OGLAŠAJTE V NAJBOLJŠEM SLOVENSKEM
ČASOPISU ★
Izvršujemo vsakovrstne tiskovine
AKOPRAVN
EQUALITY
NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI
ADVERTISE IN THE BEST SLOVENE NEWSPAPER
Commercial Printing of All Kinds
VOL.
XXXVI.—LETO XXXVI.
CLEVELAND, OHIO, MONDAY (PONEDEI^EK), MAY 4, 1953
ŠTEVILKA (NUMBER) 87

omerza
,^0 daljšem bolehanju je pre-na svojemu domu na 5500 Daniel Ave. poznana Omerza, rojena Kosec, po ^Oftiače Mihevkova, stara 78 let.
je bila iz Skaručne, fara ''dice na Gorenjskem, odkoder g prišla v Ameriko pred 49 leti. 3 je članica društva Waterloo št. 110 WC, podružnice .' 10 SžZ in Oltarnega društva
6 Marije Vnebovzete.
J r^kaj zapušča tri sinove: Prank in Andrew, tri hče-■ ^rs. Mary Ulle, Mrs. Fran-® Vend in Mrs. Alice Ulle, 15 ^Kov, dva pravnuka in veliko ^(Kinikov. Soprog John je leta 1949. Pogreb se vrši Četrtek zjutraj ob 8.45 uri iz , Irebnega zavoda Joseph Žele ^ovi, 458 E. 152 St., v cer-
4fi Vjj.,
Mo
Oder
^ Marije Vnebovzete ob 9.30 nato na pokopališče Cal-У v družinsko grobnico. Tru-bo položeno na mrtvaški
v torek ob 2. uri popoldne.
O'
Po
HABA
P daljši bolezni je umrl na domu John O'Hara, let, stanujoč na 480 E. и "t- Družina je veliko let --Т)-slaščičarno poleg cerkve sv. ter je bila poznana ^ Slovenci.
(j^'^Pušča ženo Anno, rojena sihove John ml. ki je poli-L ' ^^%e8 in Raymond ter brata , ^^rd. Sin Bernard je bil ubit se vrši v torek ^^3 ob 9.15 uri iz pogrebne-l5g^^oda Joseph Žele in sinovi, V'-	v cerkev sv. Je-
'Оћ 10- uri in nato na po-^■liŠČe Calvary.

