UGODNA PONUDBA POSOJIL (g®IM§5»IEIIGLAS XLX - ISSN 0352 - 6666 - št. 24 - CENA 130 SIT v'ani «-"~ 100,7 Gorenjska^ Banka Banka *t posluhom STRAN 3 Zadnji teden vlaganja za otroški dodatek Kdor ne bo vložil prošnje, bo ob otroški dodatek Kranj, torek, 25. marca 1997 Veličasten konec svetovnega pokala v smučarskih skokih v naši Planici Rekorden polet, rekorden obisk in zgodovinska zmaga Peterke ^eč kot 120 tisoč obiskovalcev je znova dokazalo, da je Planica naš ponos in da so smučarski Poleti slovenski nacionalni šport - Zmagoslavje našega Primoža Peterke v svetovnem pokalu ^senčilo dve japonski zmagi in nov rekord Norvežna Ottesena, ki je poletel kar 212 metrov. Ranica, 21. do 23.marca - 20 usoč gledalcev na petkovem lreningu, več kot 60 tisoč na J?botni tekmi in več kot 40 'J°č na nedeljski zadnji [jNočitvi, je rekorden obisk Hn?a let°snjega svetovnega Pokala v smučarskih poletih, f je Planica doživela ob P'leju, 25-lctnici velikanke Dr»tov Gorišek. Čeprav s Rajnimi napori, so planiški Jr|anizatorji in predvsem J*š skakalec Primož Peter-S poskrbeli, da iz Planice e ni odhajal razočaran. v *Jaj bi si lahko želeli še kot skupno zmago p?Sega skakalca, ki je v ZMlci še enkrat več doka" ««, da je res najboljši na dS1." čeprav si Je želel leti v*le.č in še več tvegati, je b?ndarle opravil tisto, kar je /° Potrebno: "Vesel sem, mi je USpeio, posebno sem vesel, da mi je uspelo slaviti doma, pred domačimi gledalci, ki so se res izkazali z obiskom. V začetku sem bil zadržan, danšnji zadnji polet, pa je bil res tisti pravi, za mojo dušo in bil mi je tudi najbolj všeč," je presrečen po nedeljski tekmi in skupni zmagi v svetovnem pokalu modroval naš šampion Primož Peterka. In res je imel v Planici čudovito publiko. Šele ob njegovih besedah po zvočniku, naj se vendarle umirijo, da se bo lahko začela slavnostna podelitev, so toliko obstali, da je lahko prejel kristalni globus za skupno zmago v svetovnem pokalu in kristalno piramido za zmago v poletih. V Planici je bil konec tedna res pravi slovenski praznik! • Foto: T. Doki Primoi Peterka je iz Planice odnesel kristalni globus za skupno zmago v svetovnem pokalu, kristalno piramido za zmago v poletih in medaljo za drugo mesto na nedljskl tekmi v Planici 0ttilM° tS^cmo 50 si s posebnim zanimanjem ogledali tudi predsednik organizacijskega _ v« Franc Premk, predsednik drtave Milan Kučan in predsednik SZS Stane Valant. Simpatični Norveian Lasse Ottesen je od sobote naprej lastnik nove rekorden znamke v poletu človeka na smučeh, 212 metrov. V vseh izjavah novinarjem je bil presrečen. Hnffl?ne ^venske zastave in več kot 120 tisoč obiskovalcev so pospremili đo'ini pod Poncami STRAN 9 in 21 ' r ?d^če Medvode tel.:061/61 f-340, 611-341 S^adovljica tel.:064/715-242 RAČUNALNIK/ PROGRAMI KRANJ - Labore, Ljubljanska c.21, tel. 22 33 73 V Planiki upor sindikata Pozno popoldne pa je vendarle prišlo do dogovora vodstva, sindikata in Gorenjske banke Kranj - V kranjski Planiki je včeraj zjutraj zavrelo in delavci so okoli osmih ustavili delo. Glavni vzrok za gnev delavcev so bile zahteve Gorenjske banke glede restrukturiranje dolgov podjetja, ki jih sindikat Neodvisnost ni hotel sprejeti. Po celodnevnih pogajanjih pa je pozno popoldne le prišlo do dogovora in kot je povedal direk- tor Planike Bojan Starman, so tako sindikati kot banka našli moč za dogovor in so sprejeli kompromis ter vendarle podpisali sporazum o restrukturiranju dolgov. Podrobnosti dogovora niso znane, plače pa naj bi zaposleni dobili jutri. Stavke tako ne bo. • U. P., foto: G. Šinik > TKA INI 1 oi Trije mrtvi v Sebenjah V najhujši letošnji prometni nesreči na Gorenjskem so včeraj umrli trije ljudje Sebenje, 25. marca - Nesreča se je zgodila v bližini avtobusnega postajališča v Sebenjah včeraj, devet minut pred enajsto dopoldne. Po neuradnih podatkih naj bi jo zakrivil voznik ford escorta avstrijske registracije, 60-letni Josef D., ki naj bi ga zaneslo na nasprotni vozni pas, Po katerem je tedaj pripeljala 34-letna Rozalija K. iz odbrezij. Voznica maru t ij a se je sicer poskušala umakniti desno, vendar sta avtomobila silovito trčila. Umrla sta oba voznika ter sopotnica v avstrijskem fordu, medtem ko je enajstletni deček, tudi sopotnik v *fordu, lažje ranjen. Včerajšnja prometna nesreča je letos najhujša na gorenjskih cestah, na katerih je letos umrlo skupaj šest ljudi, dva manj kot lani v enakem Času. • H. J. Mamicam, ki danes -praznujejo materinski dan, čestitamo za prazniki Uredništvo ONIK d.o.o. 4280 KRANJSKA GORA, SAVSKO NASEUE 5? T£l./fAx:064/861'910, 881-484 UGODNE CENE OGLAŠEVANJA NA VVJDEOSTRANEH IN MED PROGRAMOMj tr~\GOSTIŠČE TAVERNA ,r\ BakhuS Žerjavka 12, Kr.inj OBIŠČITE NAS! NUDIMO KOSILA POSLOVNA, POROČNA, DRUŽINSKA tel.:0641491-068 del. čas od 12h do Olh OD 1.4. DO 6.4. DNEVI DALMATINSKE KUHINJE igra DUBROVNIKA SKUPINA NAVA PO SLOVENIJI UREJA: Jože Kožnjek STRANKARSKE NOVICE IZ SLOVENSKEGA PARLAMENTA -H Liberalna demokracija Slovenije Pobuda za gorenjski poslanski klub Kranj, 25. marca - Na srečanju v Kranju so se gorenjski poslanci: LDS Darja Lavtižer Bebler, Jelko Kacin in Maksimiljan Lavrinc (njegov mandat bo potrjen v Državnem zboru v naslednjih dneh), zavzeli za čimprejšnjo povezavo vseh gorenjskih poslancev v klub, vsekakor pa do obavnave letošnjega državnega proračuna. V preteklosti gorenjski poslanci pri tem niso bili posebej uspešni. Ugotavljajo, da je tudi v tem del krivde, da je dokončanje gorenjske avtocese tako odmaknjeno v prihodnost. Več poslušalcev je namreč opozorilo poslance na potrebo po čimprejšnji dograditvi drugega pasu te avtoceste. Še posebej vsakotedenski zastoji ob vikendih škodujejo blejskemu turizmu. Poslanci so zagotovili, da bodo storili vse, da se dela na državni strani pohitijo. Žal so nemočni pri glavnem problemu t. j. dovoljenju občine Radovljica. Ob tem so zagotovili, da se bodo zavzeli, da blejski grad čimprej preide iz državnih rok v občinske. Morajo pa biti prej razčiščena razmerja z dosedanjim najemnikom t. j. podjetjem Rezidence d.o.o. Nasploh so bila najpogostejša vprašanja poslušalcev poslancem na temo cest. Tako so bili opozorjeni tudi na kritičnost povezav med Ljubljano in Škofjo Loko. Posebne kritike je bila pri tem deležna izbira trase obstoječe avtoceste, ki je popolnoma izključila Škofjo Loko. Jelko Kacin je pri tem opozoril tudi na potrebo izgradnje šestpasovnice, če bo del avtoceste uporabljen kot kranjska obvoznica. Posebej so bila izposavljena tudi vprašanja s podorčja lokalne samouprave. Poslanci so bili enotni, da je koristno formalizirati dosedanje sodelovanje gorenjskih bočin z ustanovitvijo regije Gorenjska s točno določenimi pristojnostmi. S tem bi lažje reševali skupne gorenjske probleme, kot so prej omenjene ceste, skupna deponija, celovita turistična in gospodarska promocija, inp. K temu nas sili tudi približevanje Evropski uniji, kejr je veliko projektov naravnanih regijsko. Poslanci so pri tem izrazili posebej skrb, da bi prišlo do nastanka preveč regij v Sloveniji, saj bi s tem izgubile prvoten pomen ter bi storškvono pomenile preveliko breme za davkoplačevalce. Na koncu srečanja so poslanci poudarili, da bodo dosegljivi za državljane vsak ponedeljek v svojih poslanskih pisarnah. Z njimi bodo poskušali pokriti tudi tiste dele Gorenjske, ki nimajo sovjega predstavnika v Državnem zboru. Srečanje, ki je trajalo kar dve uri in pol, sta pred polno banketno dvorano hotela Creina vodila Rok Chwataal in Anton Horvatič. Anton Horvatič, vodja LP LDS (MI^M«MGLAS S° : Vsaki naročnici oz. naročniku Gorenjskega glasa, ki pridobi novega naročnika, dvojna nagrada: trimesečna naročnina (ali brezplačni Glasov izlet po izbiri) + posebno darilo. Akcija traja celo leto 1997. S sodelovanjem v akciji "Naročniki Gorenjskega glasa pridobivamo nove naročnike"dosedanji naročnik podaljšuje naročnino za vsaj 12 mesecev; za novega naročnika pa se upošteva, da doslej še ni bil naročen na Gorenjski glas ali pa nanj ni naročen te več kot pol leta. naročam (mimm^m^iahAs za najmanj eno leto Ime in priimek:...................................................................... Naslov:................................................................................. Podpis:......................................................... če naročila ob izteku enoletnega obdobja pisno ne odpovem, se naročniško razmerje podaljša za nedoločen čas. Kot nagrado za novega naročnika uveljavljam /prosimo, obkrožite izbrano nagrado, M Vam za sodelovanje v akciji pripada poleg posebnega darila/: - z naročnino za_trimesečje 1997 oz. za_trimesečje 1998 (naročnina za navedeno trimesečje je moja nagrada in je ne plačam) - s prijavo za enega od Glasovih izletov, ki ga bom izbral(-a) in za katerega ne plačam prispevka k stroškom Novega naročnika sem sem pridobil(a):.................................... Moj naslov:................................................................................ Moja evidenčna naročniška številka je..................................... Prisrčna hvala za sodelovanje v akciji! Danes seja državnega zbora Državni nadzor nad javnimi naročili Danes bo začel redno sejo državni zbor. Obravnaval bo nekaj zanimivih in pomembnih zade< biti javni, naročnik pa mora zneske, če gre za nakup Sloveniji zaporna kazen ^ zainteresiranim dajati vsa po- oborožitve, vojaške opreme manj treh let, in v prehod0, trebna pojasnila. V zakonu je in specialne operativne teh- obdobju tudi za osebe, ki s° Ljubljana, 25. marca • Državni zbor bo zasedal do četrtka, potem pa bo zasedanje, če še ne bo končano, zaradi velikonočnih praznikov prekinil. Na dnevnem redu je sprejem zakona o javnih nar* očilih. Po predlogu zakona so naročniki uporabniki proračuna, javni gospodarski zavodi in javna podjetja in druge pravne osebe javnega prava. Predmet javnega naročila so blago, gradbena dela in storitve. Zakon določa pravila igre in preprečuje špekulacije. Zato mora naročnik oddati javno naročilo z javnim razpisom za izbiro izvajalca brez omejitev, z javnim razpisom s predhodnim ugotavljan-jem sposobnosti in z dvostopenjskim javnim razpisom. Razpisni pogoji morajo med drugim zapisano, da naročnik v javnem razpisu ne sme krajevno omejevati ponudnikov in pogojev prilagajati konkretnemu ponudniku. Zavrnitev ponudbe mora biti oblikovana pisno, vsa dokumentacija pa mora biti napisana v slovenščini in izražena v tolarjih. Naročnik mora obvestiti ponudnike o svoji odločitvi najkasneje v sedmih dneh po sprejetju sklepa. Odpiranje ponudb mora biti po zakonu javno. V izredno zahtevnih primerih pa je mogoč dvostopenjski javni razpis. Zakon predvideva tudi primere, ko javni razpisi niso potrebni. Takšno ravnanje je dovoljeno, če gre za manjše zneske, če gre za nakup oborožitve, vojaške opreme in specialne operativne tehnike in če je za izvedbo javnega naročila usposobljen samo en izvajalec ali samo en dobavitelj. Povsem nov je tudi zakon o začasnem zatočišču. Pomemben je zato, ker so v Sloveniji še begunci in bodo zanje veljala pravila novega zakona. Slovenija je dolžna ponuditi začasno zatočišče osebam, ki prihajajo iz države, kjer se je začela vojna ali njej podobne razmere, okupacija, množične kršitve človekovih pravic in podobno. Začasno zatočišče ne velja za osebo, ki je bila pravnomočno obsojena za kaznivo dejanje zoper človečnost in mednarodno pravo ali za dejanje, za katerega velja v begunci in imajo dovoljenj? bivanje pri nas. Zakon 11 tudi določila, kdaj zajj! zatočišče preneha in kdaj pravica do njega odvZaI Slovenija bo skladno z #r. nom ljudi, ki bodo zaprosi začasno zatočišče, namff v sprejemne centre, o _ do začasnega zatočišča Pa odločala upravna enota, območju katere je sprej6 () center. Ustanovi iih Uraj^ Do do* P0( Do priseljevanje in begunce^^ Pred pripravo novega zakona o delovnih razmerjih Ministrov pogovor s sindikalisti Ljubljana, 25. marca - Ker pripravlja ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve nov zakon o delovnih razmerjih in izhodišča za letošnji socialni sporazum, se je minister Anton Rop s sodelavci pogovarjal s predstavniki Zveze svobodnih sindikatov Slovenije. Zakon o delovnih razmerjih, ki naj bi bil resnično sodoben, bo nastajal po pogovorih s socialnimi partnerji in strokovnjaki s strani sindikatov, delodajalcev in ministrstva. Takšen način nastajanja zakona je bil deležen podpore. Ključna vprašanja bodo ohranjevanje ali zniževanje ravni pravic delavcev, opredelitev delodajalca in njegove obveznosti za spoštovanje zakona ter kazni, ki bi kaznovale kršitelje zakona. Po mnenju ministra za delo, družino in socialne zadeve Antona Ropa je vlada zainteresirana za sklenitev socialnega sporazuma, pripravlja pa tudi ukrepe, ki bodo vplivali na davčno politiko in na politiko plač. Kolektivcne pogodbe naj bi bile tudi v prihodnje osnova za urejanje plač, socialni sporazum pa naj bi se sklenil za tri leta. Plače naj bi usklajevali deveti mesec v letu. Dušan Semolič (Svobodni sindikati) je povedal, da so kolektivne pogodbe, predvsem panožne, temelj za urejanje plač. Tokrat pa so aktualni tudi ukrepi za zmanjševanje brezposelnosti v delovno intenzivnih panogah. • J.K. ba z začasnim zatočiščern v Sloveniji pravico do biva. 8 in oskrbe v skladu z mo*n j? mi, do zdravstvenega vatf ^ izobraževanja, dela sklad" zakloni in človekoljubne F moči. • J.Košnjek \\ * bo njo Ekonomskosocialni svet vlade Regres sredi leta Ljubljana, 25. marca - Največji problem je oti$ predlagana zamrznitev funkcionarskih oziroma tudi n^ agerskih plač, o čemer naj bi sprejel državni zbor ustr#* zakon. Managerske plače predstavljajo po podatkih tra za delo, družino m socialne zadeve Toneta Ropa v & plač kar 11,45 odstotka, prejema pa jih dobre 3 odstop zaposlenih. Teb plač kolektivne pogodbe ne zajemajo i° predmet individualnih pogodb. Zaradi predlagane zai^ nitve bo treba sprejeti dopolnilo k splošni kolekt1 pogodbi za negospodarstvo, da bo tako dana osnov* izplačilo regresa, jubilejnih nagrad, odpravnin ob up° jitvah, solidarnostnih pomoči m regresa za prehran?- J gospodarstvu naj bi regres izplačali do konca julij3*j, negospodarstvu pa do konca junija. Skrajna meja regtfg Jop 102.000 tolarjev bruto, kjer pa so ugodni poslovni reP^K pa je regres lahko višji, do povprečne plače na zaposle1? I Pre ■ Gen zamrtznitev niso kazali velikega navdušenja. Njihov ug0^ 8ov je bil, da nimajo vpliva na lastnike pri določanju P y. vendar njihov argument ni obveljal. Prav tako so prfd;,j niki delodajalcev v svetu menili, da je regres previsok $a Jje. bi ga morali delodajalci izplačevati skladno z možno*^ j n Vlada in sindikati so se tako znašli na eni, delodajalci P ^ drugi strani. • J.K. STRANKARSKE NOVICE STRANKARSKE NOVjjl prenovo začeti kje Slovenski narod m^r , kje potrebuje moralo ^ nove, vendar ga mor* x peljati tisti, ki ježe^j jola. h, otr kaj ni h uPr otrt lec otrc ven otrt Pa ZLSD Kranj Potrč o "gozdnem" referendumu Kranj, 25. marca - Klub Združene liste bo danes, 25. marca, ob 19. uri v gostišču Senzor v Domu borcev in invalidov na Zlatem polju v Kranju. Gost kluba bo vodja poslanske skupine stranke v državnem zboru Miran Potrč, govoril pa bo zbiranju podpisov in o referendumu o gozdovih pod geslom Ohranimo naše bogastvo. Vabljeni vsi, ki vam ni vseeno, kdo bo jutri gospodaril s slovensko zemljo in gozdovi, so zapisali v vabilu. Stranka obvešča, da bo v naslednjih dneh pred kranjsko občino posebna stojnica s for-mularji in potrebnim gradivom. Podpisovanje je mogoče na kranjski upravni enoti (tudi za občane občine Naklo, Cerklje, Preddvor in Šenčur) vsak ponedeljek, torek in četrtek med 7.30 in 15. uro, vsako sredo od 7.30 do 17. ure in ob petkih od 7.30 do 13. ure. Vsak mora imeti s seboj vsaj enega od osebnih dokumentov. Izjave zbirajo vsak dan tudi na sedežu stranke v Poštni ulici 3. Mladi forum Združene liste Kranj pa vabi mlade, člane Zvze borcev in prebivalce Planice, Čepulj, Javornika, Pševega in drugih krajev na očiščevalno akcijo okoli spomenika Staneta Žagarja in tovarišev na Planici. Akcija bo v petek, 28. marca, od 15. ure dalje. Orodje (vile, grablje, koše) prinesite s seboj. Forum bo z ekološkimi akcijami nadaljeval. • J.K. SKD Glavna je prenova stranke Ljubljana, 25. marca • Na projektu prenove stranke dela nad 150 strokovnjakov, je povedala glavna tajnica Slovenskih krščanskih demokratov Hilda Tovšak. SKD želi postati moderna konzervativna stranka. Prenovo bodo prevre-jali na vseh ravneh, tudi na terenu. SKD meni, da je za pripravo vstopa v Evropo od-govrna prdvsem vlada, saj parlament in opozicija ne moreta delati namesto nje. Za združevanje s SLS je še čas in o tem sedaj ni govora, nbe v SKD, ne v SLS, glede gozdov pa naj se spoštuje odločba ustavnega sodišča in stvar reši v parlamentu, pobudniki referendumov pa naj predloge umaknejo. Od 6 Plač "Ceo- [ola, <0y SNS Jelinčič sprašuje nadškofa Ljubljana, 25. marca - Zaradi nekaterih trditev novega ljubljanskega nadškofa dr. Ro-deta, ki zadevajo tudi poslanca in predsednika Slovenske nacionalne stranke Zmaga Jelinčiča, je ta nadškofu in javnosti zastavil nekaj vprašanj. Sprašuje ga, kdo je pravzaprav tujec v Sloveniji in ugotavlja, da cerkvena zakonodaja jasno piše, kdo in kje je vrhovna cerkvena oblast. Ta je v Rimu, ki je imenovala tudi dr. Rodeta. Kdo je torej tujec v Sloveniji, sprašuje Jelinčič. Jelinčič ugotavlja, da je cerkev leta 1858 gozdove na Pokljuki, Mežakli in Jelovici prodala industrialci Ruardu, skladno z dovoljenjem Rima. Ali je moralno in skladno s svetim pismom zahtevati nazaj nekaj, kar ni več njeno. Dr. Rode je vprašan, ali ne bi bilo z moralno prenovljen. Je"n6?/t<|Wd vprašanjem, kdo je M ^ Sloveniji, sprašuje n ^0ft ^ na stališča, zakaj je d0(j, prva slovenska knjig* .A ^ « jjiva aiuvciisita ■* ntiFM MOg( Nemčiji, zakaj je P'veflO §( macija"zažgala" več d^J. 22 a ' MV kar, knjig kot Hitler m ', zakaj je - ^ o o nekaterih^jtfjg j skupaj, zakaj je ^ rib d sodelovala pri uničfV^; Drut venskega naroda v H-^jfl Jj., vojni, in vkakšpnenj^vfljH. rimskokatoliška cerk« $0 ^na§ avtohtona, pC^e 8. stoletJ%V'1N ŠPIKOV tanjeni. nadškofa, ki p« veniji Slovenci v u ... • Poslanec f /«ov očitno razmer doni* .fli 6 dolge odsotnosti » jfrkJJ (njegovi svetovalci e njim gre predvsem da slovenska državo in ustaViV verske s* da država iz JaV^e< laično obv6 fl) sobraŽjV (do financira novnošolsko iz° da ponovno O' šenih vprašanj *>' sadov. • J.K. GLAS Ustanovitelj in izdajatelj: Časopisno podjetje GORENJSKI GLAS KRANJ Uredniška politika: neodvisni nestrankarski politično-informativni poltednik s poudarkom na dogajanjih na Gorenjskem / Predsednik časopisnega sveta: Ivan Marko Vajavec/Odgovorna urednica: Leopoldma Bogataj / Novinarji in uredniki: Helena JelovČan, Jože Košnjek, Lea Mencinger, Stojan Saje, Darinka Sedej,v ManjaVolčjak Cveto Zaplotnik, Danica Zavrl-Zlebir, Andrej Žalar, Štefan Žargi / Lektoriranje: Marjeta Vozlič / Fotografija: Gorazd Sinik / Priprava za 0fc-E&BEkr "TCR' T'sk *as°P,s°Y m reviJ:dLJ"bljana / Uredništvo, naročnine, oglasno trženje: Zoisova 1, Kranj, telefon: 064/223-111, telerax: 064/222-917/ ^» a: 064/223-444 - sprejemamo neprekinjeno 24 ur dnevno na avtomatskem odzivniku; uradne ure: vsak dan od 7. do 15. ure / Časopis izhaja ob torkih in petkih. N.ar,°Sstot obračun - individualni naročniki imajo 20 odstotkov popusta. Za tujino: letna naročnina 140 DEM. Oglasne storitve: po ceniku. Prometni davek po stopnji 5 ° časopisa (mnenje RMI 23/27-92), CENA IZVODA: 130 SIT krt, *« Pri, > Qtr( % Zadnji teden vlaganja za otroški dodatek Kdor ne bo vložil prošnje, bo ob otroški dodatek ^f&vica do denarne pomnoči otrokom, kar popularno imenujemo otroški dodatek, se je z ugodnejšimi cenzusi že ^sirila na precejšen krog družin. Tako prehod na univerzalni otroški dodatek, ki je vsem otrokom obljubljen po 1. maju 1999, ne bo preveč šokanten. Sjjkj pravico do otroškega nn!h a še dodeljujejo na rd,agi družinskih dohodkov. Do aprila lani je cenzus še D7«sai od četrtine do polovice fovprečne plače, potem pa se Ha linodkovn' Pra8 povečal , UO odstotkov, s tem pa se podvojilo tudi število upra-pr e.ncev do tega družinskega y8Jeinka. Prosilci pa morajo vi- 0 'e*o znova predložiti vio 8? za otroški dodatek. košnji £e Pa bodo na vseh centrih vio««:";j,.ro-k Je 31- marec r~ uvuu UM TSCH W J socialno delo zaradi praz-J>čnega ponedeljka sprejema-fjSe 1. aprila. Kdor vloge ne ?? °ddal, bo to pravico izgu-2» zato naj prosilci kar pohi- ^vica do Roškega dodatka , vavico do otroškega dodat-]* "na po sedanjih dohodkov-,,!h merilih 250 tisoč ;fravičencev ali 416 tisoč J£°k v Sloveniji. Upraviče- Do leta 1993 je v Sloveniji vloiilo prošnjo za otroški dodatek okoli 75 tisoč upravičencev, to družbeno pomoč pa je prejemalo 174 tisoč otrok. Odkar se z ugonejšimi cenzusi približujemo cilju, ko naj bi otroški dodatek postal univerzalen, se je število teh prejemkov potrojilo. 250 tisoč družin ali 416 tisoč otrok že prejema to družbeno pomoč. S>VaroSrali P* » bod° hk"« (ioklerPrimeru' da se šolajo, ^dem"naJ° status diJaka ali doonini • ozir°ma najdlje do Kot reienega 26- ,eta starosti-PieiVm , °» ima ta družinski Slovenij le eden od staršev za odstotkov zajamčene plače ali 4505 tolarjev. V razredu od 45 do 55 odstotkov povprečne plače (do 71.019 mesečno ali 852.225 letno) 10 odstotkov zajamčene plače ali 3.465 tolarjev, v najvišjem in najraz-sežnejšem dohodkovnem razredu, ki zajema od 55 do 110 odstotkov povprečne plače (71.020 do 142.038 tolarjev mesečno ali 1.704.450 letno) pa 7 odstotkov zajamčene plače ali 2.426 tolarjev. To so s povečevanjem zajamčene plače. To se dogaja vsake tri mesece. Sveženj dokumentov k vlogi V dohodek družine se šte- denar'UCK še vedno vl°g° gova J? pomoči otrokom, nje- vijin- ai ?a Pa Je odvisna od jejo vsi dohodki in prejemki l! 'družinskih članov, ki so viri dohodnine, pa tudi osebni katerega so morali prosilci včasih na krajevni urad. Pred leti je tisti od staršev, ki je uveljavil pravico do otroškega dodatka, denar prejemal v svojem podjetju k plači, sedaj pa se prejemek izplačuje neposredno na hranilno knjižico ali tekoči račun. S tem je izločen posrednik, res pa je tudi, da je s tem odpadlo tudi zbiranje vlog za otroške dodatke v podjetjih. Sedaj se morajo starši za pravice otrok bolj potruditi sami in osebno ali priporočeno po pošti vložiti prošnjo na pristojnem centru za socialno delo. Na Gorenjskem zbranih tretjina vlog Na centrih za socialno delo, kjer zbirajo vloge za otroške dodatke, so že večkrat opozorili, naj se prosilci držijo rokov. Do 31. marca (oziroma 1. aprila) bodo še sprejemali vloge, da imajo potem dovolj časa za njihovo obdelavo. Tisti, ki sedaj prosijo za otroški dodatek, se jim bo ta pravica priznala s 1. majem. Nekateri pa prošnjo vložijo med letom, v tem primeru se jim pravica prizna prvega v naslednjem mesecu. Predzadnji teden pred iztekom roka v gorenjskih centrih vlog. S prejemanjem po pošti, pravijo, imajo dobre izkušnje, in ni večjih težav zaradi napačno izpolnjenih obrazcev. V takem primeru morajo namreč prosilca opozoriti, da vlogo dopolni. V Radovljici je bilo v minulem letu 4253 družin, ki so za 6746 otrok prejemale otroške dodatke. Predzadnji teden so prejeli okoli 1800 vlog, čeprav jih ljudje vsak dan pridno prinašajo. Sprejemajo jih praviloma do 15.30, če so vrste, tudi dlje. Ljudje se pritožujejo, da je potrebnih veliko podatkov, vendar so v radovljiškem centru dovolj elastični, da priznavajo tudi podatke za dohodnino, nam je povedala direktorica Jožica Lukan. Dodaja še, da je bilo lani prejemnikov otroškega dodatka v primerkjavi z letom 1995 kar za 140 odstotkov več. V Tržiču vedo povedati, da bo ugodnejši cenzus in katastrofalna gmotna situacija v tej občini verjetno sprožila večlje povpraševanje po otroških dodatkih. Februarja letos je bilo do te pravice upravičenih 2023 družin s 3353 otroki. Kaka polovica letošnjih vlog je že zbranih, pravijo, večji naval pa pričakujejo v tem tednu, ko bodo za socialno delo še niso zbrali "okrepili" ekipo in ljudi spre glavnine vlog. V Kranju, kjer jemali do 17. ure. Tudi ■ ga član "ka na družinske-' družinskih članov, ki so viri « oziro-tolarievumanJ kot 387.375 Znm 7*^otroški dodatek nr^dejo H?f ,tolarJev. Kako "^erio s?0 akšne8a ^eska? Ob otroškem dodatku pa naj opozorimo še na eno pravico, ki jo staršli lahko uveljavljajo za otroke. Gre za dodatek na nego otroka, ki pripada staršem za hudo bolne otroke, otroke z motnjami v telesnem razvoju, z motnjami v duševnem razvoju in kombiniranimi motnjami. Ta dodatek se priznava za določeno obdobje, najdlje pa do 18. leta starosti Določi ga posebna izvedenska komisija. Doslej so imeli taki otroci povečan otroški dodatek, poslej pa sta to dve ločeni pravici. Otroški dodatek še vedno dobivajo (po cenzusu) in ga z vlogo vsako leto znova podaljšujejo, za dodatek za nego pa ni treba prositi vsako leto. Doslej so bili tega dodatka deležni te otroci z motnjami v telesnem in duševnem razvju, odslej pa tudi hudo bolni otroci, o čemer odloČi Izvedenska komisija na Pediatrični kliniki v Ljubljani. Višina takšnega dodatka je 30 odstotkov zajamčene plače (trenutno 10.397 tolarjev) in Še otroški dodatek. Do dodatka za nego tak otrok ni upravičen za čas, ko biva v zavodu, kjer ima brezplačno oskrbo. Qatki l"»ariev. UtroSKl F"lluu,J u Ogovori?3- ,se odmerjajo po eJsih od 15 1< ! dohoHJni 1(rstvici: za najnrž- upravičencem 22 n^.. UK°Vni ra7r«»H ,no^;„ so pa morali d 22 i se jim je število upravičencev s 4500 družin (8700 otrok) po- Škofji Loki napovedujejo enak ukrep: od 24. do 28. ni razred zna'šajo so 8a morali predložiti že večalo na 10.000 upravičenčev marca bodo nacentru za » 'zajamčene t- dnh«.i?menJeni zen 123 i. ^dkovn/razred med evi ^nKS^ ZaJamčene plače^ sePtembra. Če otroci prejema- (i7.f^"otrok)7je ohnH?men Ph zajema kranjski center Povedali ? $*\°> Prejema otroški dodatek. Kot so nam iQ tSSl JZ?ih lani d* tega prejemka upravičenih okoli tomerlni, kar P°**enl 17 tisoč otrok. To smo ^iJalaiA števi*om v teh oblinah živečih otrok. 