti, ne pa jaz! Razjezil se je. Sonja se je vdala in ga je zajela tapljati po prsih. — Pa naj bo: skleniva mir. Kako more biti človek tak medved, če izgleda še tako dobro, tako mlado kot ti. — Čarovnica... kakor se ini zdi, te nt mogoče ugnati. Dai, obljubi mi, da se boš nekoliko varovala, drugače se lahko zgodi kaka nesreča ... — začel se je šaliti — OGRSKA REPREZEKTANTSKA ZBORNICA. BUDIMPEŠTA, 23. (Kor.) Poslanec grof Aladar Zichy (vladna stranka) je izvajal: 2c več tednov se razburja javnost vsled poročil listov, da so pri vojnih naročilih politiki direktno ali indirektno intervenirali, izvrševali protekcijo ali posredovali in bili nekateri celo obdolženi, da so imeli pri tem materijalno korist. (Odobravanje na levici.) Govornik je opozarjal na izjave ministrskega predsednika v tej zadevi pTed enim letoin in rekel, da sc nikakor ne sme trpeti, da bi bili poslanci, ki so s svojim glasovanjem in kritiko soodgovorni za vojevanje, istočasno, ko glasujejo sami milijarde za nadaljevanje vojne, udeleženi pri vojnih naročilih. (Živahno odobravanje na levici.) Neki časopis je pisal pred par dnevi, da je 40 opo-zicijonalcev in 50 poslancev delovne stranke incompatibel. Govornik prosi zato ministrskega predsednika, naj si preskrbi od vojnega ministra listo politikov, ki so intervenirali pri vojnih naročilih in predloži to listo zbornici. Grof Tisza je izjavil, da si pridržuje pravico, da poda jutri o stvari natančne izjave. Nato je zbornica prešla k dnevnemu redu. Posl. grof Esterhazy (ustavna stranka) ie vprašal, ali je vlada glede zvišanja ta-rifov sklenila že kak dogovor zavstrijsko vlado in ako se to še ni zgodilo, kako stališče zavzema v tem vprašanju. Govornik je nastopal nato proti določbam predloge, ki prepuščajo vladi, da dovoli gotovim zasebnim železnicam kot posebno ugodnost delno ali popolno prepustitev iz tarifnega zvišanja pričakovanih dohodkov in zahteval, da se do gotovega roka javno poroča o tem, katerim privatnim železnicam so bile prepuščene te ugodnosti. Velika napaka bi namreč bila, ako bi se vdomačile take tajnosti, ki izdajajo sicer dejstva, a prikrivajo -obenem posamezne slučaje z neprodirnirn pajčolanom. Govornik je nato prekinil svoja izvajanja, da jih nadaljuje po opoldanskem odmoru. Cehi in odgovor entente Wilsonu. DUNAJ, 23. (Kor.) Predsedstvo češke zveze je na dvodnevni konferenci natančno preštudiralo noto eniente Wilscinu. O odklanjajočeni stališču zveze napram tej noti bosta ob istočasnem natančnejšem utemeljevanju nadaljnih korakov obveščena minister za v nanje stvari grof Czer-nin in ministrski predsednik grof Člani Martinic. Sklepi so bili sklenjeni soglasno. Zborovanje predsedstev zveznih parlamentov v Berolinu. BEROL1N, 22. (Kor.) Zastopnik državnega kaneelarja, državni tajnik dr. Helf-ferich, je pnredil danes na čast predsednikom parlamentov zveznih držav banket, ki so se ga udeležili: državni kancelar, državni tajniki, vojni minister, diplomatič-111 zastopniki zveznih držav, podpredsedniki državnega zbora in vodilni parlamentarci in uradniki državnih uradov. Pogostitcij je pozdravil predsednike z nagovorom, v katerem je naglasa! srečno znamenje, da se je nameravani poset n-rcsničil ravno sedaj, ko se poživlja zvezne narode vsled odklonitve mirovne ponudbe potom sov ražnikov, ki napovedujejo uničevalni boj do skrajnosti, nujno k še tesnejši združitvi v boju in delu. Kakor so naš; narodi, je rekel državni tai-nik, razumeli položaj, tako ga bodo morali razjineti tudi naši sovražniki. Ta sestanek in prisrčno soglasje med ljudskimi zastopniki kaže vnovič, kako napačno so računali sovražniki. Tu ni nobene vojaške kaste, ampak ena sama velika ljudska armada, ki bo vsemu vkliub vztrajala in zmagala. O tem povsod enakem duhu in brezpjgojnem zaupanju naših narodov v svojo neizčrpno silo in požrtvovalnost, bodo