ence weisbarth
domu je umrl po bolezni Clarence Weis-60 let, stanujoč na - 141 St. Zapušča soprogo rojena Motsch, sina vnuka, brata Arthur Florence. Pogreb se . ^ sredo zjutraj ob 9.15 uri .Sfebnega zavoda Joseph Wsinovi, 458 E. 152 St., v sv. Jožefa, E. 144 St. in to ^ Ave. ob 10. uri ter na-^ 44, ^°k°P&lišče sv. Marije na in Clark Ave.
schwartz
'iolgi in mučni bolezni je ^ svojemu domu Barba-stara 53 let, sta-19604 Cherokee Ave. bHa v Nemčiji, kjer Ч, očeta Ludwig Schon-Ч J^^Gga 95 let. Tukaj zapu-Чђ	Franka, hčer Mrs.
^ Jq, ^®derer, dva vnuka, bra-Vqj v Altoona, Pa., in več H	Pogreb se vrši v to-
ob 8.45 uri iz po-zavoda Joseph Žele in
JU2NA AZIJA V PLAMENIH; V DEŽELI LAOS GRE U RES
WASHINGTON, 3. maja—Državno tajništvo je za skrbi j eno radi dogodkov v francoski Indokini, zlas^ v njenem sestavnem delu v državici Laos. Državni tajnik Dulles je javil, da je Amerika na tem, da preskrbi branilcem presto lice Laosa, ki je ogrožena od komunistov, čim hitreje in čim več obrambenega orožja na razpolago.
Zanimivo je, ni pa nič novega,"*- -
da gre tudi v provinci Laos za komunistaične napade, za komunistično armado, ki se predstavlja kot osvobodilna vojska, sestavljena pa je z raznimi prostovoljci. Če bi padla prestolnica in bi se zasedla državica Laos, potem bi imeli komunisti na severnem predelu celotne francoske Indokine nekako strnjeno fronto in bi bila celotna Indokina skrajno ogrožena.
Zadnja poročila nadalje pravijo, da se zbirajo komunistične sile tudi v sosednji državi Tai-land, ki je bolj znana pod prejšnjim imenom Siam. OB mejah te države se zbirajo močne komunistične armade in politični opazovalci trdijo, da imajo komunisti za cilj, potem ko bi si podvrgli Laos, zasesti tudi Siam.
Z drugimi besedami, položaj na jugovzhodnem delu Azije bi se zelo poostril, fronta raztegnila,
mesto napovedanega miru, kakor ga je propagirala zadnje dni Moskva, bi se vojni plameni le še razširili.
Država Siam ima komunistično stranko, ki pa je maloštevilna. Pač pa se je v njeni notranjosti zbralo veliko število, trdi se da celo 70,000 komunistov iz sosednjih držav. V Siamu so se pregrupirali in reorganizirali, ta akcija pa ni kakega novejšega,
marveč starega datuma. Siam-ska vlada je bila zoper njo brez moči.
Francosko letalstvo, zlasti transportno, vodi potrebne akcije, da ojačuje vojaško moč s človeškim materialom in z orožjem ter municijo. Poročila trdijo, da Francozom nagaja slabo vreme, obenem pa nimajo dovolj na razpolago vseh tehničnih sredstev, ki so potrebna za vo-jevanje vojne. Washington priznava, da se nahaja v stalnem stiku s Parizom. Vse kar Pariz zahteva, je nujna ameriška vojaška pomoč. To je tudi smisel uradne objave Dullesa, ki je trdil, da bodo Zedinjene države pospešile dobavo svoje vojaške pomoči Indokini.
"ČE NE PIJEŠ,
TUDI NE PRODAJAJ . .
HARTFORD, Conn., 3. maja —Zakonodaja države Connecticut prepoveduje ženskam, da bi se nahajale v gostilnah in še manj, da bi tam pile. Če je pa temu tako, pravi delavska unija gostinskega osobja, naj se ženskam prepove, da bi v gostilnah stale za pulti in tam prodajale pijačo moškim.
Zadušnica
V torek zjutraj ob 8.30 uri se bo brala zadušnica v cerkvi sv. Vida ob 30-dnevnici smrti Antona Koprivec. Sorodniki in prijatelji so vabljeni, da se opravila udeleže.
DINASTIJE MLADIH: MARGARETA GRE V KLOŠTER?
Britanska kraljica Elizabeta, ki bo kronana za kraljico dne 2. junija, je stara 27 let. Britanci jo imajo radi. Iz dvora so dobili o njej najnovejše podatke, koliko meri, koliko tehta, kakšno hrano uživa in како se napravi ja. Elizabeta ne uživa ne alkohola, ne sadja, ne juhe, pač pa rada pije čaj in poleg čaja še kavo.
O njeni sestri princezinji Margareti je britansko časopisje iz-neslo senzacijo, da se baje peča z mislijo, da gre v samostan. Ta korak bi storila potem, ko bo njena sestra Elizabeta kronana za britansko kraljico. .Margareta je stara 23 let in je bila pred smrtjo svojega očeta pokojnega Jurija VI. živahno de-
AMERIKA—
DEŽELA STARCEV?
CHICAGO, 3. ma jar—Profesor in zdravnik dr. Ivor Griffith trdi, da so nova zdravila in nova kemična sredstva na tem, da podaljšajo Amerikancem življenje. Profesor računa s tem, da ni več daleč čas, ko bo vsak deseti Amerikanec doživel sto let starosti.
Na splošno predvideva, da bodo 80 let stari Ameri-kanci in Amerikanke tvorili glavni del ameriške družbe. Dosedanje določilo, da gredo v pokoj, ko dosežtgo 65 let starosti, je neumnost in spada v muzej. Pri 65 letih bodo Amerikanci in Amerikanke bolj koristni in bolj stalni delavci kot pa so bUi, ko jim je bilo 40 let.
Še nekaj se bo zgodilo: Napredujoča znanost v medicini ne bo samo podaljšala življenja, marveč bo znala tudi odstraniti nevšečnosti, ki so v zvezi z starostjo. življenje na starost bo udobno!
--.....—.......
Ч ^58 E. 152 St., v cerkev З na Chardon Rd. ob ^^to na pokopališče
rv	*
V ^^RiCH
^enj^^.^^^i"ensville sanatoriju je ^ ђа d	Zarich, stanujo-
v	222 St. Rojena je
^f^v^Soslaviji. Bila je člani-sv. Sava, št. 1. Tukaj Soproga David. Pogreb ^ Pog ^ ^^''бк popoldne ob dveh Nebnega zavoda Mary A.
Svetek, 478 E. 152 St., na Whitehaven pokopališče. Prijatelji so
prošeni, da ne pošljejo cvetlic.
#
mary butayla
V Charity bolnišnici je umrla po enotedenski bolezni Mary Butayla, rojena Pavich, stanujoča na 8114 Beeman Ave. Stara je bila 72 let. Doma je bila iz Žumberaka na Hrvatskem, odkoder je prišla v Ameriko pred 52 leti. Bila je članica društva št. 403 HBZ.
Tukaj zapušča soproga Johna, sina Williama in hčer Mrs. Mary Boris ter brata Johna, v stari domovini pa več drugih sorodnikov. Pogreb se vrši v torek zjutraj ob 8.30 uri iz pogrebnega zavoda Louis Ferfolia v cerkev sv. Lovrenca ob 9. uri in nato na pokopališče Calvary.
kle, ki se je rado gibalo tudi v nočnih lokalih. Po smrti očeta se je zaprla v svoj dom in živi skupaj s svojo materjo Elizabeto. Zadnje njene fotografije jo kažejo kot zelo spremenjeno in resno, kar naj bi dalo povod za sklepanje, da se je Margareta odpovedala uživanju življenja. . .
Dočim je Srednji vzhod po di-nastičnih dogodkih zelo razgiban, je evropska Belgija v di-nastičnem sporu, vsaj pa neraz-položenju do sedanjega mladega kralja Baudouina. Državi Irak in Jordan sta dobili zadnjo soboto vsaka novega kralja. Vsak od njih je star 18 let in je s to starostjo po muslimanski zakonodaji postal polnoleten in s tem zmožen prevzeti vladarske posle. Oba kralja sta študirala skupno v Londonu. Obe prestolici, Bagdad in Aman, sta "slavnostno razpoloženi."
Mladi belgijski kralj Bau-douin, ki je sedaj star 22 let, nima že od vsega početka uglajene poti. Njegov stari oče Albert se je smrtno ponesrečil v planinah. Njegova mati Astrida se je ubila ob priliki avtomobilske nesreče v Švici, ko , mu je bilo komaj pet let. Njegov oče Leopold se je moral odpovedati prestolu radi sodelovanja z Nemci. Baudouin, ki o sebi trdi, da je rahlega zdravja, je postal nepopularen ob priliki zadnjih poplav v Belgiji; mesto, da bi bil med ljudstvom, se je nahajal na francoski rivijeri, kar mu Belgijci ne morejo odpustiti. Belgijski socialisti vodijo zoper njega stalno opozicijo.
Stevenson v Kašmiru
SRCNAGAR, Kašmir, 3. maja —Adlai Stevenson se nahaja v Kašmiru, kjer se hoče na licu mesta prepričati o vzrokih sporov, ki vladajo med Indijo in muslimanskim Pakistanom. V Kašmiru se nahaja veliko političnih beguncev, ki so se umaknili iz komunistične Kitajske. Stevenson je te skupine nagovoril in pohvalil njihovo korajžo in ljubezen do svobode. Amerika ceni taka ljudstva, ki za svobodo žrtviijejo tudi komodno življenje, če je to potrebno. Amerikanci so tem političnim beguncem že materialno pomagali.
Stevenson se je dalje zamudil dalje časa v družbi predsednika kašmirske vlade. Šlo je za razgovor o sporih med Indijo in Pakistanom. Znano je, da je prebivalstvo po večini muslimansko, knez pa je Hindujec. Knez kot tak je za Indijo, prebivalstvo pa za Pakistan. Spore med obema dominjonoma zna spietno iz-abljati Sovjetska zveza s komunistično propagando.	.
Kljub sporom o politični pripadnosti pa tako muslimani, kakor hinduci komunizem odklanjajo.
ZAVLAČEVANJE NA . KOREJI
PANMUNJOM, 3. , maja — Ozračje, v katerem se vršijo pogajanja za premirje na Koreji, je v kratkem tole: So momenti, ko se zdi, da se bodo pogajanja zopet razbila. Ni sporazuma, v katero državo naj gredo nera-njeni vojni ujetniki, ali v Azijo ali v Evropo.
Da se pogajanja pomaknejo naprej, so zavezniki predlagali britanski dominijon Pakistan v Aziji kot državo, kamor naj gredo vojni ujetniki, ki se ne marajo vrniti domov. Ponudba pa je bila tudi ultimat, ali jo komunisti sprejmejo ali pa se pogajanja za premirje razbije jo.
Poslanica Eisenhowerja Poljakom: Amerikanci za svobodo Poljske!
OB STOLETNICI POLJSKE USTAVE—NAPOVED SVOBODE
WASHINGTON, 3. maja—Radio Svobodna Evropa je danes prenašal poslanico predsednika Eisenhow^erja, katero je ta naslovil na poljski narod. Poljaki so praznovali obletnico njihove ustave z dne 3. maja 1791. Te proslave se niso vršile na Poljskem, marveč v tujini. Predsednik Eisenhower v svoji poslanici povlarja, da gre za dogodek, ki zasluži pozornost celega sveta.
Poljaki v današnji državi kot*
sovjetska satelitska država, niso mogli proslaviti tega dne, toda ljubezen do svobode ne more biti ubita po sili ali po raznih dekretih.
Lep večer!
Tajnica bolna
članicam društva Svoboda, št. 748 SNPJ se sporoča, da se tajnica Mrs. Josephine Terbižan zdravi po težki operaciji. Njene društvene posle začasno vodi Leopoldina Vozel, 18770 Newton Ave. V slučaju bolezni, naj članice pokličejo IV 1-6629. Mrs. Terbižan želimo skorajšnjega popolnega okrevanja.
Posebne izjave je ob tej priliki podal tudi ameriški državni tajnik John Foster Dulles. Poljakom je zagotovil, da deli z njimi upanje, da se bo domovina sprostila nesrečnih vezi sovjetskega komunizma. Tiranija ne more ubiti za stalno svobodo enega naroda, če ta narod si v resnici želi svobodo.
Poljaki naj vzamejo na znanje, da Amerikanci gojijo toplo piijateljsko simpatijo do poljskega naroda. Poljska bo šla na pot moderne zapadne demokracije. Zedinjene države čutijo isto poljsko zavest, da je 162 let življenja poljske ustave, ki je bila doma nasilno odstranjena, za Poljake pravi narodni praznik. Poljski narod je lahko ponosen na svojo veliko zgodovino, ki dokazuje, da se Poljaki niso pustili tiranizirati od nikogar. Tudi Poljaki gredo za ciljem kakor Amerikanci—za osebno svobodo in za narodno svobodo. Zedinjene države želijo Poljakom, da se njihovo hrepenenje po narodni in osebni svobodi čim preje in popolnoma uresniči.
Oboje akcij predsednika in njegovega državnega tajnika sta bili uradnega značaja. To je stališče današnjih uradnih Zedi-njenih držav. V stvari sami ni nekaj originalno republikanskega, ker se je pred dvemi leti na Poljake obrnil tudi demokratski predsednik Harry S. Truman in jim dal ista zagotovila. Vendar, če ne bo ostalo samo pri besedah, je letošnji povdarek večji v tem smislu, ker je predsednik Eisenhower že v volilni borbi ponovno naglašal, da bo eden od njegovih zunanje političnih ciljev ta, da se tako imenovane satelitske države vzhodne Evrope sprostijo diktature Moskve in da ti narodi s svobodnimi volitvami resnično sami odločijo, kakšen naj bo način njihovega vladanja.
Moskva je po svojem časopisju Eisenhowerja že odgovorila in trdila:
Kako naj se pričakuje od Sovjetske zveze, da intervenira v vzhodno evropskih državah, v katerih so se ljudstva otresla kapitalizma in si postavila ljudsko vlado, pa naj Moskva sedaj pritiska nanje, da se tej ljudski vladi odpove?
Proslava v ClevelMdu
Poljaki v Clevelandu so se zbrali danes v Wade Parku in praznovali 162. obletnico poljske ustave. Prireditve se je med drugimi udeležil governer države Frank J. Lausche, ki je na proslavi tudi govoril.
Konferenca
goveriierjev
WASHINGTON, 4. maja — Danes se je začela konferenca ameriških governerjev, ki so se sestali v Beli hiši s predsednikom Eisenhower jem. Konferenca bo trajala dva dni. Odsotni so governerji iz Floride, Severne Caroline in Alabame, bodisi radi bolezni, bodisi ker so zaposleni radi domače zakonodaje.
Konference se udeležuje tudi ohijski governer Frank J. Lausche.
Namen konference je ta, da se governerji seznanijo z vojaškim, diplomatskim in finančnim stanjem Zedinjenih držav. Želja Eisenhowerja je, da imajo governerji čim ožje stike s federalno vlado v Washingtonu, vse radi čim boljših odnosajev med zveznimi državami in ameriško Unijo.