30. V^odifff* tem območju živelo prek 19 tisoč otrok, intaJo to^/° 19 ht> zajeti niso le tisti, ki se še šolajo in >ftom;A/^e«fl 26. leta pravico do denarne pomoči t^trativno Vsemu Je zbijeno razmerje dovolj Otroški dodatki polovica moje plače "Tudi letos vlagava prošnjo za dodelitev otroških dodatkov, saj predstavljajo dobršen vir družinskega proračuna," pripoveduje mama treh otrok, od katerih sta dva osnovnošolca, tretji pa predšolski. Zaposlena je v obutveni, mož pa v kovinarski Industriji. "Sodiva v najnižji dohodkovni razred, moja plača denimo še ni znašala 40 tisočakov. Lani sva za otroke dobivala po sedem tisočakov otroških doklad, vsega skupaj torej nekaj čez 20 tisočakov. To je torej pol moje plače. Z vlogo smo zato kar pohiteli. Prejšnjo sredo, ko so na socialni delali do petih, sem šla takoj po službi in predložila prošnjo z vsemi dokumenti Na srečo je bilo potrebno le v moji in moževi službi potrditi dohodke, drugje pa mi ni bilo treba iskati dokazil Spomnim se, da je bilo pred teti treba celo na krajevni urad, kjer so ti izdali potrdilo o članih skupnega gospodinjstva. Vrste za oddajo vlog pa so kar dolge: najprej sem se načakala za oddajo dohodnine, potem še za otroške doklade." Otroškega dodatka te za zaboj piva "Lani niti nismo vedeli, letos pa so nas znanci opozorili na to, da lahko kljub razmeroma visokim dohodkom v družini vloži' mo zahtevo za otroške dodatke. Dve šolarki imamo, oba z ženo pa delava v državnih službah," pravi družinski oče, ki se nekako ne more odločiti, ali bi letos zaprosil za otroški dodatek ali ne. Družina sodi med primerno situirane, s hišo in dvema avtomobiloma ter dvema plačama, po katerih družina ravno šepride v zadnji dohodkovni cenzus. "Doslej nismo potrebovali še nobene družbene pomoči, za otroke te paket ob rojstvu, kar pripada vsem družinam. Pametneje bi bilo, če bi bile te pravice deležne družine, ki res slabo živijo In bi bili tudi zneski večji. No, nas so Informirali, da bi za enega otroka prejamli 2400 tolarjev. Nam to ne pomeni kdovekoliko, morda zaboj piva, ki ga spijemo v večji družbi. Za kakšno drugo družino, ki ima nizke dohodke, pa sta dva ali trije tisočaki tudi le kaplja v morje. Morda bi imel boljši občutek, če bi bil otroški dodatek univerzalen, kakor so nam obljubili Tedaj bi to razumel recimo kot pomoč otroku pri šolanju in zagotavljanju večje kvalitete življenja." zaposlene obračajo tudi z različnimi vprašanji. Eno takšnih je tudi prepričanje, da je otroški dodatek že univerzalen in da ni več treba vlagatri prošenj zanj. Na to jim prijazno odgovorijo, da bo to nemara res čez dve leti, doslej pa bo treba vlagati prošnje in svoj gmotni položaj dokazovati z dohodki. Tudi v Kamniku še nimajo zbranih kaj dosti več kot tretjino potrebnih vlog. 4000 družin je lani dobivalo denarno pomoč za kakih 6000 otrok, letos pa jih pričakujejo še več. razlog: cenzus je dokaj ugoden, plače Ea se niso velikoi povečale. V ►omžalah pravijo, da je do konca tedna na center za socialno delo prispela kaka tretjina prošenj. Februarja letos so zabeležili 5883 družin, ki so prejemale otroški dodatek za 10.135 otrok. In še podatek iz manjše gorenjske občine, ki je imela svojo enoto centra za socialno delo že dolgo pred občinsko samostojnostjo. Gre za občino Medvode, ki je imela lani na skrbi 1500 družin z otroškimi dodatki. Do konca prejšnjega tedna so sprejeli že okoli 600 vlog, večino pa jih bodo verjetno dobile v tem velikonočnem tednu. • D.Z.Žlebir GORENJSKA OD TORKA DO PETKA AMZS Iz kranjske baze AMZS so nam sporočili, da so imeli čez konec tedna veliko dela, saj so z gorenjskih cest odvlekli 28 kosov bolj ali manj zmečkane pločevine, 3-krat pa so nudili pomoč ob okvarah. GASILCI Kranjski gasilci so reševalcem pomagali prenesti v rešilni avtomobil nezavestno osebo iz višjega nadstropja bloka v Sorlijevi ulici, pogasili s dimniški L požar v Zgornji Kokri 74 m požar v stanovanju na Zoisovi 9, do katerega je prišlo zaradi pozabljene posode na gorečem štedilniku, na pomoč pa so jih poklicali tudi iz Lučin pri Gorenji vasi, kjer je prišlo do prometne nesreče, vendar ob njihovem prihodu pomoč ni bila več potrebna, pomagali so že škofjeloški gasilci. Kranjski gasilci so pomagali odpreti vrata v stanovanje v 7. nadstropju v Ulici Lojzeta Hrovata 9 in sicer so morali v stanovanje priti skozi okno, kajti bolna gospa je bila v stanovanju zaklenjena, ključ pa je bil v vratih. Pogasili so tudi goreči avtomobil na avtocesti Kranj - Ljubljana ter nato še sanirali cestišče, včeraj, ko smo se pogovarjali, pa so razvno odhiteli na pomoč v Sebenje, kjer se je pripetila težja prometna nesreča. Jeseniški gasilci so imeli v teh dneh požarno-varnostna spremstva v Acroniju, Planici in med predstavami v Gledališču Tone Čufar, sanirah so pogorišče nad Koroško Belo, 2-krat so gasili požar na smetišču na Mah Mežakli, javljeno je bilo tudi, da je prišlo do požara avtomobila v Mojstrani, vendar so jeseniški gasilci ugotovili, da je prišlo le do pregretja motorja, pogasili pa so dimniški požar v Plavškem Rovtu in joreče dračje na Hrušici. Škofjeloški gasilci so poleg že omenjene intervencije pomoči po prometni nesreči v LuČinah pogasili še manjši požar, ki so ga zakrivili otroci v Groharjevem našel- 'porodnišnica V Kranju se je rodilo 8 otrok, ki so se lepo razporedili po parčkih. Izmed 4 deklic je bila najbolj drobcena tista, ki je ob rojstvu tehtala 2.920 gramov, najbolj krepkemu dečku pa je tehtnica pokazala 3.900 gramov. Na Jesenicah so se rodili 3 otroci, 1 deklica in 2 dečka. Najlažja je bila deklica, tehtala je 2.850 gramov, izmed dečkov pa je bil težji tisti, ki mu je tehtnica pokazala 4.120 gramov. SNEŽNE RAZMERE Na Krvavcu je padlo 5 cm novega snega na do 50 cm podlage, kabinska Žičnica vozi vsako uro od 8. do 17. ure, ostale naprave od 9. do 16. ure, možno pa je smučanje na Zvohu, Njivicah in v Tihi dolini; na Voglu je snega do 40 cm, vozijo vse naprave razen sedežnice Šija; Soriška planina: snega je do 30 cm, naprave obratujejo od 8. do 15. ure, urejene so tudi tekaške proge; Pokljuka: snega je 20 cm, urejene so/tekaške proge. POHIŠTVO, BELA TEHNIKA, ORTOPEDSKE VZMETNICE TEL: 064/403-871 TRGOVINA $ POHIŠTVOM, SPODNJA BESNICA $1 Seja občinskega sveta Jesenice Jesenice, 24. marca - Predsednik občinskega sveta Jesenice in m Marke e za četrtek, 27. marca, redno sejo občinskega sveta Jesenice. Na seji bodo razpravljali o predlogu odloka o zaključnem računu proračuna občine Jesenice za lani, o predlogu odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o komunalnih taksah v občini ter o predlogu odlokov o varstvu vodnih virov in ukrepih za zavarovanje pitnih voda v jeseniški občini. Na dnevnem redu je med drugim tudi poročilo o programu sklada stavbnih zemljišč za lani in letos, predlog za izdajo garanciiejavne-mu podjetju JEKO - IN in nekatera druga vprašanja. • D.S. Seja občinskega sveta Kranjska Gora Kranjska Gora, 24. marca - Predsednik občinskega sveta Kranjska Gora Jože Zupančič za sredo, 26. marca, sklicuje redno sejo občinskega sveta Kranjska Gora, na kateri bodo najprej razpravljali o RTC Žičnice m njihovi vlogi pri razvoju zimskega turizma v Kranjski Gori. Na dnevnem redu seje je še predlog odloka o zaključnem računu občine za lani, poslovno poročilo Javnega podjetja Komunala, predlog odloka o zazidalnem načrtu Ledine - Podkoren ter dva predloga odloka: o taksah za komunalne objekte in o taksah za obremenjevanje okolja. Svetniki bodo obravnavali sklep o ustanovitvi Zavoda za promocijo in razvoj turizma, statuta krajevne skupnosti Kranjska Gora in Rateče ter več drugih vprašanj. • D.S. Slovesno praznovanje Koprivnik, 24. marca - V pred nedavnim ustanovljenem kulturnem društvu Valentina Vodnika na Koprivniku, ki ima 30 članov, so pred dnevi pripravili proslavo s kulturnim programom in srečanje z ženami ob dnevu žena in materinskem dnevu. Vse je pozdravil predsednik KS Janez Korošec. V programu so nastopili učenci, pevski zbor in instrumentalisti s Koprivnika, Barbara Grm pa je z diapozitivi predstavila potovanje po Indiji. Program je povezovala najstarejša članica društva-Pustova mama z Jereke. Predsednica kulturnega društva je Francka Korošec s Koprivnika. A. Z Velik vpis na gostinsko in hotelsko šolo V Evropski zvezi hotelskih šol Za vpis na Višjo strokovno šolo za gostinstvo in turizem Bled Je vedno več zanimanja, saj se je na 100 razpisanih mest prijavilo vec kot 400 kandidatov. Šola se mednarodno povezuje. Bled, 24. marca - Na Višji strokovni šoli za gostinstvo in turizem Bled bodo po 9. maju, ko se bodo zaključila predavanja v prvem letniku izobraževanja študentje odšli v gostinska in turistična podjetja po Sloveniji. V poletnem času bodo opravili še 280 ur praktičnega izobraževanja. Pomanjkanje izobraženega kadra v gostinstvu in turizmu je zelo veliko, saj so gostinska in turistična podjetja pokazala velik interes za opravljanje praktičnega izobraževanja. Šola je prejela več kot 160 želja podjetij za opravljanje praktičnega izobraževanja. Tudi med mladino je izredno zanimanje za to izobraževanje - na razpisanih 60 študijskih mest za mladino v gostinstvu in 40 v Erogramu turizem se je prijavilo kar 406 andidatov! Na razpisna šolanja odraslih se je na skupnih razpisanih 60 mest prijavilo 162 kandidatov. Skupaj je za študij v naslednjem letu prijavljenih 568 kandidatov, zato bodo morali vpis omejiti. Šola je podpisala sporazum o sodelovanju s sorodno šolo na Danskem in tako bodo izmenjavali izkušnje iz praktičnega izobraževanja, ki ima na Danskem veliko tradicijo, vključevali pa se bodo tudi v druge mednarodne projekte, predvsem v projekt Leonardo. Kot prva šola iz Slovenije pa je bila letos marca Višja strokovna šola za gostinstvo in turizem Bled sprejeta v Evropsko zvezo hotelskih in turističnih šol AEHT - in tako so ji odprte možnosti strokovnega izpopolnjevanja učiteljev in študentov. Naslednje leto želi šola začeti v obnovljenih prostorih Srednje gostinske šole na Bledu. Letos bo tudi pripravljen program dograditve hotela Astorie, ki naj bi postal center stalnega strokovnega izpopolnjevanja za gostinstvo m turizem v Sloveniji. • D.Sedej Zaplet na Blejskem gradu se nadaljuje Brez sporazuma, najemnik spet odprl restavracijo Bled - Ko sta blejska občina in upravljalec gradu, podjetje Turizem in rekreacija, v sredo najemniku restavracije in bifeja na gradu, Omanovemu podjetju Residence postavila ultimat - z gradu prostovoljno ali * prisilno izselitvijo, je kazalo, da se je najemnik odločil za prostovoljni odnod, saj je z gradu že začel odnašati drobni inventar. Naslednji dan, v četrtek, naj bi obe strani podpisali sporazum, v katerem naj bi tudi določili, kaj bo z vgrajeno opremo v restavraciji in bifeju. Do sporazuma ni prišlo, ker je najemikov pooblaščenec zahteval, da bi vgrajeno opremo, ki je vredna okoli 42 tisoč mark. pobotali z dolgom, ki ga ima podjetje Residence do upravljalca gradu. Podjetja Turizem in rekreacija na to n» pristalo, saj jim Residence dolguje za 19 milijonov tolarjev najemnine in materialnih stroškov, skupaj 2 obrestmi pa že 25 milijonov. Ko so na Bledu vsi pričakovali, da bo restavracija na gradu do nadaljnjega zaprta, je sledilo novo presenečenje: podjetje Residence jo je v soboto ponovno odprlo... Kako se bo razpletel problem na Blejskem gradu, je odvisno predvsem oo odločitve okrožnega sodišča v Kranju, ki bo v petek ponovno obravnavalo predlog podjetja Turizem in rekreacija za izselitev najemnika z gradu. • CZ. Odlok bo treba spremeniti 74 milijonov takse za golf igrišče Podjetje za turizem in rekreacijo Bled se je venomer pritoževalo nad visoko odmero za nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča. Tudi v Mengšu občinska gasilska zveza Slovesna ustanovitev z občnim zborom je bila v petek. Jesenice, 24. marca • Vsega nadomestila je v občini Jesenice 80 milijonov tolarjev, golf igrišče pa naj bi samo {»laćalo kar 74 milijonov to-arjev nadomestila. Jeseniške občinske svetnike že nekaj časa zanima, kako je z odmero in plačevanjem nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča za veliko golf igrišče na Bledu, saj leži v jeseniški katastrski občini. Podjetje za turizem in rekreacijo Bled je zato dolžno jeseniški občini plačevati nadomestilo - ki pa doseže naravnost astronomski znesek, če se odločajo za odmero po veljavnem odloku. Po občinskem odloku so zemljišča za komercialna športna igrišča razvrščena v tip zemljišča za počitniške objekte. Za ta zemljišča odlok določa plačilo 50 točk, pri čemer je vrednost točke lani znašala 0,15 tolarja. Na- slednji člen istega odloka pa določa, da so komercialni športni objekti poslovne površine, ki se jih točkuje po stopnjah glede na lego zemljišča. Po tem členu je golf igrišče razvrščeno v prvo območje za poslovni namen, točk ima 30, vrednost točke je 0,42 tolarja. Nadoemstilo za uporabo stavbnega zemljišča enega kvadratnega metra zemljišča za igrišče je za lani znašalo 7,50 tolarja po prvem členu, po drugem pa 126 tolarjev. Za 587.489 kvadratnih metrov golf igrišča znaša odmera nadomestila 4 milijone in pol tolarjev ali po drugem členu kar 74 milijonov tolarjev -razlika je 17-kratna! Za primerjavo - vse nadomestilo, ki ga jeseniška občina dobi od ostalih zavezancev znaša 80 milijonov, golf pa naj bi sam plačal še 74 milijonov tolarjev. Podjetje, ki upravlja z golf igriščem, se je vsa leta pritoževalo in tako visokega zneska ni hotelo plačati. Treba je bilo odpraviti nesmiselno rešitev v odloku in občinski svet je sprejel ugodnejšo varianto. Upravni odbor sklada stvab-nin zemljišč je sprejel sklep, da se do spremembe odloka nadomestilo plačuje tako, da se za ožje igralne površine upošteva nadomestilo, ki velja za poslovne namene, za ostalo zemljišče pa počitniški tip. In kako so to uredili v sosednji radovljiški občini? V tej občini znaša odmera za zemljišče, ki presega 2.000 kvadratnih metrov 17,64 tolarja za kvadratni meter - za poslovni prostor. • D.Sedej Mengeš, 24. marca - V Mengšu so do 1959. leta že imeli gasilsko zvezo. Zaradi nove teritorialne organiziranosti pa so se takrat potem priključili Domžalam. Ko pa so se Domžale z novo lokalno samoupravo razdelile na štiri nove občine in je bila lani ponovno dana možnost, da se ustanovijo občinske gasilske zveze, so se za to odločila tudi prostovoljna gasilska društva v občini Mengeš. Svečana ustanovitev občinske gasilske zveze Mengeš je bila v petek, ko so predstavniki ^društev Mengeš, Loka, Topole in Prostovoljnega industrijskega gasilskega društva Lek podpisali pogodbo o ustanovitvi. Poleg izobraže/ vanja in vzgoje ter pridobi' vanju mladih članov bo zveza negovala tudi sode* lovanje med društvi v obcf' ni in v sosednjih zvezah. Na ustanovnem občnem zboru so izvolili osemčlansko pr6' dsedstvo občinske gasilske zveze, za predsednika P8 Jožeta Žargija, in šestčlansko poveljstvo, za poveljni' ka pa Janeza Konciljo. Pozdravu ob slovesni us* tanovitiv občinske zveze se je pridružil tudi župaj občine Mengeš Janez P*jj v programu pa so nastop^ mengeški godbeniki, članj Kulturnega društva LobjJ' da iz Loke in Pevski zbo» Zvon iz Mengša. A. Žalar Partizan Mengeš Letos vsaj toliko kot lani Mengeš, 24. marca - Delo v minulem letu so v četrtek na občnem zboru pregledali tudi v društvu Partizan Mengeš, ki ima okrog pet sto članov. Še posebej so v društvu aktivne sekcije za rekacijo od najmlajših do starejših. Prav tako dobro delajo skupine v namiznem tenisu, košarki in odbojki. Samostojni in hkrati uspešni so tudi balinarski klub, tenis klub in badminton. Posebej pa je potrebno poudariti, da vsi vaditelji delajo brezplačno. Lami so popravili streho Partizana, v predlani odrptem fitnes centru pa so lani namestili dva nova aparata. Letos vedo, da ne bodo zmogli kakšnih večjih investicij, ker se začenja gradnja večnamenske dvorane v občini. Upajo pa, da bodo od občine dobili vsaj toliko denarja kot lani za redno dejavnost. Občina Medvode Urejanje prostora in proračun Medvode, 24. marca - Na 26. redni seji se bo danes sestal občinski svet občine Medvode. Na dnevnem redu je med drugim predlog odloka o spremembah in dopolnitvah dolgoročnega plana občin mesta Ljubljiane za obdobje 1986-2000 in Družbenega plana občine Ljubljana Šiška za obdobje 1986-1990 (za območje občine Medvode). Poleg še nekaterih prostorskih vprašanj pa je na dnevnem redu tudi predlog odloka o proračunu občine Medvode za letos. • A. Ž. ♦KONKURENČNE CENE * BREZPLAČNA DOSTAVA ACK MAJA NIŽJE CENE SEDEŽNIH GARNITUR M0NIAŽA SALON POHIŠTVA KRANJ, PREDOSUE 34 (KULTURNI DOM) TEL: 2*1-031 Odprto od 12. do 19. ure, sobota od 9. do 13. ure VELIKA IZBIRA POHIŠTVA ZA KOMPLETNO OPREMO VAftOA DOMA VEČINO POHIŠTVA IMAMOVZALOQI! WWWrWWWrWWMft ZELO UGODNO GARDEROBNE OMARE z drsnimi vrati S seje sveta mestne občine Kranj 0 kranjskem športu čez dva tedna Problematika je obsežna, razen gradiva športne zveze pa svetnic še niso dobili v roke ničesar od občinske uprave. Kranj, 21. marca - Zato so vkljub vztra janju nekaterih svetnikov, da bi o problematiki športa v Kranju obširneje spregovorili v sredo, razpravo preneseli na sejo, ki bo predvidoma že čez dva tedna. Kot so dejali, naj bi se tedaj ognili znanim razprtijam med športno zvezo in občinsko upravo, ampak se usmerili predvsem na danes (neuresničevanje sklepov sveta na področju financiranja športa, organizacije m nadzora) in jutri, za katerega svetniki vidijo izhod v ustanovitvi javnega zavoda. Z dnevnega reda sredine seje je župan Vitomir Gros umaknil pogodbo o depozitu za gradnjo koncertne dvorane v sklopu novega poslovnega trgovskega centra Iskre Commerce Trgovine na prostoru nekdanjega doma JLA. Najnovejše ugotovitve kažejo, je dejal župan, da so zemljišča v postopku denacionalizacije. Mestna občina Kranj bo po sklepu občinskega sveta od Rimskokatoliškega župnijstva Smartin odkupila 120 kv. metrov zemljišča, potrebnega za gradnjo Škofjeloške ceste v Stražišču. Zanj in za zid ob sedanji cesti bo plačala dober milijon tolarjev. Svetniki so tudi sklenili, naj občina ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve proda zemljišče pri osnovni šoli Helene Puhar na Zlatem polju, na katerem bo ministrstvo zgradilo nov varstveni delovni center za kranjske invalide. Svetniki so še dodali, naj občinska uprava ustvarjalno sodeluje z ministrstvom, da se bo prepotrebna gradnja lahko čimprej začela, nikakor naj je ne zavira. V zvezi z ureditvijo nemškega vojašk $ pokopališča na Planini so svetniki kega župana zadolžili, naj ureditev, dOJL vorjeno z nemškim veleposlaništvi konča najkasneje do 30. junija letos. ~. Prometna študija primarnih cestnin vezav mesta Kranja je bila med sve ^ deležna precejšnje pozornosti. Pridruži ^ se stališču "Osojnikovega" °^^°rlfj-a-prostorsko urejanje in gospodarsko u? ^ strukturo, ki pravi, naj se študiji 0 ekonomski del, ki bo vseboval 0 jji stroško gradnje posameznih ključni -c nekaterih morda "utopičnih" P/onl tUdi (tunel pod mestom), doda naj se j6 elaborat o rezervatih ter še letos P°.s*e i* občinskemu svetu konkretne rešitv mirujoči promet. ij 0^ Svetniki so se tudi v sredo pritoževa ^ neuresničevanjem nekaterih sklepov, sc govarjanjem na njihova vprasaiy^v ponovno spotaknili ob postavitev sto ^ miz v sejni dvorani. Med vprašaja pobudami svetnikov velja omeniti p pfi-Vlaste Sagadin, naj občinska up^anj6 pravi program varstva okolja, vp' flC v Mira Drakslerja o razširitvi cestne o fl9j Drulovki, predlog Darka Zupanj^ju uprava pripravili poročilo o uresniarske8f projekta gradnje skakalnega smuc g0d' centra na Gorenji Savi ter pr^jjfafidf bo med občino in državo, VredXo$Z\n\)\K Marolt, naj občina še letos odkupi zei ,0 v koridorju med vzhodno vpa^^e predvidenim novim mostom Pre na Klancu. • H. Jelovčan ^ Posvet o razvoju turizma v občini Gorenja vas - Poljane Turizem se lahko opre tudi na dediščino y občini Gorenja vas - Poljane se zavedajo, da bo preživetje kmetij vse bolj odvisno od dodatnih dejavnosti. Turizem je zagotovo ena od možnosti. potenja vas, 24. marca - Že **Čkrat smo omenili, da je finski svet občine Gorenja I*8 - Poljane praktično edini, ^ Prav na vsaki seji obravna- 8 možnosti in pogoje za ^spodarski razvoj. Pretekli ptek pa so v osnovni šoli gorenja vas pripravili posvečanje o možnostih razvoja jljjfania. Za prisrčen uvod so Ppskrbeli turistični krožkarji, *• so si za svoj nastop zaslužili e8>jsko priznanje. Da priprave niso bile za-?*n> je končno pokazal tudi oziv, saj se je na posvet ~Dralo okoli sto ljudi. Še Pred začetkom so si lahko a£leženci ogledali razstavo jpaterih domačih izdelkov, i3>!Prav m °r°dij za njihovo V občini Gorenja vas - Poljane je že kar 182 samostojnih podjetij in s turizmom se ukvarja že 34 družin, od nekdanje občine Škofja Rovanje, pa tudi dobrot, Loka pa so "podedovali" kar ^ so v teh krajih doma, nato 65 odstotkov prenočitvenih ff so mladi pokazali igrani Pnzorček z naslovom "Hra-jumo preteklost - stopimo v Rodnost", o tem, kako naj ° .obiskovalec sprejet. Za °J nastop so poželi aplavz, ^edstavnik Turistične zveze zmogljivosti ah skupaj 149 ležišč. Pri iskanju dodatnih dejavnosti na kmetijah, se je že 12 kmetij odločilo za turizem, pri čemer je začetek vse prej kot lahek, saj zahteva veliko vlaganj, tisti pa, ki so dicij in običajev. Osrednji del posvetovanja je bilo predavanje etnologa Vita Hazlerja z diapozitivi o ohranjevanju arhitekturne dediščine kot pomembnega elementa pri razvoju turizma, ki pa ni spregovoril le o arhitekturi, pač pa vseh možnih tudi malenkostih, ki so lahko pristni del nekega okolja. Bilo je to dobrodošlo opozorilo na to, kako pravzaprav vse to opaziti, negovati, hkrati pa nar, pa se je že večkrat pokazalo in dokazalo, da nam najbolj manjka prav znanja. In kot da bi jih zanimivi primeri iz Irske, o katerih je spregovorila Ran-tova, ter opis sodobnega načina priprav v katerih morajo s strokovnjaki vseskozi sodelovati ljudje: od celostne analize možnosti in pogojev do analize trženja, prepričali, konkretnih vprašanj o denarju, pomoči pri financiranju ni bilo, čeprav so organizatorji bili pripravljeni tudi na to. V razpravi je tako stekla beseda predvsem o tem, kakšne izkušnje imajo tisti, ki se s tem že ukvarjajo in kaj napraviti, da se "turisti ne bodo izgubili že pred Škofjo Loko". Marsikaj bo potrebno storiti, da bodo ti kraji postali skupaj s svojimi lepotami bolje prepoznavni, strokovno je potrebno rešiti vprašanje učinkovitega usmerjanja obiskovalcev. Predsednik Turis-zveze tične zveze Slovenije dr. b°renjske pa jim je podelil se tega resno* lotili, š svojimi tudi"na kakšen način se lahko Marjan Rožič pa je na koncu ^°jnasto priznanje, ki so si ga uspehi že dokazujejo, da se je zaide na poti neprimernosti ugotovil, da lahko mladi po- ■ m*1u ge isti dan na regij s {f1? srečanju mladih v Bo- j« namenu posveta je nato t£,reBpyoril župan Jože Bogati Je OP020"' na to» da je lahlfem ena ot* deJavnosti> ki Uto* pomeni za marsikoga ^°Znost preživetja, zlasti Še, se kmetijstvu po vstopu j>^eniJe v Evropsko unijo izplačalo. K temu je predsed- in neokusnosti, če ni pravega membneje prispevajo k turis **8ot ovo ne piše kaj dobrega. nik občinskega sveta Karel Jezeršek še dodal omembo pomembne vloge turističnih društev, ki jih je v občini pet in vsako leto pripravijo 10 etnografskih prireditev. Delo turističnih društev je odskočna deska in temelj turističnega razvoja, prireditve pa pomemben način ohranjanja ter predstavljanja starih tra- posluha. Kako se lotiti načrtnega usmerjanja in razvoja turizma na vasi pa je predstavila na domaČih in tujih izkušnjah Ivica Rant, ki sedaj vodi oddelek za kmetijstvo in razvoj podeželja na Upravni enoti v Škofji Loki. Čeprav bi vsi prisegli na to, da za preusmeritev v turizem predvsem potrebujemo de- tičnemu razvoju, da se ne sme podcenjevati delo turističnih društev, k promociji pa lahko zveza tudi prispeva. Ker se premalo zaveda in ceni svojo dediščino, bo v letošnjem letu TZS dala poseben poudarek vlogi kulture v turizmu. Misli in idej o tem, kako se turizma lotiti, je bilo na tem oosvetu torej kar dovolj. • S. Žargi ^aznovanje po starem Kranj, 24. marca - Na Jožefovo so se v gostinskih Jofc 0n. društva upokojencev v Kranju zbrali Jožeti in »krk* in skupaj praznovali godove. Za dobro voljo je ijJDfl najstarejši harmonikar 86-letni Lojze Govekar. , ueleženci praznovanja pa so še posebej čestitah 70-temu Jožetu DvorŠaku. °5tavitev stalne razstave Lovci mamutov v Tržiču \£* obiskovalce pričakujejo ta teden marca - Lastnik zbirke prazgodovinskih najdb 8& 2 ^vronita^ne- razstave Lovci mamutov - Ledena doba v 0ri8inalSre<** Tr^a- ^ot Je povedal lastnik, so v zbirki Živali **J}aidbe, rekonstrukcije življenjskega okolja in ^Uanvn j". Pre)Šni ln trHški iupan Pavel Rupar s sodelavci so a^iteJl to.rek predstavili uresničevanje zamisli za pOSt- eProdUL°PVe Poslikav, makete, okostja živali in fotor ki nianik16' *~*re za ce^oten material iz ledenega obdobja, PH l7Q(L?yelrim muzejev po svetu. Razstava se konča ^nieraV^ m pred na^m štetjem, dopolniti pa jo J* pojava}° 1 odkritji do obdobja mostiščarjev na Barju *°v obči Pn>€ pisa.ne besede. Po ugotovitvah predstavni-°d'nik J¥.P°meni postavitev razstave v nekdanji tovarni n°5ti. Oh Austrijske podobe mesta h kulturni naravna-^Zivitev !zoPr?ževalnem pomenu bo zbirka omogočala č)o še talne obloge. Vse stroške ocenjujejo na S* °dr. °Pn'inam!nistrftev in sponzorjev. Kot je predvideno, bo o ogled razstave primerna zmožnostim šolske r(lZst lne, «*/e. ove. Nauit^ 00 o&d zbirke zanimiv tudi za a sliki: Milan Kovač predstavlja značilnosti • »tojan Saje Materinski dan v Repnjah - Športno rekreacijska sekcija Repnje Dobruša je v soboto zvečer v dvorani gasilskega doma v Repnjah pripravila kulturni program in srečanje z materami ob materinskem dnevu. Srečanja z zanimivim kulturnim programom se je udeležil tudi župan občine vodice Anton Kokalj. • A. Ž. V Škofji Loki so v petek na steni Kapucinske cerkve odkrili spo-minsko ploščo Lovrencu Maruši-ču - očetu Ro-mualdu, ki je v slovensko zgodovino trajno zapisan kot prevajalec več kot tisočih verzov Škofjeloškega pasijona, prvega slovenskega dramskega teksta. Navzoče je pozdravil predsednik Muzejskega društva Škofja Loka dr. France Leben, o življenju Lovrenca Marušiča je spregovoril dr. Metod Benedik, ploščo pa je odkril župan Igor Draksler. V priložnostnem kulturnem nastopu ki ga je pripravila Zveza kulturnih organizacij Škofje Loke, je sodeloval Komorni zbor "Loka", z odlomki iz Loškega pasijona pa Marija Lebar in Marko ^rt^ '^oto j d0|j 1}Ei 1%(P 11\ tu b&t^i011\ Po klančini v kletno stanovanje 10-letni Nino Rakovič iz Kamnika je zaradi cerebralne paralize priklenjen na invalidski voziček. Z njim ga vsak dan prenašajo po stopnicah v kletno stanovanje. Po dečka vsak dan prihaja kombi iz Zavoda za usposabljanje invvalidne mladine v Kamniku, kjer je vključen v tretji razred. Tam z njim delajo individualno, saj zaradi težke prizadetosti ni zmožen besedne komunikacije. S starši in učitelji se sporazumeva neverbalno, prek posebne knjige s sličicami, in na ta način je sposoben marsikaj "povedati". Njegova specialna pedagoginja Staša Grča - Zidar si prizadeva, da bi deček dobil poseben računalnik, s katerim bi se neverbalno sporazumeval z ostalimi ljudmi. Na vozičku ima posebna stikala, ki se povežejo z računalnikom in prek katerih teče to sporazumevanje. Ta stvar je hudo draga, zato je učiteljica začela zbirati denar za nakup računalnika, ki bi ga imel deček v šoli. Starši pa bi želeli sebi in sinu olajšati tudi dostop v domače stanovanje. Zavodu Vid so poslali prošnjo, naj jim pomaga pri izgradnji klančine, po kateri bi sina lažje vsakodnevno vozili v kletno stanovanje. Poleg kratke klančine bi izdelali tudi preprosto dvigalo. Enostavna rešitev bi veljala okoli 800.000 tolarjev, je sklicujoč se na predračun povedala direktorica zavoda Vid Mojca Oštir - Pajestka. Gradbena dela pa bi opravi- Nino v družbi mlajšega bratca, učiteljice Staše in mame Silve. lo Zidarstvo Bunderla iz Kranja. Zavod Vid je začel Z dobrodelno akcijo, ki naj bi Ninu omogočila lažji dostop do domačega stanovanja. Čeprav je do njega samo nekaj stopnic, jih je ravno toliko preveč, pravi mama Silva, ki je pred časom oddala svojo pisno in Nino-vo s sličicami opremljeno prošnjo. Tudi sama se bo obrnila na nekatera kamniška pode j tja in ustanove, da skupaj s humanitarnim zavodom zbere zadosti denarja. Tudi mi vabimo dobre ljudi, da se odzovejo stiski Ninove družine in prispevajo na račun: 51500-603-33738 (s pripisom "klančina za Nina"). • D.Z.