poročali predsedniki doma in ljudski zastopniki bodo z vsemi silami delali za zmago dobre stvari. Predsednik avstrijske rcrslanske zbornice, dr. Sjivester. se je najprej imenom navzočih parlamentarnih \ ledsednikov zveznih držav zahvalil in izvajal nato: V resni uri so se sestali predsedniki ljudskih zastopstev zveznih držav, da izmenjajo medsebojne misli in čustva. S ponosom jih navdaja spre- dvoboji, počena srca! Usmili se revežev; saj veš sama, kako si nevarna, ti sladka stvar! — Ker se mi tolikrat zagotavlja isto, moram pač tudi sama biti prepričana, da je res. Smeje je dvignila vlečko in stopila pred zrcalo, kjer je ostala toliko časa, da so prišle v salon tudi ostale domače dame. Teta je molče strmela vanjo, Jo-sipina je bila, daslravno vzhičena, nati-homa istega mnenja kot oče, Magda pa je občutila bridko nevoščl.iivost. Večer se je pričel normalno, prijetno. Sonja se je kazala popolnoma »comine il fauu in se je celo premagala toliko, da je starejšim damam poljubila roko in priljudno govorila z mlajšimi. Gospodje so bili seveda vedno okoli nje, častniki so bili naravnost osupljeni in so imeli vsi rdeče glave, kot da bi bili ie preveč pogledali jem, ki jim je bil prirejen v Berolinu. z globoko hvaležnostjo se vračajo zopet v domovino. Mirovni glas je utihnil, ker je bila ententa mnenja, da je zmagovalec dotični, ki je pogorel. Mirovni glas, ki je izhajal iz misli, da naj odneha močnejši, je bil zaman. A sedaj pride zadnje dejanje, ki bo silno kruto in krvavo. Vsi, ki sedimo tu, smo globoko prešinjeni vsled ogromnih naporov in žrtev, ki jih dopri-našajo naši junaški sinovi na frontah za domovino. Vračati hočemo zvestobo za zvestobo in gledati s ponosom na junake. Prosim Vas, gosi>odje, da trčite z mano na zdravje junakov, ki se žrtvujejo na fronti za srečo in čast domovine. Živele zvezne armade H njihovi odlični vojskovodje ! ___ Sultan cesarju Viljemu povodom podpisa nemško-turšklh pogodb. CARIGRAD, 23. (Kor.) Sultan je poslal cesarju Viljemu povodom podpisa netrt-ško-turških rtogodb sledečo brzojavko: »Ravnokar sein izvedel, da so dobili zastopniki Vašega Veličanstva ukaz za podpis štirih pogodb, ki naj urede pravne od-nošaie med obema državama na podlagi mednarodnega prava in obojestranosti. Ta dan je tem znamenitejši za moj narod, ker pomeni pričetek nove dobe in ker je vtisnil že na bojnih poljanah preizkušenemu orožnemu bratstvu pečat trdnega prijateljstva in iskrene prisrčnosti. Ta dan bo vzdrževal tradicijonaluo prijateljstvo tudi pri poznejših rodovih. Kadarkoli bo inoj narod praznoval god Vašega Veličanstva, bo vedno znova oživelo veliko če-ščenje napram osebi Vašega Veličanstva.« — Cesar Viljem je nato odgovoril: -Zahvaljujem se Vašemu Veličanstvu za tako prijateljske besede povodom podpisa skupnih pogodb. Kakor Vašemu Veličanstvu. je bilo tudi meni v odkritosrčno zadoščenje. ko sem izvedel, da se ie obojnim zastopnikom posrečilo, urediti pravne odnošaje med obema državama na podlagi mednarodnega prava in popolne obojestranosti in ustvariti tako novo dobo narodnogospodarskega razvoja ( beli zveznih narodov. Smatram to za dragoceno poroštvo, da bo v vojni preizkušeno prijateljstvo med jiberna državama trajno. Bog daj, da bi se po končnem tzjaJovijemu napada naših sovražnikov otomanski narod pod srečnim vladanjem Vašega Veličanstva povspel do onega procvita, če-gar podlago je ustvaril v vojni dob?.