(Ideja sestanka z governerji ni nova. S to idejo je začel predsednik Franklin D. Roosevelt, ki je leta 1933 sklical governerje, da se z njim posvetujejo, kako premagati depresijo).
MEZDNI SPOR V PIVOVARNAH
NEW YORK, 3. maja—New-yorske pivovarne, ki zaposlujejo pet do šest tisoč delavstva, so delavstvo obvestile, da naj ostane doma. Pogodba se konča s 1. junijem 1954, delavstvo, ki je organizirano v uniji C.I.O., pa zahteva spremembo pogodbe, kolikor pridejo v poštev plače. Delavska zahteva je tri dolarje na uro, dočim dobivajo sedaj $2.45.
Pogajanja za novo pogodbo gredo že od meseca marca, vendar brez uspeha. Tovarne so se sedaj odločile, da delo ustavijo in so pozvale delavstvo, naj ostane doma.
4
V Sydneyu, v Avstraliji, je pivovarna Tooheps, katere ravnatelj je Eric Callaway. Njegova pivovarna je ena največjih in propagandno na višini. Ravnatelj Callaway sam pa je zagrizen abstinent.
Kadar je grdo vreme, pravijo, se ljudje boje iti ven, oziroma na priredbe, a kadar sije sonce, pa je prelepo, da bi hodili v dvorano. Vsaj tako se dostikrat sliši, kadar se naši društveniki tolažijo, ker je slavno občinstvo pozabilo obiskati njih veselico, igro, koncert ali kar pač že imajo. No, včeraj pa je bila izjema —prijetna izjema. "Progresivne Slovenke," ki so zborovale že v soboto, nadaljevale v nedeljo, zvečer pa so priredile v Slovenskem delavskem domu na Waterloo Rd. banket, so ne glede na to, da je bilo vreme cel dan nebeško lepo, imele toliko gostov, da bi bila skoro dvorana premajhna.
Prijazna domača gostija je bila uspeh na celi črti. To se pravi, bilo je dosti ljudi, slišali smo nekaj pametnih in primernih besed in mnogo lepega domačega petja, pa tudi pečene kokoške, s katerimi so nam postregle, so bile izborne. Bil je res lep večer! (Bolj podrobno bodo poročale seveda članice same v svo-iih kolonah v "Enakopravnosti.")
Občinske volitve v Franciji
PARIZ, 3. maja—Danes so se v Franciji vršile občinske volitve v tistih občinah, ki imajo pod 9,000 prebivalstvo. Izvoliti je 466,800 občinskih svetnikov.
Zadnjo nedeljo so se vršile občinske volitve v velikih mestnih občinah in so vodili komunisti kot najmočnejša posamezna politična stranka. Dobili so 28.8% oddanih glasov, v primeri z volitvami z letom 1947 pa so padli skoraj za 2%. Takrat so dobili 30.7% oddanih glasov.
Nedeljske volitve so tudi pokazale, da je gibanje generala De Gaullea v upadanju. Dočim je De Gaulle dobil leta 1947 25.8% oddanih glasov, je dobil to pot le 10.6%. Padel je torej za 15%.
Ne bo seje
članstvu dramskega društva Ivan Cankar se sporoča, da se redna seja ne bo vršila v torek' zvečer, pač pa bo letna seja v petek, 15. maja v navadnih prostorih Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave. Prosi se članstvo, da tozadevno upošteva in se udeleži na 15. maja.
Iz bolnišnice
Mr. John Kosec, ki se je nahajal v bolnišnici radi obeh zlomljenih nog in z notranjimi poškodbami, se sedaj nahaja na domu na 1134 E. 60 St. pod zdravniško oskrbo. Zahvaljuje se vsem za obiske, cvetlice in voščilne kartice, ki jih je prejel. Prijatelji ga sedaj lahko obiščejo na domu.
NE mara McCarthy a!
LOUISVILLE, Ky., 3. maja— Governer Lawrence Wetherby se je udeležil konjskih dirk. Fotografi so hoteli imeti njegovo sliko in so silili vanj, da se da fotografirati skupno s senatorjem McCarthyem. Governer je odgovoril: "Jaz nisem za Joea. Ne vem, kje je. Nočem niti biti z njim skupaj na fotografiji."
Lep koncert
Pevski zbor Triglav je včeraj popoldne podal v Sachsenheim dvorani na Denison Ave. lep koncert ob navzočnosti polne dvorane posetnikov, ki so prišli iz St. Clairja, Collinwooda, Eu-clida, Maple Heights in New-burga. Pevci in pevke, katerih je precejšnje število, so dobro peli, za kar so seveda prejeli tudi lep aplavz. Pevovodja je Anton šubelj, pianistinja pa je bila Mrs. Vera Milavec-Slejko.
Klub društev AJC
Nocoj ob osmih se vrši redna seja Kluba društev Ameriško jugoslovanskega centra na Re-cher Ave. Prošeni so vsi zastopniki, da se udeleže.
stran 2
ENAKOPRAVNOST
it
ENAKOPRAVNOST
99
Owned and Published by THE AMERICAN JUGOSLAV PRINTING 8t PUBLISHING CO. 1231 ST. CLAIR AVENUE	CLEVELAND 3. OHIO
HEnderion 1-5311 — HEndeison 1-5312
Issued Every Day Except Saturdays, Sundays and Holidays
SUBSCRIPTION RATES—CCENE NAROČNINI)
By Carrier and Mail in Cleveland and Out of Town:
OPo raznašalcu in po pošti v Clevelandu in izven mesta):
For One Year—(Za eno leto)
For Six Months—(Za šest mesecev) For Three Months—(Za tri mesece)
.$10.00 _ 6.00 - 4.00
For Canada, Europe and Other Foreign Countries: (Za Kanado, Evropo in druge inozemske države); For One Year—(Za eno leto)
For Six Months—(Za Sest mesecev) For Three Months—(Za tri mesece)
-$12.00 . 7.00 _ 4.50
Entered as Second Class Matter April 26th, 1918 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of Congress of March 3, 1879.
104
KRIVDA AMERIKE IN KOREJA
(1)
Casi po zadnji svetovni vojni so imeli poseben pečat. Okupacija. Pri tej besedi ne gre za iznajdbo najnovejšega datuma. Gre pa vsekakor za nekaj novega. Moderna okupacija, če jo tako imenujemo, je imperializem domače države. Nekaj novega s strani Sovjetske zveze je n. pr. to, da hoče Sovjetska zveza v deželah, ki^ih je zasedla— okupirala, uvesti notranje svoj komunistični režim. Torej ne gre za okupacijo kakor v bivših vojnah in v časih po teh vojnah, da bi bila okupacija služila namenu, da se določena vojna odškodnina v resnici tudi plača. Okupacija po zadnji svetovni vojni pomeni širjenje idej lastne države. Ce to misel povdarjamo pri Sovjetski zvezi in njenih okupacijah, ne smemo biti pristranski. Tudi Amerika je v gotovem smislu kot okupatorica ali vsilila, ali prepričala premagane države, da so spremenile svojo dosedanjo notranjo politiko.
Kako se je ravnala Amerika po vojni kot okupatorica premaganih držav?
Pojdimo po vrsti. Francija je bila s svojim močnim osvobodilnim gibanjem na strani zapadnih zaveznikov, Francija radi tega ni bila okupirana, marveč osvobojena nemškega nacizma. Francija je v resnici po vojni svobodno odločala, kakšno naj bo njeno notranje politično živi je-
nje.	■ • ■
Druga stvar je bila z Italijo. Italija je bila poleg Japonske glavna zaveznica^ nacistične Nemčije. Meseca septembra leta 1943 je Italija zaprosila za premirje in se je vdala brezpogojno. Po načelu—Gorje premagancem!—bi se bilo z Italijo lahko zgodilo, kar bi se zljubilo zaveznikom. Vendar pa je zavezniška okupacijska oblast na čelu z Ameriko, imela glede Italije dalekovidni načrt. Prva misel je bila ta, da naj se sestavi italijanska vlada, ki bo pod nadzorstvom zmagovitih zaveznikov urejevala italijanske notranje razmere. V tem vprašanju so šli Ameri kanci celo tako daleč, da se kot republikanska država, ni so spuščali v vprašanje monarhije ali republike. Vpraša nje republike ali dinastije je italijanski narod rešil sam in to, kasneje šele leta 1948. Povsem razumljivo je bilo, da zavezniki niso mogli trpeti v tej italijanski vladi kako fa šistično navlako; fašisti so bili torej iz vlade izključeni, v vlado pa je bilo pritegnjeno vse, kar je pripomoglo, četudi v zelo majhni meri, da se je pobil vojni sovražnik-fašistična Italija. Pa podčrtajmo še enkrat: Amerikanci so glede Italije vedeli kaj bodo z njo napravili, četudi so prepustili italijanskemu narodu naj pri svoji usodi sam sodeluje.
Preidimo k Nemčiji. Kar je bila Japonska v Aziji, je bila za Ameriko Nemčija v Evropi. Mislimo nacistično Nemčijo Hitlerja, torej sovražnik številka ena. Ko bo Nemčija poražena in ko bo položila orožje, kaj bo s to Nemčijo? Da jo bodo zavezniki okupirali—zasedli, je bilo naravno. Da bo ta zasedba v prvih dneh vojaška, torej da bo prevladoval vojaški in ne civilni element, je bilo tudi naravno. Toda gledati je bilo na bližnjo bodočnost. In Amerika je na to bodočnost Nemčije tudi gledala.
Kakor že gledamo na idejo štirih okupacijskih zon, z drugimi besedami na deljeno upravo, ki naj jo izvršujejo zavezniki, to je na upravo Amerikancev, Angležev, Francozov in Rusov v premaganih državah, eno je gotovo, da so Amerikanci tudi glede Nemčije, najmanj pa glede zone, ki jim je bila dodeljena, imeli gotov politični načrt. Najbistvenejša linija ameriške demokracije je končno ameriško ustavno sodišče. Neodvisno sodišče naj čuva demokratske pridobitve. Ameriško ustavno sodišče dokončno odloča ali so federalni zakoni, državni, občinski, pokrajinski sklepi v skladu z ameriško ustavo ali ne. Dnevna politika je nekaj dinamičnega in lahko zaide na stran pota. Tako vsaj po ideji. Mirno, trezno visoko stoječe ustavno sodišče naj kot čuvar ustavnih svoboščin in demokracije brez političnih strasti razsodi kaj je duh ustave. Ustava je končno branik pravic ne samo države kot celote, marveč civilnih svoboščin vsakega posameznika. Bivša Nemčija tega ustavnega sodišča ni imela in tudi ni bilo resnih predlogov, da ga dobi. Po vojni ga je dobila. Gre za Nemčijo, ki ni'okupirala po sovjetih. Vsekakor so Amerikanci morali vztrajati na tem, da se da premagani Nemčiji v njenem bodočem civilnem življenju nekaj ameriškega, v ustavi pa naj se določi, da se postavi ustavno sodišče po vzgledu Amerike. Kot rečeno—to se je tudi zgodilo. Da so bili pritegnjeni k samostojni nemški vladi, četudi pod zavezniškim nadzorstvom, le demokratski elementi, je bilo razumljivo.
L.Č.
Zvezni generalni pravnik potrdil enakopravnost naturaliziranih državljanov
v svoji poslanici, naslovljeni 23-letni konferenci Narodnega sveta o naturalizaciji in državljanstvu v New Yorku, je zvezni generalni pravnik Zedin jenih držav, Herbert Brownell ml., izjavil, da je status naturalizira-nega Američana "dragocena stvar, katero moramo vsi ceniti in braniti." Obžaloval je zmedo in bojazen, izhajajočo iz razprav o novfem našeljeniškem in naturalizacijskem zakonu ter zagotovil konferente, da delovanje tega novega zakona ni naperjeno proti nobenemu zakon spoštujočemu državljanu ali prebivalcu te dežele. Tekoče preiskave, je dejal, so naperjene proti peščici naturaliziranih državljanov, ki so morebiti kriminalnega, prevratnega ali ko-ruptnega značaja.
Vsebina poslanice generalnega pravnika se glasi;
"Tujerodni so igrali odločilno vlogo v epični povesti Amerike. Nekateri so postali slavni voditelji in prvaki v industriji, znanosti in umetnosti. Drugi, javnosti nepoznani, pa so vršili bistveno potrebne naloge vsakdanjega življenja. Svojim tukaj rojenim otrokom so vcepili plemenite ideje, na podlagi katerih je postala naša dežela vodilna sila demokracije v svetu.
"Sedanji čas je resno kritičen čas v zgodovini Amerike. Hkrati je to doba spremembe v vrhovnem vodstvu dežele. In za one, ki se direktno zanimajo za tujerodne, je to perioda, ko stopa v delovanje nov našeljeniški zakon. Znano vam je, da je nov zakon ohranil mnogo določb prejšnjega zakona, a prinesel je tudi spremembe. Razpravljanje o tej neizogibno zelo zapleteni postavi, je povzročilo dosti zmede in bojazni med našim tujerodnim prebivalstvom. Vemo, da bo ta negotovost s časom izginila, vendar želim ob tej priliki naglasiti, da ni vzroka za zaskrbljenost, kolikor se tiče zakone spoštujočih državljanov ali prebivalcev Zedin jenih držav. Tradicionalna politika te dežele je bila vedno naklonjena in gostoljubna napram novodo-šlim iz drugih dežel, ki so prišli, da se naselijo med nami. Amerika je sprejemala priseljence od samega začetka, dobrodošli so bili v naših naseljih in mestih in vedno se jih je spodbujalo k temu, da postanejo državljani
v bodoče preveval misli in dejavnost našega ljudstva.
"V tej kritični dobi je bilo potrebno ojačati naša prizadevanja za varnost dežele. Ena faza te kampanje budnosti v svrho varnosti dežele je, kakor sem pred kratkim omenil, da je pod preiskavo deset tisoč naturaliziranih oseb. Dozdaj še ne moremo reči, če bodo preiskave dognale, da. je del teh pridobilo državljanstvo nepravilnim potom. Vsekakor te preiskave prizadenejo komaj desetinko odsto-ka naših naturaliziranih državljanov. Zato poudarim, da so preiskave naperjene zgolj proti kriminalnim, prevratnim in ko-ruptnim elementom med tuje-rodci. Devetindevetdeset in devet desetink odstotka naših naturaliziranih državljanov je poštenih, lojalnih in se jim kot takim ni ničesar bati.
"Jaz visoko cenim in spoštujem naturaliziranega Američana. Zadostiti je moral strogim predpisom in določbam naših naseljeniških postav, da je bil pripuščen v to deželo, in preden je mogel postati državljan, je moral spet položiti izpit preis-kušnje, da je sprejemljiv. Je torej Američan, ker si je to sam izbral in ne po slučaju rojstva. Vživel se je med našim ljudstvom in je zares kot ameriški državljan enakopraven z domačini.