Žlebir Občina Medvode Urejanje prostora in proračun Medvode, 24. marca - Na 26. redni seji se bo danes sestal občinski svet občine Medvode. Na dnevnem redu je med drugim predlog odloka o spremembah in dopolnitvah »bčin mesta Ljubljane za obdobje 1986-)lana občine Ljubljana Šiška za obdobje 2000 in dolgoročnega plana občin mesta Ljubljane za obdobje 1986- in Družbenega plana občine Ljublj 1986-1990 (za območje občine Medvode). Poleg še nekaterih prostorskih vprašanj pa je na dnevnem redu tudi predlog odloka o proračunu občine Medvode za letos. • A. Z. Občina Kamnik Redna in slavnostna seja Kamnik, 24. marca - Ta teden bo v občini Kamnik deloven in slovesen hkrati. V sredo, 26. marca, se bo namreč na redni seji 24. seji sestal občinski svet. Poleg zaključnega računa sta na dnevnem redu tudi odlok o proračunu občine za letos ter osnutek finančnega načrta in program dela Sklada stavbnih zemljišč za letos. V četrtek, 27. marca, pa bo slavnostna seja občinskega sveta občine Kamnik v prostorih Matične knjižnice v Kamniku. Na seji, ki se bo začela ob 18. uri, bodo podelili tudi priznanja ob letošnjem drugem praznovanju občinskega praznika občine Kamnik. Pred tem bo praznovanje začela ob 16. uri Mestna godba Kamnik s promenadoim koncertom na Glavnem trgu, ob 17. uri pa bo slovesnost pred spomenikom Rudolfa Maistra na Trgu talcev. ♦ A. Ž. Občina Vodice Komunala in dimnikarska služba Vodice, 24. marca - Predsednikk občinskega sveta Vodice Lojze Kosec je za jutri, 26. marca, sklical redno 24. sejo sveta. Na dnevnem redu je po pregledu zapisnikov in obravnavi zaključnega računa za minulo Teto prva obravnava o osnutku odlokov o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča, o komunalnih taksah v občini in o izvjaniu ter podelitev koncesije za dimnikarsko službo. Člani sveta bodo razpravljali tudi o odpiralnem času v Kugla baru. • A. Ž. ODLIČNO PLAČANO DELO! PRODAJALCI & ZASTOPNIKI, SAMOSTOJNI PODJETNIKI! Vabimo vas, da se nam pridružite! Slovenskemu trgu boste samo vi za nas prodajali izbrano slovensko in svetovno strokovno literaturo. Pokličite nas po tel.: 061/132 52 65 (med 8. In 14. uro), 064/212 085 (med 16. in 22. ureo) 064/620 855 (ves dan) PRODAJA KNJIG JE SE VEDNO ODLIČNO PLAČANO DELO! Glasova terenska ekipa je bila minuli petek na HOTAVLJAH in med drugim je naša komercialistka Pegi Berce v Gostilni LIPAN delila tudi oštevilčene reklamne čepice. Marčevsko popoldne smo še dodatno ogreli s priložnostnimi akcijami v sklopu novinarskega obiska in našim sogovornikom smo na HOTAVLJAH razdelili 14 oštevilčenih Glasovih reklamnih čepic Z vsake čepice smo kupon odtrgali, vseh 14 včeraj dali v boben za žrebanje in izžrebali: kupona 010934 in 010941 (nagradi: poljubno izbran Glasov izlet, za eno osebo, v letu 1997); kupona 010932 in 010944 (nagradi: Glasova reklamna majica). Hotaveljčanke in Hotaveljčani: če je med štirimi izžrebanimi številkami katera s Vaše reklamne čepice, ki ste jo v petek dobili v Gostilni Lipan, čimprej pokličite Gorenjski glas, telefon 064/223-111, in nagrado oziroma darilno pismo Vam pošljemo po pošti. Vaš telefonski klic pričakujemo najkasneje do tega petka, 29. marca, do 14. ure. V soboto je praznična Velika sobota, zato novinarskega obiska ne bomo pripravili - naslednji bo prvo aprilsko soboto, 5. aprila, ko bosta Danica Zavrl Žlebir in Mir jam Pavlic obiskali ZGORNJE JEZERSKO in ko bomo spet pripravili nekaj priložnostnih akcij za bralke in bralce Gorenjskega glasa ter vse ostale, ki se boste pridružili terenski ekipi! ♦H MARMOR HOTAVUJU DRUŽBA ZA OBDELAVO KAMNA IZ NAŠEGA PRODAJNEGA PROGRAMA VAM NUDIMO: ■ KUHINJSKE IN KOPALNIŠKE PULTE IZ NARAVNEGA KAMNA ■ STOPNICE IN OKENSKE POLICE ■ NOTRANJE IN ZUNANJE TALNE IN STENSKE OBLOGE ■ FASADNE PLOŠČE IZ NARAVNEGA KAMNA ■ MIZE IN DRUGE IZDELKE PO NAROČILU HOTAVLJE 40 4224 GORENJA VAS TEL. ++386 64 68 11 00 FAX: ++386 64 68 16 40 TRGOVINA: TEL 064 68 10 10 FAX064 68 16 41 PRIJAZNO VAS VABIMO NA HOTAVLJE APRIL - MESEC UGODNIH NAKUPOV OKREPČEVALNICA BLEGOŠ MOHORIČ TONE s.p. Hotavlje 85, Gorenja vas Tel.: 064/681-662 Nudimo vam vse vrste storitve z gradbeno mehanizacijo in kiper prevoze. Poleg storitev z bagri, rovokopači, buldožerji, nakladalci, grederji in valjerji vam sedaj nudimo tudi storitve z mini bagrom. Pri nas si lahko izposodite kompresor, ročno vodeni vibracijski valjer in vibro ploščo-žabo. Dobavljamo mlete in sejane frakcije gramoza ter tamponski gramoz vseh vrst. Ciril Potočnik s.p. in TOPOS HOTAVLJE d.o.o. Hotavlje 74 • 4224 Gorenja vas * tel. 064 681 670 * fax 064 681 318 mizarstvo SJEZERŠEK IZDELAVA STOPNIC W nnTAVi.il HOTAVUE Hotavlje 3, 4224 Gorenja vas tel. &fax: 064/681-548 TEL PRIVAT: 064/681-693, MOBITEL: 041/661-002 FDIZEDSKI SALON Gartner Ema s.p. Hotavlj e 42, Gorenja vas tel. 681-656 Na Hotavljah se ponovno prebujajo Tretje največje naselje v Poljanski dolini sicer nima svoje krajevne skupnosti, pač pa vrsto zelo aktivnih društev, ki pa so si za osnovni cilj postavila povezovanje prebivalcev. Ob strani jim stoji tudi podjetje Marmor Hotavlje, po katerem je glas o Hotavljah segel tudi v svet Naši obiski po gorenjskih krajih so sicer že tradicionalno ob sobotah, vendar smo tokrat na željo gostiteljev napravili izjemo: pretekla sobota je na Gorenjskem in v vsej Sloveniji minila v znamenju praznika smučarskih poletov v Planici in tudi Hotaveljčani niso hoteli tega zamuditi. Organizirali so si namreč celo vrsto avtobusov in se torej kar množično odpravili v dolino pod Ponca-mi. Naš obisk je bi zato v petek popoldan v znanem gostišču Lipan, v dveh urah našega pogovora pa je bil obisk tolikšen, da bi kmalu bila posebna soba premajhna. Tudi brez svoje KS? Pravzaprav je kar nenavadno, da je tretje naselje po velikosti v Poljanski dolini brez svoje krajevne skupnosti, saj ima takšno organiziranost kar nekaj manjših vasi v tej dolini. Tudi novi občinski statut občine Gorenja vas - Poljane namreč pozna in prizna krajevne skupnosti kot relativno samostojno obliko krajevne organiziranosti s statusom pravne osebe, zanimivo pa je, kako so Hotavlje tak status "zapravile": pred leti (nihče se ni mogel spomniti natančnega leta) namreč niso mogli najti novega predsednika krajevne skupnosti in tedaj so se odločili, da se priključijo Gorenji vasi. Sedaj so na Hotavljah organizirani kot vaški odbor, ki je donedavnega vključeval tudi še 6 bližnjih vasi, ker pa so ugotovili, da sama vas Hotavlje potrebuje več razvoja in vlaganj, pa so sedaj ustanovili še prav posebni 12 članski odbor samo za Hotavlje. Kot je povedal predsednik Karel Je-zeršek, ki je sicer tudi predsednik občinskega sveta občine Gorenja vas - Poljane, je celo slišati ideje o tem, da bi ponovno ustanovili svojo KS, čeprav se bojijo, da bi si s tem nakopali pogosto podvojeno in nepotrebno birokratsko delo. In zakaj predvsem taka razmišljanja? Po mnenju Iva Pet-rovčiča, predsednika KS Gorenja vas in občinskega referenta za gospodarsko infrastrukturo, s tem pa so se strinjali tudi vsi navzoči, je postalo že povsem očitno, da se je v preteklih dveh desetletjih vlagalo predvsem v odročne kraje - v telefonijo, ceste, vodovode, tako da so naselja v dolini v razvoju zaostala. Ustanovitev KS res zahteva precej pisarniškega dela, ki ga je težko opraviti brez zaposlitve, vprašanje pa je, ali bodo vsi načrti, ki jih imajo na Hotavljah uresničljivi brez tega. Marmor Hotavlje za vzgled Kot so nekoč iz te doline odvažali neobdelan kamen, pa so se v Marmorju Hotavlje naučili obdelovati do te mere, da kamen danes dovažajo celo tudi od drugod, je velika škoda, če se podobno dogaja z lesom, je primerjal Karel Jezeršek, ki ima mizarsko podjetje. To spoznanje se postopoma le širi in vedno več je tistih, ki surovine iz tega okolja oplemenitijo z delom in znanjem. K sreči se spreminja tudi miselnost v državi in njenih institucijah - npr. ponovna uvedba vajeniškega poklicnega izobraževanja je že tak primer. Vsekakor pa je pred nami vključevanje države v Evropo, ki bo zelo verjetno najbolj boleče prav za kmetijstvo, zato bi bil razvoj dopolnilnih dejavnosti v Tone Mravlja Tone Mohorič Ivo Petrovčič Jože Bogataj Marmor Hotavlje - živimo skupaj s krajem Že dolgoletna tradicija tukajšnjega življenja in razvoja, praktično vse od ustanovitve v letu 1948 je tesna povezava in sodelovanje podjetja Marmor Hotavlje s samim krajem, saj so med 155 zaposlenimi praktično sami domačini, je poudaril vodja tehničnega razvoja Janez Bizjak. Po lastninskem preoblikovanju sicer delniška družba je bil in je še največje podjetje, ki daje Hotaveljčanom in okolišanom možnost, da si služijo kruh. Sloves rdečkastega kamna, ki ga je tako lepo znal uporabiti tudi Plečnik, danes seže daleč čez meje naše države, in kot največji v svoji panogi se trudijo, da bi sledili razvoju v svetu. Ni ga zaselka v tej okolici, enako pa velja tudi za vsa društva, ki ne bi sodelovalo z podjetjem in tudi najmlajše pred štirimi leti ustanovljeno športno društvo nosi njihovo ime. Sodelovali so praktično pri vseh akcijah in vlaganjih. Nova tehnologija podzemnega pridobivanja kamna jim bo omogočila, da ne bodo povzročali novih ran temu okolju, posledice dosedanjega dela pa bodo tudi postopoma odpravili. Tako prav sedaj, ko je že uspešno zaključena investicija v novo tovarno, pripravljajo še vlaganja v čistilno napravo, s čimer naj bi postopoma odpravili potrebo po usedalnih bazenih. po upadajočem številu prim^.r' ov, ko je zaplesal redči pete", pa ugotavljajo, da so bili nap0^ s preventivo poplačani), aH z^ Turistično društvo Hotavlje-katerega je praktično vklJH■* na vsa vas in vasi iz okohc. Kar pet prireditev je že zd^ naj preseglo raven vaške ve*f lice, pač pa predstavljajo res dosežek v ohranjanju na etnografske dediščine, del" smeri predelave lesa celo ena od možnosti za preživetje. Sedaj bi bil čas, da bi država tudi s konkretnimi vlaganji in pomočjo prispevala k takemu razvoju. V občini pa si prizadevajo, da bi našli primeren prostor za tak razvoj. Društva: pomembni so odnosi v vasi Skupna ugotovitev in vodilo za delo vseh društev na Ho- tavljah je, da morajo predvsem združevati in pove-zovati ljudi ter po svojih močeh prispevati k čim višji kvaliteti življenja. Pa naj to velja za člane gasilskega društva, ki se ponaša s 40-letno tradicijo in ima več kot 150 članov - delo je predstavil predsednik Pavle Razložnik (ponosni so na to, da so prvi v Sloveniji uvedli metodo gasilskih trojk kot najučinkovitejše operativne oblike svojega dela; Osebna izkaznica Hotavelj Sama vas Hotavlje obsega 87 hiš in po zadnjih podatkih tod živi 352 prebivalcev. Velik del prebivalstva se še ukvarja s kmetijstvom in mogoče Je ugotoviti, da je zemlja zgledno obdelana. Ciste kmetije so sicer le še tri, v zadnjih letih pa se dobro razvija obrt in podjetništvo, saj imajo po zadnjih podatkih kar 22 samostojnih podjetnikov. Najbolj znan je seveda hotaveljski marmor, hkrati pa je podjetje Marmor tudi edino večje podjetje, ki zaposluje praktično izključno domačine. Pomemben del življenja vasi predstavljajo društva, od gasilskega, ki ima že 40-letno tradicijo, zelo aktivnega turističnega društva, do najmlajšega športnega društva, ki pa Jim v povezovanju krajanov tudi veliko pomeni. V kraju deluje tudi organizacija Rdečega križa in odbor Zveze borcev NOB. Posebnost je zagotovo tudi ta, da se Hotavlje pri delu društev in sploh v življenju dobro povezujejo s najbližjimi vasmi, kot so to Srednje Brdo, Volaka, Čabrače, Suša, Hlavče njive in Jelovico. Pred leti so bili tudi svoja krajevna skupnost, sedaj pa spadajo v KS Gorenja vas. TD pa je tudi bistveno moglo k lepšem videzu va. Da je delo društva tako mfljj žično, je verjetno pripisati tu spoznanju, da ni škoda den^H tudi za to, da vsako organizira enega ali celo v.} izletov za člane. Podobno ve J tudi za pred štirimi leti us novljeno športno društvo, IfUj znalo pripraviti in organiz'^ kar vrsto tekmovanj, ki s° . dobila vseslovenski PonLf hkrati pa z uspešnim dogoy«. om z zadrugo urediti koŠai* gV ko igrišče. Prav predstav' Toneta Mravlje le zgoV°\ pokazala na to, da se, k*j y zberejo sposobni, da tu<> kratkem času marsikaj n3Pje. viti. V krajevnem odboru čega križa po besedah * Justina že več desetletij lep ^ s pozornostjo skrbijo za jj ejše občane, priskočijo Pa A na pomoč tistim, ki so v za* Župan: Hotavlje se prebujajo ^ In kakšni so načrti fi° J odbora, ki so ga ustanovu1 lr j( kratkim? Mnogo nalog 7^ Hotaveljčanom nabra}0^ Zgornjih Hotavljah žejU0 £ $ urejati kanalizacijo. *" turistični kraj, bo P°%#' misliti tudi na bolje o*^ vanje krajev in zname" {6f< na cestah pa popraviti NJJJj kritične točke in zamaške. Tudi prisotni ,j občine Gorenja vas ;J , d Jože Bogataj je imajo Hotaveljčani T^f ugotavljajo, da so p*1 M standarda kraja nekol* tali, vendar je vse odvisni, od njih, občina P» UM pomagala. Ker so * Jj0iJ Sili", fe menil župan, možnosti, da svoje na^ sničijo. _.----' fitot Hotavlje je obUW?$M Gorenjskega gl*j* pt» Žargi, novinar,J^j** fotoreporterka in r*B komercialistka. ^/ Vljudno vabljeni! *orek, 25. marca 1997 ZA DOM IN DRUŽINO 7. STRAN • GORENJSKI GLAS iskusi«. Velika noč - domači praznik £e dni se bo povpraševanje po jajcih, inku, domačičh piščancih, smetani, 0fehih in drugih dobrotah dvignilo do ^klutenih višin. Velika noč res ne '"te mimo brez pirhov, drobrega jačega narezka, potice, orehove kakšen drugačne, pa čeprav je e"ka noč čisto na koncu meseca, ko Ie 5praznijo le vsi lepi. Nekaj recep-0v za velikonočne dobrote, kakršne *° včasih kuhale naše stare mame, orno zapisali danes. Imejte se lepo. veliko pirhov! Goveja juha * domačimi rezanci Y0vedina, primerna za juho (krilni rebra ali pleče) kosti, po lelji ffiek perutnine in košček jeter, sol, A jušne zelenjave pa korenček, eyw/a, peteršiljeva korenina, košček e'*ne, poper v zrnju in lovorv list v hladno osoljeno vodo damo ^eso, kosti in vso jušno zelenjavo, j^ed kuhanjem dodamo poper in voro list. Juha mora komaj opazno Jeti 2 do 3 ure, glede na starost "Vali. Predne juho odcedimo, jo Potimo stati ob robu štedilnika, da ^zbistri. iuh So stareJ^e živali da okusnejšo L .• Kuhana govedina bo sočnejša, * P damo kuhat v vrelo vodo, če pa l 1Irno, da bo juha okusnejša in n ePkeiša, damo meso kuhat v hlad-j vodo. Zelenjava juhi okus samo Polni.Pen, ki nastajajo pri kuhanju, Zastranjujemo. Jrp rezanci: 1 jajce, 10 do 12 dag l*e. pol lličke olja. o.lesto za rezance zamesimo v skledi na deski in ga gnetemo toliko časa, test °k Prerezu gladko. Zgneteno p lo Čim tanjše zvaljamo, osušimo, ležemo na 4 dele, položimo dru-tio|a na drugega in zvijemo. Z ostrim ,*em narežemo rezance, jih zrahlja-(jin nato zakuhamo v juho. Pre- Ost jajčnih rezancev je v tem, da se j^azmočijo, v juhi ostanejo lepo mehko krtačko, jo splaknemo in damo kuhat v krop. Vreti pustimo pokrito, počais in toliko ur, kolikor kilogramov teha. Če postane voda preslana, o odlijemo in nalijemo drugo vročo vodo. Šunko vedno ohladimo v vodi, v kaeri se je kuhala. Ohlajeno tanko narežemo na rezine, jo okrasimo z nastrganim hrenom in vejicami peteršilja. Lahko pa šunko kuhamo tudi v alu foliji. Dobro jo zavijemo v folijo in damo kuhat. V tem primeru ostane šunka veliko bolj sočna. Če pa ima gospodinja AMC posodo, naj nalije v posodo le malo vode, toliko, da dobor pokrije dno, in da vanjo kuhat šunko. Popečena govedina 6 kosov kuhane govedine, 4 dag olja, malo soli. Kuhano mesto iz juhe še malo osolimo in od obeh strani na vroči maščobi na hitro popečemo. Po okusu lahko kose mesa poprej še malo natrete s česnom in gorčico. Prazen krompir 1 kg krompirja, 3 dag maščobe, 1 sesekljana srednje debela čebula, sol. Krompir operemo, skuhamo do mehkega, ga odcedimo in še vročega olupimo ter tanko narežemo. V koztici svetlo rumeno pražimo čebulo, dodamo krompir, osolio, temeljito premešamo, nato z lopatico pritisnemo ob dno kozice. Krompir še večkrat premešamo. Prazen krompir bo morda še boljši, če mu boste dodali še malce domače zaseke ali ga polili s pol zajemalke juhe. Šunka Šunko lahko skuhamo ali spečemo. Najprej jo operemo v topli vodi z brez kvasa, ga zvaljamo, položimo nanj šunko in jo dobro ovijemo v testo, da med peko ne uhaja sok. Šunko pecimo dlje, kot bi jo kuhali. Ko se ohladi, odluščimo testo in šunko narežemo. Hrenova majoneza s smeano 2 krompirja, 2 jajci, Majoneza: 1 jajce, 1 dl olja, 2 llici naribanega hrena, kis, 1 dl kisle smetane. Krompir skuhamo inpretlačimo, jajce skuhamo in pretlačimo in oboje zmešlamo. Dodamo majonezo, kis, hren in smetano. Po oksuu solimo. Majonezo lahko pripraivmo ročno ali pa z električnim mešalnikom. Če mešamo z roko, vzamemo samo rumenjake, če pa pripravljamo majonezo z aparatom, vzamemo cela jajca, saj se apart hitreje vrti in se zato majoneza hitreje zgosti. Majonezo pripravimo tako, da rumenjake, s 1, poper, hren in olje damo v skledo, dobor premešamo. Pustiumo počivati 5 do 10 minut, nato pa med hitrim mešanjem dodajamo olje po kapljicah, ko se začen majoneza gostiti, prilivamo olje v tankem curku. Majonezo po potrebi razredčimo z limoninim sokom ali kisom. Okus ji izboljšamo, če ji primešamo kislo smetano. In še to: vse sestavine za majonezo morajo imeti enako temperaturo! Mandljeva potica Kvašeno testo: 60 dag moke, 2 dag kvasa, 6 dag sladkorja, 6 dag masla, 1 Ilica ruma, 2 rumenjaka, okoli 3 dl toplega mleka Nadev 12 dag masla, 4 jajca, 20 dag sladkorja, limonina lupinica, vanilija 60 dag otupljenih in zmletih mandeljnov, 5 dag sladkorja za pralenje mandeljnov. Zamesimo kvašeno testo in pustimo da vzhaja. Mandeljne s sladkorjem svetlorumeno spražimo. Vzhajano testo zvaljamo, namažemo z nadevomin potresemo s polovico mandljev. Tesno zvijemo, položimo v namazan model, prebodemo z igo in pustiumo, da potica vzhaja. Vzhajano namažemo za jajcem in pečemo 70 minut najprej pri 220 stopinjah ko pa zarumeni, temperaturo znižamo na 200 stopinj C. Pečeno potico pustimo nekaj minut v modlu, nato jo zvrnemo na desko in zgoraj namažemo z oljem. Pokrijemo s papirjem in portom. Nadev: Maslo penasto umešamo, izmenjaje dodajamo rumenjake in sladkor, nato dodamo vanilijo in limonino lupinico. Dodamo trd beljakov sneg, po snegu potresemo polovico spraženih mandljev in vse hkrati narahlo zamešamo. (Drugo polovico mandljev potresemo po nadevu, v katerega smo že zamešali polovico mandljev.) Ko voda zavre, zmanjša energijo na minimum in tako kuna brez odkrivanja posode dobro uro, dve. Šunka se bo skuhala v sopari in obdržala vse sokove, kajti pri takšni kuhi ne bodo ušli v vodo. Namesto da bi šunko kuhali, jo lahko spečemo v presnem ali kvašenem testu. Zamesimo testo kot za kruh ali tudi Če nam pirhi ostajajo Jajca v solati Pirhov nam nikoli ni dovolj! Nekaj jih naredimo po starem v čebulnih listih, nekaj mora biti živobarvnih, nekaj ročno poslikanih, da je košarica s pirhi kar najbolj pisana. Potem pa ostajajo. Preden jih dokončno porabimo, moramo preveriti, da jajce niso že pokvarjena. To opazimo, Če pri lupljenju zaudarjajo. Tudi če opazimo plesen - navadno se pojavi pri počenih pirhih - tako jajce zavrzimo. Le dobra, zdrava jajca porabimo. Najboje v solati. Jajca olupimo in narežemo na kolobarčke. Pripravimo marinado iz kisa, olja, soli, popra in sesekljane Šalotke. S tem prelijemo narezana jajca in rahlo premešamo. Da bo jajčna solata še boljša, jo nekaj časa pustimo v hladilniku, potem pa postrezimo. Zdravo stopalo tudi v starosti Spočiti v pomladne dni. zdravje stopal v otroštvu - to besedo bi 3 0raH pisati z veliko začetnico/Stopala ta? ,8tarostjo spreminjajo in nato potre-J*ieJo Se posebno nego. Žal pa pridejo ^°8i do tega spoznanja šele, ko nasto-p*g Prvi problemi. v0ia k° gibanje tudi v užitek in zado-8«Jsty°/ je potrebno upoštevati posebnosit Porrf V staros^' Prihaja namreč do zelo sto envbrtih sprememb, saj postanejo razi'• • ve^a' sPrednJi del s*°Pala se ltl irt podaljša, ne spremeni se samo P^droi^ * '—' — "K-------- -------- star^v ^ete' ^°Pa porneni, da morajo XxSL k ^ nositi ve^e čevl)e' ^e ne žeiii° delu n otiščancev na sprednjem bja2- ?*°pala, bolezensko spremenjenih STC ^lux valgus) ali bolečih prstov. ^Poč .stJ° se regeneracija telesnih celic z^asru- zmanjša se število lojnic in atotvo1' ar P°rneni, da ima koža nog in rastej Premal° maščobe in vlage. Nohti Palca p0*asneie- "Nova" celica na nohtu zg0m. Potrebuje za rast od rastišče do pribil*6*?3 roba nohta pri starejših ljudeh §ih SVP01 leta' Pri nuaj-*ato]l eh dobre «etrt lete. VifcJ6 ™dl zdravljenje gli-poKl0boH nohtov, ki se ^tih l?avljaJ° P° štiri" Ohl?' dolgotrajno. ^naS*' vez*ega tkiva, an)a ii S Procesom star- st°PaliL x°/azna tudi na V*se>iMasa veznega tki- Porne blazinice in poveča se občutljivost na pritisk. K temu lahko prištejemo še obrabo členkov. Da pa bi tudi starejši ljudje ohranili kar se da zdrava stopala, morajo poleg splošnega zdravega načina življenja upoštevati te stvari: skrbeti morajo za dobro higieno in nego stopal ter nositi udobno obutev. Redno masiranje zjutraj in zvečer po deset minut pospešuje prekrvitev in ščiti pred poškodbami. Idealna je masaža z ustrezno kremo za noge, ki istočasno neguje izsušeno kožo in preprečuje nasa-janje glivičnih obolenj (npr. GEHVVOL FUSSKRAFT BLAU). še posebej je pomembna udobna obutev z oblezinjenim opernim delom, zgornji del naj bo iz mehkega materiala brez trdih Šivov in predvsem naj bo v Čevlju dovolj prostora za sprednji del stopala. Vse to nudijo dobri in udobni čevlji, ki hkrati zagotavljajo tudi varen korak. Izdelani so na posebnih Čevljarskih kopitih, ki ustrezajo posameznim oblikam stopal. ALOE VERA Darilo narave človeku v izdelkih (SV, CtJOLDC GEL RE VITALIZANT Aloja Vera je dobrodošlo darilo narave, glede na po vsem svetu vse bolj razširjeno onesnalenost okolja, povečano število alergij, opazno več je tudi problemov zaradi gljivic, veča se število presnovnih motenj in splošnega zmanjšanja odpornosti. Rastlina pa ne deluje samo na telesnem nivoju, temveč tudi na duševnem - je ključ za aktiviranje neizmernega potenciala lastnih zdravilnih moči, ki jih vsak od nas nosi v sebi. VAloji Barbadensis Mill-er, ki jo v svojih izdelkih uporablja španski proizvajalec, je dosedaj odkritih več kot 160 različnih sestavin, ki skupaj z visoko tehnologijo predelave, zagotavljajo najvišjo kvaliteto izdelkov. LJUBLJANA Petkovškovo nabrelje 43 (pri Zmajskem mostu) Telefon: 061/312-815, Delovni čas: 9. -19., sobota 9. -13. IZDELKI VERDALOE 100 % sok AlojeVere (dietetični izdelek) je odlična preventiva ali podpora zdravljenju. Deluje kot naravni čistilec organizma,krepi imunski sistem, blali vnetja, je odlična pomoč pri lelodčnih problemih... Zelo dobri rezultati so tudi, če ga uporabljamo kot obkladek ali ga vtir-amo v kolo obraza in telesa. 75 % gel Aloje v obliki leleja pomaga pri opeklinah, problematični koli, udarcih, povečuje vlalnost kole. Je kot prva pomoč v vsaki drulini. Posebna regen-erativna krema vsebuje 75 % alojinega soka, vanilijo in proteine. Njene naravne sestavine blagodejno učinkujejo pri problemih s kolo (ekcem, luskavica, gljivice, mastna aknasta kola, razširjene kapilare...). Zeliščna prodaja in drogerija ••SIVKA" Frankovo naselje 68 Škofja Loka Del. čas: 9. -19., sobota 9. -12. Medi San zdravo življenje Medicinski in ortopedski pripomočki Kidričeva 47a, 4000 Kranj Tržnica Radovljica Del. čas: 8.-19, sobota 8 -12. Del. čas: 8. -19., sobota 8. -13. ' NAGRADNO VPRAŠANJE: l Kakšen okus in barvo ima 100 % čisti sok španskega proizvajalca? I........................................................................................................................ J Odgovore pošljite na Gorenjski glas s pripisom VERDALOE. Od prispelih od-I govorov bomo enega izlrebali, ostali pa gredo v skupni boben za končno Irebanje. 2 §^ s so V prejšnji objavi je bila izlrebana Tanja Hudobivnik, Hrastje 174, 4000 Kranj, ki prevzame izdelke Verdaloe v trgovini ALOES MEDICO v Ljubljani. KULTURA UREJA: Lea Mencinger KULTURNI KOLEDAR KRANJ - V Mali galeriji Likovnega društva Kranj je na ogled razstava "Sopotniki na potovanju" (slikarstvo v Italiji 1970 - 1995). V preddverju Iskratel je na ogled slikarska razstava z naslovom Kranjski slikarji - figuraliki. V galeriji Kavka razstavlja fotografije Egon Kaše.N hotelu Kokra na Brdu je na ogled razstava slik Karla Kuharja. V galeriji M-ARS je na ogled razstava Velikonočne pisanice in voščilnice. JESENICE - V Kosovi graščini je na ogled razstava fotografij fotokluba Nagold iz nemškega Baden VVuertten-berga. V razstavnem salonu Dolik je na ogled razstava fotografij Franca Ferjana, člana FK Radovljica. RADOVLJICA - V Galeriji Šivčeva hiša so na ogled nove otroške in mladinske knjižne ilustracije iz stalne zbirke ilustracij. V galeriji Avla Občine Radovljica je na ogled fotografska razstava "Otroci vsega sveta" zakoncev Adija in Justi Fink. BLED - V prvem nadstropju Občine je na ogled razstava likovnih del slikarja Jožeta Vogelnika. BEGUNJE - V Galeriji Avsenik je na ogled razstava slik Bernarde Šmid ŠKOFJA LOKA - V galeriji Fara je na ogled razstava barvnih fotografij in diapozitivov avtorja Mateja Rupla z naslovom Plavajoče oči Malte.V Galeriji Loškega muzeja je na ogled razstava planinskih fotografij, izbranih na natečaju PD Škofja Loka in FK Anton Ažbe. V Loškem muzeju je na ogled razstava "Metulji", del zbirke slovenskih metuljev lepidopterologov Milana Sukiča in Iva Jugovica. V knjižnici Ivana Tavčarja so razstavljene čipke škofjeloške čipkarice Mojce Jem c. ŽIRI -V galeriji Svoboda bo do 6. aprila na ogled razstava izbranih fotografij Vlastje Simončiča o Triglavu. TRŽIČ - V Paviljonu NOB je na ogled razstava Iskrivo pojmovanje akad. kiparke Alenke Vidrgar. KAMNIK - V Razstavišču Veronika je na ogled razstava slik kamniške slikarke Grete Boltar. LJUBLJANA - V Muzeju novejše zgodovine (Cekinov grad) je do konca marca na ogled priložnostna razstava Skoki v Planici med 1947 in 1950 letom.V galeriji Avla Nove Ljubljanske Banke razstavljata slikarki Alenka Kham Pič-man in Nora de Saint Picman.V atriju Narodnega muzeja je na ogled razstava Neandertalce in njegova piščal? 