« Četaški. napadi na itabjane v Albaniji. BERN, 22. (Kor.) Posebni poročevalec ^Petit Parisiena<^ poroča iz Albanije, da so iregularni četaši že pred par tedni popolnoma pretrgali italijansko zvezo med Santi Ouaranto in Bitoljem in sicer na črti Ljaškoviki—Korica. Avdijence pri cesarju. DUNAJ, 23. (Kor.) Cesar je sprejel včeraj dopoldne v Badnu sledeče osebe v zasebni avdijenci: ministra Koferja, poveljnika vojne bolnišnice v Badnu, dr. Schullerja, okrajnega glavarja Bosiz?a, grofa Oswald Thun-Salma, višjega lovskega mojstra gin. grofa Maksa Tbuna, velikega prijorja Malteškega reda, kneza Rudolfa Hardcgga, ritmojstra grofa Josipa Ledochowskega, c. in kr. skupnega finančnega ministra barona Buriana in ministrskega predsednika iz. si. dr. Koer-beria. Ob Mi2 se je podal vladar na Dunaj, kjer so bili v dvornem gradu še sprejeti: prvi najvišji dvorni mejster knez Monte-nuovo, sekcijski načelnik v poljedelskem ministrstvu vitez Seidler, minister za vnanje stvari grof Czernin, ogrski ministrski predsednik grof Tisza, vojni minister baron Krobatin in dvorni maršal grof Avgust Tichy. Ob 7 zvečer se je cesar zopet vrnil v Baden. DUNAJ, 23. (Kor.) Cesar je sprejel danes dopoldne v Badnu sledeče osebe v zasebni avdijenci: admirala grofa Monte-cuccolija, poslanika grofa Szaparyja. linijskega kapitana princa Avgusta Sachsen Koburg Gotha, nadporočnika grofa Dra-skovicha, prof. Tomassyja, mestnega poveljnika na Dunaju gm. Mossiga in orož-niškega nadzornika fini. Kanika. Nato je sedel cesar v kratki seji rred komornim v šampanjske kozarce. Bojazljivci so se koinai upali k njej in so jo občudovali od-daleč. drugi so se pa ponašali pred njo s svojim znanjem ruščine in francoščine. Smehljaje je prenašala vse to----če ne bi bila pričakovala kneževega prihoda, bi ji bilo nemogoče----kako počasi je potekal čas. Pri plesu so jo skoraj raztrgali. Kar ni mogla do sape, in to ji ni bilo ljubo, kajti bala se je, da bi se ogrela preveč, in to bi škodovalo njeni polti. Sama pri sebi sc je strahovito rogala tej malomeščanski družbi in jo je v duhu že očrtavala kne-ginji Vorončevi. Končno je vendar bila ura tri četrt na enajst. Spretno se je izmuznila svojim občudovalcem in odšla v svojo sobo, kjer je, kot je ukazala, ves čas gorel plin. 2urno je stopila k toaletni mizi in začela brskati po njej. — Ta nesrečna plinska razsvetljava ni ugodna za polt (Dalje.) medaljerjem prof. Marschallom. Opoldne je prišla v Baden cesarica, ki ie cdšla na saneh s cesarjem v okolico. Cesarica se je vrnila ob 4V2 popoldne na Dunaj. Cesar je sprejel nato sledeče osebe v privatni avdijenci: moravskega namestnika barona Heinolda, solnograškega deželnega predsednika Schmitt-Gasteigerja in guvernerja avstroogrske banke taj. svet. Popovicsa. ___ Prihod vojnih invalidov iz Italije. INOMOST, 23. (Kor.) Iz italijanskega vojnega ujetništva vračajoči se vojni invalidi, 8 oficirjev in 250 vojakov, so bili včeraj opoldne pri prihodu v Feldkirch in potem na nadaljni vožnji proti Inomo-stu povsod sijajno sprejeti. Med zvoki Radeckega koračnice je zavozil z zastavami bogato okrašeni vlak na kolodvor v Inomostu. Bogata okrepčila in darovi za vsakega posebej so bili že pripravljeni. Ob Vzti zvečer ie vlak med zvoki godbe zopet odpotoval in se ustavi potem v Lincu. SOLNOGRAD, 23. (Kor.) Vlak z vojnimi invalidi, vračajočimi se iz italijanskega vojnega ujetništva, je prispel danes zjutraj semkaj. Sprejema na kolodvoru so se udeležili: gospa nadvojvodinja Alice, velika vojvodinja teskanska in njena hčerka, knezonadškof dr. Kaltner in zastopniki civilnih in vojaških oblasti. Letalec Thanyn sestreljen. BERN, 22. (Kor.) »Petit Parisien« poroča, da je bil letalski poročnik Thanyn v zračnem boju sestreljen. Thanyn se je pri raznih priložnostilr odlikoval že ponovno, ___ Potopljeni parniki. LONDON, 22. (Kor.) Japonski parnik »Kicngata Maruc (2588 ton) je bil potopljen. l udi angleški parnik »Baron Sem-puil« je bil najbrže potopljen. Dalje se i?o-roča o potopitvi nekega ribiškega parnika. KOPENHAGEN, 22. (Kor.) Danski parnik »Klampenborg« (1785 ton) jc bil od nekega nemškega podvodnika potopljen, njegovo moštvo pa izkrcano na francosko obal. ___ Mm o mlioanem gpjssssls. D u n a j, 23. jan. (Kor.) — Kakor sporoča tukajšnje amerikansko