"Status naturaliziranega Američana je dragocena stvar, ki jo moramo vsi ceniti in bra-"niti. Zagotavljam vas, da bom storil vse, kar bo v moji moči, da zaščitim pravice slehernega Američana, domačina ali tujerodnega. Sodni department bo zasledoval smernice, katere bodo gojile občutek varnosti in pripaldanja v vseh -tujerodnih osebah v Zedin jenih državah, ki so jim pri srcu ameriški ideali."
Narodni svet o naturalizaciji in državljanstvu (National Council on Naturalization and Citizenship), je skupina, ki deluje za izboljšanje zakonov državljanstva in naturalizacije. Predsednik je dr. Ronald R. Young; načelnik izvršnega odbora pa Read Lewis, a Mrs. Ruth Z. Murphy je glavna podpredsednica. Na konferenci, ki se je vršil^ v mesecu aprilu v New Yorku, je bilo v glavnem obravnavano vprašanje v zvezi z našo politiko naziranja na-
VACA jV LCtilL/JVf ЧЛЈ. Zid ViJCiili.	,
Ta velikodušni nagib bo tudi	tujerodnim.
_________(Common Council
for American Unity)
o POLETU V MEDPLANETARNI PROSTOR
Le redki znanstveniki ne zma-jejo z ^lavo, če berejo ali slišijo D potovanju po medplanetamem prostoru. Večina ljudi se načrtom o poletu na Luno ali celo na Š3 bolj oddaljena nebesna telesa зшеје. -Nejcateri ugledni strokovnjaki za raketne izstrelke pa pravijo, da ni izključeno, da bo človeštvo že v bližnji bodočnost tudi ta cilj doseglo. Največja Dvira 60 še vedno velikanski izdatki. Za raketni izstrelek in v prostoru visečo postajo, s katerima bi človek dosegel Luno, bi namreč potrebovali v našem denarju približno bilijon in 260 milijard dinarjev.
Potovanje po medplanetainem prostoru bi pomenilo začetek nove dobe v raziskovanju nebesa. Meteorologi in zvezdoslovci bi na vmesni postaji z daljnogledi opazovali nebesna telesa in razne pojave v vesoljstvu brez škodljivega vpliva težnosti in zemeljske atmosfere. Z zračnimi ladjami pa bi potovali okirog Lune in jo videli tudi od nasprotne strani. Z daljnogledi bi lahko hkrati opazovali oblake nad vso zemelj-E:ko poluto in tako sestavili natančne prognoze vremena. Posadke ladij in Igtal bi dobivale najzanesljivejša meteorološke podatke.
Osvajanje medplanetarnega
prostora se je začelo leta 1949, ko je ameriška raketa brez posadke, ki so jo izstrelili na koncu rakete tipa V 2, dosegla višino 400 km. Neko ameriško letalo na reaktivni pogon pa je s pilotom doseglo višino 24 km. Obe višini naj bi bili že zunaj zemeljske atmosfere. Na vprašanje, kje prensha zemeljska atmosfera in kje se začne medplanetarni prostor, je treba odgovoriti tako, da ima vsak polet v velikih višinah svojo mejo med Zemljo in medplanetarnim prostorom. V višini 15,000 m človek ne more več normalno dihati.
V prostoru zunaj zemeljske atmosfere pa je 21,000 m visoko še ena meja, kjer je kisik tako razredčen, da niti zgorevanja ne more več pospeševati. V tej višini človek ne more več uporabljati nobenih motorjev, ki črpajo kisik iz zraka. Tam so potrebni raketni motorji, ki nosijo kisik s seboj. Čim bolj bi se človek dvigal nad Zfemljo, tem večja bi bila nevarnost ultravioletnih in kozmičnih žarkov. Čeprav nas na Zemlji ozon v gornjih zračnih plasteh varuje pred ultraviolet-nimi žarki, vemo, kako nevarne 40 lahko opekline od sonca. V višini 27,000 metrov so ultraviolet-ni žarki približno desetkrat močnejši, kakor na morski gladini.
Pred primarnimi kozmičnimi žarki pa bi lahko delno zaščitila medplanetarne potnike samo Zemlja s svojim magnetnim poljem.
V višini 95,000 m bi bila tudi nevarnost, da bi raketna ladja trčila ob meteorje. Ameriški pilot, ki se je dvignil 24 km visoko, brez umetne razsvetljave ni mogel več razbrati podatkov na svojih instrumentih. Tam je namreč atmosfera že tako razredčena, da ne more razpršiti spnčne svetlobe in osvetliti nebesa tako, kakor ga vidimo z Zemlje. Nad 150 km visoko je nebo zmeraj videti popolnoma črno. Sonce je podobno rdeči plošči, zvezde pa svetlim točkam.
Kadar letalo ali raketa drvi po zraku, se nabira okrog njega tenka plast vročega zraka. Ameriško raketno letalo je letelo s hitrostjo 1,980 km na uro in moralo je imeti hladilne naprave. Pilot je imel posebno 250 kg težko hladilno napravo. Hitrost tega letala je bila približno dvain-polkrat večja od hitrosti zvoka. Ker pa se dviga raketa štiri do petkrat hitreje od zvoka, doseže temperatura na njeni površini nad 1000° C. Raketa, ki se je leta 1949 dvignila 400 km visoko, ni prišla povsem iz zemljske atmosfere. -Še nobena raketa ni dosegla nad tretjino hitrosti, ki je potrebna, da bi kot umetni satelit lahko krožila okrog Zemlje. Vendar pa so nekateri znanstveniki že začeli resno razmišljati o poletu v medplanetai-ni prostor.
Tehnični ravnatelj ustanove za proučevanje dirigiranih raket v New Yorku dr. W. Braun, čigar ime je povezano z nemškim raketnim orožjem V-2, je rekel, da je bil po njegovih računih polet na Luno možen v 10 do 15 letih, če bi se takoj lotili njegovih načrtov. Rekel je tudi, da je to najvažnejša naloga ljudi naše dobe. Braun pravi, da so glavni problemi že rešeni; Med Zemljo in Luno bi bilo treba upostaviti oporišče v obliki umetnega satelita. Le-ta bi krožil okrog Zemlje in njegova posadka, opremljena z atomskimi raketami, bi vsak dan videla vse dele Zemlje.
Umetni satelit bi bil oddaljen od Zemlje kakih 1000 milj. Gradivo zanj bi poslali v vesoljstvo s posebnim zrakoplovom, ki bi se dvigal z raketnimi motorji v treh fazah. Ko bi dogorel prvi motor, bi začel delovati drugi in zrakoplov bi se divgal naprej. Dogoreli motor bi imel posebno jekleno, da bi lahko motor znova napolnili in pripravili za nove polete. V višini 1000 milj bi gradivo za umetni satelit izkrcali v prostor in začelo bi se sukati okrog Zemlje.
Zatiranje epidemije influence
Pojavi influence v malem obsegu so nekaj običajnega skoro vsako zimo. Letošnjo zimo pa je influenca zavzela skoro svetovni obseg. Le redkih krajev v Zedin jenih državah se je povsem izognila, po nekod pa je bila tako razširjena, da so morali začasno zapreti šole.
K sreči je bila ta epidemija influence ali flu lahkega tipa in ni zahtevala dosti smrtnih žrtev. Večina bolnikov je tudi primeroma hitro ozdravela.
Istočasno so poročali o valih influence iz Francije, Nemčije, Anglije in drugih evropskih držav, kakor tudi iz Afrike in Azije. Tudi iz Jugoslavije smo brali o influenci ali gripi, ki se je razširila po vseh šestih republikah. Na Hrvatskem je ^pbolelo za influence okrog 10 odstotkov ljudi. Posebno prizadeta je bila Makedonija, kjer je ponekod obolelo do 70 odstotkov ljudi. Ponekod so morali zapreti šole, gledališča in celo tovarne. Na splošno pa je bila povsod influ-
OGLASAJTE V ENAKOPRAVNOSTI
enca lahkega tipa; neprijetna, pa le malokdaj smrtna.
Influenca napada človeštvo že dolgo časa in je bila v raznih časih poznana pod raznimi imeni. Pred pol stoletjem in prej, na primer, so jo v Sloveniji imenovali "špansko bolezen." Zdravniki sodijo, da je influence več vrst, in niti ne soglašajo, koliko vrst in podvrst te bolezni mr-cvari človeštvo.
V	novejšem času je influenca najhuje razsajala leta 1918 ter deloma še v sledečih dveh letih. Takrat je bila res huda. Samo v Zedin jenih državah je ubila skoro pol milijona ljudi, na vsem svetu pa več milijonov. Takrat je pobrala največ ljudi med 25 in 40 letom starosti. Mnogi so jo preboleli in mnogih sploh ni napadala. Od takrat naprej ni bilo več tako hude epidemije influence; namreč epidemije flu so se ponavljale, toda so bile milejšega značaja in niso morile na debelo kot leta 1918.
V	novejšem času ima zdravniška veda že precej uspešna cepiva proti influenci. Nerodno je le to, da je influence več vrst, in cepivo, ki prepreči eno vrsto influence, ne prepreči druge. Glede tega bo treba še mnogo raziskovanj in poskušenj.
Na nedavnem letnem z " vanju American Colleg® ^ Physicians v Atlantic City^ nekateri predavatelji pou ^ li, da razne tipe influence se malo poznamo, da bi niog staviti uspešno cepivo za P prečenje istih. Dr. Tb° Francis, predsednik depar ta za epidemilogijo in rija virusov michiganske ^ verze, je dejal, da ne ve o gotovo, kakšen virus je čil veliko epidemijo leta Ako bi se te vrste epideWJ^^ pojavila sedaj, bi bila najbolj nevarna ljudem, s okrog 30 let,' ki niso imeli kih "izkušenj"' z influenco 1918. Starejši ljudje, ki epidemijo preživeli, bodisi, jih ni prijela ali pa da so magali in ozdraveli, imajo brž telesno odpornost pr" ^ mlajši ljudje pa take odp"
sti nimajo.	,
sP
Letošnja influenca ^ šno ni bila smrtonosna, • jj so pridružile druge bole . oslabelosti. Influenca tal^^ pa kot je razsajala leta \ bi mogla biti res neva^^|^ sebno za mlade in srednje s ^ sti ljudi. Tako so in sodili zdravniki na pi"®^ njenem zborovanju.
—NEW ERA,
ZAVOŽENA POLITIKA
Ob prebiranju italijanskega tiska dobi bralec vtis, da je v italijanskih vladajuočih krogih zavladalo zadnpe čase moreče ozračje, razdrazenost in živčnost.
Palača Chiggi, v kateri snuje italijanska diplomacija, je bila te dni polna diplomatov, ki so pripotovali iz Amerike, Britanije, Francije in Nemčije k De Gasperiju na posvetovanje. Že pred časom smo namreč lahko opazili v italijanskem tisku žol-čne napade-na italijanskega poslanika Tarchianija v Washing-'i tonu in Manlia Brosia v Londonu, češ da ju Italija zaman plačuje in da sta povsem nezmožna diplomata. Italijanska imperialistična politika pač čedalje bolj zadeva na gluha ušesa v teh državah, v katerih se čujejo že očitki Italiji, da misli le nase, ne upošteva pa dejanskih razmer v svetu, da se precenjuje in pretirava svoj pomen.
Italija je povojna leta splet-karila in izsiljevala, obljubljala in grozila, hkrati pa pokazala kaj malo dejanj, ^ katerimi bi lahko pridobila ugied med narodi. V Atlantski pakt je pristopila, da bi si z njim opomogla in da bi svet pozabil njeno fašistično preteklost. Ob vsaki priložnosti je razglašala svoje ev-ropstvo, da bi pod plaščem tega lahko uresničila svoje neevropske, imperialistične zamisli. Skratka, reševala je, kar je še ostalo od nekdanje Mussolinije-ve Italije, in stremela po obnovitvi v vojni propadlega imperija. Takšna politika pa Je seveda prišla in prihaja vedno bolj navzkriž s koristmi držav, ki žele mir in ki se trudijo, ustvariti tesno medsedbojno sodelovanje zoper napadalne grožnje z Vzhoda.
V kolikor so ji doslej še dopuščale okoliščine, da skriva svoj imperialzem pod krinko obrambe Zahoda, v toliko je še tu pa tam uspela prevarati državnike te ah one dežele. Toda sedaj, ko mir terja vedno bolj jasnih oblik medsebojnega sodelovanja, ko svet čedalje bolj terja miroljubnih dejanj, učinkovitost italijanske gostobesednosti odpoveduje. Kako naj bi nekdo še veroval v njeno evropstvo in njeno pripravljenost, da brani Zahod pred nevarnostjo z Vzhoda, ko pa De Gasperi potuje v Atene zato,'da bi preprečil sporazum med balkanskimi deželami. Ko De Gaspari odklanja sleherni sporazum o Trstu, čeprav je bil z naše strani predložen celo sestanek z njim, kakor je pisal komentator agencije Tanjug, da bi se našla sprejemljiva rešitev
r
zanj ? Kako naj sodi svet liji, ko v teh dneh odkrito svojo nejevoljo ob obiskih sednika Tita v Londonu, ega povsod smatrajo ^
prispevek k utrditvi
iuii'i' •
. ^ p«
prav je znano, da so ^ Chiggi mojstri spletk in ^^^\or lih iger, skratka odliČi^' Je
__4-: .. -I-T.:.— ____:_i,,	:
-nati v slabem smislu te -/endar so dejstva tudi
ovj wv,joi,va,	jg
tisnila ob zid. Resničnost л Tiočnejša od besedi.
Naglo sklicana dipio®^ konferenca v Rimu dok®^ je italijanska politika slepo ulico. Zato	^eli'
/ italijanskih listih dh uspehov Jugoslavij®' priznanja, ki ga dobiva vija na mednarodnem P
Vendar je težko le v Rimu spametovali-10 pa drži, da bo skuša ^ Italija ubrati kako Po dosedanji pač ne lalje. Toda cilj bo naj sti. Že doslej je rimska Џ zesto sovpadala s ^о^Ј^ )b tržaškem vprašanjih jistvenih razlik med nisti in krščanskimi de Znabiti bo Italija sk"®^ {j, f še bolj igrati na dve
lujajoc se na
Vzhod
Najbrž se bo celo 3vropstvu in zahodni ^
7.vezi, saj je že do sedaj da bo iz nje izstopila,
ugodili njenim zahte^ „gž bolj kot doslej bo	j
obe strani. Ali ni
tržaške saragatvoske p
vsem "strankam, orga^^ ^ ^ skupinam in ustanovan^^ stu, naj skupno zahtevaj likih sil, da se združita jki coni, umaknejo ф ete in ustanovi komis^,ggjt, ci naj bi pripravila Pj® poli'^ ,)rvi korak k takšni Jaragatova stranka J®_ ^ Л )osrednik palače Chi^
зкет vprašanju.	jst"^ ,-
iredlog pa je en s predlogom vida