60. LETNICA GLASBENIKA - PROF. FEDJE RUPLA V teh dneh je mimo in skromno šla mimo nas 60. obletnica znanega slovenskega glasbenika • flavtista in rednega profesorja na Akademiji za glasbo v Ljubljani Fedje Rupla. Rojen 12. marca 1937 v Ljubljani je že mlad kazal glasbeno nadarjenost. Kako tudi ne, saj se je končno rodil v glasbeni družini. Njegov oče je bil violinist in med drugim rektor Akademije za glasbo v Ljubljani. Tudi mali Fedja je šel na začetku po očetovih stopinjah in se pri petih letih začel učiti violino. Pozneje je prav violina bila tista, ki ga je popeljala prva na profesionalno glasbeno K3t, saj se je zaposlil kot violinist v Simfoničnem orkestru TV Ljubljana, takrat še pod taktirko prof. Uroša Prevorška. Fedja je postal flavtist, tak kot ga poznamo danes, pravzaprav po naključju. Poleg violine se je namreč učil tudi igranja flavte in ko je pred nekim koncertom orkestra zbolel flavtist, ga je dirigent zaprosil, če bi lahko vskočil na njegovo mesto. In tako se je tudi zgodilo. Koncertni krst na flavti je uspešno prestal in od takrat naprej je bil Fedja v orkestru nastavljen kot flavtist. To je bilo leta 1959. Iz flavte je nato na akademiji diplomiral pri prof. Borisu Čampi, naprej pa se je izpopolnjeval v Franciji na Licence de Concert pnproi. G. Crunellu. Kot solo flavtist je igral v simfoničnem orkestru RTV Ljubljana, RTV Beograd, orkestru Slovenske filharmonije in Theatru Verdi v Trstu. Dolga leta je bil tudi član Ljubljanskega pihalnega tria in ansambla Slavka Osterca. Glasbena pot ga je vodila tako po domovini kot tujini. Hkrati s svojo poustvarjalno umetniško dejavnostjo je vseskozi deloval tudi na pedagoškem področju. Na ljubljanski Akademiji za glasbo je dejaven kot profesor že od leta 1964. Sedaj živi v Kranju, kjer je na glasbeni šoli flavto tudi nekaj let poučeval. Ko se pogovarjaš z jubilantom, prof. Fedjem Ruplom, je mnogo zanimivih zgodb in anekdot iz njegovega glasbenega življenja. Svojih šestdeset križev ne pokaže. Je Čil in živahen, Eredan pedagog, sem ter tja gre v tržaško opero odigrat še akšno predstavo. Tam ga dobro poznajo in vedo, na koga se v nuji lahko brez skrbi obrnejo. "Prof. Rupel, v teh letih si vzgojil številne rodove slovenskih glasbenikov, ki smo ti hvaležni za zavzeto in strokovno delo. Namreč, pred leti sem bil pri komorni igri tudi sam tvoj študent. Zatorej dvignem čašo na tvoje zdravje in ti voščim - Na zdravje za okrogli 60. jubilej in ti zaželim še veliko nadaljnjih plodnih let." • Igor Kadunc PEVCI IZ BARCELONE Kranj - Komorni pevski zbor De Profundis gosti danes, v torek, ob 20. uri v cerkvi v Stražišču pevski zbor Ariadna iz Barcelone. Te dni je do 28. marca na gostovanju pri nas pevski zbor Ariadna iz Barcelone. Zbor je bil ustanovljen leta 1973, sestavljajo pa ga predvsem mlajši pevci stari od 20 do 30 let. Zbor nastopa tako v domači Kataloniji kot tudi po vsej Španiji, gostuje pa tudi v drugih evropskih deželah. Doslej so z zborom sodelovali že mnogi pomembni domači in tuji zborovski dirigenti. Pevski zbor Ariadna izvaja zelo različne zvrsti glasbe, od renesanse do klasicizma in romantike, njihova glavna usmeritev pa je izvajanje glasbe 20. stoletja. Zboru dirigira Xavier Puig. Ob zaključku Kekčevih dnevov KO OTROCI IGRAJO OTROKOM Jesenice - Če bi na letošnjem srečanju gorenjskih otroških gledaliških skupin prišlo v program še šest predstav, j" so sicer zamudile rok za prijavo, bi bila na jeseniških odrih resnično prava gneča. Že tako je bila za organizatorje - ZKO Jesenice, ZKO Gorenjske in Gledališče Toneta Čufarja razporeditev sedemnajstih otroških in mladinski'1 predstav po treh prizoriščih tudi na Dovjem in na Javorniku-Koroški Beli kar zahteven zalogaj. Zato tudi nič čudnega, če so mentorji, ki so sicer organizacijo srečanja pohvalili, ob koncu predlagali Združenju gorenjskih gledaliških in lutkovnih skupin, naj že za prihodnje leto raje pripravi malce spremenjen program. Še vedno naj bi na srečanju igrale skupine, ki bodo do roka, to je do 1. marca 1998, imele premiero, na srečanje pa naj bi se tako kot doslej uvrstile brez selekcije. Da bi lahko obvladovali množico skupin, tako šolskih dramskih kot tudi skupin pri klul-turnih društvih, naj bi v bodoče srečanje razdelili na dva dela. V prvem delu naj bi se v dveh dneh ob koncu tedna zvrstile otroške predstave pred otroškim občinstvom, temu so pač namenjene, mladinske predstave pa bi imele svoj termin teden dni kasneje. Morda bi se zdaj že tradicionalnemu in gostoljubnemu jeseniškemu gledališču kot gostitelj lahko pridružil še drug kraj s primerno dvorano. O tem pa se bo Združenje odločalo z razpisom. Da pa bi bilo srečanje še bolj kot je zdaj podobno gledališkemu festivalu, kateremu ne sme manjkati izmenjava mnenj, so ob zaključku mentorji gledaliških skupin tudi predlagali, naj bi vsak Jesenice - Z Butalskimi razglednicami (Milčinski - Cvetko) v režiji Mihe Štefeta so na Kekčevih dnevih zabavali sebe in gledalce mladi iz dramske skupine Živčki iz Naklega dan po predstavah pripravili razgovor ali dva, na katerem bi mentorji med seboj in ob sodelovanju gledališkega strokovnjaka govorili o predstavah, ki jo jih videli in se iz tega tudi kaj naučili. Tako kot tudi mladi gledališčniki. Prav gledališko znanje pa je tema, ki jo na teh srečanjih nenehno načenjajo. Vsaj tisti mentorji, ki naglas povedo, da vsega ne vedo, da bi se o gledališču še kaj naučili. Samo gledanje otroških predstav pa vsekakor ni dovolj, čeprav so nekateri morda tudi takšnega mnenja. Matija Mil-čilnski, predsednik Združenja gledaliških in lutkovnih skupin Gorenjske je rad obljubil organizacijo dvodnevnih seminarjev; kot kaže, pa bo nekaj gledaliških delavnic za vse gledališkega izpopolnjevanja željne pripravila tudi Zveza kulturnih prganizacij Slovenije, vsaj tako je na okrogli mizi na Jesenicah zatrdil njen predstavnik za gledališko dejavnost Jurij Rudolf. Kaj je pokazalo letošnje srečanje gorenjskih otroških gledaliških skupin? Predvsem to, da je gledališka dejavno«' med mladimi kar lepo razšjr' jena. Med predstavami so b»* resda bolj redke take P'sa< prav za gledališki oder, i največ je bilo priredb, ki P se rade izkažejo za trši ore kot pa se sprva zdi. Očitke, ► jih je sicer zelo dozira0 povedal letošnji selektor sr"' čanja Peter Militarov, u° lahko našteli na prste & roke: po selektorjevem mnenv ju je bila večina predst* premalo ustvarjalno nareje na, kar po vrsti je Šep* osnovni koncept predstav, primerjavi z lanskim sre^ jem je po selektorju let0.J!L bilo nekoliko manj gledali** vznemirljivo. Je pa bilo veliko bolj jjfl istno za vse, ki se iz ČistCJ/ veselja vse leto trudijo otroki in ustvarjajo V*. dstave. Seveda pa se trudU tudi otroci, rezultat pa > imeniten predvsem taflj"' kjer mentorji znajo spodbuj ti otroško ustvarjalnost. I prisluhniti in uporabiti L nastajanju skupnega S^e p kega projekta. Razgovor ob zaključil okroglo mizo ob ki DONACIJA LIKOVNIH DEL Kranj - Bolnišnica je sicer nevsakdanji prostor za stalno razstavo likovnih del. Vsekakor pa bodo prostori v Bolnišnici za ginekologijo in porodništvo Kranj polepšali bivanje porodnicam, bolnicam in seveda tudi bolnišničnemu osebju: prav danes na materinski dan namreč v teh prostorih odpirajo stalno razstavo slik, ki sta jih bolnišnici poklonila akademska slikarja Klementina Golija in Klavdij Tutta iz Kranja. Na sliki: Klavdij Tutta • iz cikla Življenje naj bo, slika na les, 1997 Na filmskem platnu pokazal, da se mentorji, -.. seveda nikakor ne primefj\) z predstavami, ki nastaja) f gledaliških šolah, kot je tj CKD pri ZKO Kranj, veno pa jim ni prav, če nji' celoletni trud ne da primen*^ ga rezultata. Otroško obcii^ vo zna zelo dobro razbrati. ^ kakšno predstavo gre - ^ dolgočasijo, se je yt?j$ vprašati, ali je bil izbor ig ^ neprimeren, napačen, s ^ zgodba porazgubila v Pijanem gledališkem ?*-s£aj mentiranju ali Ku Nastopajoči so bili vseK ^ še najmanj krivi - vsi so ^ sijajni, celo kakšna zvezdi sijala med njimi. Tudi v m dstavah, ki se po n° pojavljajo, ko med nastopajo tudi odrasli- rSm ta nova značilnost v otro m gledališkem dogajanju »Jf/j enjskih odrih prevladata ^ ne, niti ni pomembfl ^ odločujoče vprašanje o° cu Kekčevih dnevov na J.^ nicah. Pomembneje Jj*. gjj ugoditi v kar največji V željam mentorjev P0-*^ nem znanju. • L«8 v" ger, foto: Tina Doki EVITA Režija: Alan Parker 40 milijonov vredne spektakel iz zgodovine Argetnine je vilm o strasteh latinske Amerike, prikaz čustev, ki se izlivajo iz grl tisočih in tisočih v množicah argentinskega revnega vsakdana, tam nekje na sredi stoletja. Ja, seveda, Evita je musical, le nekaj besed je povedanih, večina je prepevanja. Od čudovitih (balkonskih) solov Madonne, preko nekoliko manj čudovitih solov Antonia Bander-asa, do vseh vrt zborovskega petja. Toda Madonna v filmu poje, je vsekakor prednost. Če že igralka ni ravno najboljša (poglejte si njene prejšnje filme), vsaj peti zna. Ne glede na to, kdo je bila Eva Peron, od kod je prišla in na kakšen način se je prebijala skozi življenje od neznane kmeček deklice do žene samega predsednika Argetnine in prave svetnice ljudstva, njena slava je vleika in Argentinci je ne bodo nikoli pozabili. Ne glede na to, kod jo je ljubil, kodo preziral in sovražil, pustila je svoj pečat v srcih argentinskih ljudi. Film Evita Evite Peron morda ne poredstavi popolno, morda ne bomo razumeli njene slave in morda se nam ne bo vtisnila v srce, zagotovo pa bo to storial glasba iz filma. Taje res mogočna, od prve minute, do konca filma. Mogočni so tudi množični prizori, v katerih se mimo kamer sprehaja kar 40000 statistov. mogočan je tudi Madonna, kise pokaže v skoraj vsaki sceni, tako da se vprašamo ali je film slavospev Eviti ali Madonni. Čudovite so tudi ostale stvari, kiso Eviti prinesle pet nominacij za oskarje. Torej: Pesem You Must Love Me, melanholična fotografija, razkošna scenografija, (po)poln zvok in vrhunska montaža. Ja, kje pa so nominacije za najboljši film, igralko, stranskega igralca' No, ne »pretiravajmo. Evita je zgolj mogočen, res mogočen film. • Janez Cadež Glasbena čitanka za čeliste IGRAMO SE - Po predstavitvi v Glasbeni šoli Radovljici pred dne ^ danes, v torek, ob 18. uri zbirko narodnih pesmi1 violončela in klavir predstavili še v Likovnem raz*1 Domžalah. ^^tt Zbirka notnih zapisov, izbor in redakcija je delo ^, Kristl Marinič, je pred kratkim izšla pri Parnas Domzai ^ $ prvo zbirko z dvajsetimi pesmicami, narodnim $ ■ ponarodelimi, ki so prirejene za dva violončela možne pa so seveda različne kombinacije med in Đ\so%4 Vse pesmice ie priredil Egi Gašperšič. Notnim dodano tudi besedilo. Zbirka notnih zapisov j« gpt&flj najmlajšim čelistom, zato je temu primerna Jj4 Lj/K0*1} večbarvno naslovnico in prijetnimi ilustracijami Mat K . \fi Na prireditvi v Radovljici - tako pa bo tudi v Dornza ogled tudi razstava ilustracij iz zbirke Igramo se. 0aj Zbirki notnih zapisov za najmlajše glasbenike-čei 'g&v kratkem sledila še zbirka notnih zapisov za starej ^dtjj skupine. Za pokušino so mladi glasbeniki nekYstavili.x J bodoče zbirke na prireditvi v Radovljici že PrS?^stopil* O tega pa seveda še pesmice iz zbirke Igramo se. Na ,a$\> , tudi čelisti, ki bodo sodelovali na bližnjih pomemonujup^j tekmovanjih - državnem glasbenem tekmovanju te # ^jti-odnih tekmovanjih v italijanski Gorici in v Zagret? Planiške prireditve bi bile lahko državni praznik. Tudi takšne (resne) predloge smo slišali pod Poncami. Primoža v nebesa, Dietra pa v pekel Slovenija je ponorela. Zaradi obeh velemojstrov smučarskih skokov in zaradi mika poletov samih je bila Planica narodni praznik brez PHmere. Tudi Dieter Thoma, ki je bil do sobote največja "nadloga" na tekmi, je potem, ko je Primož Peterka že slavil nedosegljivo Prednost, dobival po žvižgih vedno več aplavzov in simpatij. Na začetku "črna" planiška zgodba se je srečno in po nepotrebnem (dražje) končala. Ko je bil mraz, bi lahko pripravili vsaj zadosti snega. Marca pa se nas res lahko samo Bog usmili. Planica, sobota, 22. marca, dan, ko f je v šestdesetletni zgodovini smu-^arskih skokov in poletov pod Pon-S ZDral° največ" ljudi. Bilo jih je 'U.OOO. V kolonah so se kot romarji jalili v dolino, obloženi z nahrbtniki 2 Ustavami, transparenti in drugimi javijaškimi pripomočki. Med Rate-in Kranjsko goro vključno s Parkirišči v Planici je bilo 700 *vtobusov in nad 6000 osebnih •ožil. V nedeljo je bil obisk nekoliko ^anJši, vključno s petkom, ko je do J01 Šestih zvečer, ko je šel preko 10°rvv» zacmJi skakalec, vztrajalo nad U-OOO ljudi predvsem mladih, pa je S? v treh dneh v Planici blizu 13?T°00 ljudi. t to je nekaj neverjetnega. Takšne-°a zanimanja za Planico še ne r0n>nim," je v soboto pred začet-Va,m tekme, ko se je dolina polnila in i» to-la' Pripovedoval Mato Krznarič . Mojstrane, ena od planiških legend {".'""ga leta planiški delavec. Obi-*Jn° je bil eden glavnih na naletu in dn>StU' tokrat pa Je usmerjal delo pri oJu- "Prvi so prišli že ponoči. jJffPtoa Dolenjcev je bila tukaj že od? dven zjutraj. Zakurili so, pekli p. °Jka in se veselili." Njega, ki pozna J*n!c9 kot svoj žep, sem vprašal, p ■ aJ je bilo letos toliko problemov n PriPravi skakalnice in prireditve c_ Ploh. "OHinofl ic hilfl rp« strašna Nemški skakalec Duffner je padec preživel brez hujših posledic. SeB Je jemalo s tal. Prav tako pa je "a odločitev za začetek priprav [ J-fozna. Decembra in januarja bi npo naredili zadostne zaloge umet-d & snega in ga ne bi bilo treba bi wŽatL Za venko truda in stroškov skat Prikrajšani, če bi dobila tj/ . lnica na odskočni mizi in na «aSitlSCu naravni Profi1' ki bi ea lahko m° prekrili s snegom." °j*tovski strah b;^n°go znanih planiških obrazov je ^ videti med množico. Jirži Raška, ikit dol8a leta vladal na planiških pivnicah in potisnil leta 1969 zah rekord na 164 metrov, redno r aaJa v piamco zaracji treners-o^J Poklica. Tudi Dalibor Moteljek, bij u znameniti češki skakalec, je pa s at tukaj. Bil je sodnik. Zaman fc» t?1. iskal planiško legendo, junaki Je na stari Bloudkovi napravi Hei 960 potegnil na 127 metrov, sPomUtha Recknagela. Starejši se stili«nite teSa Vzhodnega Nemca, tteri- ^rez Primere, tako kot Stei-Ja . Wirkole, Bachlerja, Ostwalda, Minister dr Slavko Gaber Planice je za vse dovolj "Nad takim obiskom sploh nisem presenečen. Vem, da v Sloveniji to prireditev cenimo. Tudi včerajšnji (petkov) obisk srednješolske in osnovnošolske mladine kate, da se, kar zadeva obisk, za naraščaj ni treba bati. Posebej smo se potrudili, da smo včeraj pokazali mladim še kaj o Planici in njeni zgodovini ter se srečali z nekaterimi skakalci. Tako bo tudi v prihodnje. Naša želja je prestaviti prireditev na februar, ko je več snega. Sicer pa je treba glede Planice najti pameten dogovor, saj je interesov veliko. Eno mora biti jasno: Planica je nacionalni interes in tako bo tudi ostalo. Upam, da se bodo našli do naslednje Planice ustrezni dogovori in da se bodo interesi drug ob drugemu nekoliko obrusili. Planica je tako močna prireditev, da bi lahko imeli od nje koristi vsi. Če pa jih bo hotel imeti samo eden, potem ne bomo nikamor prišli." • J.K. Koglerja, Fijasa, Nvkaenenea, Fel-derja, Inauerja ... Predsednik kranjskega skakalnega kluba Triglav in mednarodni sodnik za smučarske skoke Jože Javornik je povedal, da je Helmuth zdravnik, ki ne opravlja svojega dela in da zelo redko hodi v tujino. Kar precej let je minilo, ko sta zadnjič skupaj sodila na tekmi. Razlogov, zakaj se tako malo pojavlja zunaj Nemčije, ne ve. Težko je biti v vlogi staršev, katerih sinovi se poganjajo preko tako spoštljivo velike in tudi nevarne naprave. Tone Peterka, oče zmagovalca svetovnega pokala v skokih je bil na trnih, dokler ni bilo vse končano Primožu v prid. Sploh ni poezija biti oče velikega šampiona, saj se užitki in slava mešajo z razočaranji in presenečenji različne vrste. Primož uspeva zdržati to peklensko bitko in v soboto je skakal, čeprav ga je udarjena noga Misli o Planici Franci PETEK, nekdanji skakalec in svetovni prvak:"Vsa čast organizatorjem za izpeljavo tekme. Računal sem na dolge skoke, vendar takih doliin in tako pogostih skokov čez 200 metrov nisem pričakoval. Če gledam na stvar kot skakalec brez obremenitev in nacionalnih čustev, mislim, da Primož zasluži svetovni pokal, po drugi strani pa mi je žal padca Thome pri 213 metrih. Na vrh pa me ne vleče. To napravo preveč spoštujem in moraš biti nanjo pripravljen." Matjaž ZUPAN, nekdanji skakalec: "Presenečajo me tako številni skoki prek 200 metrov. Užitek je gledati take skoke. Poznam pa tudi občutke skakalca, če leti daleč. Polete imam posebno rad. Sam sem dobro letel in sem bil leta 1987 drugi na poletih. Mikalo me je, da bi spet poskusil, pa imam premalo časa za trening. Thoma in Peterka sta v odlični formi, vendar upam, da bo Primož zmagal." Dieter THOMA, skakalec, drugi v svetovnem pokalu:'To je bilo skaknje na skrajni meji. Škoda, da sem v soboto skočil v prvi seriji premalo, v drugi pa sem pri 213 padel. Nisem zdržal pritiska. Trikrat v enem dnevu sem šel prek 200 metrov in jezen sem bil, ko sem moral še četrtič na vrh. Sedaj sem utrujen. Ko pridem v hotel, grem takoj spat. Po tekmovanju pa bom šel z družino na dopust. Peterka je mlad in dober skakalec. Zaslužil je zmago v svetovnem pokalu. Kaj mislim o Planici. Tu je zelo veliko ljudi, navdušenih nad skoki. To je tisto, kar rabimo: veliko ljudi ob skakalnicah in zato je Planica super prireditev." Baje, trener na Japonskem ^o/eri rizy pozimi skoki 5h*kah, Se imate na Japonskem? Kakšno je vzdušje v najboljšem nem moštvu na svetu? "Uradno sem pomočnik trenerja japonske reprezentance, delam pa tudi stvari, ki so pristojnost glavnega trenerja. Resnično smo ekipa, ki delamo povezano in sodelujemo. Japonci so med seboj strašansko tovariški. Pomagajo si in so veseli vsakega uspeha vsakogar. Nobene fovšarije ne poznajo. To jih drži pokonci in tudi zato smo letos zmagali v pokalu narodov. So borbeni in za uspeh dajo vse od sebe." Ali znate japonsko? "Malo že znam, vendar je japonščina zelo težek jezik. Ko jaz govorim japonsko, se mi skakalci smejijo. Za hec seveda." Imajo tudi tam take probleme z organizacijo tekme kot v Planici, ko gre tudi za neurejene lastniške zadeve? ?ba *o izknr-t°Vencu fe delček Planice in Kranjske gore, zato bi bilo v[ed'"' kot 7 ■ m zdrui-Ui Planico bi bilo treba posodobiti in jo }xkalnko lnimiVost pozimi in poleti. V Obersdorfu peljejo turiste na fn ic°> ki h J€ ur?iem- v Planici bi morali urediti objekte, zgraditi d>°mif*ke ur^radovedneie potegbnla na vrh velikanke, prodajati hHsi Športnik 1 d in Z8radM objekte, da bodo lahko hodili tudi tratimo S1 5/m na Priprave. Neverjetno, da teh možnosti ne indlSče Hakuh PC* ^ tnba sPoštovati lastnino. Olimpijsko skakalno t>r?^k°dnin k S° gadili na zasebni zemlji, seveda na osnovi pogodb rutice, P0i'eti etJe Pozimim kasirajo, poleti pa gojijo svoj ril in druge ' razen ^a plastiki, tekmovanj ni." • J.Košnjek Andreas Goldberger, tokrat gledalec hudo bolela. "Zaradi jeze se mu je v petek zgodil padec. Ko je vedel, da ne bo letel tako daleč kot je želel, je besno s smučmi udaril v tla." Tudi za take trenutke na tekmah se bo moral Primož še izpiliti. Petkov padec bi bil lahko usoden in s hujšimi posledicami. Janez Debelak • Hanza in žena Terezija iz Braslovč poznata občutke Peterkovega očeta. "Ko je Matjaž leta 1985 letel proti takratnemu državnemu rekordu 185 metrov, sem samo nebogljeno stal in gledal, koliko črt na hrbtu skakalnice bo še preletel. Drugi so mi rekli, da so me oblivale najrazličnejše barve, od modre do mrtvaško bele. Bali so se, da me bo prizadelo," je v soboto pripovedoval popularni in vedno nasmejani Hanza, ki mu je žal, da na tekmah ne more več prijateljevati s pokojnim Lojzetom Zupanom, očetom skakalca Matjaža, s katerim sta bila iskrena prijatelja. Ata Debelak je napovedal rekord na 215 metrih, za svoja sinova pa je povedal, da ima Matjaž na Fužinah trgovino Čaplja in da v Ljubnem ob Savinji gradi hišo, sinova Jaka in Matej pa utegneta stopati po očetovi poti. Sin Janez je trener smučarskih skakalcev v Mislinji. Japonci so "njegovi" Množica je glasno pričakovala izid dvoboja za svetovno skakalno krono med Primožem Peterko in Dietrom Thomo. V dolini je bučalo, ko so letalci leteli preko črt, ki so označevali 190 in 200 metrov. Zadnje je bila pri 220 metrih, ki je tokrat nihče ni dosegel. Bili pa so blizu. To je bil neverjeten dan, ko so merilci dolžin kar dvanajstkrat namerili nad 200 metrov. Vsi, ki si upajo prek te skakalnice, zaslužijo aplavz, pa naj pristanejo pri 120 ali 200 metrih. Skakalci, posebno tisti, ki Planice še niso pogosto doživeli, niso verjeli, da so skoki Slovencem tako pri srcu in da je Primož narodni junak. V tem smo bili izjemni. Žal pa nam niso bili v čast žvižgi, namenjeni velikemu šampionu in tekmecu za veliki globus Dietni Thomi. Na Norveškem se to ne bi zgodilo, pa čeprav bi bil njihov tekaški svetnik Bjorn Dahlie poražen. V tem smislu pa še nismo dozoreli. Ko je bila zmaga dobljena, so ploskali tudi Dietru. Zanesljivo je večina Thomi privoščila zmago vsaj na nedeljski tekmi ali svetovni rekord. Pristal je na 213 metrih, pa je, tako kot mnogokrat letos, klecnil. Če ne bi imel tako pogoste smole, bi bil dvoboj s Peterko trši do zadnjega skoka. Nemci so po padcu Thome protestirali in terjali razveljavitev serije, vendar je žirija protest zavrnila in po mnenju nekaterih oškodova- Grega Benedik, pogosti gostitelj Japoncev la Thomo, ki pa so mu na eni od prejšnjih tekem pogledali skoze prste: padel je, pa mu sodniki padca niso priznali. Japonci, neumorni garači, ki so letos potolkli konkurenco tudi v Planici, imajo povsod navijače. Deloma so tudi "naši", saj je Vasja Baje njihov drugi trener, posebno pa za Japonce navija naš nekdanji as v alpskem smučanju Grega Benedik. V soboto se je veselil slovenskega zmagoslavja, pa tudi dvojne japonske zmage Okabeja in Funakija. Grega Benedik, ki ima tudi eno zmago v slalomu za svetovni pokal, ima v Kranjski gori penzion Rožle, katerega redni gostje so japonski skakalci. Saj se vendar spodobi, da jih pridem sem spodbujat, meni Grega. Japonci in Slovenci smo dobili v Planici največ. Japonci so zmagali v soboto in nedeljo. Slovenci smo izpeljali prireditev, ki je visela na nitki in po zaslugi Primoža Peterke dobili prvič svetovni pokal v smučarskih skokih. Skakalne norije je konec. Morda se bomo iz nje tudi kaj naučili. Planica bi bila lahko tudi drama, ki bi nas v smučariji usodno očrnila. • J.Košnjek ^MERKUR Velikonočni prazniki za vso družino/ Mali gospodinjski aparati • veliki gospodinjski pomočniki! Priskočimo gospodinjam na pomoč! 18.990,00 rezalni stroj, mga Nazarje, r 503 Z močjo 130-ih vatov boste lahko z lahkoto lepo narezali šunko, potico in še kaj. Strojček ima za varnejšo uporabo < momentno stikalo z Varovalom vklopa. J Valovito brušen nož poskrbi za natančen in lep rez, katerega debelino lahko nastavite od 0 do 24 mm. Elektronska regulacija vrtljajev pomaga za boljše rezanje različnih vrst hrane. Aluminijasto ohišje še olajša čiščenje. rezalni stroj, MGA NAZARJE. R 604 Podoben je strojčku R 503. Razlikuje se po tem, da ima plastično ohišje, nekoliko šibkejši 110-vatni motor in nastavitev debeline reza od 0 do 20 mm. Uporaba in čiščenje sta enostavna, cena pa prijazna. MlAA <* + + + jt tridelni set za pečenje, KAISER Model za biskvit: dolžina 25 cm, okrogli model za biskvit: premer 26 cm, model za torte: 28 cm. enojni pekač, KAISER Model za biskvit, dolžine 35 cm. POSEBNA PONUDBA IZDELKOV PO AKCIJSKIH CENAH VELJA 00 17. 00 29. MARCA 1997 OBIŠČITE MERKURJEVE PRODAJALNE KRANJ: Globus NAKLO: TC DOM. ŠKOFJA LOKA: Blagovnica GORENJA VAS: Železmna. RADOVLJICA: Železnma in Elektro. JESENICE: Union Pasji iztrebki so huda nadloga "A zdaj še psa ne smem imeti?" V Sloveniji je več psov kot je vseh predšolskih otrok. Po zelenicah, po pločnikih, na otroških igriščih se valjajo pasji drekci. Redke table za prepovedi, še redkejše so kazni. Kranj, 24. marca - Zima se je poslovila, sneg je skopnel, prijetno sonce vabi meščane gorenjskih mest na ulice in na otroška igrišča, na zelenice in na sprehajalne poti. In smo spet tam, kjer smo sleherno pomlad - pri pasjih iztrebkih, ki jih lastniki psov pozimi še nekako zmorejo prekriti s kupom snega, zdaj pa ni več mogoče. Razumljivo je zato ogorčeno negodovanje sprehajalcev, ki se morajo kar naprej in naprej ogibati pasjim iztrebkom, upravičene so kritike, da je naravnost nevzdržno, da so pasjimi izrrebki prekrita redka otroška igrišča. Skratka - kamorkoli že stopiš, dobro poglej, da ne padeš v pasji kupček! Drugod perejo pločnike, pri nas ne Nad podatkom, da je v Sloveniji več psov kot predšolskih otrok, se lahko zamislimo. Zamislite si torej, koliko kužkov živi z nami in ob nas, pa si boste zlahka predstavljali, da so njihovi iztrebki v zelo naseljenih soseskah huda nadloga. Zato, ker bi lahko na prste ene roke prešteli tiste lastnike, ki zjutraj, ko kužka spustijo ven, v eni roki držijo vrečko, v drugi pa lopatico, da bodo počistili nesnago za svojim psom. Ne - ko se kuža polula ali pokaka kjerkoli, latsniki pogledajo vstran, iztrebki pa ostanejo. Nato v ta drekec stopi odrasla noga, še huje pa je, da se v takem okolju igrajo otroci. Medtem ko v Nemčiji, denimo, vsako jutro z vodo operejo vse pločnike in ceste, se pri nas komunalci še niso navzeli te hvalevredne in higienske mestne navade, zato pri nas tedaj, ko hitimo v službo, padamo v pij unce in drekce minule noči. V Nemčiji najemne stanovanjske pogodbe obvezno vsebujejo tudi prepoved posedovanja hišnih ljubljencev v stanovanjih, pri nas pa imaš lahko neomejeno število ljubljenčkov tudi v bloku. Lastnike pa seveda dobre in slabe, s smislom za čisto okolje ali s popolno odsotnostjo občutka za sosede in okolje. Psa na vrvico Pri nas psi iztrebljajo kjerkoli -redkokdaj počistijo. - dajte no! Psa v lokal - zakaj pa ne? Počistiti za psom -dajte no, a zdaj še psa ne morem imeti! Ekološka taksa Pred leti so se v Škofji Loki takemu "nasilju" ostro uprli in protestirali. Za večjo čistočo v mestnih naseljih, za obvezno vodenj;' živali, za registracijo psov in za ekološki davek za tovrstno obremenjevanje okolja se zavzemajo tudi kranjski Zeleni. Ne zavzemajo se za nič takega, kar v zahodnem svetu ne bi že uveljavili: pasji davek, recimo, imajo uveden v vseh bavarskih občinah, pri nas, recimo v Kranju, pa.... "Vlasta Sagadin, Zeleni Kranja, se že vrsto let zavzema za ustrezno reševanje te problematike in pra-vi:"Kranjski odlok o javnem redu in miru velja od leta 1992. Zeleni smo dosegli dve Prometni znaki za prepoved Zeleni in sama osebno i"! mam nič proti psom. Želimo I. le, da bi se lastniki bol] zavedali, da živijo v okoljjJ; kjer so tudi drugi ljudje, P težko prenašajo nesnago "j nekulturno obnašanje. ZeleD. smo predlagali, da bi se p*^ šolska igrišča namestile P0' sebne table, da je tod p* prepovedano voditi, a na»' pobuda ni bila sprejeta. Saj J, vprašanje, koliko bi jo lastn'^ sploh upoštevali, saj se » sedanji redki znaki, da J treba psa voditi po vrvici, p upoštevajo in množično kr&r V Italiji, denimo, imajo pf£ metni znak s psom, ki iztref' ja, zraven pa je napisana tufl kazen za kršitev. Javna stranišča za pse se" obnesejo in kar oglejte J' kako je na spomeniško za»c. tenem Pungartu, ob glasb^ šoli - iztrebek pri iztrebKJ Opozorili smo inšpekcij5* službo, rekoč: "Pojdite.08 Pungart, pojdite na Plan'n0' v Prešernov gaj, v Šorlije naselje in še kam in nevest" lastnike vsaj opozorite!" Pes je za nekatere statu^ simbol, za nekatere pa vese'1 in tolažba v osamelosti- I lastniki bi se morali zaveda imajo tudi sosedje v da žive v čist«"! da pravico, okolju in varno - ne pa B spuščenimi psi, saj no lastnik ne more dati zagoto la, da spuščen pes ne bo *0', popade! in ugriznil Telekom Vj Slovenije >\ Slovenije PE Kranj vabi k sodelovanju DIPL. ELEKTRO INŽENIRJA (nedoločen čas), ki bi mu bilo delovanje na področju telekomunikacijskih kabelskih omrežij poseben izziv. Od kandidata pričakujemo, da ima poleg visoke izobrazbe še izpit po zakonu o graditvi objektov. Če se boste odločili za to delovno mesto boste postali naš sodelavec v perspektivnem podjetju. PRIPRAVNIKA z višjo izobrazbo (določen čas 1 leta) z najmanj 1 letom delovnih izkušenj na pravnem področju in poznavanjem progamskih orodij (WORD, EXCEL). Prošnje z dokazili o izpolnjevanju zahtevanih pogojev za oba prosta delovna mesta pošljite na naslov TELEKOM Slovenije PE KRANJ, Kadrovska, Mirka Vadnova 13, Kranj v 8 dneh ' od dneva objave. Kandidati bodo obveščeni v 15 dneh po opravljeni izbiri. dopolnitvi odloka in sicen da morajo lastniki, ki vodijo pse na javne površine, obvezno počistiti pasje iztrebke, sicer so lahko kaznovani. Denarna kazen niti ni tako majhna. Ni mi znano, če je kakšen od treh kranjskih komunalnih redar- Zakon O Živalih je nuj^ jev v zadnjem času napisal ..... .. •,; «ol kakšno prijavo. Včasih se je to vedelo, ko so bile inšpekcijske službe drugače organizirane, a še tedaj ni bilo prijav več kot kakšnih pet na leto. Naša želja je, da bi se uvedla posebna ekološka taksa, kot, denimo, v Trbovljah. Veterinarski zavod, ki vsako leto cepi pse, ima pregled nad številom psov. Iz te takse, ki naj bi jo plačevali lastniki problematiko zadovoljiv^ cepljenih psov, naj bi se pla- editi.