veleposlaništvo, je predsednik \\ ilson danes podai senatu Zedinjenih držav sporočilo o mirovnem vprašanju, v katerem opozarja na note, ki so se izmenjale med njim in vladami vejujočih se držav v tem pogledu, in ugotavlja, da seje tako s tem prišlo toliko bliže definitivni razpravi t> mir u in razprasi o mednarodnemu koncertu, ki v resnici onemogoči, da bi kedaj zopet prišla nad nas kaka taka katastrofa kot ie sedanja. Amerikanski narod se jjozivlje na soudeležbo pri velikem podjetju, da se sveže in po novem načrtu zgradi temeljni zid miru med narodi. — Amerikanski narod ne želi odreči tega sodelovanja, ki obstoji v tem, da svojo vraž-nooL in svojo moč priključi, drugim narodom, da se mir in pravo zavarujeta na vsem svetu. Taka uredba sc sedaj ne more več dolgo odlašati. Predsednik nato navaja pogoje, pod katerimi se amerikanska vlada smatra za upravičeno, da zahteva od amerikanskega naroda privolitev za formalni i:i slovesni pristop k mirovni ligi. Predvsem se mora dokončati sedanja vojna. Sami dogovori najbrž ne zagotove miru. zato bo neob-hf dno potrebno, da se ustvari sila, ki bo r.'ogla jamčiti za trajnost dogovora. Ce naj bo mir trajen, mora biti mir, ki ne bo samo zavarovan z organizirano večjo močjo človeštva, temveč tudi s skupnostjo moči. Niso potrebna organizirana tekmovalstva, temveč organiziran skupni mir. Iziave pri skupinah vojujocih se narodov ugotavljajo na nedvomljiv način, da fiimajc namena, da bi uničili svoje nasprotnike. V tem le obseženo predvsem, da mora nastati mir brez zmage. Trajen more b'ti mir samo med enakimi, samo mir, čissr temeljno načelo je enakost in skupna sodeležnost pri skupnih koristih. Fnakost narodov, na katero naj se osnuje mir, če naj bo trajen, 'mora b;ii enakost brez razlike med veiikimi in niajim:, med mogočnimi in slab mi i narodi. Mir b: mora! tudi priznavati načelo, da vlade v-so svojo pravično oblast izvajajo od scgla-šanja vladancev. Predsednik smatra na primer za gotovo, da so državniki povsod edini v tem, da naj bi obstojala edinjena, t <• dvisna, samostojna Poljska in da se nadalje vsem narodom zajamči nedotakljiva varnost življenja, bogočastja, individualnega in socijalnega razvoja. Svobodnost morja je conditio sine qua non za mir, enakost in skupno delo pa je bistveni del miru in razvojnega postopa. Vprašanje omejitve oboroževanja na morju in na suhem se more rešiti v duhu resnične naprotljivo-sti, kajti drugače mir nikakor ne more piinesti zboljšanja, ker je vprašanje oboroževanja ono vprašanje, ki ie najnepo-srediieje in najodločilneje zvezano z bodočo zgodovino narodov in človeškega rodu. Predsednik končno predlaga: vsakemu narodu, malemu .kot velikemu, bodi svobodno, da obliko svoje vladavine in po-stop svojega razvoja neovirano, neogro-ženo, brez strahu določa sam. Vsi narodi naj v bodoče opuščajo zaplete v zveze, ki jih naganjajo v tekmo za moč in zapletajo v mrežo spletek in sebičnega tekme-štva. Predsednik predlaga nadalje, da naj vlade s privoljenjem vladancev zagotove svobodnost morja in skrčenje oboroževanja, po katerem naj bodo armade in bro-dovja samo sredstvo za vzdržavanje reda, ne pa orodje za napad ali sebično nasilje. »To so amerikanska načela. Za druga bi se ne mogli potegovati.« Clum-Hartinlčeon ulaa'a — zagonetka 1 Omenili smo že izvajanj v mariborski »Straži« ozirom na zatrjevanja v nemških listih, da je ministrski predsednik grof grof Clam-Martinic že obljubil Nemcem izpolnitev njihovih glavnih zahtev. Povra-čaiuo se k tem izvajanjem iz dveh ozirov. Z ozirom na neizmerno važnost stvari, kakršnja je vprašanje bodoče in trajne, za dolgo bodočnost preračunjene — to sc vedno naglasa in podčrtujemo mi posebno — ureditve političnih razmer v državi! Važnost izlasti za nenemške narode, ki si šele ustvarjajo politično bodočnost in narodno važnost, ker jim je bila doslej