Trstu, ki so ga zato
tudi'
f

vajoči sprejeli.
poziv tudi dokaz, da J® pfi živela poraz s spletka ^ cialistični internacion^^Vgjt 5^ nedoločen čas odložila

je komisije v Trstu. gg t"' Italijanska
v ka"- ^gd* po \ '/
t-
izhoda iz zagate.
iž
pognal tok dogodkov-ni konferenci diploO^^ ^
i»»"V
hodnih držav bo v kem tudi konferenca
diplomatov iz koroi"
držav. Po tej bodo n® j^^lij^ nejši obrisi nove P° ' diplomacije.
Toda-lli ne vod. *" slepo ulico?!

t»

(PO
"Lj"

enakopravnost
ШШАМ В
IMENIK DRUŠTVENIH URADNIKOV ZA LETO 1953
Ameriško jugoslovanski center" na Recher Ave.
Predsednik Frank Žagar; podpredsednik Joe Susnik; tajnik An-Ogrin, 18508 Shawnee Ave., thf' 1-1107; blagajnik Theodore ^rcher ml., zapisnikarica Gusti Zupančič; nadzorni odbor: John Gerl, predsednik, Leo Bostjančič in John ^arkovich; gospodarski odbor: i^ank Rupert, predsednik, Frank ^sgel in Louis, Godec; publicijski Odbor: Frank Rupert, Gusti Zupan-in Andrew Ogrin; ostali direk-Jprji; Frank Derdich, Frank Segu-Уч, Frances Gor jane in Josephine ^enikman; poslovodja John žig-Pjan, KE 1-9309 in oskrbnica Mary Medvešek, IV 1-3822.
Seje se vršijo vsako tretjo sredo ' mesecu ob 7:30 uri.
"Carniola Hive" št. 493 L TM
Bivša predsednica Mary Bolta, predsednica Josephine Stwan, podpredsednica Christine Glavan, duhovna voditeljica Mary TekauCič, spremljevalka Mary Mahne, vra-^rica Pauline Zigman, stražnica Mary Vesel, zapisnikarica in tajni-bolniškega oddelka Julia Brezo-Var, 1173 E. 60 St., EN 1-4758, finančna tajnica Pauline Debevec, 1287 E. 169 St., IV 1-2048, nadzornice: Frances Tavčar, Ursula Unetič ^ Pauline Stampfel; zastopnici za f^lub društev SND Josephine Stwan 'n Julia Brezovar.
Seje se vrše vsako prvo sredo v Jttesecu v dvorani št. 1 SND na St. Clair Ave., ob 7.30 uri.
"Cartliola Tent" šl. 1288 T. M.
Častni predsednik Thomas Mli-Aar, predsednik Joseph Babnik, Podpredsednik Joseph Sušnik, tajnik John Tavčar, blagajnik Louis Pike, zapisnikar Ivan Babnik, nadzorni odbor: Joseph Skuk, Anton Zupan in Paul Praust, bolniški odbor: Thomas Mlinar, John Grbec in Joseph Sušnik, odborniki za otVo-ritev seje: Paul Praust, Anton Smith, Joseph Drobnich, Frank Smole, Anton Debelak, vratarja: Jack Subel in Frank Meserko, zastopnika za Klub društev SND, John Tavčar in Joseph Babnik.
Seje se vršijo vsako četrto nedeljo v mesecu v Slov. nar. domu na St. Clair Ave., dvorana št. 1, ob uri dopoldne.
"Cleveland" št. 126 SNPJ
Predsednik Louis Smrdel, podpredsednik Edward Branisel, tajnik John J. Gabrenja, 22100 Ivan jfakovac ml., zapisnikar Blaž No--Ave., RE 1-6268, blagajnik Frank Vak, reditelj John Pire, nadzorniki: Anthony Yuretich, Victor 'Gruden, Louis Virant st; mladinski reditelj Andrew Curry (Korenčič), Al., Zdravniki vsi slovenski zdravniki v Clevelandu in okolici.
Sprejema se članstvo od 16. do 50. leta in otroke od rojstva do 16. leta. Prosta zdravniška preiskava m nagrade za novo članstvo v oba oddelka.	.
Seje se vrše vsako tretjo nedeljo ^opoldne ob 9. uri v SND na St. Clair.
*
"Collinwoodske Slovenke" št. 22 SDZ
Predsednica Fannie Brezovar, Podpredsednica Stefi Koncilja, tajnica Rose Mickovic, 19612 Cherokee Ave., tel. IV 1-6500, blaga j ni-Čarka Frances Tomsich, 693 E. 160 St., zapisnikarica Rose Šimenc, riadzornice: Filomena Sedaj, predsednica, Mary Cernigoj in Alice Grosel.	' ,
Seje se vršijo vsako drugo sredo
V	mesecu v Slov. domu na Holmes Ave. ob 7.30 uri zvečer.
■K
"Cvetoči Noble" st. 450 SNPJ
Predsednik Joseph Mačarol, podpredsednik Matt Klemen, tajnica Mary Dodič, 977 E. 239 St., Euclid, Ohio, tel. RE 1-4099, blagajnik Justin Martinčič, zapisnikar John ?upanči6, nadzorni odbor: Frank Mihelič, Fred Martin, Andrew Yer-^an; zastopniki: za Clevelandsko federacijo SNPJ Frank Habič, za Klub društev AJC Fred Martin m C>lga Matyažič.	,	,
Seje %e vršijo vsako drugo nedeljo v mesecu v Ameriško jugoslovanskem centru na Recher Ave.
*
Federacija Clev. društev S.N.P.J."
Predsednik Camilus Zarnick, podpredsednik John Krebel, drugi podpredsednik Anthony Gerchman ^ j niča Josephine Tratnik, 6505 Bonna Ave., EN 1-0991, blagajni-^rka Agnes Stefanic, zapisni^r l^arl Samanič, nadzorniki: Blaz JNo-Vak, John Kikol in Eddy Mramor. Seje se vršijo vsako četrto soboto
V	Slov. nar. domu na St. Clair Ave.
*
"Glasbena Malica"
Predsednik Frank Bradach, 16209 Arcade Ave., podpredsednik fdward Kenik, korespondenčna \ajnica Mollie Frank, 5919 Prosser ^e., blagajničarka Carolyn Budan, 0313 St. Clair Ave., posredovalni ^dbor: Edward Kenik, Josephine "radach, Ann Safred, Carolyn Bu ^an, Frank Bradach, Emil Safred; Japisnikarica Josephine Misič, nad-?°rniki: Alice Somrak, June Price Mollie Frank; publicijski odbor: Josephine Misič, Emil Safred, Jo-^Ph Mersol in Valentine Mersol. ^evovodja Tone Šubelj.
R Vaje se vršijo vsak četrtek ob T Uri zvečer v sobi št. 2 Slov. nar. uorna na St. Clair Ave.
-K
Klub dru|tev AJC" na Recher
_ Predsednik Frank Segulin, podpredsednik Andrew Ogrin, tajnik Zupančič, 460 E. 270 St., Eu-o., tel. RE 1-4488-, blagajnik t^ouis Zgonik, zapisnikarica Mary ^edvešek, nadzorni odbor: Fred in 5'"' predsednik, Mary Segulin ^ Frances Zajec.
Seje se vršijo vsak prvi ponedeljek v mesecu v navadnih prostorih Ameriško jugoslovanskega centra na Recher Ave.
"Kras" šl. 8 SDZ
Predsednik Joško Jerkich, 19091 Naumann Ave., podpredsednik Stan Kozely, tajnica Jennie Koželj, 687 E. 156 St., tel. LI 1-3590, blagajničarka Jennie Kapel, 1861 Sagamore Dr., zapisnikar John Kapel, nadzorniki: Joe Koporc, predsednik, Martha Batich in Mary Kobal. Društveni zdravniki so vsi slovenski zdravniki v Clevelandu.
Seje se vršijo vsako drugo nedeljo v mesecu ob 1.30 uri v Slov. domu na Holmes Ave.
"Lipa" šl. 129 SNPJ
Predsednik Joseph Trebeč, podpredsednik Andy Skerl, tajnica Mary Stokel, 14503 Saranac Rd., tel. PO 1-9214, blagajnik John Si-Vec, zapisnikar Charles Penko, bolniški nadzornik Joseph Terbovec, nadzorniki: Stanley Počkar, predsednik, Frank Pyke in Joseph Fili-pič, zastopniki: za Clev. federacijo SNPJ Erha Per ne, za farmo SNPJ Charles Penko, za Klub društev SND Anthony Meklan, za Slov. nar. čitalnico Frank Smole st. Društveni zdravniki so vsi slovenski zdravniki.
Seje se vršijo vsako drugo nedeljo v mesecu v sobi št. 4 Slov. nar. doma na St. Clair Ave. ob 1. uri popoldne.
Klub "Ljubljana"
Predsednik Ludvik Prosen, podpredsednik Frank Segulin, tajnica Frances Julylia, 832 E. 209 St., KE 1-0325, blagajnik Louis Godec, zapisnikarica Louise Derdič, nadzorni odbor: John Ludvik, predsednik, John Oshaben, Joseph Susnik, zastopniki: za Klub društev AJC Louis Zgonik, Frances Zajec in Mary Medvešek, teta Frances Rupert, stric Joseph Plevnik, maršal Louis Starman, kuharica Frances Gorjanc.
Seje se vršijo vsak zadnji torek v mesecu v Ameriško jugoslovanskem centru na Recher Ave.
*
"Lunder-Adamič" šl. 28 SNPJ
Predsednik Krist Stokel, podpredsednik John Marn, tajnik Anton Wapotich, 892 E. 73 St., blagajnik William Candon, zapisnikar Joseph Okorn, nadzorni odbor: Louis Zele, Stanley Dolenc, Rose Retar, reditelj mladine William Wapotich, za Klub društev SND Anton Wapotich in Stanley Dolenc.
Seje se vrše vsako drugo nedeljo v mesecu ob 9. uri zj. v SND.
"Loška dolina"
Predsednik Frank Baraga, podpredsednik John Krasovec, tajnik Frank Bavec, 1097 E. 66 St., HE 1-9083, blagaj nik-zapisnikar John Leskovec, nadzorniki: John Lqkar, Frank Turek in Tony Petkovšek, za Klub društev SND John Lekan ml., za Klub društev Slov. doma na Holmes Ave. Frank Znidaršič in Gasper Knafelc.
Seje se vrše vsako tretjo sredo v mesecu v Slov. nar. domu na St. Clair Ave.
"Mir" šl. 142 SNPJ
Predsednik Anton Bokal, podpredsednik John Prusnik, tajnik Frank Sustarsich, 15726 Holmes Ave., LI 1-8939, blagajnik Anton Zorko, zapisnikarica France^ Su-šel, nadzorniki: August Svetek, Frank Ludvig in Peter Adam, zdravniki: dr. Opaskar,, dr. Skur, dr. Rottar in dr. Urankar.
Seje se vršijo vsako drugo nedeljo v mesecu ob 9. uri dopoldne v Slov. domu na Holmes Ave.
-K
"Napredne Slovenke" šl. 137 SNPJ
Predsednica Josephine Tratnik, podpredsednica Josephine Mežnar-šič, tajnica Josie Zakrajšek, blagajničarka Helen Mikuš, zapisnikarica Albina Braidich, nadzornice: Jennie Skuk, Josie Krasovec in Mary Peternel, bolniška nadzornica Jennie Drobnich, za Federacijo SNPJ Josephine Tratnik in Josie Zakrajšek, za farmo SNPJ Urška Mulej in Pavla Ar tel, za Atletično ligo Alma in Nada Žagar, za Klub društev SND in čitalnico Jennie Skuk, za podr. št. 39 Sans Helen Mikuš.
Seje se vršijo vsak prvi četrtek v mesecu v starem poslopju SND na St. Clair Ave.
-K
"Naprej" šl. 5 SNPJ
Predsednik Joseph Skuk, podpredsednik Frank Mack, tajnik John Krebel, blagajnik Frank Mik-še, zapisnikar Andy Turkman, nadzorniki: Anton Zakrajšek, John Tavčar in Louis Pire.
Seje se vršijo vsako prvo nedeljo v mesecu ob 9.30 uri v Slov. nar.