^ Ne gre Je zaje*«^ čevala ekološka taksa. Problemi so hudi: psi hodijo [»o naseljih neprivezani, z astniki vstopajo v delikatesne trgovine in javne stavbe. Sama sem doživela neljub dogodek, ko je lastnik psa na vsak način hotel vstopiti s psom na občino - bil je tako jezen, ker mu vratar tega ni dovolil, da je razbil šipo vhodnih vrat. izhod v sili - na držav?^ nivoju ni zakona, ki bi ^ urejal. A bi moral, jjjIj. veliko število živali v nase').( Vsaka občina ima po urejeno. Lastniki se tam, % naj bi plačevali davek, .zn?jaju jo tudi tako, da psa regisf1 a v drugi občini. Ministrstvo okolje bi moralo z zakono^. dr1l I davek, gre tudi za zadeve kot je azil za zav živali in podobno. Do tedaj pa se lahko m opozarjamo in upamo, OH bo čimveč ljudi začelo vi dati, da pes ni le sta ^ simbol, prijatelj v stiski. ^ pak tudi skrb za lastnika.^ vsakdanjimi potrebami s i ga štirinožca ne vznemm moti okolja." • D.Sedej OBČINA ŠKOFJA LOKA ponovno objavlja prosto delovno mesto: SEKRETARJA OBČINSKEGA S^ OBČINE ŠKOFJA LOKA ! Al I« H pravne ali družboslc-vn0 Pogoji: - izobrazba VII. ali VI. stopnje smeri - dve leti delovnih izkušenj - opravljen strokovni izpit - znanje računalništva Poskusno delo 6 mesecev. Delovno razmerje bo sklenjeno za določen čas e"e£f |rednost kakovosti pred ko-ičino izdelkov. Sedaj s petimi delavci pokrivamo potrebe obratov družbene prehrane in restavracij v tržiški občini, precej izdelkov pa prodamo tudi na Primorsko in Štajersko. Poleg svežega mesa živine iz slovenskih hlevov prodajamo izključno izdelke iz lastne predeloval-nice mesa. Ponovno večanje prodaje na drobno in zadovoljstvo stalnih strank, ki jim skušamo ustreči v vseh njihovih potrebah, nas prepričujeta o dobrem delu. kakovost naših izdelkov dokazuje tudi uspešna prva udeležba na vsakoletnem ocenjevanju mesa, ki ga opravljajo strokovnjaki katedre za tehnologijo mesa pri Biotehniški fakulteti. Nagradili so kar 6 od naših 7 predstavljenih izdelkov," je ponosen na dosežke Samo Dolhar. Zlati priznanji sta dobili prekajena junečja gnjat in prekajena gorenjska zaseka, srebro nosita prekajena svinjska šunka in prekajen svinjski vrat, bron pa krasi prekajeno hamburško slanino in junečjo m šunko delikates. Kot je prepričan Samo Dolhar, je k uspehu pripomogla izdelava z najmodernejšo tehnologijo po starih recep-turah. Pri tem ničesar ne prepuščajo naključju, ampak si za zanesljivo kakovost prizadevajo vsak dan znova. Pred velikonočnimi prazniki je ponudba v Mesnici Dolhar posebno bogata, cene pa so najbolj ugodne. Kupci bodo mesnico na Koroški cesti 26 v Tržiču našli odprto ob ponedeljkih in torkih od 7. ure do 12.30 in od 14. do 15. ure, od srede do petka med 7. uro in 12.30 ter 14. in 17. uro, ob sobotah pa od 7. do 11. ure. Stalne stranke v prodaji na debelo so se že prepričale, da jim Dolharje-va mesnica zagotavlja oskrbo z mesom kadarkoli, tudi ob nedeljah ali praznikih. Novim kupcem so na voljo za informacije in naročila na telefonski številki (064) - 54-222. Vsem Samo Dolhar jamči, da so enako dobrodošli, pa da bodo v njihovi mesnici našli kakovost in postrežbo po lastnih željah. UR&KA (več kot plesna žola) V Kranju, Škofji Loki, Radovljici, In na Jesenicah. Vpisuje začetnike in dobre plesalce 064/411-581 poloma ® - ►ponuja svojim kupcem od 3.3. do 29.3.1997 . brisače STD. 30 cm 2/11 si. • SERVTETE tissue 33x33/20 3 si. velikonočni tisk Na podlagi zadnje alinee 6. odstavka 37. člena Statuta občine Bled (Uradni list RS, št. 22/95) objavlja Župan občine Bled JAVNI RAZPIS ZA ZBIRANJE PONUDB ZA ODDAJO STANOVANJSKIH ENOT OBČINE BLED V NAJEM Predmet razpisa so stanovanjske enote pravnih (podjetij, zavodov,...) in fizičnih oseb (občanov - zasebnikov) za oddajo stanovanj občini Bled, ki bo navedena stanovanja dodeljevala za uresničevanje nalog v skladu z določili stanovanjskega zakona in stanovanjskega programa Občine Bled. Zaželena so nezasedena stanovanja - opremljena ali neopremljena, lahko tudi starejša stanovanja na območju Občine Bled ali sosednjih občin. Občina Bled bo z lastniki, ki so pripravljeni oddati stanovanjske enote, sklenila najemno pogodbo za dogovorjeno najemnino, ki pa v skladu z določili stanovanjskega zakona ne sme biti oderuška. Najemne pogodbe bo Občina Bled sklepala samo za vseljiva stanovanja. Najemnino bo Občina Bled plačevala mesečno za tekoči mesec oz. po dogovoru, ki bo dogovorjen v najemni pogodbi, v kateri bodo opredeljene pravice in dolžnosti najemnika in lastnika, kot so navedene v stanovanjskem zakonu. Najemna pogodba se sklene najmanj za dobo treh let in se lahko podaljša. Ponudba mora vsebovati: - firmo oz. ime in naslov ponudnika - lastnika stanovanjske enote, - dokazilo o lastništvu stanovanjske enote (izpisek iz zemljiške knjige, kupna pogodba, darilna pogodba), - podatke o velikosti, legi in opremljenosti stanovanjske enote, - višino najemnine - rok trajanja najema - drugi pogoji Ponudbe bo Komisija za stanovanjske zadeve pri Občini Bled odpirala vsakega 15. v mesecu. Ponudbe v zaprtih ovojnicah pošljite na naslov ALPDOM, Inženiring d.d, Cankarjeva 1, 4240 Radovljica, z oznako "PONUDBA - NAJEM STANOVANJA, NE ODPIRAJ." Udeleženci razpisa bodo o odločitvi seznanjeni. Občina Bled zagotavlja, da bodo podatki iz ponudbe varovani in se ne bodo uporabljali za druge namene. Vse dodatne informacije v zvezi z razpisom lahko dobite pri gospe Zdenki Arh, telefonska številka 715-662. Bled, dne 20. 3. 1997 ŽUPAN Vinko Gole, dipl.ing., I.r. GOSTILNA KRTINA tel.: 064/324-680 Odprto vsak dan, razen ob sredah. URADNI PRODAJALEC YAMAHA SERVIS, REZERVNI DEU, DODATNA OPREMA ZAŠČTNAOBIAŽIA Šmidovo 13, Kranj 4000, tel /fax: 064/323 419,326 739 ZA V ORNI CENTER STRITAR % ČIRČE 33, tel: 064/331-649 iii^u- AGROIZBIRA ČIRČE SLAVKO PROSEN s.p. TRGOVINA REZERVNIH DELOV ZA KMETIJSKO MEHANIZACIJO TOMO VINKOVIČ, URSUS, FIAT, BCS, UNIVERZAL, IMT, SIP, DEUTZ, ZETOR, AKUMULATORJI VESNA, TOPLA, ATSA Stanovanje: Staretova 7, 4000 Kranj tel.: 064/325-578 Poslovalnica: Smledniška c. 17, 4000 Kranj tel.: 064/326-870 tel/fax: 064/324-802 GORMA d.o.o, ZAKLJUČNA DELA V GRADBENIŠTVU Tlakarska dela Keramičarska dela Siikopleskarska dela Izdelava fasad Strojne Instalacije Hrastje 52, 4000 Kranj Tel.: 064/331-720, 721 Okrepčevalnica M-club Vas vabi! in ener\ Podjetje za notranjo opremo d.o.o. Stane Rant Smledniška 6 4000 Kranj tel./fax: 064/331-230 d.o.o. Trgovina in storitve Trgovina z živili Čirče 18,4000 KRANJ, tcL-064/324-581 SERVIS ŠTERN KRANJ URADNI PRODAJALEC Volkswagen Group !s, Šmidova 13, Kranj, tel./fax:064/323 419, 326 739 j 0BEDA TRCX>VBNA Z ŽIVILI Del. daerpon.-pet. od 7. do 19. ure sobota od 7. do 17. uro, nedelja od B. doli. uro Hra>tie43/o,tel:064/331 326__ Avnx>PRjWOzrsrišTvo Peter ArneŽ______mobltel.:06W/644214 Podjetniško naravnani vasi Kjer se stikata občini Šenčur in Kranj, ležita vasi Čirče in Hrastje. Ne tako majhni da ne bi premogli kopico energije polnih podjetnikov, obrtnikov, trgovcev in gostincev. In medsebojno dovolj povezani, da ju birokratska, upravna občinska meja, ki je zarisana med njima, ne moti Zagotovo se v skoraj vsaki gorenjski vasi čuti podjetniško-obrtniški utrip, pa vendar bi lahko trdili da omenjeni vasi skupaj tvorita skorajda zaključeno gospodarsko celoto. V Čirčah in Hrast-Jah najdete precej celovito ponudbo. Od trgovskih storitev do gostinske dejavnosti, od klimatske do elektroinstalacije, od Jitness prostorov, šiviljstva, do kleparsko-ličarskih storitev in prodaje avtomobilov. Vse to in še več najdete v omenjenih vaseh. Na tej strani se vam predstavljajo podjetja, ki stojijo za svojimi izdelki in delom. V njih so zaposleni strokovno podkovane in ambicij polne osebe. Naj vam ne bo nerodno in se ne obotavljajte, ko boste potrebovali njihove storitve. ŠIVIUSTVO POLAJNAR iz Hrastja orl Kranju (četrta hiša od znaka Hrastje na desno) tel.: 064/323-034 * Vam po proizvodnih conah nudi pestro Izbiro KVALITETNIH ŽENSKIH HLAČ, za vse postavo, tudi za bodoče mamice ' viskozne bluze (kratek In dolg rokav) ter ženski kompleti iz brušenih materialov SERVIS in PRODAJA NASMEH d o o Hrastje 145, Kranj tei./fax:064/327-926 JANA NAGLIC Smledniška c. 138 Čirče, 4000 Kranj Tel.: 064/324-981 Del. čas: pon. • pet. od 8. -23.30, sobota od 8. - 20.00 FITNESS CENTER POPAj AEROBIKA - CARDIO FITNESS BODYBUILDING - STEP AEROBIKA ŠPORTNA PREHRANA - OBLAČILA FITNESS CENTER POPAJ SMLEDNIŠKA 136, ČIRČE TEL:328134 t d.o.o. podjetje za servis, proizvodnjo in trgovino servis elektroinstalacijska dela montaža in priklop izdelava električnih grelcev, elementov in peči ANDREJ ČAPELJA Hrastje 68, 4000 Kranj, tel./fax: 064/327-427 KLIMATSKE INSTALACIJE JOŽE BELEHAR Hrastje>4, 4000 Kranj, tel.: 324-496, tel.&fax: 331-501 dobava in montaža prezračevalne in klima opreme izdelava in montaža kuhinjskih nap iz nerjaveče pločevine za gostinstvo MEDVED - KOPRIVEC AVTOSERVIS, d.n.o. Staretova 32, 4000 Kranj, tel.: 064/331-099 AVTOLIČARSTVO mešanje - prodaja barv sikkens AVTOKLEPARSTVO ravnalna miza globaljig rotax MEŠANJE - PRODAJA BARV SIKKENS sikkEns m MONTAŽA PREDELNIH ST& IN STROPOV KNAII* m SUMONT^"WMW"XK$ SUMONT do.o. STANOV*" \ HSa4/3028^ni ^MONTAŽA SPUičSHl^ mobitel:0609/629 765 STROPOV AKMSTR0l>\ mobitel:0609/629 736 A A A A A A A A A AA>» _—1 kovinorezkdstvo, ozobl jen je Hrastje 211, 4000 Kranj tel.&fax: 064/323-154 vaših strojih. h ali-5 Imate okvare pri kmetijskih strojih izdelkih? So se vam mogoče i»* lahko celo zlomili gibljivi deli ali 0 . strojni deli? Želite izdelati Pr8n0JJ25 lastni zamisli ali načrtih kooperan Obrnite se na našo firmo, kjer vam izdelamo vsa ozobljenja od gredi, zobatih letev, polžastih prenosov, ravnih in poševnih zobnikov, verižnic itd. do vseh drugih rezkarskih del v merah in možnostih, ki jih s pomočjo znanja naših strokovnjakov premorejo naši obdelovalni stroji. Če ste slabe volje in niste vedeli, kako se rešiti iz zadrege, smo tukal?lj Jr vas bomo rešili Iz nastalih težavi Obrnite se torej na firmo Petemu Hrastja 211. J ti 8 iz v k, B n P, v re sp v hi os kc Je br Ui Po po Je od ve, no m« K str Urni našim strankam in ostalim želimo vesele velikonočne praznik^ Hi Prc Uiti i 800 Jon f k 0d GOSPODARSTVO _UREJA: Marija Votčjak__ V Planiki prekipelo Upor izkoriščanju ali drvenje v propad? Sindikat Neodvisnost: Zahteva Gorenjske banke, da se do leta 2002 odpovemo pravici do stavke, je nesprejemljiva - Dogovora zato ne bodo podpisali - Država obljubila milijon mark, plače v sredo? anj • V Planiki je včeraj zavrelo. Zaradi "žaljivih, elo Kra Manipulativnih in celo nezakonitih" pogojev, kot so jih ^naeili v sindikatu Neodvisnost, ki jih postavlja Gorenjska ~*nka kot pogoj za restrukturiranje dolgov, so nekaj čez osmo klavci ustavili delo. Članom sindikata Neodvisnost so se Pridružili tudi člani ZSSS, ki so se s pogoji banke sicer še v jj*tek strinjali. Po sestanku z direktorjem so se nato nekaj čez Qeveto le vrnili nazaj na delo in kot smo izvedeli, je stavka Nložena do jutri, ko naj bi predvidoma dobili izplačane fcoruarske place. ■ Kaj zahteva Gorenjska °anka od sindikatov v zameji0 za pomoč Planiki? Dokument o tem ima desno zgoraj {fcnako Zaupno - Poslovna JJnost. Kljub temu so se ipraj dopoldne v sindikatu ^odvisnost, v katerega je JJanjenih 700 do 800 Planiki-Mn delavcev, odločili, da bodo Podrobnostmi sporazuma planili javnost. Kot zahteva V°renjska banka, se morata Planikina sindikata zavesti, da v času trajanja spor-^Ujna ne bosta organizirala J*vk, pristajata pa tudi na H>°j. da bodo delavci v tem jSu lahko prejemali plače, ki .° nižje od izhodiščnih po °iektivni pogodbi. Delavci vaJ bi se tudi pismeno odpo-gWi pravici do razlike med l^odiščnimi plačami po ko-. ktivni pogodbi in dejansko plačanimi plačami. Sindikat "Delavcem sem povedal, da se moramo dogovoriti, kaj hočemo. Obstojijo realne motnosti, da nadaljujemo z doslej uspešno sanacijo. Toda če dodatnih pogojev banke sindikati ne vodo sprejeli, sem tudi jaz brez moči," je povedal direktor Planike Bojan Starman. ZSSS je na te pogoje, s katerimi so na zboru seznanili tudi vse zaposlene, v petek pristal, medtem ko so se v sindikatu Neodvisnost tem pogojem uprli. Kot pravi Milena Koselj Šmit iz sindikata Neodvisnost gorenjske regije, so pogoji, ki jih diktira Gorenjska banka, za sindikate nesprejemljivi in celo žaljivi, deloma pa tudi nezakoniti. Če bi namreč delavci nanje pristali, bi se s tem zavezali, da v času trajanja sporazuma (kako dolgo je to, naj bi bila poslovna skrivnost, v sindikatu pa sp neuradno izvedeli, da gre za pet let) ne bodo stavkali. Do leta 2002 bi se torej odpovedali pravici do stavke, četudi več mesecev ne bi dobili plač. Tudi zahteva, naj pristanejo na nižje plače, bi po besedah Koselj-Smitove pomenila, da bi sindikati podpisali "bianco menico za nižje plače". Če sindikat ne bi izpolnjeval dogovora, bi Gorenjska banka takoj odstopila od sporazuma o restrukturiranju dolgov, kar je po mnenju sindikata Neodvisnost čisto izsiljevanje, sindikat pa bo krivec za vse. Kot ie še povedala Milena Koselj Smit, D ružinsko podjetje PelaR pred novimi načrti Proizvodne zmogljivosti bodo povečali 0 uspešnih predstavitvah na sejmih v tujini in doma se je povečalo lUdi—-------9---_-__«-_i_v_ .---------.,_ — Si zanimanje za embalažo iz naravnih gradiv. tork*nJe Duplje, 21. marca - Za kolekcijo Ub ce^arJev Vl lePenke in lesa, ki je ob p0ru ekološkega izdelka leta 1997 na sejmu ku ^u Prejela posebno priznanje, se širi krog h Pcev.Kot je povedal lastnik podjetja Brane g^delj, bodo prav zato povečali proizvodne j> .°8ljivosti, pet artiklov z blagovno znamko v pa bodo najbrž proizvajali in prodajali berilu. re^ružinsko podjetje Bandljevih, ki so ga Sp^strirali pred slabima dvema letoma, je vm Ve ro^no izdelovalo kartonsko embalažo K n ?er»jah. Sedaj na strojih v kleti domače ^.Proizvajajo že 18 različnih izdelkov, pred kuj1"1!, meseci pa so začeli izdelovati tudi je* ,'J°. ekoloških torbic in cekarjev. Le-ta "V • zbudila pozornost na več sejmih. Wr k usPen sta zlasti srebrna plaketa na 'Urtf em seJmu m zlata plaketa na sejmu Potrc?V V NuernDergu- Osebno mi več pomeni Brane Bandelj pri {W-tev doma, zato smo bili zelo veseli skrivajo odrekanja ckrV riznava, da se za uspehi skrivajo odrekanja vse družine. "nega priznanja za naše podjetje na sejmu postniV ^e'Ju- S predstavitvami na sejmih je pomočjo soinvestitorjev naj bi že letos uresni-JePo ^agovna znamka PelaR poznana, zato čili ta cilj in začeli s proizvodnjo. Še naprej 0(jst ^delkih vse več povpraševanja. Ve kot 70 bomo dopolnjevali darilni program, ki je po VeČin izdelkov prodamo doma, drugo pa dosedanjih izkušnji drugo pa dosedanjih izkušnjah najbolj donosen. Prva bilanca poslovanja ie bila uspešna, uspeh pa si obetamo tudi od dogovorov o proizvodnji in prodaji artiklov z našo blagovno znamko v Ameriki. Po aprilskem sejmu v Ženevi bomo maja odšli še na sejem v Pittsburgh," je povedal izdelavo kartonske embalaže. S dupljanski podjetnik Brane Bandelj. • S. Saje Uovjk0nia na avstrijskem trgu. Zaradi odpiranja Tiajjj tr8°v postajajo naše zmogljivosti pre-Poveg ' •zato načrtujemo njihovo 20-kratno ^drat1^' PriPravlJamo se na izgradnjo 250 str0jj nih metrov velike delavnice, kjer bodo Za izHp.lflvr* lrartnnslrp pmhala^p S J D arji izvažajo eset let jeseniške jeklarne te' 24. marca - Pred r,,ni leti, marca leta 1987, i^enjvjT1 jeklarni na Beli |nklv Jeklarji izdelali ^ m S Jesenice uvrščena >tu£°Trneise jeklarne v >«nil. . so na Jesenicah Nivol P,avži »n ukinila n°vih «njva v Siemens - Mar- ? ^soč ??Ziroma mi,iJ°n in ftwtbov'od tegamili-J,ebila\llektrojekel. Jeklarna S° tisoč ^na za Proizvodnjo ^tegan,0^ sIabov letno, 8a naJ bi izdelan 80 tisoč jekel za elektropločevine, 105 tisoč ton konstrukcijskih in nizkolegiranih ter 25 tisoč ton nerjavnih jekel. Jeklarji so uspeli pomembno dvigniti delež tržno najbolj zanimivih nerjavnih jekel. Letos naj bi izdelali 57 tisoč ton teh najbolj zahtevnih kvalitet. Občuten premik so napravili tudi pri pri konstrukcijskih in nizkolegiranih jeklih, saj je bila z začetkom obratovanja ponovčne peči ter modernizacije vroče valjarne dana možnost za izdelavo visokotrdnih in obrabno obstojnih jekel. Proizvodni rezultati tudi pri elektropločevini presegajo načrtovane rezultate. Ko so gradili jeklarno, so 10 odstotkov vrednosti investicije namenili ekološki opremi. Emisije prahu so omejili z odpraševalnimi sistemi, hladilne in tehnološke vode pa napeljali v čistilno napravo, poskrbeli pa so še za protihrupno zaščito. Jeklarska proizvodnja je obstala samo zaradi moderne jeklarne, ki so jo pred desetimi leti zgradili na Jesenicah -jekla danes izvažajo na evropska tržišča in v Ameriko. • D.S. Včeraj dopoldne so v Planiki le dobili nekoliko bolj optimistično vest, da bo država do srede zagotovila 80 milijonov tolarjev (slab milijon mark), tako da bi delavci lahko ruarske plače. dobili feb' sindikat Neodvisnost takšnega sporazuma nikakor ne bo podpisal, pristali pa bi na šestmesečni socialni mir, če bi v dogovor vnesli vsaj določbo, da bodo zagotovljene plače za prihodnje mesece. Ali bo vodstvo Gorenjske banke pristalo na te zahteve, je veliko vprašanje, pogajanja pa se nadaljujejo. Ob tem velja omeniti, da so na enake pogoje, kakršne zavračajo v neodvisnem sindikatu Planike, nedavno pristali delavci Peka. Kaj bo nadaljnje zavračanje zahtev banke pomenilo za usodo Planike, pa prav tako ostaja še odprto vprašanje. • L. Peternel Gorenjska banka in Peko podpisala dogovor o restrukturiranju dolgov Peko v večinski lasti bank? Kljub podpisu dogovora pa denarja za izplačilo plac in poplačilo dobaviteljev (še) ni Kranj - Gorenjska banka in Peko sta konec preteklega tedna podpisala sporazum o restrukturiranju dolgov, s čimer je bil narejen vsaj formalni korak k začetku reševanja težav tega tržiške-ga podjetja. Kljub temu pa pretiranega optimizma v podjetju m čutiti, saj denarja, s katerim bi poplačali dobavitelje in izplačali plače, ki so obljubljene za prihodnji petek, se vedno ni. Kot so sporočili iz Gorenjske banke, bodo del dolgov Peku odpisali, večji del {>a bo banka spremenila v astniški delež, s čimer se bo spremenila dosedanja lastniška struktura v podjetju. Preostali del posojil bo Peko začel odplačevati z odlogom postopoma v sedmih letih, obrestne mere pa bodo znižane za tretjino. Za ta del posojil bo dala poroštvo država. Gorenjska banka je od vodstva Peka in sindikatov zahtevala, da podpišejo dogovor, s katerim so se zavezali, da v času izvajanja sanacijskega programa ne bodo stavkali, dogovorili pa so se tudi za politiko plač mod sanacijo. Še vedno pa se dogovarjajo za jamstva, s pomočjo katerih bi Gorenjska banka Peku zagotovila dodatna sredstva za tekoče poslovanje. Kot še menijo v Gorenjski banki, se bo Peko moral za podobno preureditev dolgov dogovoriti tudi z drugimi bankami, zlasti z SKB banko. Čeprav še ni povsem znano, kolikšen delež bodo imele v lastniški strukturi Peka banke, pa je že jasno, da bodo najverjetneje imele večinski delež. Poudariti pa je treba, da bo sporazum o restrukturiranju dolgov začel veljati, ko ga bodo potrdili dosedanji lastniki Peka, za veljavnost dogovora pa morajo biti izpolnjeni še nekateri drugi pogoji, zlasti pomembno je zahtevano državno poroštvo. Kot nam je povedal Janez Bedina, direktor Peka, proizvodnja v Peku kljub težavam z oskrbo poteka v načrtovanem obsegu. Vse izvozne obveznosti so izpolnili v skladu z roki, kar je pomembno tudi za pridobivanje novih naroČil, po Beainovih besedah pa je razveseljivo tudi dejstvo, da imajo v trgovinah več lastnih izdelkov ter soliden promet v trgovski mreli. "Vse, kar je zapisano v sanacijskem programu glede proizvodnje, smo izpolnili," je poudarit Janez Bedina ter dodal, da jim je pri tem pomagala tudi pomoč ministrstva za gospodarske dejavnosti V reševanje Pekovih težav pa se je vkhučilo tudi ministrstvo za delo. Pretekli petek je zavod za zaposlovanje v Tržiču že predstavil tako imenovani "sklad dela", v okviru katerega bodo pomagali presežnim delavcem tako, da jih bodo v nekajte-denskem izobraževalnem programu usposobili za iskanje nove zaposlitve. Prva skupina naj bi se začela izobraževati že ta teden. • U. Peternel Še teden dni časa za oddajo dohodnine Napoved je vložila že petina zavezancev - Kazen za zamudo 10 tisoč tolarjev Kranj - Od približno sto tisoč zavezancev, davčnih uradih pričakujejo v tem tednu. Ob kolikor jih na Gorenjskem mora letos vložiti napoved za odmero dohodnine, iih je svojo dolžnost do preteklega tedna izpolnilo dobrih 22 tisoč, torej dobra petina. Preostalih 80 tisoč zavezancev pa ima le še teden dni časa, torej do prihodnjega torka, prvega aprila. Kot smo izvedeli na davčnem uradu v Kranju, sta bila pri oddaji svoje davčne napovedi letos najbolj pridna dva Gorenjca, ki sta napoved oddala že v januarju. Februarja je napoved oddalo 385 zavezancev, največji naval pa na tem velja opozoriti vse zamudnike, ki zadnjega roka ne bodo ujeli, da jih bo doletela mandatna kazen lu tisoč tolarjev; če napovedi sploh ne bodo vložili ali bodo v njej navedli nepravilne podatke, pa jih čaka kazen najmanj 100 tisoč in največ milijon tolarjev. Obrazce za napoved dohodnine je letos prvič mogoče dobiti v knjigarnah brezplačno, po novem pa je treba vse račune, s katerimi bomo uveljavljali olajšave, hraniti pet let. • U. P. APARTMAJSKO NASELJE ZELENI GAJ - BANOVCI J Naprodaj je pet tipov apartmajev: tip A tip AM tip B tip BM in tip C -34,27m' - 32,53m» - 43,941«' - 43,93m* - 62,3801» W7 TERME BANOVCI, VAS VABIJO! ODLOČITE SE ZA NAKUP IN NAS POKLIČITE. MOŽNOST KREDITIRANJA, Prodala in informacij*: SKB-Inveitlcijiko podjetje, d.o.o., Ljubljana SKB-1MVESTICIJSK0 PODJETJE 0,0,0, Slovenska 56, lOOO ljubl|ana 1 161/13 13 145, 13 14 r lok«: 061/313 170 02 POSLI IN FINANCE UREJA: Marija Volcjak _ <** NA ŠTIRIH KOLESIH TEST: RENAULT MEGANE 1.9 dT GOSPODARNA IZBIRA Megane je za Renault pomemben in že tudi uspešen avtomobil, tako so potrdila številna laskava priznanja in ugodne prodajne številke. S številkami se ukvarjajo tudi tisti, ki si želijo imeti predvsem varčen in hkrati tudi dovolj zmogljiv avtomobil. V to smer gre tudi megane z dizelskim motorjem s turbinskim polnilnikom. Ena od motornih možnosti je tudi dizelski motor brez Solnilnika, vendar so bili pri Lenaultu mnenja, da bo za zahtevnejše voznike prešibak in so mu s pomočjo turbinske- f;a polnilnika občutno izboljša-i lastnosti. Takšen motor je v družinsko naravnanem petv-ratnem meganu dobrodošla možnost, še posebej za voznike, ki vestno beležijo stroške goriva. Ob dovolj sveži karo-serijski obliki in dobro izdelani notranjosti megane še vedno nekoliko odstopa od sivega povprečja svojega avtomobilskega razreda, predvsem pa je od predhodnika renaulta 19 podedoval predvsem dobre lastnosti, in da so ga snovalci znali prilagoditi večini okusov. Megane zna ugajati tako zaradi oblike kot tudi zaradi udobja v potniški kabini. Čeprav pri Renaultu še vedno ne znajo narediti dovolj dolgega sedalnega dela prednjih sedežev in čeprav se v zadnjem delu kabine streha spusti blizu potniškim glavam, se nad udobjem nikakor ne gre pritoževati. Voznikovo delovno mesto je zelo ergonomično, ob preglednosti merilnikov, pa bi se našla tudi kakšna manjša zamera, na primer za premajhno stikalo za zaprtje dovoda svežega zraka v kabino ali za nekoliko prezapleteno stikalo za vkljui-tev brisalnikov. Renault megane zaradi svojih lastnosti nekoliko odstopa od sivega povprečja svojega avtomobilskega razreda. +++oblika ++zmogljiv motor ■{■prostornost kabine in prtljažnika/—sedalni del prednjih sedežev -nekatera stikala -preglednost nazaj kom prepogosto obiskovali bencinske črpalke so to zlahka pripravljeni odpustititi, še posebej ker ob zmernejši vožnji turbodizelski megane ne zahteva več kot dobrih sedem litrov plinskega olja na 100 prevoženih kilometrov. Petstopenjski ročni menjalnik je dobro ugalšen z motornimi zmogljivostmi, zato omogoča lenarjenje s prestavno ročico, katere gibi so nekoliko pretrdi. nekaj privajanja in pozornosti. Če voznik odkrije vse dobre lastnosti pa je to opravilo še toliko lažje. • M. Gregorič Kombilimuzinski zadek pripomore tudi k dovolj velikemu prtljažniku, ki pogoltne 349 litrov družinske prtljage, za kaj več pa ga je mogoče tudi povečati. Turbodizelski motor tudi s polno obremenjenim meganom nima večjih težav, 95 konjskih moči ob 1870 kubičnih centimetrih ga požene do-najvišje hitrosti 180 kilometrov na uro, zato se po zmogljivosti lahko primerja z različico z 1,6 litrskim bencinskim motorjem. Veliko zaslug za dizelsko poskočnost ima ugodno razporejena navorna krivulja, le ob visokih vrtljajih motorju nekoliko zmanjka sape. V hladnih jutrih je njegovo obnašanje tipično dizelsko, včasih tudi ne vžge ob prvem [>oizkusu, vendar de-uje zanesljivo in tudi nekoliko preveč robato, kar povzroča v kabini nekaj več vibracij. Vozniki, ki jim ni Turbodizelski motor: gospodarnost do tega, da bi s svojim skupaj z dobrimi zmogljivostmi štirikolesnim konjič- CENA do registracije: 2.831.960 SIT (Revoz, Novo mesto) Megane je lahkotno vodljiv in zanesljiv avtomobil, nekaj malega zamere pa gre predvsem na račun premajhnih bočnih ogledal in ne pretirano dobre preglednosti nazaj. Vendar vsak avtomobil zahteva TEHNIČNI PODATKI: kom-bilimuzina, 5 vrat, 5 sedežev. Motor: štirivaljni, štiritaktni, dizelski s turbinskim polnilnikom, postavljen spredaj prečno, poganja prednji kolesi, 1870 ccm, 68 kW/95 KM, petstopenjski ročni menjalnik. Mere: d. 4130 mm š.1700 mm, v.1420 mm, medosna razdalja 2580 mm, prostornina prtljažnika 3481. Najvišja hitrost: 180 km/h (tovarna), 179 km/h (test), pospešek od 0 do 100 km/h: 12,3 s. Poraba goriva po ECE: 4,6/6,3/7,0 I plinskega olja na 100 km, poraba na testu: 7,61. MESARIJA FRANC KALAN, 4000 Kranj Gasilska 3, (064)311-520 VELIKONOČNA velikonočna domača šunka 4 - 6 kg velikonočna domača šunka - vrat bk velikonočno pleče v mrežici suha rebra in ostali izdelki ter meso po konkurenčnih cenah! DELO\m ČAS: PONEDELJEK, TOREK IN SOBOTA DOPOLDAN SREDA, ČETRTEK IN PETEK VES DAN! Oglasite se, ne bomo Vas razočarali! VEDEŽEVANJE 090 44 69 l'kl/NANI VI Dl M VAI Kl I ANI A IN MARICA VEDEŽEVAJE - TAROT 090 11 02 *M ran |p.... ,Vse, kar želite /zvedet/ o sebi in svoji prihodnosti. Zaupajte najboljšim'. iMoinosI osebnega obiska! 