mera politične moči v državi tako skromno in ozko odmerjena, da bi jim vsako poslabšanje stanja manjšalo možnost in ian-so za osiguranje narodne ekzistcnce in z.i pridobitev primerne politične moči in pozicije v državi, po kateri morejo in morajo stremiti: morejo po vsakem božjem in člveškemu pravu, in morajo, ker ie to conditio sine qua non za njihovo bodočnost in vprašanje življenja za njih! Potem z ozirom na dejstvo, da podaja »Straža« svoje trditve v povsem pozitivni obliki, kar dovoljuje domnevo, da jc zajela iz dobrih virov. Iz teh dveh razlogov podajamo tu doslovno najmarkantnejo pasažo v članku mariborskega lista: j»Re«sni-:*a. jf\ da Clam ni obljubil Nemcem niti nemškega državnega jezika, ni tj nemškega razpravnega jezika v poslanski zbornici, niti izločitve Galicije, niti nemške avtonomije na Češkem. Rekel jim je edino le, da hoče Avstrijo na novo preuredili, toda v kakem smislu in kedaj, tega jim ni namignil niti z besedico! To je gola resnica. Kar se vec govori in piše, je izmišljotina s prozornim namenom (da bi ministrstvo diskreditirali pri nenem-ških strankah, kar smo že včeraj posneli). Nenemške stranke in nenemški narodi naj se torej nc dajo slepo nahujskati orori šefu sedanjega kabineta!« Tako mariborski list v — kakor vidijo čU?telji — povsem apodiktični obliki, da moramo misliti, da nimamo pred seboj ni-kakega ugibanja, ali domnevanja, marveč trditev na varni podlagi. Te trditve utegne podkrepljati tudi mirnost in hladnost, s katero češki listi — torej glasila politično dozorelega naroda — razmotrivajo hipno politično situvacijo, izogibajoč se vsake besede ali izjave, ki bi mogla prejudicirati stališče in bodoče vedenje Čehov napram sedanji vladi. Ne puščajo sc — da rabimo besedo 3 Straže« — slepo nahujskati. Z druge strani pa ne moremo zamolčati. da je prav v zadnjem času — kakor se glase naše informacije — sosebno na ped- vznemirjale nenemško javnost, pri čemur ni brez pomena dejstvo, da je vodstvo tega resorta v istih rokah! Ti znaki pa že nekoliko kontrastirajo z samozavestnim tonom v mariborskem listu. Seveda treba pri tem jemati v v pošte v tudi možnost, da gospodje, ki vladajo v rečcneiu tu. plešejo svojo ekstraturo in da se plesa ne udeležuje ves kabinet, najmanje pa njegov načelnik, da si mislijo: danes smo tu, Bog ve, ali bomo še jutri?!! Kujmo torei. dokler smo mi kovači in imamo kladivo v rokah...! Povdarjamo. da smo govorili tu le o možnosti in da ne trdimo ničesar, kajti politika je — in če kje, gotovo pri nas v Avstriji — zelo čudna, vetrnjaška ženska, da jej ne moreš nikoli prav zaupati; ne tedaj." ko ti kaže lep in prijazen obraz, ne tedaj, ko ti ga nateza v grozeče gube. O tem imamo ravno mi Slovani v tej državi zelo grenkih izkustev. Opetovano se jc dognalo že, da nam je začela kazati precej prijazno lice. ali v resnici dobrohotna nam ni bila nikoli! In vselej, ko smo zaupali in verjeli v izpremembo vremena ter tako-rekoč žc občutili nekoliko toplega žarka tudi na našem pragu, smo bili na kcncu korca mi tisti, ki smo delali — kisle obraze. Besed smo čuli tu pa tam prijaznih, ki so ugajale našim ušesom, našim željam in našemu opravičenemu pričakovanju, da se slednjič prerijemo na solnce tudi mi — poleg drugih in ne na bolje mesto. Saj tega tudi nikoli nismo pričakovali ne zahtevali. Ali dejanja navadno niso bila prijazna, nismo jih prijetno občutili na svoji koži. Siran II. .EDINOST« $tcy. 24. V Trstu, dne 24. januarja 1917. Tolažljivo ie pač, kar nam zatrja *Stra-Tse dalo to poročanje prav zanimivo koža . Gotovo v dobri — v najboljši veri. \ mentirati. Ali. vsa naša politična minofost nas opo- Proti neresničnemu In teodencijoznemu minja in svari najnuineje. da ne zaupaino j poročanju o vojnih dogodkih. Maks Teo-brezpogojno. nas sili. da smo pripravljeni: : dor Behrmann piše v »VossischeZeitung« v