domu na St. Clair Ave.
*
"Napredni Slovenci" šl. 5 SDZ
Predsednik Andrej Tekauc, podpredsednik John Stefe, tajnik Matthew Debevec, 1287 E. 169 St., IV 1-2048, blagajnik Tom Kraich, zapisnikar Frank A. Turek, nadzorniki: Charles Koman, Frank Stefe in John Nestor.
Seje se vrše vsako tretjo nedeljo v mesecu ob 9. uri zjutraj v sobi št. 3, staro poslopje SND na St. Clair Ave.
"Napredek" št. 132 ABZ
Predsednik John Tanko, podpredsednik Ludvik Prosen, tajnica Adalyne Cecelič, 4-33595 Morris Dr., Willoughby, O., tel. WI1-loughby 2-4359, blagajničarka An tonia Tanko, zapisnikar Frank Se šek, društvena zdravnika dr. Anne Prosen in dr. Carl Rotter.
Seje se vršijo vsak drugi petek v mesecu ob 7.30 uri zvečer v Ameriško jugoslovanskemu centru na Recher Ave. Asesment se pobira vsakega 25. v mesecu, če pa pade 25. na nedeljo, se pobira na 26.
■K
Krožek št. 1 Progresivnih Slovenk
Predsednica Anna Zaic, podpred-
sednica Fani Henikman, tajnica-blagajničarka Marion Bashel, 18913 Cherokee Ave., tel. KE 1-2173, zapisnikarica Theresa Gorjanc, nadzornice: Frances Francel, preasea-nica; Rose Paulin in Rose ŠanaDor, prosvetni odbor: Paula Prudič, An-tonia Tomle in Mary Dacar, poročevalki; Theresa Gorjanc in Mary Vidrich.
Seje se vršijo vsak prvi četrtek v mesecu v Slov. del. domu na Waterloo Rd.
■K
Krožek št. 2 Progresivnih Slovenk
Predsednica Cecelia Subel, podpredsednica Frances Legat, tajnica Marie Zakrajšek, 1038 Addison Rd., blagajničarka Jennie Skuk, zapisnikarica Anna Belle, nadzornice: Helen Mikuš, Frances Gojshe in Elizabeth Belay.
Seje se vršilo vsako tretjo sredo v mesecu v Slov. nar. domu na St. Clair Ave.
"Krožek št. 3 Prog. Slovenk"
Predsednica Mary Kobal, podpredsednica Louise Derdich, tajni-ca-blagajničarka Elizabeth Matko, 330 E. 260 St., zapisnikarica Gusti Zupančič, nadzorni odbor: Frances Julyia, Frances Gorjanc in Angela Ogrin, poročevalka Vera Potočnik.
Seje se vršijo prvo sredo v mesecu v Ameriško jugoslovanskem
centru na Recher Ave.
*
"Podr. št. 5 S.M.Z."
Predsednik John Sever, 18023 Hillgrove Ave., IV 1-1228, podpredsednik Frank česnik, tajnik in blagajnik Tony Krampel, 1003 E. 66 Pl., tel. UT 1-8387, zapisnikar Frank Kuhar, nadzorni odbor: Frank Kuhar, Louis Erste in Frank Petkovšek, zastopniki za Federacijo: John Sever, Frank Brancel in Frank Petkovšek, za Klub društev S.N.D. Frank Kuhar.
Seje se vršijo vsako tretjo soboto v mesecu v dvorani št. 4 staro
poslopje SND na St. Clair Ave.
*
"Ribnica" št. 12 SDZ
Predsednik Andrew Sadar, podpredsednik Joseph Sankovič, tajnik Joseph Ban, 1201 E. 168 St., Cleveland 10, O., tel. IV 1-2246, zapisnikar Anton Tavžel, blagajnik Anton Debelak, 893 E. 75 St., nadzorniki: Frank Debelak, predsednik, Edward Herbst in Frank Lun-der, zdravnik dr. F. J. Kern in drugi slovenski zdravniki, zastopniki: za Klub društev SND Andrew Sadar, za Ameriško jugoslovanski center Frank Wirant in John Virant, za S. N. čitalnico Louis Mr-har, za Sans Joe Champa.
Seja se vrši vsak drugi petek v mesecu ob 7.30 uri v Slov. nar. domu na St. Clair Ave., soba št. 4, staro poslopje. Tekom delavnikih se tajnika lahko telefonično pokliče po 5. uri zvečer.
*
"Slov. nar. dom'' na St. Clair Ave.
Predsednik Charles Vrtovšnik, podpredsednik Frank Plut, tajnik John Tavčar, blagajnik John Centa, zapisnikarica Josephine Petrich, nadzorni odbor: John Pollock, Leo Poljšak, Josephine Zakrajšek, Anton Wavpotich in Frank Ilersich; gospodarski odbor: Frank Cesnik, Joseph Okorn, Janko N. Rogelj, Frank Virant, Joseph Fifolt, Stanley Dolenec in Josephine Stwan. Namestniki: Andy Turkman za tajnika; Max Traven za podpredsednika, Andrej Tekavc za blagajnika, John Lekan za zapisnikarico.
Seje direktorija se vršijo vsak drugi torek v mesecu v navadnih prostorih.
*
"Sv. Ane" št. 4 SDZ
Predsednica Julia Brezovar, podpredsednica Jennie Stanonik, tajnica Jennie Suvak, 1414 E. 51 St., tel. EN 1-8104, blagajničarka Josephine Oražem-Ambrožič, zapisnikarica Angela Virant, nadzornice: Mary Bradač, Rose L. Erste in Frances Okorn, reditelj ica Mary Pristov.
Seje se vršijo vsako drugo sredo v mesecu v Slov. nar. domu na St. Clair Ave.
"Svoboda" št. 748 SNPJ
Predsednica Antonia Tomle, pod-pred. Jos. Vesel, tajnica Josephine P. Terbizan, 14707 Hale Ave., LI 1-1464, blagajničarka Josephine Seitz, 16213 Waterloo Rd. Zapisnikarica Leopoldina Vozel, nadzorni odbor: Mary Kafrle, Anna Zaic in T. Gorjanc. Zastopnice za ženski odsek farme SNPJ: Theresa Gorjanc, Antonia Tomle in Josephine Vesel; za Clevelandsko federacijo SNPJ; Theresa Gorjanc in Leopoldina Vozel.
Seje se vrše vsak drugi petek v mesecu v čitalniških prostorih SDD na Waterloo Rd.
"Svob. Slovenke" št. 2 SDZ
Predsednica Nežika Kalan, pod predsednica Jennie Skuk, tajnica Josephine Petrich, 101 E. 225 St., RE 1-6316, blagajničarka Mary Somrak, 996 E. 74 St., zapisnikarica Albina Braidič, nadzornice: Albina Braidich, Elizabeth Belaj in Josephine Razinger. Zastopnica za Klub društev S.N.D. Helen Mikuš; poročevalka Rose Alden.
Seje se vrše vsak drugi četrtek v mesecu v Slov. nar. domu na St. Clair Ave. Pričetek ob 8. uri zvečer.
"Sv. Ane" St. 4 SDZ
Predsednica Julija Brezovar, 1173 E. 60 St., podpredsednica Jennie Stanovnik, tajnica Jennie Suvak, 1415 E. 51 St., EN 1-8104, blagajničarka Josephine Orazem-Ambrožič, zapisnikarica Angela Virant, nadzornice: Mary Bradač, Rose L. Erste in Frances Okorn, reditelj ica Mary Pristov.
Seje se vrše vsako drugo sredo v mesecu v Slov. nar. domu na S^'. Clair Ave.
-k
"Slovenske Sokolice" št. 442 SNPJ
Predsednica Frances Legat, podpredsednica Mary Geromi, tajnica Cecilia Subel, zapisnikarica An-
toinette Wichich, nadzornice: Stella Božeglav-Sodeckas, Florence Zalo-kar in Mary Sankovic, zastopnica za Clevelandsko federacijo SNPJ in Klub društev SND Ivanka Shiffrer, za Jug. kult. center, za SANS in čitalnico SND Amelia Božeglav, društveni zdravnik dr. F. J. Kern.
Seje se vrše vsak prvi ponedeljek v mesecu v Slov. nar. domu na St. Clair Ave.
-K
Pevski zbor "Slovan"
Predsednik Joseph Durjava, podpredsednik Joseph Ivančič, tajnik in blagajnik Milan Urbančič, 1342 E. 170 St., KE 1-6624, zapisnikar Ciril Ozbič, arhivar Joseph Ivan-čič, nadzorni odbor: Joseph Vičič, Frank Urbančič in Ludvik Oster, pevovodja Anton Schubel.
-K
SI. Clair Rifle and Hunting klub
Predsednik Frank Zietz, podpredsednik Louis Pike, tajnik-blagajnik Albert Peterca, zapisnikar Fred A. Kochevar, gospodarski odbor: Frank Kramer, predsednik, Frank Spenko, Ed. Petrick, Frank Kosec in Mike Telic, nadzorni odbor: Leo Lukič, Louis Pike in Mike Telich, oskrbnik pušk Ed. Petrick.
Seje se vršijo vsak prvi petek v mesecu v Slov. domu na Holmes Ave. ob 8. uri zvečer.
-K
Waterloo Camp" št. 281 W.O.W.
Predsednik Walter Lampe, podpredsednik John Lokar, tajnik Edward Rozance, blagajnik in zapisnikar Vincenz Godina, spremljevalec John Rozance, straža Peter Bukov-nik, nadzorniki: Frank Stupar, Valentine Malnar in Frank Stupar.
Seje se vršijo vsak drugi četrtek v mescu v Slov. del. domu na Waterloo Rd. Asesment se pobira vsakega 24. v mesecu in na seji.
*
"Waterloo Grove" št. 110 W. C.
Predsednica Pauline Balish, podpredsednica Emma Jane, tajnica Cecelia M. Wolf, 1251 E. 173 St., KE 1-2564, zapisnikarica Justine Klemenčič, blagajničarka Molly Tomarič, duhovna voditeljica Mary Benda.
Seje se vršijo vsako tretjo sredo v mesecu ob 8. pri v Slov. del. domu na Waterloo Rd.
*
"Washington" št. 32 ZSZ
Predsednica Antonia Tomle, podpredsednik John Zaic, tajnica in blagajničarka Anna Vadnal, 15815 Arcade Ave., IV 1-3919, zapisnikarica Anna Zaic, nadzorni odbor: Frank Moro, Frank Fende in Mary Božič.
Seje se vrše vsak četrti petek v mesecu v Slov. del. domu na Waterloo Rd.
-k
"ženski odsek farme SNPJ"
Predsednica Antonia Tomle, podpredsednica Frances Henikman, tajnica in blagajničarka Mary Zaman, 484 E. 149 St., IV 1-4871, zapisnikarica Victoria Poljšak, nadzornice: Jennie .Gerchman, Jennie Leskovec in Frances Zorman.
Seje se vrše vsak zadnji četrtek v mesecu v Slov. del. domu na Waterloo Rd. ob 7.30 uri zvečer.
■K
"Zavedni sosedje" št. 158 SNPJ
Predsednik John Koss, podpredsednik Frank Žagar, tajnik Charles Zele, 20970 North Vine St., Euclid 19, O., tel. KE 1-4640, blagajnik Andrew Ogrin, zapisnikar John Ludwig, nadzorni odbor: Frank Matko, predsednik, Frank Mišič in Mary Segulin.
Seje se vršijo vsak zadnji petek v mesecu v navadnih prostorih Ameriško jugoslovanskega centra ha Recher Ave.
"Združeni bratje" št. 26 SNPJ
Predsednik Joseph Godec, podpredsednik John Krebelj, tajnik-blagajnik Peter Ster, 2005 E. 224 St., KE 1-5773, zapisnikar John Kikel, nadzorniki: John Kikel, John Zaman in John Krebely.
, Seje se vršijo vsako prvo soboto v mesecu ob 7.30 uri zvečer v Slov. del. domu na Waterloo Rd.
Prometne nesreče lahko pomagate preprečiti