090/41-29 1090/42-38 PREROK MEŠETAR Slovenska vlada je pred kratkim dopolnila uredbo o uvedbi finančnih intervencij za ohranjanje in razvoj kmetijstva ter proizvodnje hrane za letošnje prvo polletje. Podpora za prirejo mleka na hribovskih in gorskih kmetijah Dopolnjena uredba prinaša tudi denarno podporo za prirejo mleka na gričevnato hribovskih, gorsko višinskih in strrniD kmetijah, na krasu in na drugih območjih z omejenim' pridelovalnimi možnostmi. Območje sit/žival za prirejo mleka *govedo *ovca, ko# * Gričevnato-hribovsko obm. in druga obm. z omejenimi možnostmi za kmet. * Gorsko-višinsko obm., strme kmetije in kraško območje 8.000 12.000 1.300 1.800 Če je obremenitev kmetijskih površin v lasti ali naj--« manjša od 1,5 GVŽ na hektar, se podpora poveča za 1 odstotkov osnovne podpore. Če je paša na skupnih 31 individualnih pašnikih 80 dni v letu, se osnovna vredno* poveča za 5 odstotkov. Ob uveljavitvi podpore za planins*0 pašo ni mogoče uveljaviti še podpore v višini 5 odstotkov. Pogoj za pridobitev podpore je izjava upravičenca, da bo vsaj enkrat na leto kot dober gospodar obdelal vse površine, ki J1^ ima v lasti ali v zakupu, in da bo živali redil še najmanj devf mesecev po prejemu denarja. Obremenitev kmetijskih PoV{?!; ne sme presegati 3 GVŽ (glav velike živine) na hektar. Vj* živali morajo biti označene oz. oštevilčene. Podpora pripad rejcem neodvisno od tega, ali mleko prodajo ali predelajo doni ali ga oddajo v mlekarno. Pri ovcah in kozah je tudi pogoj stale najmanj deset živali mlečne ali kombinirane pasme prek vseg leta. Vlogo za pridobitev podpore je treba vložiti do 20. junij3. Podpore za krave dojilje Na nižinskem območju je najmanjša letna podpora za kra^ dojiljo 15.000 tolarjev, na gričevnato hribovitem območju iniflj drugih območjih z omejenimi pridelovalnimi možnostmi l&Vjj tolarjev in na gorsko-višinskem območju in na strmih kmetij3. 20.000 tolarjev. Pogoji za pridobitev podpore so: 9^*1| pripust ali osemenitev vsako leto, stalež najmanj tri kra dojilje, registrirana reja, kmetija ne oddaja in ne predeli mleka. ,..-e Država namenja denarno podporo tudi za ovce in koze d°| L Obvezen je vsakoletni pripust in vzdrževanje osnovnega stale* vsaj še eno leto po prejemu podpore. Na nižinskem območjn J najmanjšavišina podpore 1.000 tolarjev, na gričevnato hribOjI kem 1.500 ter na gorsko-višinskem območju in na stt^M(t kmetijah 2.000 tolarjev na žival. Podobna podpora je tu«i konje: na nižinskem območju 5.000 tolarjev, na gričevna hribovskem 6.000 ter na gorsko-višinskem območju in strm kmetijah 8.000 tolarjev. Živali morajo biti oštevilčene in vsa leto pripuščene licenciranemu žrebcu. Zahtevek za krave, ov koze in konje je treba vložiti do 20. junija. SLUŠNI APARATI serije VIVA in MUSIC Vam povrnejo vse finese sluha. Ker so avtomatski, ne potrebujejo dodatnih nastavitev. Omogočajo Vam razumeti tudi v hrupnem okolju -saj motečih zvokov ne ojačujejo. Informacije in preizkus pri Vašem akustiku: GATTON INT., d.o.o., Celovška 69/c Ljubljana tel. 061/159-54-22 od pon. do petka od 9.00 -16.09 RADOVUICA: vsak torek od 17.00 do 18.00 - ORTANA Gorenjska c. 33/c (tel. 064/714-/11/ KRANJ: vsako sredo od 16.30 do 17.45 -ART OPTIKA Bleivveisova 18 im TENIS BOR PREDDVOR TENIŠKA ŠOLA SE JE ZAČELA' Nudimo Vam: zakup teniških igrišč za posameznike in podjetja v letu 1997 letne članske izkaznice ŠOLA TENISA . . tflxaj) (individualni, začetni in nadaljevalni t« NE ZAMUDITE POSEBNIH UGODNO^ Do 31. marca 1997 nudimo 20 % POP na celotno teniško ponudbo. Informacije: tel. 064/451-080 . VREME Vremenoslovct nam za danes napovedujejo oblačno in večinoma suho vreme s temperaturami od 4 do 8 stopinj Celzija, Jutri se bo postopno razjasnilo, tako da bo v četrtek pretežno jasno ta topleje. LUNINE SPREMEMBE Včeraj je polna luna nastopila ob 5.45, zato bo Po Herschlovem vremenskem ključu sneg in vihar. OKULISTIČNA AMBULANTA * zdravnikom specialistom pregledi vida za očala in kontaktne leče očala na zdravniški recept kontaktne leče in tekočina za vzdrževanje NOVE KOLEKCIJE SONČNIH OČAL Ray Ban, Persol, G. Armani, Bvblos Športna očala Adidas z dioptrijo tta Mohorjevem klancu v Kranju tel./fax: (064) 212 535 AKCIJA GORENJSKEGA GLASA IN TELEVIZIJE MEDVODE GLASBENIKI MESECA pripravlja ANDREJ ŽALAR Ansambel Zarja Načrti, načrti, načrti Takrat, ko vse poteka po programu, se po Marphvevem zakonu najraje zatakne. Tako se je zadnji trenutek zataknilo tudi pri ansamblu Zarja. Namesto, da bi se pospešeno pripravljali na izdajo svoje prve kasete, so za nekaj časa z vajami morali prekiniti. Vendar to ne pomeni, da kasete ne bo. Drago Primožič pravi, da načrti ostajajo in da jih bodo takoj, ko bo mogoče, pospešeno začeli uresničevati. Verjamem, da bo tako in da bomo ansambel Zarja potem predstavili na TV, slišali in videli na nastopih in da bodo izdali tudi tako zelo željeno prvo kaseto. Vsi so si letos zelo želeli, da bi nastopili tudi na Alpskem večeru. Vendar se jim želja ne bi mogla uresničiti, tudi če bi bilo vse v redu. V nedeljo zvečer nam je na primer Jože Antonič, direktor Alpskega večera Bled '97 povedal, da z izborom še ni bilo toliko težav, kot prav letos. Zdaj je število interesentov med ansambli namreč naraslo že na 48. Na Televiziji Slovenija pa jih bo zaradi dolžine obeh oddaj lahko nastopilo le 17 do 18. (Op. p.: Upamo, da bomo seznam nastopajočih na Alpskem večeru lahko objavili v Gorenjs- Drago Primožič, vodja ansambla kem glasu vsaj v petek, 28. 9 marca). Kriteriji so tako letos jeno geslo v ansamblu Zarja, precej poostreni in Zarja brez Uspehi, ki so jih že dosegli s posnetkov praktično ne bi skladbami do zdaj, jih spodbu- lmela možnosti za nastop. Nič, zato, pravi Drago Primožič. Izziv tako ostane za naprej. Načrti, načrti, načrti bo nekaj časa še posebno poudar- jajo in fantje so odločeni, da jih bodo uresničevali še naprej. Zarja bo, skratka, še nastopala na prireditvah, srečanjih in festivalih. GORENJSKI GLAS IN TELEVIZIJA MEDVODE GLASBEHiMU MESECA - KfPOV Moje vprašanje za ansambel Zarja: Ime in priimek: Naslov: Pošta: Izpolnjene kupone pošljite na naslov Gorenjski glas, p.p. 124, 4001 Kranj ,a9°}8° )e že, odkar nas je aanJič zmrazilo, ko smo slišali dtfZarnrznitev plač. V naši novi ^aW in ekonomiji vse tako Peva, da najvišjemu vladne-JJ Pravniku niti od daleč ne nif reči> da ni se zlato, kar se (S?, vidi Spomnimo se TV U. 7iula s Premierom, kjer se je v0"s}jno vznejevoljil, ko mu je fcfi dVal' da on vidi le v*eč v ki so ^ključno njemu vej,, tem ekonomskem razc-prQv Pa STno le doživeli tisto ub0 0; zamrznitev plač. Ne tiste komaivke Pare> ki s 40 M1 kaj ; zlvotarijo, saj jim nimaš fc° kier nič ej, 2j|rznti funkcionarjem tor-brej 25 Pale"' funkcionarjem, ^eliuHi! P°slancem. Eh, kako tih Ig0 v&čna poteza! Zdaj PotLnPa država le malček LjudČ .po debelih žepih, h: %?f. ie dobilo, kar je hote-cem 5 ste> Poslušajte. Poslan-P/ače/?0 zamrznili njihove "ii s?d in gnev nad visoki-v»eein Ci0narskimi plačami je traja df??'1* in Predolgo ^dstvn1 bil° nezadovoljno Nasnf tem Potolaieno. PM so J¥ Vest 0 zamrznitvi kisHmi riavlJani pospremili s ptiPon,hnas.mehi in zlobnimi mt ff>wni, da vse skupaj nič teiejfc Je Zafnrznitev navaden 0(1 za^° u Nav<*den pesek v *°Zle 7iJlače vsaJ ne bodo lnH' i °itl '/a v net}esni šir >^ "odo dirkale samo nad vsako razumno normalno mejo in moralo - če nasproti poslanskim zaslužkom postavimo povprečno slovensko plačo, da o zajamčeni niti ne govorimo. Da je predlog o zamrznitvi funkcionarskih plač za državo skorajda nujen in ni le ljudstvu všečna poteza, se prepričamo, čo, ampak tudi vse funkcionar-ske dodatke. Kaj so funkcionars-ki dodatki? To so tisti dodatki, ki so jih prejemali za članstvo v raznih parlamentarnih komisija in odborih. Najbolj zaslužni so bili v olala številnih komisija in so tako lahko prejemali, recimo, tudi 100 in še več jurčkov nagrad Glosa Poslanci kot rudarji Poslanci imajo za vsako leto rudarjenja v parlamentu tri mesece beneficirane delovne dobe, kar med brati stane nas, davkoplačevalce, okoli 5 milijonov nemških mark. če pogledamo zadevo iz drugega zornega kota. Iz državnega proračuna, iz katerega zeva velika luknja -pri postavki odhodkov za funkcionarske plače je zadeva videti povsem razumljiva. Kako globoka je ta luknja? Zelo globoka. Vzemimo samo nekdanje poslance, ki so revčki odpadli pri zadnjih volitvah - le redki so, ki niso ponovno kandidirali - in bodo še leto dni prejemali ne le svojo poslansko pla- za mukotrpne seje, ki so jih imeli ali pa tudi ne. Ali uradno: funkcionarski dodatki se sučejo od 5 do 40 odstotkov poslanskih plač. Najbolj zagnani so torej prejemali poslansko plačo plus skoraj polovico plače poslanskega dodatka. Ne ■ nikar naj vas še ne popade sveta jeza, kajti nismo še pri koncu. Poslanci imajo tudi poseben beneficirani delovni staž: za vsako leto napornega rudarjenja v parlamentu tri me- sece! Morda imajo rudarji kot sinonim za težko in naporno delo še kakšen mesec benefika-cije več, a to dejstva, da se poslanci primerjajo z najtežjimi poklici, ne spremeni. Leto dni po izteku štiriletnega mandata namreč še prejemajo poslansko plačo in vse dodatke za minulo delo v komisijah. Odpisani poslanci, ki bodo leto dni doma, bodo po podatkih Mladine stali - 60 krat 700 tisoč brutto - reci in piši 5 milijonov nemških mark, kar je šestina prodajne vrednosti Elana! Odtod torej taka ihta zamrznitve poslanskih plač. Saj se navsezadnje ob koncu mandata sedanjih poslancev tudi lahko zgodi, da bodo požrli vso slovensko akumulacijo, če bo šlo tako naprej. Kdo pa sploh lahko "garantira", da si ne bi v tem mandatu priborili novih privilegijev? Kdo lahko zagotovi, 4a ne bi sami zase sprejeli zakona - saj so konec koncev najvišja zakonodajna oblast - po katerem bi prejemali dosmrtno poslansko rento, vključno z vsemi dodatki vred? Z visoko in doživljenjsko rento z dodatki bi si tako preskrbeli spodobne dohodke zase, za svoje ženke, priležnice, sinčke in hčerkice, pa še v času Miklavža bi lahko svojim vnukom in prapravnukom kupili kakšen t a zares ni avtomobilček. Koga pa sploh zanima enakost državljanov pred ustavo in zakoni? Eni so pač v naši družbi bolj enaki od drugih - vse do nadaljnjega, ko bo ljudstvu enkrat zares prekipelo. • D.Sedej ŠIFRA: PROHODNOST Prosimo vas, če mi poveste, kaj več o moji prihodnosti. Zanima me predvsem področje družine, financ, zakona in pa, če mi grozi kakšna resnejša bolezen. Hvala vam za vaš odgovor. ARION: Ste izredno občutljiva in intuitivna oseba. Po eni strani ste videti hladni in zelo na distanci, po drugi pa si izredno želite ustaliti se v ljubečem partnerskem razmerju. Obdobje v mesecu aprilu bo za vas polno novih, lepih priložnosti, zelo se potrudite, da ga izkoristite v največji meri. Vaše umske sposobnosti bodo na vrhuncu, zato se osredotočite na pridobivajo novih znanj, odlično bi vam šlo pri študiju. Stopite v ospredje, ne ostajajte po nepotrebnem v ozadju, ne bodite prevče kritični do sebe. Samozavest si boste morali bolj načrnto pridobiti in izgaditi, vedite, da bo useph v posovnem smislu pri vas dosežen na podlagi vašega ttrdnega in prizadevnega dela. Včasih se vam bo dozdevalo, da se že kar upogibate pod bremeni življenja, vendar klonila ne boste nikoli. Ste veliko bolj vzdržljvi, kot si mislite. Trenutno se vma dozdeva, da niumate moči pričeti kaj novega, vendar je to obdobje zelo kratkotrajno. Vaša resnobnost, optimizem. V trenutkih večje depresivnost se lahko izredno zanesete na svojo intuicijo in ji tudi zaupate. Vaše poteze bodo dobre premišljene, ne boste delala večjih napak. Denar pri vas pride n gre in tako bo tuid v prihodnje. Zanesite se predvsem na to, da je osnovna za vašo eksisenco samo v vašem delu. človekoljublje je pri vas izrendo veliko pazite, da vas to ne bo kdaj drago stalo. KUPON ARION ODGOVARJA Rojstni datum:.................................Ura in minuta rojstva:.................. Kraj rojstva:............................................................................................ Ime, priimek in naslov (če ne želite, vam teh podatkov ni treba sporočiti): Kupone pošljite na GORENJSKI GLAS, p.p. 124,4001 Kranj, Zoisova 1. ASTROLOGIJA PREROKOVANJE POSREDOVALNICA ZA STIKE 090-42-66 090-42-64 ARION UD, CANKARJEVA 8, CELJE 0:063/481-891 CENA 1 MIN -156 SIT ARION LTD, CANKARJEVA 8, CELJE O: 063/481-891 CENA 1 MIN -156 SIT GLASBENA LESTVICA ZALOŽBE ZLATI ZU0KI Kosovelova 29,1410 Zagorje, tel.: (0601) 71-300, 84-618 vsako sredo ob 13. uri na Radiu Ognjišče KUPON ŠT. 10 1. Kraški kvintet & Braco Koren: ZLATI ČASI 2. Štirje kovači: GLEJ, KAK? MIMO GRE 3. ans. Modri val iz Kopra: NONA IVANKA 4. ans. Slovenija: SLOVENCEM V POZDRAV - novi predlog 5. Franc Flere s pevko Katjo: ZA MAMO - novi predlog Obkrožite številko skladbe, ki vam je najbolj všeč, izrežite, nalepite na dopisnico inpošljite na naslov: ZLATI ZVOKI, P.P. 46, 1410 Zagorje. NAGRADE SO PREJELI: 3 Anica Treven, Sp. Besnica 103, 4201 Zg. Besnica (1 kaseta) 2. Boris Sabo, Maistrova 1, 2380 Slovenj Gradec (2 kaseti) 1. Vera Fliser, Kidričeva ul. 2, Tezno, 2000 Maribor (3 kasete) Nagrade prejmejo izžrebanci po pošti. GORENJSKATELEVIZIJA TELE-TV Kranj - NAJVEČJA IN NAJSODOBNEJŠA LOKALNO REGIJSKA TELEVIZIJA NA GORENJSKEM - PRODUKCIJA TELEVIZIJSKEGA PROGRAMA IN VSAKODNEVNIH POROČIL GORENJSKE - IZDELAVA REKLAMNIH SPOTOV, TV TELOPOV, VIDEOSTRANI IN PROMOCIJSKIH ODDAJ, DIGITAL STUDIO VSAK DAN OD 19.00 DO 23.00 URE OB NEDELJAH OD 9.00 D014.00 URE GLEJTE PROGRAM GORENJSKE TELEVIZIJE TELE-TV Kranj Kranj ć.ojo., Nikole IM« 2. P.P.161.4001 Kranj; KONTAKTNI TELEFON - STUDIO: (064) 33-11-56 TELEFON - UREDNIŠTVO: (064) 33-11-59 FAX - POROČIA DESK (064) 33-12-31 SREDA, 26. MARCA 1997 TVS 1 7.30 Vremenska panorama 8.30 Euronevvs 9.10 Včeraj, danes, jutri 9.15 Videoring 9.45 Oglejmo si, ameriška dokumentarna serija 10.10 Vesoljska policija, ponovitev ameriške nanizanke 10.55 Ciklus filmov Luisa Bunuela: Smrt v vrtu, ponovitev francosko- mehiškega čb filma 12.35 Žive legende daljnih dežel 13.00 Poročila 13.05 Kolo sreče, ponovitev 13.35 Videostrani 14.45 Veliki hlad, ponovitev angleške humoristične oddaje 15.35 Kronika afriških živali, ponovitev francoske poljudnoznanstvene serije 16.25 Slovenski utrinki, oddaja madžarske TV 17.00 Obzornik 17.10 Pod klobukom, otroška oddaja 18.00 Po Sloveniji 18.40 Kolo sreče, t v igrica 19.10 Risanka 19.30 TV dnevnik 2, Vreme 20.05 Steber, slovenski igrani TV film 21.15 Parlamentarna krizpotja, ponovitev 22.00 Odmevi, vreme, šport 22.40 Posadka, ameriška humoristična nanizanka 23.05 Kinoteka: Izgubljeni vikend, ameriški čb film 0.45 Videoring 1.15 Videostrani TVS 2 9.00 Euronevvs 11.50 Svet poroča, ponovitev 12.20 Prisluhnimo tišini, ponovitev 12.50 Spominski album Elisabeth Schvvarzkopf, portret, ponovitev 13.50 Opus, ponovitev 14.20 Visoka družba 14.45 Življenje na zemlji, japonska dokumentarna serija 15.40 Studio City, ponovitev 16.25 Umor 1. stopnje, ponovitev 3. dela ameriške nadaljevanke 17.10 Echo point, ponovitev avstralske nadaljevanke 17.35 Caroline v velemestu, ameriška humoristična nanizanka 18.00 Koncerti za mlade, 23. oddaja 18.55 Domače obrti na Slovenskem; Medičarji in svečarji 19.30 Echo Point, avstralska nadaljevanka 20.00 Državno prvenstvo v košarki 21.30 Zavrtimo stare kolute 22.00 Koncert simfonikov RTV Slovenija: Arnič, Brahms 22.40 Domače obrti na Slovenskem TV Slovenija si pridržuje pravico do spremembe programa. KANALA 7.00 Video strani 10.15 čvekalo 10.35 Rajska obala 11.05 Oprah Show 11.50 Alo, alo, ponovitev 12.20 Očka major 12.45 Nora hiša 13.10 Cooperjeva druščina, ponovitev 13.35 Princ z Bel Aira 14.00 Bergerac 15.00 Atlantis, ponovitev 15.50 Bravo maestro, ponovitev 16.00 Oprah Show 16.50 Drzni in lepi 17.15 Drzni in lepi 17.45 Rajska obala, avstralska nanizanka 18.10 Očka major, ameriška humoristična nanizanka 18.40 Nora hiša, ameriška humoristična nanizanka 19.05 Družinske zadeve, ameriška humoristična nanizanka 19.35 Cooperjeva druščina 20.00 Princ z Bel Aira 20.30 Krvavi šport, ameriški barvni akcijski film 22.00 Klic dolžnosti, ameriška nanizanka 22.00 Avtovizija, ponovitev 23.20 'Alo, 'alo 23.50 Vojak naj bo, angleška nadaljevanka 0.45 Pod ledom, ponovitev 1.15 TV prodaja 1.35 Video strani POPTV 7.00 Dobro Jutro, Slovenija 10.00 Santa Barbara, ponovitev 11.00 Reševalci, ponovitev 12.00 POP kviz, ponovitev 12.30 M.A.S.H., ponovitev 13.00 Bolnišnica upanja/Melrose Place, ponovitev 15.00 POP 30 15.30 Matlock, ameriška nanizanka 16.30 Santa Barbara, nadaljevanka 17.30 Družina za umret, ameriška humoristična nanizanka 18.00 POP kviz 18.30 Vrnitev v paradiž, avstralska nadaljevanka 19.30 24 ur 20.00 Parada zvezd: Sirene, ameriška barvna komedija; Cher, Bob Hoskins, VVinona Rvder 22.00 Oskarji '97, posnetek podolitve 23.30 Na jug, ameriška nanizanka 0.30 24 ur, ponovitev 1.00 POP 30, ponovitev TV 3 8.00 TV prodaja in Turistični napoved-nik 10.30 Video kolaž 13.00 TV prodaja 13.30 Anne Shirlev, ponovitev 14.30 Talk Show 16.00 Vera in čas 17.00 TV prodaja in Turistični napovednik 17.30 Salty 17.55 Barka sanj: Operacija Noetova barka 18.00 Pot v Avonleo, 61. del 19.00 Dnevnik 20.00 Salty, ponovitev 20.00 Izziv - aktualna tema tedna 20.50 Skrivnostni kraji 21.40 Splošna papeževa avdienca 23.10 Dnevnik 23.25 Video kolaž HTV 1 12.00 Dnevnik 12.25 Marisol, mehiška nanizanka 13.10 Santa Barbara 13.55 Risanka 14.00 Poročila 14.05 Izobraževalni progam 15.05 Otroški program 15.55 Trenutek spoznanja 16.30 Moč denarja 16.45 Hugo 17.15 Hrvaška danes 18.05 Kolo sreče 18.35 Gau-deamus, oddaja o šolstvu 19.05 Loto 19.10 Hrvaška spominjska knjiga 19.30 Dnevnik 20.15 Živa resnica 20.50 Družinski glasbeni kviz 22.00 Opazovalnica 22.35 Poslovni klub 23.05 Z namenom in razlogom 0.05 Območje somraka, ameriška nanizanka 0.30 Poročila HTV 2 12.15 TV koledar 12.25 Črno-belo v barvah: Ljubiva se, ponovitev amer iškega filma 15.25 Bolnica upanja, ponovitev 16.10 Živalski planet 16.40 volitve '97 16.45 Osiješko-baranjska županija 17.40 Neodvisna lista 17.50 Osiješko-baranjska županija 18.50 Hrvapka kmečko-delavska stranka 19.00 Županijska panorama 19.30 Dnevnik 20.15 Kdo te ima rad, Ba-bel?, katalonski film 21.55 Sestre, 4. del nanizanke 22.40 Stik, glasbena oddaja AVSTRIJA 1 5.50 Otroški program 10.20 V 0 dneh okoli sveta, 1/3 del ameriškega pustolovskega filma 11.50 Otroški program 14.25 Hišica v preriji 15.40 Seaquest DSV 16.25 A-Team 17.15 Vsi pod isto streho, Ljubezenski test 18.05 Sam svoj mojster 18.35 Strašno prijazna družina 19.00 Roseanne 19.30 Čas v sliki 19.53 Vreme 20.02 šport 20.15 Boj za preživetje, ameriško-kanadski pustolovski film 21.50 Bacstage 22.00 Nogomet, aktualne novice 23.00 Čas v sliki 23.05 Kraljevi ribič, ameriška tragikomedija 1.15 Otroci, angleško-nemškl film 3.10 Boj za preživetje, ponovitev filma 4.40 Seašuest 5.25 Strašno prijazna družina AVSTRIJA 2 6.00 Video strani 7.00 Luč v temi 7.30 Vreme 9.00 Čas v sliki 9.05 Otrok z imenom Jezus, italijanskega TV filma 10.35 Bogati in lepi 11.20 Zvezna dežela danes 11.45 Vreme 12.00 čas v sliki 12.10 Poročilo 13.00 Čas v sliki 13.10 Čudežno življenje barona Fridri-cha von der Trecka, zadnji del nemškega TV filma 14.30 Salve smeha 14.45 Lipova ulica 15.15 Bogati in lepi 16.00 Vsak dan s Schiejokom 17.00 čas v sliki 17.05 Dobrodošli v Avstriji 18.50 Klic v sili 144 19.00 Zvezna dežela danes 19.30 čas v sliki/Kultura 19.53 Vreme 20.02 Pogledi od strani 20.15 Noč noči, avstrijski TV film 21.45 Pogledi od strani -Fashion 22.00 čas v sliki 2 22.30 Podolgem in počez: Spoznanja na meji med življenjem in smrtjo, dokumentarni zapis 1.00 Pogledi od strani 1.15 Čas v sliki 1.45 Schiejok, ponovitev 2.35 Dobrodošli v Avstriji, ponovitev 4.30 Sam svoj mojster, ponovitev 4.55 Roseanne, ponovitev 5.20 čas kulture, magazin TUDI DRUGJE JE LEPO vsak četrtek ob 14.40 na Radiu Tržič 88,9 in 59 MHz • vsak torek v Gorenjskem eabu in enkrat mesečno v reviji Otrok in družina. Narava je v okolici Radencev ostala nedotaknjena. Ker smo vrelce mineralne in termalne vode pravočasno zaščitili in tako ohranili bogastvo, ki nam ga je poklonila narava. Prav zato lahko človekna tem koncu Slovenije polno doživlja prvobitnost narave, ki vrača moč in daje modrosti za premagovanje vsakdanjika, polnega bremen. Vrelci mineralne vode so ljudem tod okoli že vedno vračali zdravje In optimizem. Pred leti so lote) dodali zdravilno termalno vođo, ki Ima ob izviru kar 41 C, celotna zdravstvena ponudba pa Ima za osnovo poleg mineralne In termalne vode še sladkovodni peloid, ki se uporablja kot blatne obloge ter nenazadnje tudi ugodno panonsko podnebje. Mineralna voda Kraljevi vrelec pomaga s svojim bogastvom mineralov In ogljikovega dioksida reševati najrazličnejše težave in sicer kot blagodejna C02 kopel aH kot odlična osvežilna pijača, ki vam pomaga tuid pri odstranjevanju ledvičnih kamnov. Ponujamo Vam naslednje programe: - rehabilitacijo in preventivne programe - aktivni oddih In rekreacijske programe - zdravstvene programe vezane na indikacije - lepotne programe - počitniške in praznične programe. V zdravilišču opravljamo rehabilitaicjo Bolnikov: po srčnem infarktu, po operacijah na sruc in ožilju, pri arterijskih obtočnih motnjah spodnjih okončin, angini pektorls, ob visokem krvnem pritisku, po možganski kapi pa še in Še. Od junija 1996 smo v Radenlch bogatejši za nove Terme, kopalni raj s 1460 m2 čudovitih vodnih površin, pokritih in zunajjih bazenov razgibanih oblik, s šteivlnimi vodnimi popestritvami, mešalnimi ležišči in sedišči, vodnim slapom Invodnim tokom. Najmlajši bd uživali ob čofotanju in umentih valovih'v otroških bazenih. Ob bazenih so vam na voljo večje travnate površine, restavracija s poletno teraso in terasa za nudiste. Torej za vse In vsakogar nekaj, za sprostitev In počitek. Odločite se za katerega naših številnih programov in paketov. Veseli bomo vsakega vašega klica In seveda obiska. Informacije in rezervacije: HOTEL RADIN: teL 069/65-331, 66-594; fax: 069/ 66-604, 66-487 NAGRADNO VPRAŠANJE: Katere 4 naravne faktorje imajo v Radencih? Odgovore pošljite na naslov: Radio Tržič, Balos 4, 4290 Tržič do četrtka, 27. marca 19971 Lep pozdrav Janja Budič in Dušan Dolinar TELE-TV KRANJ ... Videostrani 18.45 Test slika 18.55 TV napovednik 19.00 TV kažipot 19.02 EPP blok - 1 19.07 TOP spot 19.10 Poročila Gorenjske 443. 19.25 Iz arhiva 19.55 Danes na videostraneh 20.00 TV kažipot 20.02 EPP blok - 2 20.07 Top spot 20.10 Novo: Frizerski salon Donna 20.20 NOVO: Prenovljena gostilna Lakner na Kokrici 20.30 Župan z vami: Mestna občina Kranj -župan Vitomir Gros, dipl. inž. (v živo, pokličite po teleofnu: 33 11 56, voditeljica: Beti Valič) 21.10 Poročila Gorenjske 443 21.25 EPP blok - 3 21.30 Strel - oddaja o rocku in mlade po srcu (v živo, pokličite po teleofnu: 33 11 56, voditelj: Filip Kocijančič) 22.40 Top spot 22.45 Poročila Gorenjske 443 23.00 Z vami smo bili... nasvidenje 23.01 Odpovedni spot programa TELE-TV Kranj 23.02 Videostrani SODELUJTE V KONTAKTNIH ODDAJAH TELEVIZIJE TELE-TV KRANJ - POKLIČITE PO TELEFONU: 33 11 66I PRIDRUŽUJEMO SI PRAVICO DO SPREMEMBE PROGRAMA. R TRŽIČ LOKA TV Videostrani, non stop TV ŽELEZNIKI VIDEOSTRANI TV Železniki preko COMPUTER od 17. ure do 19. ure ob glasbeni podlagi Radia Žiri. VIDEOSTRANI TV Železniki preko VCR ob 18., 19.15 in 21. ur). 19.00 Mladinska oddaja 20.00 Športna oddaja ATM TV KR. GORA Videostrani... 18.08 Test 18.15 Napovednik 18.17 Kulturna prireditev ob dnevu žena in osmem marcu v DU Mojstrana 18.42 Risanka 19.15 Videostrani 20.00 Torkov športni pregled (ponovitev) 20.35 Satelitski program Deutsche VVelle 22.00 Videostrani TV SISKA ... Videostrani 20.00 Napoved sporeda 20.05 Večer z BIOHIRONOM (Emil Kušec) - kontaktna oddaja 21.30 Ananda - iz cikla predavanja v Ljubljani 22.30 Napoved sporeda za četrtek 22.35 Video strani IMPULZ KAMNIK 10.00 Video strani 18.00 TV prodaja 18.05 Otroški program: Steping out 18.25 Torkova vroča linija, ponovitev 19.40 Top spot 10.45 TV prodaja 19.50 Spored 20.10 Glasbeni mix 20.30 Kronika 20.50 Zgodovina, kultura in mi 21.10 FIlm 22.40 Top spot 22.45 TV prodaja 22.50 Video strani Op 14:30 bomo v Potrošniškem barometru govorili o izdelkih Gorenjske. V radijski Juke box bomo metali kovance kmalu po začetku oglašanja. Ob 14:30 bomo pripraivli Glasbeno ropotarnico. Spremljali In komentirali bomo ob 15:30 in posvetili pozornsot tudi kulturnim dogodkom. Sledila bo oddaja Naša priložnost, ki prinaša obilico inforamcij podjetnikom in tistim, ki to želijo postati. Zunanje političnim odgodkom so namenjena Poročila radia Deutsche VVelle, v katerih prenos se bomo vključili ob 16:30. Ob 16:45 vas seznanjamo z novostmi na knjižnem trgu. Ob 17:45 Govorimo o filmu, oddajo pa nadgradimo s kvizom, v katerem preverjamo znanje iz filmskega sveta. Po Glasbeni sceni pa se bomo sprehodili ob 18:25, tokrat z Venom Dolencem in Klariso Jovanovič ter s Sedmino. R TRIGLAV 6.00 Dobro jutro 6.30 Vreme 7.00 Druga jutranja kronika 7.30 Halo, porodnišnica 8.00 Nočna kronika 8.30 Telegraf 11.00 Zlata kočija - Formula ena 12.00 BBC, osmrtnice 14.00 Melodija tedna 14.30 Popoldanski telegraf 15.00 Zdravnikov nasvet 15.30 Dogodki in odmevi 16.30 Deutsche VVelle 17.00 Občinski tednik -občina Jesenice 18.00 Elanov športni semafor 18.30 Domače novice, pogled v jutrišnji dan 19.15 Voščila RSORA RA KRANJ 5.30 Začetek programa, uvodna napoved 5.50 EPP 6.50 EPP 7.00 Radio Slovenija -Druga jutranja kronika 7.20 čestitka presenečenja 7.40 Pregled dnevnega tiska 7.60 EPP 6.20 Oziramo se 8.30 Hov, ne znam domov 8.40 Pregled tiska 8.50 EPP 9.00 Gorenjska včeraj, danes 9.20 Tema: Skupine starejših za samopomoč - gostja Metoda Bole, ga. Metoda Bole - socialna delavka 9.50 EPP 10.20 Zdravstveni nasveti 10.50 EPP 11.30 Kviz radia Kranj 11.50 EPP 12.30 Osmrtnice, zahvale 12.40 Novinarski prispevek 12.50 EPP 13.00 Pesem tedna 13.20 Glasbena oddaja: ZZ TOP 13.40 Novinarski prispevek 13.50 EPP 14.00 Gorenjska danes 14.30 Novinarski prispevek 14.50 EPP 15.00 Aktualno 15.25 EPP 15.30 Dogodki in odmevi RS 16.00 EPP 16.20 Kozmetični nasveti Zdenke Kan ne 16.50 EPP 17.00 Gremo v lite 17.50 EPP 18.00 Gorenjska danes, jutri 18.20 Novinarski prispevek 18.50 EPP 19.30 Večerni program: Moda, lepota z Metko Centrih Vogelnik 19.50 EPP 24.00 Zaključek programa Radia Kranj 5.30 Prva jutranja kronika RA Slovenija 5.40 Napoved programa - servisne informacije 6.20 Noč ima svojo moč 6.40 Naš zgodovinski spomin 7.00 Druga jutranja kronika RA Slovenija 8.30 Kuhajte z nami 9.30 Nasvet za kosilo 9.35 Glasbo izbirate poslušalci 10.00 Servisne informacije 11.00 Kulturni paberki 12.00 BBC - novice 12.30 Igra besed 14.30 Mali oglasi 15.00 Dogodki danes - jutri 15.30 RA Slovenija 17.00 Klepet ob glasbi 19.30 Odpoved programa KRIM: 100,2 MHz - ŠANCE: 99,5 MHz - LJUBLJANA: 105,1 MHz 6.00 Jutranji servisni program 6.05 Naj naj pesem 6.15 Novice 6.20 Vreme 6.25 AMZS 7.00 Snežne razmere 7.15 Novice 8.30 Jutor je lahko tuid takšno 9.15 Novice 9.30 Kam danes v Ljubljani 10.00 Dopoldanski pogovor 11.00 Z vami je Ljerka Bizilj, kontaknta oddaja o vsakodnevnih problemih 12.15 Novice 12.45 Dnevnikov odmev 13.15 Novice 13.50 Pasji radio 14.00 Mali oglasi poslušalcev 14.30 Hello again 15.30 Vkop Radia Slovenija 16.20 Spoznajmo, se 4 uganka za Roslušalce 16.45 Črna kronika 17.15 ovice 18.00 Glasovanje za popevko naj naj 18.15 Novice 19.25 Vreme 20.00 Okrogla miza RGL 20.30 Novi svet + založba Ouatro 21.30 Največje radosti življenja - Alenka Sivka 23.00 Camera Obscura Etno glasba 24.00 Star sat radio R OGNJIŠČE 5.30 - 8.30 Jutranji program 6.45 Duhovna misel, svetnik dneva 8.30 Dop. inf. oddaja 10.15 Mali oglasi 11.10 Svetovanje 12.05 Pop. inf. oddaja 16.05 čestitke in pozdravi eoslušalcev 17.15 Pogovor o... 18.30 ečerna inf. oddaja 19.00 Glas Amerike 19.40 Za najmlajše poslušalce 20.35 Klic dobrote oz. Luč v temi oz. Prijateljstvo bolnih... 