eni roki z olikino vejico. " 1 " ^" * roži trdm je bi mam gran ve. ie:> si torej tudi nam i roki z olikino vejico, v drugi z o-m v svojo obrambo. Položaj je dali lajno negotov, tni trdijo o namenih i C!am Martinica tako. drugi drugače isprotiio! A mi nimamo danes nikal:e : pval službovanje v vojni mornarici in je c« ~ ^ t. ^ vojno ladjo »Novara« obplul skoro ves Aprovizaciiske stvari. GOVEJE MESO. Donffftll" i Stanovanj a in hrana1) v srerišču firKllMUII mesra, I. n dstropje, 6 s b, kuhinja. v-e meblirnno, 75 stalnih naročnikov na hrani in deloma na prenočiš cu, se p-oda za. K 8(XK).— zaradi tfolezni. Ulica Torrente 2!\ Kremser. 882 Interesantno! Pro4aja pohišt ,a in peči ter štedilnikov po zmerih cenah. FO/.OU I Kupujem volno, bilo K 7.50, sivo 0 50, bombaž 6—7. pletenine 6 50. /.aklje 2 25, bele in čiste cnnje 1.20. V a Ri7o 42, Col;en. 880 Zanimiv način poročanja opažamo v nemških listih sedaj o priliki sestanka predsednikov državnih zborov četvero-zveznih držav v Berolinu. Kakor je znano, je preu sednik nemškega državnega 1 zbora dr. Kampi priredil gostom slavnostno pojedino, katere se je udeležilo nad 50 odličnih oseb. Govorili so: predsednik nemškega državnega zbora dr. Kaempf, podpredsednik nemškega državnega zbora Paasche, predsednik avstrijske zbornice dr. Syk ester, podpredsednik ogrske zbornice pl. Simontsits, predsednik tur- vsak odmerek se bo mogio dobiti 7® kg mesa. ali vsega ne več kot 1 kg. Prodaja sc prične ob 6 zjutraj. CENA: Prednji deli s pri klado po K 4'80 kg, zadnji deli s priklado po K 6'40 kg. Dobivalo se bo to ineso v naslednjih mesnicah: Bin. Rojan 9; Callin, Boroevičeva nI. 16; Benedettich. Boroevićeva ul. 45; Ca-dorini, ul. nadvojvode Josipa 11; Ouinta-valle, ul. Poste 3; Staixislawsky, ul. S. Spiridicne 10; Visintim, ul. Cavana 22; Perlatti, ul. Sanita 9; Rivolt, ul. Massimi-liana 6; Stanich, ul. S. Oiusto 10; Stabile, ul. S. Michele 5; Rodella, ul. Beccherie 11; Rochelli, Piazza Piccola 2 (za magistratom), Fabbro, ul. Marije Terezije 43; Kustan, P. Legna 8; Rossi, uL Farneto 3; Saulich, K jad in 668; Momig. nI. Acque-dotto 17; Pontoni, ul. Fontana 20; Godi-gna, nI. Giulia 24; Depace, ul. Barriera vecchia 26; Cossich, ul. Ugo Foscolo 2; Saffaro, ul. Istituto 28; Loy, ul. Barriera vecchia 43; Benedettich, ul. Piccardi 28; Jenco, ul. Rigutti 5; Cooperative Operaie, ul. Settefontane; Rocco, ul. S. Marco 2; Rizzian, ul. deiristria 76; Godina, Skedenj 50; Gatznig, Skedenj 138; Sinigaglia, Barkovije 41. lil lil k< Vi vleeKu, zbornice rravi: ki parlamenta Hadži Adi! in predsed-^arskega sobrania Vače v. Bero-časopisje poroča o teh govorih ta-Kaempfov in Paaschejev govor na-»besedno, govor dr. Sylvestra v iz-. govor podpredsednika ogrske dobesedno, za ostala dva pa! Predsednik Hadži Adil je napil u zboru in Nemčiji, predsednik vlaJarjem in državnikom z\ez-i ,ov.< Ce ne bi biler drugače, bi Domaie vesti. Nemška pomorska šola na Jadranu. Za- beleživši vest, da nemški »Volksrat« zahteva. naj se v Trstu ustanovi c. k. pomorska šola, v kateri bi se vzgajali bodoči pomorski častniki trgovinske mornarice in to teoretično v Šoli in praktično na posebni šolski ladji; da naj bi se ta zavod po vojaški organiziral in imel tudi internat; naj bi pri vzgajanju naraščaja v trgovskem oziru sodelovale: nemška trgovska šola za dečke, nemška trgovska akademija in končno nemška visoka trgovska šola, ki bi naj se ustanovila tudi v Trstu; in da trde Nemci, da bi le na ta način Nemci in država mogli priti na Jadranu do tistih pravic, ki so se jim tako dolgo kratile, pripominja pulski »Hrvatski List«: Mari se nemški listi boje, da bi bik> proti Interesom in pravicam države, če bi Hrvatle in Slovenci na Jadranu dobili vsaj nekaj od tistega, kar |Im pripada?! Nadzorovanje izvoza vrednostnih papirjev, obveznih prijavi Z ozirom na tozadevni, pred