Tiastopniki
Enakopravnosti •
Za st. clairsko okrožje: JOHN REN KO 1016 East 76th Street
UTah 1-6888 •
Za collinwoodsko in euciidsko okrožje: JOHN STEBLAJ 17902 Nottingham Road
IVanhoe 1-3360 #
Za nevvburško okrožje: FRANK REN KO 11101 Revere Avenue
Diamond 1-8029

YOU
can be the woman of the year
nVAM POR NUMINO«* I	tar
I In « NoHonei
Taft M MrMtar af Nvnat •t year local honW, or oppW
I* # *oB#*l*** m kwfW
» ^ ^ k ' «
z bližajočo se pomladjo oziroma toplimi meseci, se bo več in več Američanov podalo na avtomobilske sprevoze in to posebno ob koncu tednov. Družinske "kare" bodo brzele po naših velecestah in stranskih poteh in dogodevale se bodo obenem avtomobilske nezgode in nesreče. Zato pa je izdala družba Travelers Insurance of Hartford, Conn., svoje 19. poročilo o avtomobilskih oziroma prometnih nesrečah in o vzrokih teh nesreč. Ako ljudje poznajo dejstva—in ta so trda—je upati, da bo sleherna oseba, ki sedi za volanom, sledila predpisom za varno vožnjo ter s tem pripomogla, da v letu 1953 ne bo toliko nesreč kot leta 1952.
V letu 1952 je bilo največ nesreč v zgodovini motorne vožnje v Zedinjenih državah. Te nesreče so zahtevale 37,600 življenj, 500 več kot leto prej. Poškodovanih je bilo 2,090,000 oseb, več kot 127,000 nad številom za 1951.
Pretirana brzina v vožnji povzroči več smrti in poškodb kot katera koli druga napaka pri vozarenju z avti. Drvenje je ubilo 13,430 moških, žensk in otrok leta 1952, poškodovalo pa jih je 600,000, kakor je razvidno iz poročila zgoraj omenjene družbe zavarovanja. Vozniki izpod 25 let starosti so bili zapleteni v 25% smrtnih slučajev, dasi-ravno tvorijo le 15% vseh voznikov avtomobilov.
Nad 15,000 oseb je bilo ubitih in skoro 750,000 poškodovanih tekom "weekends," torej ob sobotah, nedeljah in praznikih, ki padejo skupaj in nudijo nekaj dni prostega časa za potovanja, izlete, itd. Okrog 36% nesreč pade na nedelje in sobote, sobota je najnevarnejša.
Svetla točka poročila o nesrečah (prometnih) %a lansko leto, je dejstvo, da je bilo ubitih in poškodovanih za 8% manj pešcev. Ubitih je bilo 8,650, poškodovanih 265,430. Prečkanje ulic in cest na križiščih, je še zmi-rom najnevarnejša akcija pešca v motorni dobi. Opasnost je tudi stopati na ulico ali cesto izza "parkanega" avta — pešec ne vidi morebitnega avtoista, ko stopi izza ob kraju ceste stoječega avta, morebitni voznik pa ne vidi pešca, da bi pravočasno lahko preprečil nesrečo. V te vrste prometnih nesrečah je lani izgubilo življenja 42% več oseb kot leta 1951. Poškodbe so tudi poskočile* za 35%.
Nadaljnja dejstva so:
Proti koncu dneva se veča število nesreč. Največ nezgod se pripeti na cestah v popoldanskih in večernih urah, ko so vozniki utrujeni, nestrpni in pogosto nataknjeni.
Tri od štirih nezgod z avti so zabeležili ob lepih siihih dneh. To pomeni, da so ljudje ob slabem vremenu previdnejši v vožnji. Značilno je tudi, da so v 80% vseh avtomobilskih nezgod ljudje, ki so povzročili smrtne nesreče, vozili naravnost, to je,
niso obračali ali na kak drug način zaustavili avta, spodrsnili na mokri ali zamrzli cesti itd. Poročilo torej pravi, da ne vozi prehitro.
Od vsakih .štirih prometnih smrtnih nesreč, je v lanskem letu povzročil le eno avtobus, motorni avto ali taksi. In devet od vsakih deset vozil zapletenih v nezgodah, je bilo v očividno dobrem stanju, kar spet kaže, da neprevidnost in naglica povzroča največ nesreč na cestah.
Poročilo zavarovalne družbe The Travelers Insurance naglasa, da bi bilo mogoče preprečiti večino lanskih nesreč na naših cestah in ulicah, ako bi se tako vozniki kot pešci držali tozadevnih predpisov.
"Le vi sami lahko preprečite prometne nesreče," zaključuje poročilo, ki nosi naslov: "Who . . . Me?" In vsebina poročila prometnih nesreč leta 1952 od-%ovarja: "Da, vi sami ste odgovorni za življenja svoje družine in drugih ljudi, kot za svoje lastno življenje, ko sedite za volanom."
NAPRODAJ ICE CREAM PARLOR and SANDWICH SHOPPE
V poslopju Slov. nar. doma na St. Clair Ave. in 65. ceste.
Kompletno z vsem inventarjem: soda fountain, steklene omare, zmrzovalnik (freezer), pregrade (booths), mize, stoli. — Prodaja vse vrste sladoleda, sladkarije, cigare in cigarete, mehke pijače, vošči I ne karte, prigrizek in lahka topla kosila.
Zgorej stanovanje 4 sob — neobvezno.
Idealna priložnost za dobro kupčijp!
KOVAČ REALTY 960 EAST 185th STREET
KEnmore 1-5030
DELO DOBIJO MOŠKI
JEKLARNA NUDI
izvrstno priliko za delo v
raznih oddelkih s priliko do
napredovanja.
Dobra začetna plača in
mnogo podpor za delavce.
Zglasite se v uposljevalnem uradu '
REPUBLIC STEEL
Independence Rd. pod Clark Ave. mostu
Don't gomNe with flr»— tki odds ore ogoinst you t
Izurjeni in napol izurjeni operatorji
Engine & Turret Lathe Centerless External
IN
Internal Grinders
Izvrstne delovne razmere. ' Mnogo dodatnih podpor. Uposljevali urad odprt od 8. do 5 vsak ponedeljek do petka.
CLEVELAND GRAPHITE BRONZE
DIVISION OF CLEVITE CORP.
17000 St. Clair Ave.
ROKA POSTAVE Policisti imajo nalogo, da strogo nadzirajo ^ promet in pomagajo zmanjšati število prometnih nesreč. To pomeni, da bo več avtomobili-stov kakor pešcev aretiranih radi raznih prekršitev. Prekoračite cesto samo na križiščih in kjer je prometna luč—ravnajte se po njej.
MEN - WOMEN
FOR
CAFETERIA WORK
5 days — 40 hour week Women $37.50 — Men $38.50 per week Work clothes furnished and laundered free—discount on meals. Apply in person.
FORUM CAFETERIA
2060 EAST 9th STREET
NAPRODAJ
LASTNICA PRODAJA
hišo v St. clairski naselbini, 5 ve-likih sob, 3 spodaj, 2 zgoraj. Stranišče tudi zgoraj. Polna klet, for-nez na plin in vročo vodo, 2 garaži, cementiran dovoz, zimska okna in druge ugodnosti. Pokličite po 6. uri zvečer.
UT 1-6894
NAPRODAJ
je kmetija, katera sestoji iz 30 parcel z domačijo vred. Vse je v dobrem stanju. Posestvo je v Velikem Cerovcu, far a Stopiče pri Novem mestu, Slovenija, če je kdo zainteresiran v to posestvo, se naj obrne za podrobnosti na MIKE JURSIC RD 1, Box 121-A.3, New Stanton, Pa.
IŠČE SE STANOVANJE
Pošteno, mirno dekle,
ki stalno dela, želi dobiti v najem sobo s kopalnico, v st. clairski ali collinwoodski naselbini. Ima dobra priporočila. Pokličite zjutraj. UT 1-5229
ZAKONSKA DVOJICA
brez otrok, želi dobiti v najem do 25. maja stanovanje s 3, 4 ali 5 sobami. Pokličite po 4.30 uri popoldne.
MRS. PAUNOVIC EN 1-0865
DELO DOBIJO MOŠKI
AERONAUTICAL WORK
TOOL AND DIEMAKERS TOOLROOM GRINDERS
GENERAL MACHINISTS
Toolroom
PRODUCTION GRINDERS
INSPECTORS
(Line, Bench . . . Floor)
Tudi Operatorje za: TURRET LATHES
AUTOMATICS
(Multi-Single-Spindle)
BORMATICS
Družba preskrbi obede, kavo, zavarovalnino, hospitalizacijo in zdravniško oskrbo. Zmeren načrt za počitnice. Visoka plača z dodatki za življenjske stroške. Morate biti pripravljeni delati katerikoli šift. 10% bonusa za drugi in tretji šift. V primernem kraju.
Dobra transportacija. Ugajalo vam bo delati pri
JACK & HEINTZ 17600 BROADWAY
Zglasite se v uposljevalnem uradu od ponedeljka do petka 8. zj. do 5. pop.; v torek do 9. zv.; v soboto do 1. pop., v nedeljo od 10. zj. do 2. pop. Prosimo prinesite izkaz ameriškega državljanstva
Eisner's Flower and Gift Shoppe
VENCI, ŠOPKI IN CVETJE ZA VSE PRILIKE. TOČNA DOSTAVA.
33009 VINE ST., WILLOWICK, O. — tel.; Wickliffe 3-1887
ROBIN RE-SALE SHOP
NOVA IN RABLJENA OBLAČILA
Tu dobite zelo primerna oblačila za pošiljke v staro domovino.
Popeni.
796 EAST 152nd STREET
Popolna posluga za družine in posameznike.
Perilo operemo in obleke sčistimo v naših lastnih prostorih.
GARFIELD LAUNDRY
7802 SUPERIOR AVENUE
DIEMAKERS
na srednjih in velikih Dies TOOLROOM ENGINE LATHE OPERATORS MACHINE REPAIRMEN DIE REPAIRMEN Rabi bi tudi govorili z MASI N ISTI
Visoka plača od ure, čas in pol za nadurno delo in dvojni čas ob nedeljah. Dobre delovne razmere poleg dodatka za življenjske stroške.
Ta dela so na razpolago v obeh naših tovarnah, E. 93 St. in Woodland ter na 1115 E. 152 St., toda prosilci naj se prijavijo v naffl št. 1 tovarni.
MURRAY OHIO MFG. CO.
1115 E. 152 St.
TOVARNIŠKI DELAVCI
Menjajoči se šifti. 5 dni tedensko. Plača od ure. Družba daje uniforme. Prosta skupinska zavarovalnina.
Ferro Corporation
4150 EAST 56th STREET
(južno od Harvard)
stran 1
enakopravnost

"Ш

"... Potem je zmagalo
* g* *99
Življenje
PO PRIPOVEDOVANJU REDOVNICE T. Š. NAPISALA BRANKA JURCA
(Nadaljevanje)
Dolgo sem bila pod vtisom teh sanj, nikoli pa nisem videla pri belem dnevu ne Jezusa ne Marije. Med nami pa so bile tudi take pripravnice, ki so v samostanu izgubile tla pod nogami. Klečale so pred Jezusovim kipom in se z njim razgovarjale po ure, prav kakor da bi se razgovarjale z živim človekom. Ko so naše molitve prenehale, bi morale vse hkrati oditi, teh zamaknjenih pripravnic pa nismo mogle na noben način pripraviti v življenje. Klicale smo jih, a nas niso slišale, vlekle smo jih za roke, a nas niso čutile. Lahko bi jih bile tudi zbadale z iglami, pa bi ne čutile vbodljajev.
Ravnateljica in vizitatorica sta se iz njih norčevali. Vedno sta rekali, da bi prismode, kakršne so, rade postale svetnice, a da se svetništva ne pridobi tako poceni.
Ko sem preživljala pripravniško dobo, je ena izmed semeni-ščnic versko znorela. Predstojnice so se trudile, da bi ohranila zdravo pamet. Ko pa so uvidele, da ji ni pomoči, so sklenile, da se je za vsako ceno iznebe. Spodile so jo iz samostana. Nekaj časa se je potikala po samostanskem posestvu, končno pa je našla zatočišče v neki votlini. Neka starejša sestra, ki se ji je reva smilila, ji je skrivoma nosila hrano. V votlini je spala in živela tistih nekaj dni, dokler je niso predstojnice iztaknile. S silo so jo prignale v samostan. Od tam so jo odpravile s kočijo na postajo. Kupile so ji vozni listek in jo poslale domov.
Po mnogih letih sem to za-maknjenko spet srečala. Postala je medtem babica in tudi poročila se je. O njenem nekdaj-nem svetništvu p ani bilo več ne .duha ne sluha.
PREOBLEKA
Gotovo se spominjate, s kakšnimi čustvi ste šli k prvemu obhajilu. Takrat ste bili otrok in ste mislili, da ni in da je ne bo večje sreče, kakor sprejeti Kristusa v obliki hostije v svoje telo. Potem ste zrasli, preživeli ste kdo ve kaj, ljubili ste, omožili ste se, z veseljem ste opravljali delo, ki vam je bilo pri srcu, rodili in vzljubili ste otroke — in nehote ste spoznali, da je bilo v vašem življenju mnogo srečnejših dni, kakor je bil dan prvega obhajila.
Nam pa, ki smo se odločile za samostansko življenje, je bila preobleka in zaobljuba mnogo več kot prvo obhajilo. Naš sen se je na ta dan izpolnil. Na dan zaobljube smo se poročile z Jezusom, z nadzemskim ženinom. Istočasno pa smo se odpovedale vsaki zemski ljubezni. Prepričane smo bile, da je naše življenje le kratka postaja na tem svetu in da bo ljubezen med nami in Jezusom kronana šele po naši smrti v raju, kamor bomo gotovo prišle.
Dan zaobljube in preobleke je bil velik praznik za nas in za feamostan. Zato ni čudno, če smo ta slovesni trenutek pričakovale v mrzlični nestrpnosti, kakor neveste svoj poročni dan.
Dva dni pred preobleko so nam postrigli lase.
Preoblekli so nas s posebnim obredom. Čakale so nas nove re-dovniške obleke. Krilo je bilo težko osem kilogramov. Spredaj je bilo gladko, zadaj nagubano, nosile pa smo ga z naramnicami, ki so se zaradi velike teže ostro zajedale v kožo. Poleg krila smo dobile tudi naškrobljeno
bluzo. Trd, naškrobljen klobuk nam je poveznila na glavo vizitatorica.
Slovesno zaobljubo je vodil duhovnik lazarist. Posvetil me je z imenom Teodote. Ko sem ponavljala besede zaobljube, se mi je glas tresel.
Ta dan sta me obiskala mati in oče. Poslednjič sem ju videla skupaj.
Sedeli smo v govorilnici. Ob moji strani je bila ves čas tudi ravnateljica. Čestitala je staršem, da imajo hčer, ki je postala z današnjim dnem nuna. Deležni so, kakor sami lahko spre-vidijo, posebne milosti božje, ki bo prešla od mene tudi nanje. Zato naj moj oče plača samostanu doto, kakor bi jo moral plačati, če bi se poročila.
Očeta te besede niso omehčala. Ostal je pri svojem sklepu. Rekel je, da bo kar zadostovalo to, kar sem v samostan prinesla sama.
V LEONIŠČU
V	samostan sem prinesla le trinajst tisoč dinarjev, kar je bilo v primeri s tistimi, ki so prinesle po sto tisoč dinarjev in več, malo. Zato so me nastavili v kuhinji v Leonišču. Pritoževati se nisem smela. Odšla sem torej v kuhinjo, čeprav nisem imela do kuhe nobenega veselja. Morala sem kuhati za osebje.
V	kuhinji nas je bilo več sester. Glavna sestra, ki je vodila vso kuho, je bila samovoljna, naduta in zlobna. Kuhati za toliko ljudi nisem znala. Poleg tega sem morala kuhati samo pri eni odprtini, medtem ko je imela glavna sestra ves štedilnik.
Kako bi mi bilo življenje v tej kuhinji potekalo, ne vem, ali prav kmalu se je zgodilo nekaj, kaj mi je usodo zaobrnilo za sto osemdeset stopinj.
Nekoče sem postavila lonec vrele juhe na nizo glavne sestre. Sestra se je zaradi moje predrznosti tako razjezila, da je lonec odsunila, kuha je pljusknila preko roba in mi oparila roko.
Pri zaslišanju se je sestra lagala. Laž pa je bila tako očitna, da so predstojnice spregledale, njo prestavile v Konjice, mene pa v mariborsko bolnišnico.
y blag spomin
ob drugi obletnici odkar je umrl naš ljubljeni soprog in oče
FRANK PIRC
(Pirlz)
ki nas je za vedno zapustil dne 4. maja 1951.
Dve leti je že minilo, odkar Tebe, dragi, več med nami ni, tam v hladnem grobu zdaj počivaš, in večni mir uživaš. Tam ni ne trpljenja in ne nadlog. Spomin na Tebe v naših srcih še živi in bo do konca naših dni.
Počivaj v miru in lahka naj Ti bo ameriška zemlja!
Žalujoči ostali:
Soproga, sinova, hčerka, zet in sinaha, vnuki in vnukinje, v stari domovini pa več sorodnikov.
Cleveland-Madison, O., dne 4. maja 1953.
SPET V KUHINJI
V	Mariboru je velika bolnišnica.
Bolnikom so stregli, kakor so jim le-ti plačevali. Bili so razdeljeni na tri razrede. Ti razredi so se najbolj jasno odražali pri hrani. Bolniki prvega razreda so imeli odlično hrano, bolniki drugega razreda slabšo, najslabšo hrano pa so imeli bolniki tretjega razreda.
Sestre, ki smo delale v kuhinji smo se strogo delile po razredih, za katere smo kuhale. Sestra, ki je kuhala za bolnike prvega razreda, je imela sorazmerno malo. dela, a največ veljave, sestra, ki je kuhala za drugi razred, je imela več dala kot prva, a manj kot jaz, ki sem kuhala za tretji razred. Veljala je torej manj kot sestra, ki je kuhala za prvi razred, in več kot jaz.
V	kuhinji so se dobile vse dobrote. Kdaj pa kdaj sem premagala strah pred grehom. Vzela sem, kar mi je bilo najbolj všeč, in kaj malega pojedla. Pozneje mi vest ni dala miru. Zato sem sestri prednici odkrito priznala ta svoj prekršek. Sestra prednica je zagnala strašen krik in vik — prekršek, ki sem ga storila, se mi je naenkrat zazdel velik greh.
Popolnoma drugače pa je bilo s sestro Rozalijo, ki je kuhala za bolnike prvega razreda.
Bila je iz bogate družine. V samostan so ji redno pošiljali pakete. V teh paketih so ji pošiljali tudi pijačo. Komaj sem bila nekaj dni v kuhinji, že sem z grozo zapazila, da se sestra Ro-zalija vdaja pijači. Ni minil dan, da se ga ne bi nasrkala. Pred ostalimi sestrami se ni niti sramovala.
Sprva nisem mogla verjeti, da je kaj takega v redu mogoče, potem sem pričakovala dan za dnem, da jo bo prednica za to početje oštela in kaznovala. Ali nič takega se ni zgodilo. Zgodilo se je celo, da je neka sestra sestro Rozalijo pri prednici zaradi tega zatožila, prednica pa je, kakor je sama rekla, sestro Rozalijo zaščitila pred obrekovanjem sester.
Sestra Rozalija je še naprej veljala za zgledno nuno.
КиШШЕ SEM: SE REŠILA
V	kuhinji sem bila zelo nesrečna. Želela sem si k bolnikom.
v BLAG SPOMIN
ob deseti obletnici odkar je umrl naš ljubljeni, nepozabni soprog in oče
JOHN
GODNAVEC
Zatisnil je svoje mile oči dne 4. maja 1943.
Globoko pod zemljo,
tam v ozki hladni hiši.
Ti truplo trudno spi,
rešen si zdaj vseh skrbi.
Na Tvoj grob bomo položili svežih rožic šopek lep,
naj bo dokaz ljubezni naše, da nam spomin je na Te svet.
Žalujoča soproga CECILIA STANLEY, sin FRANCES, hčerka
Cleveland, Ohio, dne 4. maja 1953.
Večkrat me je bolela tudi glava. Očitno je bilo, da mi delo v kuhinjski sopari ne prija. Toda kljub tožbam sem morala ostati pri delu, ki mi ga je red dodelil.
Kuhinje me je rešil šele zdravnik, ki me je pred dobrim letom zdravil. Sprva se je začudil, ko me je zagledal v samostanski obleki. Takoj nato pa je rekel, da nikakor ne smem ostati v kuhinji. Zahteval je od prednice, da me prestavijo. In res, kmalu nato so me prestavili v ljubljansko bolnišnico. Nastavili so me za sestro strežnico na očesni oddelek.
KONČNO V BOLNIŠNICI
Vsako jutro smo vstajale že ob pol štirih. Odšle smo k maši. Po maši smo imele zajtrk. Ob šestih zjutraj smo že morale biti vsaka na svojem oddelku ljubljanske bolnišnice.
Nikoli ne bom pozabila očesnega oddelka ljubljanske bolnišnice. Tam sem začela delo bolniške sestre, tam sem si pridobila poklic, ki ga še zdaj z veseljem opravljam.
Kako nerodni in vendar ljubeznivi so bili moji prvi strežniški gibi! Bolniki, %)ovečini starejši ljudje, so čutili mojo ljubečo skrb za njihovo zdravje; tudi oni sami so mi pomagali preko začetniških težav.
Skrbela sem za vse tisto, za kar niso utegnili skrbeti zdravniki: hranila sem bolnike, vlivala sem kapljice v vnete oči, mazala sem očesne veznice z mazili, ki so jih predpisali zdravniki, skoraj slepim sem pisarila