21.35 Radijski roman 22 00-5.30 Nočni glasbeni program TA DOBRIH 10 RADIA TRŽIČ ... poslušamo na frekvencah 88,9 in 95 MHz vsako soboto ob pol treh... prisluhnite nam tudi vi... vedno znova smo veseli vsake pošte in veste, kaj nas veseli' Da se vmes v endo znova "Pojavljajo" nova in nova imean sodelujočih, ki pridno pošete. Ne smemo pa prevzeti tudi vaših vestnih telefonskih klicev, ki jih je največkrat toliko, da vseh glasov tekom glasovanja še sprejeti ne utegnemo. Hvala in še enkrat hvala. V zadnji oddaji smo pregledali vašo pošto in nekaterim tudi odgovorili. Ta način komuniciranja bomo prakticirali tudi v bodoče. Zato glasujte in nam pišite do 29. 3. na naslov Radio Tržič, Balos 4, 4290 Tržič. Zadnja dva izžrebanca pa prejmeta praktična darila. To sta: Janez Porenta iz Škofje Loke in Marjetka Zos iz Tržiča. Čestitamo in srečo! Lestvico še vedno pripravljamo Tomaž štefe, Dušan Dolinar in Mojca Gros. Lestvica TA DOBR'H 10 1. S. Vidmar - Tri grenke solze (2) 2. Monroe - Jaz potrebujern več (5) 3. S. VVeiss - Vzela sem si Štajerca (4) 4. Rok'n'band - Ne težit (3) 5. Obezna smer - Valovi ljubezni (2) 6. A. Mežek -Jeruzalem (novost) 7. Napoleon - čas Ijsubezni (novost) 8. I. Vučkovnik - Sanjava (novost) 9. Videosex - Ne čakaj na maj (novost) 10. Bončina - Benč - Zakaj stari song se še vrti (novost) Kupon Ta dobrh 10 Glasujem za: Moj predlog: Moj naslov: KINO CENTER svet. prem. amer. thrill. SEME ZLA ob 16., 18. in 20. uri STORŽIČ avstrla drama SIJAJ ob 17., 19. in 21. uri 2ELEZAR amer. drama ŽIVLJENJE S PICASSOM ob 18. uri, amer. music. EVITA ob 20. uri ŠKOFJA LOKA amer music EVITA nh 1« in 20.30 uri RADOVLJICA - LINHARTOVA DVORANA amer dram LEPE VASI LEPO GORIJO bo 20. uri BLED Ni predstave zaradi selitve na novo lokacijol ČETRTEK, 27. MARCA 1997 TVS 1 7.30 Vremenska panorama 8.30 Euronevvs 9.55 Včeraj, danes, jutri 10.00 Videoring 10.25 Caroline v mestu, ponovitev 22. dela ameriške nanizanke 10.50 Izgubljeni vikend, ponovitev ameriškega čb filma 12.30 Svet divjih živali 13.00 Poročila 13.05 Kolo sreče, ponovitev 13.35 Videostrani 14.45 Novice iz sveta razvedrila 15.10 V vrtincu, ponovitev oddaje o filmu 15.40 Steber, ponovitev slovenskega igranega TV filma 17.00 Obzornik 17.10 Kdo bo barval pirhe?, kanadski risani film 17.35 Santo Žužkito, ameriška risana serija 18.00 Po Sloveniji 18.40 Kolo sreče, igrica 19.15 Risanka 19.20 Majhne skrivnosti velikih kuharskih mojstrov 19.30 TV dnevnik 19.57 Šport 20.05 Tednik 21.05 Forum 21.20 Frasier, 5/24 del angleške humoristične nanizanke 22.00 Odmevi 22.30 Odstiranja 1.00 Videoring 1.30 Videostrani TVS 2 9.00 Euronevvs 13.45 Karaoke 14.45 Domače obrti na Slovenskem: Medičarji in svečarji, ponovitev 15.10 Koncert simfonikov RTV Slovenija: Arnič, Brahms, ponovitev 15.50 Posadka, ameriška humoristična nanizanka 16.15 Državno prvenstvo v košarki: Moški, posnetek 17.35 Echo Point, avstralska nadaljevanka 18.00 Podeželski utrip, angleška nanizanka 18.55 Resnična resničnost, oddaja o računalništvu 19.30 Echo point, avstralska nadaljevanka 20.25 Evropska liga v košarki, četrtfinale: Stefanel -Smelt Olimpija, prenos iz Milana 22.00 Gibljive slike, dokumentarec 22.15 Roza kino, ameriški dokumentarni film 0.00 Gibljive slike, ponovitev KANALA 7.00 Video strani 10.15 Detektiv Droo-py, 1. del risane serije 10.35 Rajska obala 11.05 Oprah show 11.50 Alo, alo 12.20 Očka major 12.45 Nora hiša 13.10 Cooperjeva druščina 13.35 Novi princ z Bel Aira, ponovitev 14.00 Vojak naj bo 15.00Dannyjeve zvezde, ponovitev 16.00 Oprah show 16.50 Drzni in lepi, ponovitev 17.15 Drzni in lepi, ameriška nadaljevanka 17.45 Rajska obala, avstralska nanizanka 18.10 Očka major, ameriška humoristična nanizanka 18.40 Nora hiša, ameriška humoristična nanizanka 19.05 Družinske zadeve, ameriška humoristična nanizanka 19.35 Cooperjeva druščina, ameriška humoristična nanizanka 20.00 Princ 1 z Bel Aira, ameriška humoristična nanizanka 20.30 Nujni primeri, ameriška nanizanka 21.20 Nenavadna doživetja, dokumentarna oddaja 22.10 Odklop, dokumentarna serija 22.45 Alo, alo, humoristična nanizanka 23.15 Vitez za volanom, ameriška nanizanka 0.05 Dannvjeve zvezde, vedeževanje v živo 1.05 TV prodaja 1.25 Video strani POPTV 7.00 Dobro jutro, Slovenija 10.00 Santa Barbara, ponovitev 11.00 Reševalci, ponovitev 12.00 POP kviz, ponovitev 12.30 M.A.S.H., ponovitev ameriške nanizanke 13.00 Mladost norost, ameriški barvni film; Doris Day 15.00 POP 30 15.30 Matlock, ameriška nanizanka 16.30 Santa Barbara, ameriška nadaljevanka 17.30 Družina za umret, ameriška humoristična nanizanka 18.00 POP kviz 18.30 Vrnitev v paradiž, avstralska nadaljevanka 19.30 24 ur 20.00 Mož z rdečim čevljem, ameriški barvni film 22.00 M.A.S.H., ameriška nanizanka 22.30 Argument 23.00 Reševalci, avstralska nanizanka 0.00 Inšpektor Derrick, nemška nanizanka 1.00 24 ur 1.30 POP 30, ponovitev TV 3 10.00 Dnevnik 10.30 Video kolaž, ponovitev 13.00 TV prodaja 14.00 Anne Shirlev, ponovitev 15.00 Izviri 15.30 TV prodaja 16.00 Haivvatha, ponovitev 17.00 TV prodaja in turistični napovednik 17.30 Saltv, 8. del 17.50 Barka sanj 18.00 Pot v Avonleo 19.00 Dnevnik/Saltv, ponovitev/Veliki četrtek, prenos iz Vatikana 22.15 TV prodaja in Turistični napovednik 22.45 Dnevnik 23.00 Vldeokolaž HTV 1 7.45 TV koledar 7.55 Poročila Dobro jutro 10.00 Poročila V-, Izobraževalni program 11.30 OtfOJj program 12.00 Dnevnik 12.25 Mari*fj . 10$ Izobraževalni program 11.30 program 12.00 Dnevnik 12.25 mehiška nadaljevanka 13.10 San Barbara, ameriška nadaljevanj 13.55 Risanka 14.10 Poročila 1*1 Izobraževalni program 15.15 0*J*5 program 16.15 Hrvaška umetnos^ književnost: Romance in balade, 0 j kumentarna oddaja 16.45 Hugo Hrvaška danes 18.05 Kolo sreče 1*7 Obnova Hrvaške 19.10 Hrvaška sp^ minska knjiga 19.30 Dnevnik ZO-Kultura 21.20 Željka Ogresta J ' gosti 22.15 In to sem jaz, ^ program 22.15 Opazovalnica Z*"^ Klub D.D. 23.05 Filmska noč z MJJjj Streep: Boj za življenje, ameriški bar* film 0.55 Poročila HTV 2 13.30 TV koledar 13.40 Potoki Dunaj 15.10 Velikonočna par»0ft8 ameriški film 16.05 Stik, 9'aSX^a-oddaja 16.35 Volitve '97 16.50 niško-kninska županija 17.40 Hrvav stranka 17.50 Šibeniško-kninska *, panija 18.50 Istrski demokratični 19.00 Županijska panorama 1*J Dnevnik 21.10 Biblija, ameriški ov film 23.15 Dosjeji X, ameriška nang" ka 22.50 Filmska gibanja 23.30 ^ field, ameriška humoristična nam*8 AVSTRIJA 1 5.50 Otroški program 10.25 V 80**! okoli sveta, 2/3 del ameriškega Pu'0. lovskega TV filma 11.50 Otroški gram 15.10 Hišica v preriji \J$ seaOuest DSV 16.45 A-team ^ Vsi pod isto streho 18.15 Sarri a mojster 18.40 Strašno prijazna aru v 19.00 Hope & Gloria, Zoprna o0'-? tev19.30 čas v sliki 20.15 M^m Rex, avstrijsko-nemška krimin» 21.05 VValker: Teksaški mejaš, a>' iška serija 21.50 Tajna akcija \ ameriški vohunski film **"z£m bow, v sliki 23.50 Flash Fighter, ai"-^ akcijski film 1.10 Potujočim pW%M ni lahko, ameriška glasbena ko^jjjj 2.40 Stric, italijanska komedija Flash Fighter, ponovitev filma AVSTRIJA 2 m4 6.00 Videostrani 7.00 Luč V^Lu t Vreme 9.00 čas v sliki 9.05 v'ft imenom Jezus, 2/4 del italijansK^.^ filma 10.35 Mesija, italijansko-tr* ,„ s ki film 13.00 Čas v sliki 13.10 Trutzberga, nemški domovin** 14.45 Biblija: Stvarjenje, ItfPJL, nemški TV film 16.15 Vsak «7,» Schiejokom 17.00 Čas v »'J ]nflrs* Dobrodošli v Avstriji l^^d^ zu.uz rogieai oa sirarn ,<,h8»' Avstrija, oddaja narodno-*"^** glasbe 22.00 Čas v sliki 22-J' grfj gospodarski magazin 23-l*\je(iiC* Schindler, Življenje dobrega m' j«' dokumentarec 0.20 Tehno-««^ kako je tehnika spremeni'" zadnji del dokumentarne ^ent«S Nazaj v kameno dobo, «0 iLriii zapis o domorodcih v lnd°n®^dl 2 Šport: Tenis, vrhunci 2.10 Ko» & strani 2.20 Čas v sliki, PptfZrfft Moderni časi 3.20 Schiejok, P°/ 4.10 Dobrodošli v ASvstriji, Pw mecamilS VSAK P0NED**'> od 16.30. do 18- TRETJI ODDAJA , t KINO aledališ^9^' CENTER amer. thrill. SEME ZLA ob 16., 18. in 20. uri; FNrnsko ^ ^ ^ ^ 20. uri STORŽIČ pem. amer. znan. fant. spekt. VOJN^.J^i avstrla. drama SIJAJ ob 19.15 in 21. uri ŽELEZAR amer^ MAGUIRE ob 17.30 in 20. uri ŠKOFJA LOKA amer aro COLLINS ob 20. uri RADOVLJICA - LINHARTOVA DVOH* (oKaCij0J POŠTAR ob 20. uri BLED Ni predstave zaradi selitve na TELE-TV KRANJ Videostrani 18.45 Test slika 18.55 JV napovednik TELE-TV 19.00 TV •^iipot 19.03 EPP blok -1 19.08 Top spot 19.10 Poročila Gorenjske 444. J"-25 Iz tiska: Gorenjski glas jutri {»•30 Miha Pavliha: Aleksander Jež nM>8 Danes na videostraneh 20.00 •V kažipot 20.03 EPP blok - 2 20.08 J°P spot 20.10 Duhovna misel: Veliki Četrtek 20.15 Študijski krožek: Cve-I čni aranžmaji 20.30 Znani in nezna-ozbrazi: Stanislav Zidar 21.10 počila Gorenjske 444 21.25 EPP »lok - 3 21.30 Zvezdni okruški -r°deluje: astrologinja Roža Kačič, v 5^0. pokličite po telefonu: 33 11 56 ^•40 Iz tiska: Gorenjski glas jutri Z2-45 Poročila Gorenjske 444 23.00 Z jgW smo bili... nasvidenje 23.01 Odpovedni spot programa TELE-TV £anj 23.02 Videostrani *9DELUJTE V KONTAKTNIH OD-2AJAH TELE-TV KRANJ - POKLI-£JE PO TELEFONU: 33 11 56! PRIDRUŽUJEMO SI PRAVICO DO ^REMEMBE PROGRAMA. LOKATV 2n"S2 NaPovednik 20.01 Spot tedna «£05 EPP blok 20.10 Mini 5, otroška SR*"3 'estvica 20.35 EPP blok •JO Loški vrisk, narodno zabsvna ££a)a v 2IVO IZ STUDIA LOKA TV, oditeljica JANKA ŠUŠTAR 21.40 g*"* blok 21.45 TV prodaja 21.50 "c> Labirin, ahriv LOKATV 22.06 TV pr°da)a... Videostrani TV ŽELEZNIKI TV Železniki preko ol».u UTER od 17. do 19. ure ob &Pn*ini Podlagi Radia Žiri. VI-Vcd TRANI TV Železniki preko ISf^0^18- 10-15 in 21. url. p!'."0. Danes Miha priporoča 20.00 taža v kulturnem domu, repor- ATM TV KR. GORA Na^deostrani 18.08 Test 18.15 bak°vednlk 18-17 Dan pomladi ciS, tc1?0 9'asbena prireditev produkti? »h ^ 20 01 Kulturna Priredi-dno, dnevu žena in materinskem lCVu v DU Mojstrana 20.25 Sate--7' progar " Istrani VirJe--'09301 Deutscne Welle 22.00 "TV ŠIŠKA 6d^°^rani 195° Napoved spor-H-Nolr00 Te'emarket ... Telemarket spoved sporeda... Videostrani 'MPULZ KAMNIK 18.06 ^ueoil8trani 18-°° TV prodaja SterTn„ osW Program, ponovitev, 1825 Kronika, ponovi-1».4o t z9°dovina, kultura in mi 20.30 nP 8Dot 20-10 Glasbeni mix 23.00 XlasDena skrinjica 21.30 Film ^vlS?os?rani23-05 W pf0d* *A KRANJ toved*^ecr&r°9rama- "vodna na-*uS EpP 6-50 EPP 7.00 RS - ■'ov, no ™„ uziramo se 5*0 EPP amndSmov O-4© Pregled tiska ^Tema rtn Go,renist 8 Materinsko *o|ovrat domačih". Vsem materam ob današnjem prazniku -^dovito n evu " iskrene čestitke, vam pa veliko sreče pri žrebu za Hištva A?i5do' Nagrajenca prejšnejga tedna: nagrado SALONA ^^J^ARK MAJA PREDOSUE prejme Vanda Šranc, Zg. Plavž 4, °d9ovor: Naslov: STEKLAR."' PAPLKB žJs^^,R^!v^Qt^8•,l*et UNION •63 -6*6 VVILFAN Kranj 360-160 VVILFAN Radovljica, Grajski dvor 714411 VVILFAN Tržič 53 •16 POVPtttM TEČAJ 89,89 90,59 12,64 12,88 8,86 9,17 Pri Šparovcu v Avstriji je ATS ob nakup blaga po 12,70 tolarjev. Podatke za tečajnico nam sporočajo menjalnice, ki se pridružujejo pravico dnevnih sprememb menjalniških tečajev glede na ponudbo in povpraševanje po tujih valutah Zaradi pogostih sprememb menjalniških tečajev pri nekaterih menjalnicah objavljamo njihove telefonske Številke, na katerih lahko dobite podrobnejše informacije o menjalniških tečajih. GIBANJE TEČAJA REDNIH DELNIC KOLINSKE 2TOO 2600 2SOO 2400 2300 2200 210O 20O0 1900 ISOO .......j......r ~— I i ' KOLR) -L . : i -J-!-'-r* «.1.97 14.1.97 22.1.97 J0.I.97 7.2.97 17.2.97 2S.2.97 S.3.97 13.3.97 21.3.97 Letošnji regres enak lanskemu Ljubljana - Kot so sklenili člani Ekonomsko-socialnega sveta, lahko podjetja letošnji regres za letni dopust izplačajo le v takšni višini, kakor so ga že lani. To pomeni, da najvišji bruto regres lahko znaša 102 tisoč tolarjev, v tistih dobrostojećih podjetjih, kjer si to lahko privoščijo, pa je regres lahko nekoliko višji, in sicer lahko sega do višine povprečne plače na zaposlenega v gospodarstvu v zadnjih treh mesecih (to je okoli 130 tisoč tolarjev). Ta omejitev višine regresa bo veljala do sprejetja novega socialnega sporazuma. • U. P. Oglas s potenco - že drugič Ljubljana, 25. marca - Inštitut za raziskovanje medijev, revija MM - Marketing magazin in uredništvo oddaje Studio City televizije Slovenija bodo nocoj (torek, 25. marca) že drugič podelili oglaševalsko nagrado "Oglas s potenco". Razglasitev najboljših bo v ljubljanskem Klubu Central, drevi v oddaji Studio Citv na prvem programu TV Slovenija bodo predstavljeni najboljši oglasi s potenco. Nagrade za najboljše tiskane oglase, televizijske reklamne spote in "billboarde" - zunanje jumbo plakate, podeljujejo vsak drugi mesec, v strokovnem izboru se upoštevajo vsi tiskani oglasi v slovenskih medijih ter vsi predvajani reklamni spoti na štirih slovenskih televizijah. Na prvi podelitvi nagrad "Oglas s potenco" je priznanje za najboljši tiskani oglsa prejela kranjska Agencija PAN, za najboljši TV spot pa ljubljanska Agencija Futura, ki je izdelala spot za naročnika Gorenjsko banko, d.d., Kranj. RUBIKON VEDEŽEVANJE 09042 70 VEDEŽEVANJ E-TAROT POGOVORI V S Tj S KI - S VhTUVAN J t {iHeiSl^SiSL PARTNERSTVO ŠsŽl-oenar B I 1IIHP7FNJ SEJEM ALPE-ADRIA KULINARIKA prehrana, oprema za gostinstvo in gospodinjstvo ter oprema trgovin Salon prehrane (meso in mesni izdelki, ribe, raki, sadje in zelenjava, kruh in pecivo, slaščice, osnovna živila, začimbe, juhe, prelivi, pijjače - vino in pivo z degustacijami) Salon gostinske apreme (stroji in aparati za gostinske obrate, catering, kuhinjska oprema, barski aparati in oprema, hladilna oprema, vitrine in točilni pulti) Salon bele tehnike in malih gospodinjskih aparatov (štedilniki, hladilniki, mešalniki, pečice, mlinčki, crvrtniki, jedilni pribor, porcelan in steklovina) Na sejem se pripeljite ceneje z vlaki Slovenskih železnic! Gospodarsko razstavišče v Ljubljani od 2. do 6. aprila 1997 • od 9. do 19. ure UUBUANSKI SEJEM KMETIJSTVO UREJA: Cveto Zaptotnik Obvestila iz kmetijske in gozdarske javne službe Tečaj za varno delo z motorno žago Bled - Zavod za gozdove Slovenije, območna enota Bled, vabi lastnike gozdov, še zlasti tiste, ki sta jim sneg in žled prizadejala škodo, na brezplačni tečaj za varno delo z motorno žago. Tečaj bo 3. in 4. aprila na sedežu krajevne enote Jesenice, na Tomšičevi 68 na Jesenicah. Tečajniki se bodo prvi dan seznanili z nastavitvijo, delovanjem in vzdrževanjem motorne žage, z orodjem in opremo sekača ter s podiranje dreves, drugi dan pa jim bodo po delu v skupinah predstavili še sproščanje obraslega drevesa. Prijave za tečaj sprejemajo revirni gozdarji in vodja odseka za tehnologijo Andrej Klinar (tel.: 77-257 ali 77-362). Kmetijstvo v Nemčiji in v Evropski zvezi Sorica - Škofjeloška zadruga in kmetijsko svetovalna služba vabita v četrtek ob devetih dopoldne v zadružni dom na Sorici na predavanje o kmetijstvu v Nemčiji in v Evropski zvezi. Predaval bo dipl. ing. Franci Pavlin iz gorenjske kmetijske svetovalne službe. Izkušnje nekaterih evropskih držav so pomembne tudi za slovensko prilagajanje zahodnoevropskim normativom. Vpliv kakovosti krme Davča - V gostilni Jemec v Davči bo jutri, v sredo, ob devetih dopoldne predavanje dipl. ing. Francija Pavlina o kakovosti krme in njenih vplivih na prirejo mleka in mesa. Na predavanje vabita škofjeloška kmetijsko gozdarska zadruga in kmetijska svetovalna služba. • C.Z. Gozdarji ocenili škodo po snegu in žledu Več kot tretjina škode je na kranjskem območju Ljubljana - Vodstvo Zavoda za gozdove Slovenije je v petek predstavilo poročilo o delu zavoda v lanskem letu in zadnjo oceno škode, ki sta jo sneg in žled v letošnji zimi povzročila v slovenskih gozdovih. Po podatkih zavoda je naravna ujma poškodovala več kot 867 tisoč kubičnih metrov gozdnega drevja, od tega 282 tisoč kubičnih metrov iglavcev in 585 tisoč kubičnih metrov listavcev. Količina poškodovanega drevja predstavlja od 35 do 40 odstotkov letnega poseka, ki zadnja leta dosega od 2 do 23 milijona kubičnih metrov. Največ škode je na kranjskem gozdnogospodarskem območju, na katerem je ujma zajela več kot petino vseh gozdov in poškodovala več kot 334 tisoč kubičnih metrov drevja, od tega 148 tisoč kubičnih metrov iglavcev in 186 tisoč kubikov listavcev. Na drugem mestu je gozdnogospodarsko območje Ljubljana, kamor spadajo tudi gozdovi domžalske, mengeške, kamniške, vodiške in medvoške občine. Na vsem območju je naravna ujma prizadela 18 odstotkov vseh gozdov ter poškodovala 152 tisoč kubičnih metrov drevja, od tega kar 127 tisoč kubikov listavcev. Blejsko gozdnogospodarsko območje jo je tokrat še kar dobro odneslo: sneg in žled sta zajela le 3,5 odstotka površine gozdov in poškodovala nekaj več kot 30 tisoč kubičnih metrov gozdnega drevja. • C.Z. Kako je treba pravilno obrezali sadno drevje, kako ga škropiti, da bodo plodovi lepi in brez (čezmernih) ostankov kemičnih sredstev, kako sadje koristno predelati in uporabiti... To so vprašanja, ki si jih poleg poklicnih sadjarjev pogosto zastavljajo ljubiteljski sadjarji ali sadjarji -vrtičkarji. Čeprav so nekateri prepričani, da bi pri nas morali prepovedati uporabo kemičnih sredstev in preiti na t. i. biološko in biodinamično pridelovanje sadja, je po mnenju sadjarskih strokovnjakov edino realno uvajati Integrirano, okolju prijazno pridelovanje in varstvo rastlin. Tovrstno pridelovanje daje prednost naravnemu zatiranju škodljivcev, vendar se kemičnim sredstvom povsem ne odreka in dovoljuje uporabljati le izbrane pripravke in to samo tedaj, ko napadi škodljivcev presežejo kritično mejo. V Sloveniji imajo dovoljenje za promet v sadjarstvu 103 kemični pripravki, v integriranem varstvu pa jih dovoljujejo samo 39. - Na sliki: priznani sadjarski strokovnjak Tine Benedičič, sicer vodja nasada Resje pri Podvinu, svetuje ljubiteljskim sadjarjem. • CZ. Gozdovi so zelo ogroženi Gozd ni več banka, gozd postaja luksuz Nekdaj so kmetje poudarjali, da je gozd banka, kamor se odpravijo v stiski ali v hudih časih. Zdaj je gozd vse manj banka in vse bolj luksuz, pravi Vida Papler - Lampe, vodja odseka za gojenje in varstvo gozdov v blejskem zavodu za gozdove. Bled - "Pred dvajsetimi leti, v času socializma, je bila cena lesa zelo ugodna, tedaj se je v gozdovih veliko sekalo, pogozdovalo, negovalo... Zadnja leta se seka pol manj kot nekdaj, cena lesa je nizka, delovna sila precej draga, vlaganja v gozdove so se upočasnila," pravi Vida Papler - Lampe in poudarja, da v gozdovih dajejo naravni obnovi prednost pred pogozdovanjem. Sadnje je le še malo, lani so na vsem blejskem gozdnogospodarskem območju pogoz-dili 25 hektarjev površine. Za umetno obnovo tudi ni ekonomske računice, saj sadnja plemenitih listavcev na enem hektarju stane dva milijona tolarjev oz. toliko, kolikor približno iztržijo lastniki pri poseku hektarja dobrega gozda. Kako ogroženi so gozdovi na blejskem gozdnogospodarskem območju, dovolj pove že podatek, da so lani t.i slučajne sečnje (poseki zaradi posledic naravnih ujm, škodljivcev in bolezni) predstavljali v državnih gozdovih 70 odstotkov celotnega poseka, v zasebnih pa 38 odstotkov. Ogroženost državnih gozdov je večja zaradi višjega deleža smrekovih gozdov. S smreko na teh rastiščih je, kot je slikovito dejala Vida Papler • Lampe na nedavni novinarski konferenci, tako, kot bi črnce dali živeti v Islandijo. Ker raste na rastiščih, ki niso primerna za smreko, je manj odporna proti ujmam, boleznim in škodljivcem. Letošnja škoda večja od lanske Veter je lani v gozdovih na blejskem gozdnogospodarskem območju poškodoval 5.700 kubičnih metrov drevja, predvsem v državnih gozdovih. Moker sneg je tedaj najbolj prizadel gozdove na Radovljiški ravnini in na njenem obrobju ter na Savskih terasah. Sanacija je bila opravljena 95-odstotno, kar je med najboljšimi rezultati v Sloveniji. Lastniki so zaradi snega posekali 20.700 kubičnih metrov drevja ali 104 tisoč dreves (povprečno drevo je bilo debelo 18 centimetrov) ter vzpostavili gozdni red na 360 hektarjih. Podobna ujma je zajela gozdove tudi v letošnji zimi. Gozdarji ocenjujejo, da bo zaradi snega in žleda treba na površini dva tisoč hektarjev posekati okoli 30 tisoč kubičnih metrov drevja. Največ škode je v Bohinju in na severnem pobočju Jelovice. Na območju Ledince, kjer so bili nekdaj travniki, je polomljeno kar 90 odstotkov vsega drevja. Lubadar v višinskih gozdovih Čeprav lansko deževno poletje načeloma ni bilo ugodno zarazvoj lubadarja, je bil posek lubadark na blejskem gozdnogospodarskem območju velik; V državnih gozdovih so posekal' 15.800 (predlani 11.500) in v zasebnih 4.000 kubičnih metrov lubadark (leto prej 5.300). Gozdarje najbolj zaskrbljU' jejo razmere v državnih gozdovih, kje* lubadar zaradi kratkega poletja (večina gozdov je nad tisoč metrov nadmorske višine) ne bi smel povzročati škode. Divjad ogroža naravno obnovo rt| razvoj gozda na površini okoli 10 tiso« hektarjev, gozdna paša še dodatno okpl1 5.600 gozdov, predvsem na Pokljuki, kjer se živina poleti pase po vsej površini. Kostanjev rak redči kostanj Ker je bilo lani poletje precej vlažno, so se čezmerno razširile tudi rastlinske bolezni. Slečeva rja se je pojavila na istih mestih kot predlani (Klek, Železnica in Bohinj), le v večjem obsegu. * zgornjesavski dolini so občutili šibkejši napad bukove hržice. V okolici Rateč $e je pojavil rjavi macesnov zavijač. v Radovljiški kotlini je kostanjev rak *e močno razredčil kostanjeve sestoje; letno zaradi te bolezni posekajo oko" 200 kubičnih metrov lesa. Največ Škode povzroča rdeča trohnoba, ki "izkorišča spremenjeno sestavo drevesnih vrS' številne poškodbe debel in korenin te* veliko zasmrečenost gozdov. Ob teflj« ko razvrednoti les, veliko prispeva tudi k slabši odpornosti dreves. Predlani s? zaradi trohnobe posekali 5.600 kubični11 metrov drevja. , Škodo v gozdovih povzročajo tuoj.j zračne imisije, ki zmanjšujejo vitalno*1 gozdov, pa tudi gozdarska dejavno« (posek in spravilo) in požari. Lani sta. bila na blejskem gozdnogospodarske"! območju Ie dva manjša požara -P^ med Dobrčo in Prevalo in drugi Pn Slatni. • C. Zaplotnik Na Blejski Dobravi in še kje Živina na cesti, na cesti pa "drek Ko so bile gorenjske vasi še kmečkega značaja, ni nikogar motilo, če se je na vaški poti sreč živino in če je slučajno stopil v sveze kravje blato. Razvoj je prinesel svoje, vasi so se razširile, kmečka jedra so obzidali z delavskimi naselji, kmetje so ostali v manjšini. Posledice takšnega razvoja občutijo oboji • kmetje in delavci. V vaseh prihaja do napetosti, nesoglasij, nestrpnosti. Lep primer za to je najbolj kmetijska vas v jeseniški občini, Blejska Dobrava. Ob tem, ko se nekateri domačini jezijo nad vsakodnevno gonjo živine po glavni cesti skozi naselje in na vožnjo s traktorji in drugimi stroji, češ - "kmetje s tem uničujejo asfalt, ovirajo promet in onesnažujejo okolje", se kmetje sprašujejo, ali res naenkrat ne smejo več voditi živine po vaški poti, ki jo za to uporabljajo že vrsto desetletij. Kmetje uničujejo, ovirajo, onesnažujejo... Komunalna direkcija Občine Jesenice je namreč ob koncu februarja na podlagi pripomb krajanov Blejske Dobrave pozvala krajevno skupnost, da naj kmete, ki vodijo živino na paši po glavni poti skozi naselje, opozorijo na spoštovanje zakona o cestah in pravilnika o obnavljanju, rednem vzdrževanju in varstvu cest. Po zakonu in pravilniku je na cesto prepovedano odvajati vodo, gnojnico, odplake in druge tekočine, puščati na cesto konje ali druge živali, ki so tako podkovane, da lahko poškodujejo cesto, Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je pozvah* jeseniškega lupana, naj v občini poskrbijo za to, da bodo kmetje imeli dostop In dovoz do svojih kmetijskih zemljišč in s tem tudi možnost obdelave. Na ministrstvu še pripominjajo, da bi ob prekategorizaciji poti, ki je bila sprva namenjena te dostopu do kmetijskih zemljišč, v javno cesto, morali poskrbeti tudi za nadomestno pot, namenjeno dostopu do kmetijskih zemljišč. uporabljati na cesti vozila z železnimi obroči na kolesnih ploščah, obračati na cesti živali, traktorje, pluge ter druge kmetijske stroje. Na cesti je tudi prepovedano zavirati vprežna vozila s privezovanjem koles ali s coklami, vlačiti po cesti hlode, veje, skale in druge podobne predmete, puščati in metati na cesto kakršnekoli predmete in sneg ali kako drugače onesnaževati cesto. Direkcija je prek krajevne skupnosti tudi pozvala kmete, da naj za živalmi počistijo odpadke s ceste ali pa naj živino vodijo na pašo po drugi poti. Onesnaževanju ceste bi se po mnenju direkcije lahko izognili tudi tako, da bi živino spomladi odpeljali na pašnike in jo tam pustili do jeseni. Bo razvoj kmete zrinil s ceste? Ker je Blejska Dobrava najbolj kmetijska vas v jeseniški občini (v vasi je štirinajst pridelovalcev mleka, ki so lani v mlekarno oddali 350 tisoč litrov mleka ali četrtino vsega iz jeseniške občine) in ker se bo kmalu začelo vsakodnevno vodenje živine na pašo, je kmetijska svetovalka Tilka Klinar zaprosila za mnenje o tem problemu pravno službo ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Dobravs-ki kmetje imajo namreč razvit pašno košni sistem rabe tra-vinja, kar pomeni, da nekateri vsak dan vodijo živino (skupno petdeset molznic), privezano k traktorski vpregi, po cesti skozi vas zjutraj na pašo in zvečer domov. Pot in predor sta bila ob izgradnji železnice 1906. leta zgrajena le za potrebe kmetovanja, v petdesetih letih pa je sporna cesta , va^ postala tudi dostop 0° yjfi ga in nato občinskega P ^ pališča. Problema ni btfo\j do zadnjih let, ko so se p°J<, posamezniki, ki jih traktorjev s priključki dvsem pa vodenje krav pašo in onesnaževanje očitno zelo moti. Kmetje m mjo, da bi občina z nasta^J pokopališča morala vosm tudi za dostop. Zdaj J, ponuja rešitve, ki so po ^ ju kmetijske svetovi ^ sprejemljive in tudi nes kovne. Kmetje celo zatOJ jo, da jim občina s tem ** pravico do dela. Naj bo tako ali Crura Jeseniški župan dr. B°*«flj Brudar, ki se je p[eJ nedeljo udeležil obe" zbora kmetijsko l°*6AA zadruge Sava Lesce, da gre v primeru BieU Dobrave za značilen F^c birokratskega reševanja y blema in da bo potntt\J\ rešitvi zapleta. • C. Zap'° Državno tekmovanje Mladi in ^l^^f^g^j eše*< Gorenjski zmagovalci bili s SvJurij ob Ščavnici - Republiška uprava za P°jjP* sta kmetijstva in Zveza slovenske podeželske mlamn^j soboto pripravila v občini SvJurij ob Ščavruci "topij tekmovanje Mladi in kmetijstvo, na katerem so " toj# zmagovalci z regijskih tekmovanj. Gorenjsko so ^ dijaki Srednje mlekarske in kmetijske šole ^ 0ssdf Ravnikar, Domen Trojar in Urška Meterc, ki so šesto mesto. Zmagala je ekipa Laškega. ♦ C.Z. KOLESA ROLLERJI Velika izbira koles SCOTT, MARIN, SCHVVINN * popravilo koles, rezervni deli in oprema - vzmetne vilice različnih znamk Del. čas: 10.