kratkim časom objavljeni razglas se naznanja, da se vsled neke odredbe finančnega ministrstva, sporazumno z udeleženimi ministrstvi, smejo poštne pošiljke s prijavi obveznimi inozemskimi vrednostnimi papirji (izvzemši inozemske srečke, dalje talone, obrestnice in dividendne liste, zatem bankovce, poso-jifnične liste, papirnat denar, nakaznice, čeke in menice) pošiljatvi v inozemstvo le tedaj, če so kriti z bančnimi potrdili. Taka bančna potrdila morajo vsebovati: navedbo pošiljatelja vrednostnih papirjev, točno označbo posameznih -papirjev po vrsti in znesku, končno potrdilo, da je po-šiljatev, ozir. prehod vrednostnih papirjev bil naznanjen pri avstroogrski banki. Potemtakem mora pošiljatelj bančno potrdilo predložiti pri predaji slično kakor pri drugih vrednostnih pošiljkah. Na pošiljki in ev. tudi na spremnih papirjih mora napisati zaznamek »Potrdilo......... banke z dne.......19...« Razpisane službe pri državni železnici. Pri c. kr. ravnateljstvu državnih železnic Trst sc podeli 10 mest paznikov skladišč z začetno plačo 1000 K. sistemizirano stanarino in pristojbino za službeno obleko. Prosilci v stanu dosluženih podčastnikov, ki imajo v smislu zakona z dne 19. aprila 1872 (drž. z. 1. št. 60) na podlagi zakonitega certifikata pravico do podelitve, naj j vložijo svoje prošnje pismeno z originalnim certifikatom in zdravniškim izpriče-vaiom o popolni telesni sposobnosti najkasneje do 5. februarja t. 1. pri c. kr. ravnateljstvu državnih svet in videl glavna svetovna pristanišča. Opetovano se je za dlje časa mudil v Japonski. Jelačić je svoje glavne pomorske dogodke tudi s peresom ovekovečil in zanimivo bi bilo, ako bi se njegove beležke našle vsaj sedaj in priobčile javnosti. Iz »Zavoda sv. Nikolaja«. Kakor lan' tako se tudi letos obrača naš zavod do vseh plemenitih src s prav iskreno prošnjo. To zavetišče se vzdržuje samo s prostovoljnimi prispevki. V vojnem času pa je izgubilo skoro vse svoje običajne podpore. Nahajalo se je vsled tega že lani na skrajnem robu gmotnega propada, toda človekoljubna srca so pripomogla, da je zavod za sik) preživljal to dobo tekom letošnjega leta. A sedaj nastopajo zopet isti hudi dnevi, ko mu preti propad, če ne dobi zopet kaj denarnih virov. Dejstvo, da je zavod sprejel tekom svojega 19 letnega obstoja nad 20.000 deklet najrazličnejših narodnosti — predvsem pa Slovenk — jasno priča o njegovem človekoljubnem delovanju; saj je potrebnost njegovega obstanka priznana tudi od stran? oblasti. Ta neoporečna potreba zavoda pa se je pokazala v najvišji meri ravno v tem času, ko je na eni strani izpostavljeno brezposelno dekle pravemu stradanju, na drugi strani pa ga tirajo in vabijo v propast pogubonosne ^razmere veliko-mestnega življenja za fronto. V trdni nadi, da se marsikateri zavodov dobrotnik spomni tega zavetišča ravno letos — v počeščenje spomina cesarja Franca Josipa I., v čegar proslavo je bil zavod ustanovljen — se iskreno priporočamo slovenskemu občinstvu, predvsem našim denarnim zavodom. Zavod si je v svesti, da ima vsakdo čimdalje več potreb, da je vojna porodila neštevilno nesrečnežev, ki so odvisni od milodarov, zato pa je naša prošnja tem iskrenejša — ker je tudi potreba res velika. Iz ruskega ujetništva se je oglasil po osemindvajsetih mesecih Josip Purič, po-stiljon. Nahaja se v novgorodski guber-niji. Reka Seskna Sudbica. Piše svoji botri, katero prosi, naj mu sporoči kaj o sorodnikih, posebno o njegovi materi, o kateri že dolgo ni dobil glasu. Vojnopontožni urad pri c. kr. namest-ništvu je prejel K 340'10 kot prispevek za meseca november in december. (Od koga?) Mestna zastavljalnica. Danes, v sredo, 24 t. m., se bodo od 9V2 dop. do I pop. prodajale na dražbi dragocenosti, zastavljene meseca marca leta 1915. na svetlo-modre listke serije 137 in sicer od štev. 17.601 do št. 18.000. Popoldne