dopisnice za njihove žene, otroke in starše.
Ni je bilo težave, ki je ne bi bila zmogla z veseljem. Na očesnem oddelku je bilo tudi precej bolnikov, ki so bili operirani zaradi sive mrene. Za vsakega izmed njih je bilo usodno, če se je ponevedoma udaril ali podr-gnil po očesu. Tak bolnik je osle? pel in nihče mu ni mogel več pomagati. Podnevi so se ti bolniki sami varovali, drugače pa je bilo ponoči. V spanju so jih oči srbele. Zato so se podrgnili z roko po očeh. Pri bolnikih, ki so bili operirani na sivih mrenah, sem presedela cele noči. Prestrezala sem jim roke, ki so same od sebe hotele k ozdravljajočim očem.
Nočne službe so težke, to ve pač vsakdo, ki jih je že kdaj opravljal. Meni pa so žrtve, ki sem jih prenašala, večale notranje zadovoljstvo.
Bila sem sredi življenja v bolnišnici, ki teče v primeri s samostanskim življenjem v živem curku. Toda življenje, ki se mi je odkrivalo v pomenkih z bolniki, in iz tistih okornih besed, ki so mi jih bolniki narekovali na pisemski papir, me tačas ni mikalo. S strastjo sem se predajala molitvam in delu. Pri vseh pobožnostih sem se razgovarja-la z Jezusom. Po nočnih službah me je Jezus vsakokrat pohvalil. Čutila sem, da sem v vrsti neštetih sester, ki smo se potegovale za njegovo ljubezen, napredovala.
Pri delu, ki mi ga je nalagala

1888
1953


Naznanilo In zahvala
z globoko žalostjo naznanjamo vsem sorodnikom in znancem, da je po daljši bolezni umrl nadvse ljubljeni soprog in stric
PETER LIČEN
Blagopokojnik je zatisnil svoje trudne oči dne 27. februarja 1953. Doma je bil iz Rihenberga na Primorskem, odkoder je prišel sem pred 40 leti.
V dolžnost si štejemo, da se s tem prav iskreno zahvalimo Rt. Rev. Msgr. John J. Omanu za opravilo sv. maše in za spremstvo na pokopališče kakor tudi asistentom za obiske v bolezni. Hvala Mr. Ivan Zor-manu za lepo cerkveno petje. Naša prisrčna zahvala vsem, ki so darovali za sv. maše, ki se bodo brale za mir in pokoj njegove duše. Iskreno se zahvalim vsem, ki so ob krsti pokojnega položili tako lepe vence cvetja in mu s tem izkazali svojo ljubezen in spoštovanje. Prav lepa zahvala vsem, ki so prišli dragega pokojnika kropit in molit za pokoj njegove duše.
Nadalje hvala članom društva Brooklyn št. 135 SNPJ za lepo udeležbo pri pogrebu kakor tudi za venec; ravno tako podružnici št. 53 za dar za sv. mašo.
Zahvalimo se vsem številnim prijateljem in znancem, ki so pismeno ali ustmeno izrekli svoje sožalje ali kaj drugače pomagali ob smrti ljubljenega moža in strica. Srčna zahvala vsem, ki so dali svoje avtomobile brezplačno na razpolago pri pogrebu. Tem potom se tudi zahvalimo pogrebnemu zavodu Louis Ferfolia in sinu Donaldu za lepo in točno vodstvo pogreba.
Dragi soprog, počivaj v miru v lepi ameriški zemlji in lahka naj Ti bo gruda te Tvoje nove domovine. Mirno si živel in mirno za vedno zaspal. Za vso Tvojo ljubezen, delo in skrbi za mene, se Ti zahvaljujem in se Te bom spominjala v svojih mislih in molitvah, saj sem Te veliko ljubila in spoštovala.
Bog povrni za vso žalost in težave tega življenja * večnim veseljem v nebesih. Predragi soprog, bil si dober in skrben in Te bom težko pogrešala. Zdaj pa Ti daj Bog večni mir in pokoj. Na svidenje nad zvezdami!
Tvoja nadvse ljubljena žalujoča soproga ALOJZIJA LIČEN ter NEČAKINJE in NEČAKI.
Cleveland, Ohio, dne 4. maja 1953.
glavna sestra na oddelku, sem bila prizadevna in vestna. Zaradi tega so me vzeli v razmeroma kratkem času k operacijam. Stregla sem operacijski sestri.
Kako sem bila vznemirjena, ko sem prvič prekuhavala zdravniško orodje! In kako zbrano sem podajala operacijski sestri orodje, ki so ga zdravniki potrebovali!
(Dalje prihodnjič)
For your VACATION welcome to
CHRISTIANA LODGE
Slovenian Resort
• The Hotel has 30 rooms with connecting showers. Central dining room, with American Slovenian cooking. All sports, private beach, boating and fishing. Cater to overnight guests. 260 miles from Cleveland. Located on U. S. 112. Write for folder.
CHRISTIANA LODGE
Dominik and Agnes Krasovec, prop.
Rt. 1, Box 175,
Edwardsburg, Michigan Phone 9126 F5
VAS MUCI REVMATIZEM?
Mi imamo nekaj posebnega proti reVmatizmu.
Vprašajte nas.
MANDEL DRUG CO.
Lodi Mandel, Ph. G., Ph. C. 15702 Waterloo Rd__KE 1-0034
Chicago, ni.
SOUTH SIDE CLUB — Home-like atmosphere. Excellent food, reasonable rates in non-profit club for girls.	J
OAkland 4-1305
BUSINESS OPPORTUNITY
For Sale by owner. TAVERN AND RESTAURANT Combination. — Opposite big mail order house on Chicago Ave. Well established; modern equipment; neighborhood and transient trade. Excellent location; good lease; fair rental. A real natural. Fine for live wire couple. — 516 W. Chi-ago Ave., WHitehall 4-1560.
CANDY and Grocery store across from public school and near catholic school. Good business. 654 Drummond place.
Lincoln 9-1381.
REAL ESTATE FOR SALE
SUMMIT VIC.—Beautiful 1 year old, 2 bedroom, brick expandable; aluminum storms, gas heat, 1 block from school. Best offer, see to appreciate.
summit 2633-R
NORWOOD PARK Large 6 room Georgian faced brick home. Good buy! Tile bath, gas heat, aluminum storms, oversized garage, 2 car brick. Suitable as cottage, cyclone fence, St. Eugenes parish. Northwestern R. R. and bus transportation. 7730 W. Berwyn, Telephone ROdney 3 -0 5 9 0 or ROdney 3-1083 days. (Owner.)
HELP WANTED MALE
STRONG MEN
Needed for
Material Handling Work
95c and up per hour. Paid next day—draw money same day.
Apply 7 a. m.
116 W. Kinzie
We Have Immediate Opening for
UTILITY MAN
UNSKILLED LABOR TO WORK IN PLANT AS BAGGER AND
GENERAL HELPER RATE $1.60 PER HOUR PLUS
SHIFT BONUS.
Group Insurance, Paid Vacations. Opportunity for Advancement.
GREAT LAKE^ CARBON CORP.
8210 AUSTIN AVE. MORTON GROVE ORchard 3-4510
Dva pogrebna xavoda Za
zanesljivo izkušeno simpatično pogrebnisko postrežbo
po
CENAH. KI JIH
VI
DOLOČITE j pokličite
A.GRDINAtJ'SOJ«
MINERAL DIRECTORS
CHICAGO, ILL. FOR BEST RESULTS Ш ADVERTISING
CALL DEarborn 2-3179
DOMESTIC HELP
HOUSEWORK and Plain Cook^ No heavy laundry or ^ jgc-cleaning. No small children,
trie dishwaslier. Room vate bath. Call between 8 and 4:30 p. m. Irene Kozo -superior 7^
HELP WANTED
TYPIST - CLERK
EXPERIENCED GENERAL OFFICE HOURS 9 to 5 — 1 HOUR 5 DAY WEEK GOOD SALARY MR. COLLINS MOnxoe

WANTED TO RENt^
RESPONSIBLE MASON TRACTOR—Wife (Middle Јцг-couple) need 3VŽ-4 room /лдоГ' nished apartment, 1 or 2nu Good location far North.
erate rental.	_ailO
IRving
RESPONSIBLE Middleaged ^0% need 3-4 room unfurnished ® ment. Near IC, prefer So. ' vicinity. Moderate rental-Hamrin.
ESseX
RESPONSIBLE Family of 5 5-6 room unfurnished apa'^' N. or N.W. Moderate ren
FEMALE HELP
GENERAL HOUSEWORK -of baby, 4 months. Stay and Board and Salary comed.
LAfayette 3-
DElaware
GENERAL HOUSE Other Help Own Room — Good ROckwell 2-2200
GOOD OPPOR' for
TUNlT^
GOOD SEWER or ME and DARNER-SEeley 8-2992

We Have Immediate OpeP''
TYPIST
If you are an accurate tyPjjj O^ have an excellent pos"'jiverS' Billing Department with a
duties. — 5 Day y, rfl- .t Hours 8:15 a. m. to 4:45^
Good Starting Salary ^ Increases. — Pleasant
Conditions. ji; Apply in person or
mr. pollen -gjo~ NASH MOTORS Dlv^
4821 West 67th St'®* REliance 5-3400,
Ask for Dept.