od 3Mi do 6 se bodo prodajali nedragoceni predmeti, zastavljeni meseca januarja leta 1916. na rumene listke serije 139 in sicer od štev. 4001. do št. 5300. V četrtek, 25. t. m., se bodo prodajale na dražbi od 9Vz do 1 pop. in od 3M> do 6 pop. dragocenosti, zastavljene meseca marca leta 1915. na svetlomodre serije 137 in sicer od št. 18.001 do 19.000. fnnfo hola P° Ji 1'50- ^a1^00 P° K miljg — \c0, bombaž K C- . volnena po- krivala K 3 50. j Ic eni e K 4 --, rabljeno obleko FC 2* — , belo volno K 7*—, sivo volao K — vrv in žaklje Zalog, ulica Gvppa 16. Nac-on. #81 Hlada gospodična, lepe zunanjosti, z* in .je vešča popolnoma •ilovena neniškega in italijanskega jezika, ter efl ktira na boljš > bodočnost, in dokler traia vojna e zadovoljuje 7 malo plačo, dobi takoj ;li:ibo kot praktikantinjn pri nekem tržaškem slovenskem i-odjetju. Irgovska zo^razba in iznij«-nost, p ozn nje -trojej'i-ja >n stenografije ni absolutno otrebno. Delo lahko, priprosto n prijetno. — T'radne ure ngodne. Prefine legantne, < sta. 90 vc k'jučene. Natančne pisin^ne ponudbe p d ^iUda gospodična 14—17"* na Inscr. oddelek Kdinosti. uL Sv Franc ška .Asiškega št. L'0, i riti (je 3121 do debelo samo za preprodajalce. Nogavice, sukanee, pipe, milo, gumijeve podpet-aike, razni gumbi, denarnic«, mazilo za čevlj«, •Uktrične avatiljke, buterije, pneinaki papir ko- e'rni svinčniki, zaponka prstani rdečega križa, •ma za bradO| ilic«, razna rezila, robat, mrežica sa brke, pletenin«, srajce, spodnje hlače, oglclala, n etnike, razne glavnike, zaponke „Patent Koopfe" in drugo prod&Ja J 4KO O IJ". VI. ulica 8. HUsolo *tev. 19 Ji ZDRAVNIK M. Dr. M Perničiž etanuje v Trstu, nL Giulia 76 UL n. (zraven Dreherjeve pivovarne) in ordinira v nltci Carintia 39, L od 3 do 4 pop. za n«tran|e( nervozne ln etralke bolesni (blizu cerkve sv. Antona novejp.) otml GOMZY na Opiinah ima veliko množino dobrega črnega vina naprodaj. Noui dohodi zn sezono. Kostimi, plašči, suknje, krila, bluze obleke itd. Zaloga ženskih oblek. Horco ConfortI, Trst, 9. Ccmpanlle 21 Hote! fn restavracija METROPOLE Trst, ulica S. Nicold 22. Kuhinja prve vrste. Vino izbrana. Elegantne sobe. — Največja čistost. — Cene zmerne. Trst - Via Stadion 10 - Trst Odprt od 8!2 zuečs? naprej Cena: I. vrste K Z. II. vrste K1. listke štev. CLSKO - BUDJEMSKA Rt STAVK v CIJA (Bosakova uzorna češka gostilna v Trstu) se nahaja v ulisi delle Poste štev. 14. vhod v Uiici Giorgio Galatti. zraveu glavne poste. Slovenska postrežba in slo-venski jedilni lUii- _ HALI OGLASI. jnl,iffl ruke vrste kupuje Jakob Margon. Via £uil!J& Solitario 21 (pri me»tni bolnišnici. 383 9 mladih prašičev, teža od 20—40 kg; cena od 8 teža ButkoTič, via Mnol'ca, 6. Proda se kg; cena od 8 9 kron kg fciva 8£>(i oljeve petrotjeve, tsiiikatove. tlakove, zelje ve v-ake množine kupuje Kurct, Set tefont«ne 1- _ 887 Sode Proda se bivalni stroj za K 30. žr. 22, I. Vil dellOlmo 8^4 Potrpežljiva učiteljica železnic, ekspozitura1 Ulica hamera nauči neinAko tre L mesecih. 11. 885 ZOBOZDRAVNIK Dr« J* iermmk v Trstu, ul. Poste vecchia 12, vogal ulice delle Poste. Izdiranje zobov brez bolečine. s-s s-: Plombiranje. UHETNI.ZOBJE. pfnff Stroj za šivanje in vezanje, praui nem-SKl uzorci. - Seldel & IleomaDO le „Slnger" Rast & Oassei Bogata zaloga vseh potrebščin. Mehanična delavnica za vsako popravljanje. — Tvrdka ustanovljena lata 1878. — FRANCESCO BEDNAR Trst, ulica Campanile št. 19. SlROLIN Roche Sa dablw . vseh tekar/mb S A. O.- Prsne bolezni, oslovski kašelj, naduha, Kdo naj jemlje Sirolin ? V Vsak. ki trpi n« frajnem ka£lju. lažje je obvarovali sa t>oiezni.nego jo idravM. Osebe s kroničnim katarom bronkijav, ki s Sirolioom ozdrave. influenc ^ Vadužljivi,kateri«nSirolin *na/no olehča naduho . S krof uxni otroci, pri katerih učinku|e5«rolin t ugodnim vspaHoic na splošni pocuiek.