-12. ure, 15.-18. ure, sobota 9.-12. ure VALV-ŽAGAR, Cesta na Brdo 52, Kranj, Kokrica, tel. 245-007 UREJA: Vilma Stanovnik AIR SYSTEMS d.o.o. Kranj proizvodnja jadralnih padal in šola letenja Letence 16, 4204 Golnik tel.: 064/461-211 fax: 064/461-997 S Y S T E M S d.o.o. 'Orvežan Lasse Ottesen je v naši Planici s poletom 212 metrov postal lastnik nove najdaljše znamke letenja na smučeh DVE ZMAGI JAPONCEMA, SKUPNA ZMAGA PRIMOŽU PETERKI y*čkot 120 tisoč obiskovalcev Planice je konec tedna občudovalo nastope najpogumnejših letalcev na svetu«Dvojna zmaga Japoncev, v soboto Takanobu Okabeja 01 v nedeljo Akire Higashija, simboličen uvod v novo olimpijsko sezono - Primožu Peterki kot prvemu Slovencu kristalna piramida in kristalni globus Nka, 21. do 23. marca - Malokdo si * *redi prejšnjega tedna upal napo vof.?1'' da se bo v Planici takt • tako "častno končala letošnja sezona j^čarjev skakalcev. Se v četrtek so a organizatorji borili s pripravo JrJ'alnice, ki je bila v petek ven-vJl Pripravljena tako, kot se za "ko pnreditev in za tradicijo Pla-p * spodobi. Po uspešnem petkovem j^tekusu, ki se je še najslabše izetkel ^"BŠega šampiona, Primoža Peter-fo. ki je nerodno (a ne prehudo) 3el, se je v soboto začelo zares, bilo*■ na sobotnem treningu je 5° Jasno, da bo Planica kraj novega ^ l°vnega rekorda v poletih. Norve-jj1 Espen Bredesen, ki očitno ni želel Pod svojega Planiškega in svetovne-fekorda, se je "pognal" tako da je rekordo znamko takoj 210 povito, tU^knil za meter naprej - na Det •v' Yendar pa je rekord "držal" le (V""*j minut, saj je njegov rojak Lasse Iesen pristal pri kar 212 metrih. 5?amKe prek 200 metrov so nato še ttaLle" (Stensrud, Šakala, Duffner, ,eclnolzel, Thoma, ...) naš Primož Letos najboljši na zmagovalnem odru v Planici: Primož Peterka, Nemec Dieter Thoma in Japonec Kazuvoshi Funaki. Peterka pa je po petkovem padcu v soboto začel previdno, s 161 metri. Nato pa se je začelo zares. Največ jih je čakalo na končni obračun Peterke in Thome. Nemec je po poletu 210 metrov padel, Primož pa je skočil zanesljivo in pristal pri 196,5 metra. Takrat se je zdelo, da je boj med njima dobljen. Ko je Primož se v drugo skočil zanesljivih 186 metrov, pa je bil boj za veliki kristalni globus končan. Thoma je sicer skočil 189 metrov, vendar je končno šesto mesto in zaostanek za Primožem pomenilo, da je v skupnem seštevku vse odločeno. "Kar malo žal mi je, da je Thoma padel, saj zmaga nad njim ni tako sladka. Kljub temu je zame pomembno, da sem vzdržal do konca in ubranil vodstvo v svetovnem pokalu," je bil po končni sobotni odločitvi iskren naš šampion. Veliko veselje pa je bilo v soboto tudi v taboru Japoncev, saj je zmaga Okabeja pomenila, da ima Japonec Se vse možnosti za skupno zmago v poletih. Njegov največji konkurent, Primož Peterka, pa ni veliko zaostajal... In res je bila v nedeljo nova planiška zmaga spet japonska. Vendar pa ni zmagal Takanobu Okabe, ki se mu je ponesrečil že prvi skok in se sploh ni uvrstil v finale, tekmveč je bil najboljši Akira Higashi, ki je v obeh serijah poletel nad 200 metrov (202 in 203) in je po tekmi ( s pomočjo simpatične prevajalke) zadovoljen povedal: "Obakrat sem skočil odlično. Razmere na skakalnici so bile res težke, saj se je veter spreminjal, vendar pa je meni uspelo in zadovoljen končujem sezono." Zadovoljen s planiško tekmo pa je bil po sobotnem rekordu v poskusni seriji(na koncu je bil sicer deveti) in po nedeljskem tretjem mestu tudi Norvežan Lasse Ottesen, nasmeha pa ni «iqv • ••«Uvi uuun iuui uuuu - motor, ki ga je zaslužil kot prvi W*Q*C> ld je poletel prek 200 metrov. Rekord mu je sicer v nedeljo vzel **» « je kot predskakalec skočil 205 metrov. S Planice nihče ni odhajal razočaran IPDIV GNEČI SE JE TREBA ZNAJTI! Organizatorji letošnjega finala svetovnega pokala, ki so v Planici pričakovali rekorden obisk glodalcev se niso zmoti. Prišlo jih je okoli 120 tisoč in večina so se izpod Ponc vračali zadovoljni. Drago Rijavec iz Tolminskega: "V Planico se prišel prvič. Res je bilo veliko ljudi, treba se je bilo znajti, vendar pa je bilo vzaušje dobro in ni mi ial. S prijatelji smo navijali predvsem za naše, pa tudi za vse ostale, posebno za Thomo, ki je res odličen skakalec. Seveda smo bili na koncu z razpletom zadovoljni, podeljenih pa je bilo toliko pokalov, da smo komaj sledili kakšni in za kaj vse. No, to pa vem, da jih je največ pobral Primož Peterka." Marjana Miš iz Ljubljane: "Na vsak način pri teh letih nisem prvič v Planici, saj smo sem hodili vsa leta, če je bila le motnost za to. Letos sem prišla ob skakalnico kar vse tri dni. Prav gotovo je bilo letošnje tekmovanje nakaj posebnega, ker je šlo za našega fanta, za našo zmago.... vendar pa mislim, da je bilo kljub gneči za gledalce dobro poskrbljeno in smo bili res zadovoljni, ni kaj pripomniti." Žan Perajič iz Tenetiš: "V Planico sem prišel z očijem in ni mi ial, saj mi je bilo lepo. Navijal sem za naše, najbolj za Primoia Peterko. Gneča me ni nič motila, v rokah sem imel zastavico, ati pa mi je kupil tudi kapico. Skoki so mi sicer všeč, vendar pa sem se jaz raje odločil za plavanje in ie treniram pri Plavalnem klubu Triglav v Kranju. Veseno pa bom še prišel v Planico!" Zmagovalec svetovnega pokala 1996/97 Primož Peterka NOVA SKAKALNICA V KRANJU BI BILA NAJVEČJE DARILO Primož Peterka, ki je konec februarja praznoval 18. rojstni dan, si je minulo nedeljo po zadnji tekmi lahko oddahnil. Dolga sezona, številne tekme, slavja in tudi kakšno razočaranje.... za nekaj časa je vse za njim. Zato ni čudno, če je ob zgodovinskem dogodku, skupni zmagi prvega Slovenca v svetovnem pokalu dejal: "Vesel sem, vsak je vesel, če je dober in še posebno, če slavi v svoji državi. Predvsem pa se dobro počutim, ker je vse za menoj, ker je konec sezone in ker upam, da se bom že danes zvečer lahko dobro naspal....". Seveda pa je mladega šampiona prej čakalo še precej navijačev in novinarjev, ki smo želeli izvedeti vsaj nekaj o načrtih in željah planiškega junaka. Kaj si želiš najprej? "Upam, da bom sedaj dobil v šoli dovoljenje, da bom lahko šel za teden dni na smučarijo, kjer bom "aktivno" počival. Sicer pa je sedaj šola zame glavna stvar." Ker si konec februarja postal polnoleten in ker imaš nov motor in avto si gotovo želiš narediti vozniški izpit? "Ja, to pa je druga stvar, ki si jo želim narediti čimprej. Najraje pa bi naredil oba izpita, za motor in avto, hkrati." Gotovo pa boš kmalu razmišljal o novi zimi, o tem, kaj te čaka? "Mislim, da je misliti o novi zimi še predaleč, saj se lahko marsikaj spremeni v eni sekundi... Treniral bom, rad bi seveda skakal tako kot letos ali pa še bolje, vendar pa je pač do nove zime še daleč in nerad napovedujem, kaj se bo zgodilo. " Še pred zimo pa te čaka poletna turneja, čeprav si že večkrat povedal, da ti "plastika" ne ustreza tako kot sneg. Je vzrok za to tudi ta, da pri nas ni naprave, ki bi omogočale treninge na plastiki? Ja, mislim, da je to zelo pomemben vzrok, da mi tekmovanja na teh skakalnicah ne ustrezajo. Mislim, da smo mi Slovenci edina skakalna nacija, ki doma nima ustrezne "plastike", na kateri bi lahko trenirali tudi poleti. O tem, da skakalnica bo, da jo bomo imeli v Kranju, se govori že dolgo, mislim, da bi morala biti že narejena. Če bi imeli tako skakalnico, bi lahko poleti veliko več trenirali, ne bi nam bilo na treba na treninge v tujino, saj smo že tako veliko od doma. Hkrati pa bi tudi pri nas lahko poleti organizirali Grand prix. Skoki gredo naprej, razvoj gre naprej in takšno skakalnico res zelo potrebujemo. Zagotovo bi bila takšna skakalnica (ali pa dve) zame in za vse nas slovenske skakalce največje darilo po letošnji sezoni. " Če pa z gradnjo te skakalnice ne bo nič, pa jo boš morda nekoč zgradil ti, morda v Moravčah....? "Ja, utegne se zgoditi tudi to.... če bo seveda posojilo ha, ha." Primot Peterka pa v tej sezoni ni na prvem mestu le v poletih in v skupnem seštevku svetovnega pokala, ampak tudi po zaslužku. Tako je v letošnji zimi zaslužil 167 500 švicarskih frankov. Po zaslužku mu sledi Nemec Diether Thoma s 104 500 SFr, tretji pa je Japonec Kazuyoshi Funaki z zaslužkom 96 500 SFr. skrival tudi naš Primož Peterka, ki si je z drugim mestom v nedeljo poleg velikega kristalnega globusa prislužil še kristalno priramido za skupnega Japonci so po zaslugi Okabeja in Higashija v Planici slavili v soboto in nedeljo, z velikim naskokom pa so postali tudi ekipni zmagovalci letošnjega svetovnega pokala. zmagovalca svetovnega pokala v posebnem točkovanju poletov. "Rad skačem, še večji užitek zame pa je letenje. Čeprav nisem več rekorder, saj mi je Janus kot predskakalec danes vzel rekordno slovensko znamko, pa mu ne zavidam, saj on končuje kariero, pred mano pa je še veliko tekem. Seveda bo drugo leto glavni nastop na olimpijskih igrah v Naganu, čeprav nimam rad tekem, kjer je končen rezultat odvisen samo od enega dneva in enega nastopa," je priznal Primož. Končni vrstni red v svetovnem pokalu skupno : 1. Primož Peterka (SLO) 1402 točke, 2. Dieter Thoma (NEM) 1208 točk, 3. Kazuvoshi Funaki (JPN) 1018 točk.....50. Robi Meglic 65 točk, 60. Peter Žonta 38 točk, 65. Samo Gostiša 22 točk, 67. Urban Franc 21 točk, 78. Jure Radelj 12 točk, 81.Blaž Vrhovnik 11 točk, 96. Matija Stregnar 3 točke in 99. Marko Bogataj 2 točki (vsi SLO). Končni vrstni red svetovnega pokala v poletih: 1. Primož Peterka (SLO) 290 točk, 2. Takanobu Okabe (JAP) 260 točk, 3. Kazuvoshi Funaki (JAP) 201 točka......17. Robi Meglic 58 točk, 35. Samo Gostiša 14 točk, 37. Jure Radelj 12 točk, 45. Urban Franc 6 točk, 52. Matija Stegnar 4 točke (vsi SLO). Končni vrstni red v svetovnem pokalu brez poletov:!. Dieter Thoma (Nem) 1150 točk, 2. Primož Peterka (SLO) 1112 točk, 3. Hirova Saito (JPN) 842 točk....56. Peter Zonta 38 točk, 69. Urban Franc 15 točk, 74. Blaž Vrhovnik 11 točk, 82. Samo Gostiša 8 točk, 86. Robi Meglic 7 točk, 94. Marko Bogataj 2 točki (vsi SLO). • V.Stanovnik, foto: T. Doki NOGOMET Druga slovenska liga PORAZ GORENJCEV V LJUBLJANI SET VEVČE : TRIGLAV NAKLO 4:1 (2:0), strelec zadetka za Triglav Naklo je bil Čustovič. Kranj, 25. marca - Na skrivnem pričakovanega uspeha v Ljubljani ni bilo. Eno najboljših moštev druge lige Set Vevče je zmagalo lažje od pričakovanj. Triglav Naklo je zato zaplavalo v nevarne vode, saj je v tem kolu zmagal tudi Piran, zato se bo moralo gorenjsko moštvo do konca prvenstva hudo potruditi za obstanek v ligi. Gorenjci namreč tudi v prihodnjem krogu fostujejo in to pri Eri Šmartno. Odsotnost poškodovanih Žagarja, Denisa in Dejana Marklja ni opravičilo za visok poraz. Trener Triglava Nakla Janez Zupančič je po tekmi povedal, da so bili Ljubljančani boljši, vendar bi lahko njegovo moštvo doseglo več. Vratar Černilec in ožja obramba niso bili najbolj zanesljivi. Zato so kar trije goli padli po prekinitvah. Gorenjski igralci so slabo pokrivali nasprotnika in igrali premalo borbeno. V prihodnjem kolu bo treba zaigrati bistveno boljše. Edini, ki je po trenerjevem mnenju zaslužil pozitivno oceno, je bil mladinec Čustovič. ' ' • ' ■ - ' ■ • ■ Za Triglav Naklo so igrali Černilec, Razdrh, Alibabič, Krupič, Verbič, Pavlin, Tušar (Durakovič), Jožef, Čustovič, Zupančič (Ahčin), Boštjan Pavlic (Egart). • J. Košnjek MALI NOGOMET MARMOR IN DOMEL PRAZNIH ROK V predzadnjem 16. kolu 1. slovenske malonogometne lige sta tudi tokrat oba predstavnika Gorenjske doživela poraza. Marmor je doma s 4:9 izgubil s Cariocami, strelci za Marmor pa so bili Ahčin dvakrat in Rant ter Križaj po enkrat. Domel je srečanje izgubil na mariborskem Tabour proti letošnjemu finalistu pokala NZS agenciji Luvin s 3:7. Domel je s tem porazom zdrsnil na sedmo mesot, kejr ima enindvajset točk, medtem ko Marmor ostaja pri zadnjem desetem mestu z desetimi točkami. V zadnjem 18. kolu Domel gosti Interier MF iz Ključarevcev pri Ljutomeru. Srečanje med Domelom in Interierjem MF v Škofji Loki bo v petek, 28. marca 1997, ob 20.30. Marmor pa bo svojo zadnjo prvoligaško tekmo odigral v soboto, 29. marca, opoldne na Kodeljevem v Ljubljani proti tretjeuvrščeni ekipi Vuku Elektro Rogiču. • P. Škrjanec i PODARIM DOBIM REZULTATI ŽREBANJA 21. marca Porsche Slovenija Volkswagen Passat osebni računalnik Pentium 998445 1 5x50 g zlato izi.io.og) fa in persj| 778658 586413 630373 481766 920693 Iskra Commerce Trgovina 10xW Iskra 21-Twin 689977 694991 467590 234015 793757 557759 148036 777865 869104 628394 PODARIM DOBIM 10x100.000,00 SIT 892015 535729 852308 415561 481247 000152 968859 236265 927479 949098 Športna loterija d.d. Cigaletova 15, Ljubljana Tel,:06T 13.193 66. . Zadnji dan za izplačilo dobitkov je 22.5.1997. KOŠARKA NA VRHU NIČ NOVEGA Konec tedna so košarkarji odigrali predzadnje kolo. V Al ligi je ekipa Heliosa po podaljšku premagla Krško z rezultatom 91:78 (72:72, 41:36) in je na četrtem mesu. Na prvem mestu je zanesljivo Šmelt Olimpija. V A2 ligi je ekipa Loka kave premagala Iskro Litus 68:64 (43:31) in je še vedno vodilna na lestvici. V gorenjskem derbiju je Triglav na Jesenicah premagal Gradbinec Radovljico 69:88 (24:38). Triglav je še vedno deveti, ekipa Gradbinec Radovljica pa deseta. Ekipa košarkaric Odeje Marmorja je izgubila še drugo tekmo v polfinalu z ekipo Jezice. V dvorani na Podnu so Ljubljančanke zmagale 60:97 (28:52). • V.S. ROKOMET ZASAVJE NESREČNO ZA GORENJCE Kranj, 24. marca - Potem ko so v Ratečah izgubili Ločani, so tudi rokometaši Desnice morali priznati premoč papirničarjem. Varovanci trenerja Pokorna so tokrat igrali slabo, saj so visoko izgubili. Tako Zasavje še naprej ostaja neosvojena trdnjava za gorenjska ligaša. Lažje delo so tokrat imeli klobučniki. Doma so brez težav zmagali in po porazu Inlesa v Ivančni Gorici, spet zavzeli drugo mesto na lestvici. Bolj zadovoljna pa sta gorenjska drugoligaša. Tokrat sta osvojila tri točke in ostala na vrhu lestvice. Preddvor je zmagla v Ajdovščini in obdržal prvo pozicijo. Sava je s Krimom igrala neodločeno, vseeno pa ostaja četrta. Z drugim delom prvenstva so začeli tudi v drugi B ligi. Po jesenskem delu so iz lige izstopili rokometaši Andorja, zato nuiso igrale vse ekipe. Ena tekma pa je prestavljena. Prav tak se nadaljuje tudi prvenstvo kadetov in st. deklic. Dve najboljši gorenjski kadetski ekipi igrata v polfinalni skupini. Ločani so uspešni in so v samem vrhu, kljub porazu v soboto. Radovljičani pa so na repu in nabirajo izkušnje za jesne, ko bodo igrali v novi dvorani in bodo imeli tudi dobre pogoje za delo. Rezultati: 1. B liga: Radeče papir - CHIO Besnica 25-18, Šešir -Šmartno 30-23, Grosuplje Inles 24-19, Pomurka - Drava 24-23, DOl TKI Hrastnik - Gorenje B 35-28, Ajdovščina - Škofljica 21-30. Vodi Škofljica pred Šeširjem. CHIO Besnica je četrta. 2. A liga: Nova Gorica -Preddvor 21-25, Sava - Krim 22-22, Črnomelj - Koper 21-18, Mitol Sežana - Sviš 23-21 Kočevje - Prizma Ponikve 26-25, Prule 27 -Mokerc 21-18. Prvi je Preddvor, Sava četrta. 2. B liga: Radovljica -Besnica B 28-18, Šešir B-DOM Žabnica 35-20, Alples Pohištvo -Jezersko - preloženo, Prule 67 - Duplje Gostišče Grmač 26-23. Prosta sta bila Slovan in Hrvatini. Kadeti - polfinalna skupina: Šešir - Slovan 18-25, Radovljica Almira - Mitol Sežana 22-24. Po 11. krogu je Šešir drugi, Radovljica Almira zadnja. Kadeti -skupina center Alples Pohištvo - CHIO Besnica - preloženo, Preddvor B - Preddvor a 27-17, DOM Žabnica - Sava 18-17. St. deklice: Robit Olimpija - Sava 32-5, Planina Kranj - Krim Elektra 13-12, Mokerc - Kočevje - Ribnica 1-32, Šešir - Polje 20-5. M. Dolanc KROG Rezultati žrebanja 8* kroga 23* 3. 1997. IZŽREBANE ŠTEVILKE 2 28 6 29 8 32 14, 34 16 38 17 40 19 44 21 46 22 49 25 51 52 53 54 59 60 68 71 73 75 / vrednost prodanih srečk: 24,250,200,00 SIT. Skupna vrednost dobitkov: 12,125,100,00 SIT. Dodatek neizplačanih dobitkov: 1,015,307,00 SIT 10.543 1,821,061,00811 6,342,099,00 SIT 25,083,00 SIT 497,00 SIT Dobitke za eno in dve pravilni vrstici lahko dvignete na vseh prodajnih mestih Pošte Slovenije, ki so s terminali povezani z centralo. Glavni dobitek in Krog dobitek bomo srečnežu izročili na sedežu Športne loterije v Ljubljani, Cigaletova 15/1, vsak delavnik od 8. do 12. ure. Zadnji dan za izplačila je: .22L..5.1997. NAGRADNA IGRA V dodatni nagradni igri so bile izžrebane naslednje številke in nagrade: AVTOZVOiNIKI UNCO . O/ yL yL SUŠILEC LAS R0WENTA ROČNA URA SWATCH »^•iinmiLj a 7 7 3 8 Svojo srečko nam priporočeno pošljite na naslov: Športna loterija d.d., Cigaletova 151, p.p.211,1001 Ljubljana Nagrado vam bomo poslali po pošti, lahko pa jo osebno prevzamete pri nas. Zadnji dan za prevzem nagrad je: 22.5.1997 Žrebanje kroga bo v nedeljo, .ft*..4».... 1997 ob .11» uri v prostorih POP TV, Kranjčeva 26, Ljubljana. Televizijski posnetek bo še isti dan ob 20. uri na POP TV. Informacije: 0619736. športna loterija d.d. KOLESARSTVO KRIZNAR SEDMI Kranj, 23. marca- Minulo nedeljo so kolesarji Save v kategoriji do 23 let nastopili na dirki v Percotu v Italiji. Med 120 kolesarji iz štirih držav, je 144 kilometrov dolgo dirko končalo 60 kolesarjev. Zmagal je VValter Folicno, najboljši Savčan pa je bil Tadej Križnar na 7. mestu. Kot je po vrnitvi domov povedal trener Kranjčanov Marko Polanc, so Savčani vozili zelo dobro, saj je na prvem letečem cilju zmagal mladi Matej Stare, na tretjem letečem cilju pa Uroš Šilar. Dečki in mladinci pa so tekmovali za pokal Tomos v Kopru. Na 800 metrov dolgi pisti je v kriterijski dirki pri starejših mladincih zmagal Savčan Marko Žepič. V isti kate- Joriji je bil tretji še Klemen alovec, med dečki A je bil drugi David Rozman (oba Sava). Med dečki C so dobro nastopili Blejci, saj je bil Vid Ogris prvi, Sašo Torkar pa drugi. • V.S. /A T LETI K A NA KANARSKE OTOKE Kranj - Najboljši atletinji kranjskega Triglava, tekačica Brigita Langerholc in skakalka v daljino Marcela Umnik, ter njun trener Dobrivoje Vučkovič so v soboto z brniškega letališča poleteli na 14-dnevne priprave v Tenerife na Kanarske otoke. V toplih krajih se bodo pripravljali na najpoembnejša letošnja poletna tekmovanja: evropsko prvenstvo za mlade do 23 let, svetovno člansko prvenstvo, univerziado in mediteranske igre. Priprave so omogočili Mestna občina Kranj, Prema Ljubljana, Piano Pub Kranj in Panadria Ljubljana. CZ. M O K E J Na Bledu najboljši jeseniški malčki -Konec tedna je bit r& Bledu mednarodni hokejski turnir za malčke. Med osmimi ekip^J* je prvo mesto osvojila ekipa HK Acroni z Jesenic, kije v finalu C10 sliki) premagala domačo Sportino 3:9. V tekmi za tretje mesto s° igralci Olimpije Hertz premagali H K HIT Casino 0:2, v tekmi ^ ti peto mesto pa so bili mladi hokejisti Slavije Jate z rezultatom * boljši od zagrebškega Medveščaka. Sedma na turnirju je bila ekip* Gardene, osmi pa Maribor. Najboljši vratar prvenstva je bil An" Spendov iz ekipe HK HIT Casino, najboljši strelec Rok Pajiljk HK Acroni Jesenice, najboljši branilec Marko Kovač iz Olimpije Hertz in najboljši igralec Marko Češnjak iz ekipe Acro*1 Jesenic. • V.Stanovnik, foto: T.Dokl ODLIČEN START NAŠE EKIPE Kranj, 25. marca - Naša članska hokejska reprezentanca Je konec tedna odlično startala na svetovnem prvenstvu skupil16 C v Estoniji. Na prvi sobotni tekmi je premagala ekip0 Romuniji z rezultatom 5:0 (0:0, 4:0,1:0), v nedeljo pa je bila z» razred boljša od reprezentance Kitajske, ki jo je premagala k*r 11:1 (4:1, 3:0, 4:0). J Včeraj je bil na prvenstvu prost dan, danes pa se bodo n«*' pomerili z Ukrajino. Ta je na prvi tekmi premagala Kitajce 7:1. "a drugi pa pa Romune 7:0. Naši in Ukrajinci so tako še brez por?2} zato bo današnje srečanje odločilno za prvo mesto v skupini- v finale pa sta že uvrščeni obe ekipi. • V.S. ^ KEGLJANJE ISKRAEMECO NA SVETOVNI POKAL Kranj, 23. marca -S tekmami 18. kroga se je končalo 4^a^j ljat» ekipo Dadaš'Rudarja'6:2 (5378:5354). državni prvaki pa bodo igralci Iskraemeca oktobra v Nem prvenstvo za kegljače. Ekipa Iskraemeca, ki si je že Pf? zagotovila nov naslov prvakov, je v zadnjem kolu v TrbovJJ izgubila z močno n»^« *' p J LZS reprezentančni trener prof. Franci Vengust. Ž LZS cf],(|nDolJ>» "neomejenem loku LZS reprezentančn. j««*. ■ »«•«,■ • v«»w» M ~— ni bilo sploh nobenega odgovora, s čimer se še dodatno kaže p V^o ignoranca t.i. vodstva te športne zveze. Prof. Vengust je na..s^Ljjski'1 prvenstvo v Turčijo prijavil reprezentanco, ki je lani na °',m'j5atri(> igrah dosegla imenitno 5. mesto med vso svetovno konkurenco-^^ $ Medved je na tiskovni konferenci predstavil tudi svoj Pro8r,arnrjj(j) A tekmovanj v letošnjem letu. to so nastopi na več grand svetovnem prvenstvu v Kanadi, predstavil je tudi •^jk* lokostrelske šole na Adidas streetballu in akcijo Lok za vse DEJAN SITAR PETI NA SP *»>1 Kranj, 25. marca - Na dvoranskem svetovnem Rrv>eraj sj Turčiji so natopili naši lokostrelci v slogu compound. v ^6 se vrnili iz tekmovanja, na katerem je največji uspcu v našimi dosegel mladi Dejan Sitar iz Cerkelj, ki je bil na * olimpijskem krogu v finalu peti, po rezultatu (589 krogo bil pred finalom celo drugi. j. Si^' Dobro se je odrezala tudi naša moška ekipa v posta Ušaj in Štampek, ki je zasedla deveto mesto. • V.S. NAMIZNI TENIS MERKURJEVKAM IN KRIŽANOM v- Kranj, Križe, 22. marca -Namiznotenisačice Merkurja Jj^g] outu še drugič premagale ekipo Vektor Olimpije %tjfotfjj 4:0 in si tako zagotovile obstanek v prvoligaški v3jiJ Varovanke Boruta Vrena sedaj čaka še nastop v J^^jib^ za uvrstitev od 5. do 6. mesta v državnem prvenstvu, nasprotnice bodo namiznoteniške igralke Rakeka. ^ptKi Tudi namizno tenisači Križ so v play outu še drugič .j6 v NTK Melamin iz Kočevja in si tako zagotovili kvaunj^fl obstanek v I. SNTL. Pomerili se bodo z ekipo ERA Velenja. • N.A., M.S. ^hunski vzpon Mojstrančanke v smeri Chiquita TUDI MARTINA ČUFAR V KLUBU ŽENSK 8b+ Doslej peterica plezalk na svetu, ki majo v žepu smer z oceno 8b+ Kranj, 21. marca °le*alka Martina Čufar niza vrhunske 20-letna mojstranška pitate enega za drugim. Četrtek, 20. bo brez dvoma zapisan kot eden ?"ed pomembnih mejnikov slovenskega l tudi svetovnega ženskega športnega ****nja. Čufarjeva je tega dne v Mišji p' uspela preplezati 32 metrov visoko j?er Chiquita, ki nosi oceno težavnosti s/,+- Tako ie postala ena izmed 5 plezalk na ■ ki jim je kdaj koli uspelo splezati **sne težave. Martina Čufar je stopila v svet desete gPnje 31. julija 1994, ko je kot 17-letnica fjjiovila smer Ekosistem (8a, IX+/X - po ,U1AA) v Bohinjski Beli. Približno leto dni D?Sne}e je v zaporedju dveh tednov v istem ?iezališču na svoj seznam vpisala Ritem J?a+) in Love Story (8a+/b). Lansko leto je ^dila nova stopnica. Po smereh Sonce v h*" (8a+) v Mišji peči in Brdavs (8a/a+) v etovju, ki ju je splezala v drugem ^kusu, je sledila prva slovenska ženska ij'ta desetka. Za "Moškega" z oceno 8b v Wiinjski Beli so ji bili dovolj samo trije iskusi z varovanjem od zgoraj. J-rto je seveda logično, da bo enkrat hh na vrst0 tuo na kateri je nastopila J0s> je bil konec februarja Master v ulderju v francoskem Clamecvju. Osvo- jila je odlično četrto mesto. Po tej tekmi je sledil enotedenski odmor v treningu (tudi razadi študijskih obveznosti na Fakulteti za šport), potem pa je poleg treningov na umetni steni posvetila pozornost tudi smerem v primorskih plezališčih. Poleg nekaj vzponov na pogled (do 7b+) je tako v drugem poskusu ponovila Toshiba mitira (8a) v Podpeči in Urbanova smer (8a) v Mišji peči. Potem je sledila Chiquita. Precej previsna, 32 metrov visoka smer ima največje težave proti koncu smeri, kjer čakajo plezalca zelo majhni oprimki, potrebnih pa je tudi kar nekaj natančnih gibov. Vendar je Martina Čufar očitno v odlični plezalski formi. Samo dva poskusa z varovanjem od zgoraj je potrebovala za natnčen študij smeri, potem je v dveh padla tik pod vrhom in v prvem poskusu tretjega dne smer uspešno preplezala. Doslej je težavnost 8b+ največ, kar so ženske uspele preplezati. V "klubu žensk 8b+" je sedaj tako peterica plezalk. Prvi med njimi je leta 1990 uspelo slavni Lynn Hill, plezalki, ki je bila v tistem lasu gotovo nekaj razredov pred vsemi ostalimi. Amer-iščanka je ponovila smer Masse critique v Cimai-ju v Franciji. Tri leta pozneje sta se ji pridružili Švicarja Susi Good (smer No sika, no crime v Lehnu v Švici) in Američanka Robyn Erbesfield (smer Attention vos regards v St. Antoninu v Franciji). Lansko leto je 8b+ ponovila še ena Američanka Mia Axon in sicer smer Planet Earth v Virgin River Gorge v Arizoni v ZDA. In pretekli četrtek še Martina Čufar. Tej peterici pa je zelo blizu še Španka Josune Bereziartu, ki je lani uspela v smeri Fettuccini (8b/b+) v plezališču Pierola v Španiji. • T. Česen, foto: M. Prezelj ALPSKO SMUČANJE sUL0M V J0ŽET0V IN LEIN SPOMIN S|0^Or'ška planina - Na tretjem slalomu v spomin nekdanji Kih^ski reprezentantki, članici škofjeloškega SK Alpetour Lei tele ^ je bil minulo soboto na Soriški planini, je nastopilo 39 j *ttiovalk iz petih držav. Poleg naših smučark je namreč nastopilo vex-[ tekmovalk iz Avstrije, Japonske, Hrvaške in Avstralije brez j. J'n mednarodnih uspenov. Že pred tekmovanjem je tako bilo H■ da bo ob normalnem poteku zmagala ena od domačih ^, ^ovalk. V prvem teku je Špela Pretnar bila slabe tri desetinke E*^e hitrejša od Nataše Bokal, tretja pa je bila Alenka ^i*an. V drugi vožnji je Nataša bila za dobro sekundo hitrejše »T'ele. Alenka je ponovno imela tretji čas. C»d« 1. Bokal 1:29,42, 2. Pretnar 1:30,17, 3. Dovžan 1:30,92, 4. lS2? 1:33'14> 5- BiJo1 1:33>68. 6- Breznik 1:33,88, 7. A. Kalan hc,« 8. Lorbek (vse Slovenija) 1:34,81, 9. Budimayr (Avstrija) 10. Dabič (Slovenija) 1:36,00. s'a'omu v spomin na pred 11 leti preminulega slovenskega u *"ita Jožeta Kuralta pa je bil v nedeljo katerem Hej arskega reprezentanta last a-rocmi slalom, na, katerem je polg slovenskih smučarjev v0j °pilo še nekaj Avstrijcev, Japoncev in Hrvatov. Že po prvi tUgjJ1 so bili na najvišjih mestih domači tekmovalci, ki so imeli ^ku h °^no neznatno razliko. Matjaž Vrhovnik je bil le stotinsko efn v ntreJ^ °d Andreja Miklavca, na tretjem mestu pa je bil iSni 0°lar z zaosankom 23 stotink sekunde. V drugi vožnji je ^krn rC<* enak> vendar z malo večjo razliko. Od boljših ^Ki°Va'Cev sa v P™ vo^ni' naredila napake Grilc in Grubelnik, v ^krri l53 J°van in Rauter. Od 87 tekmovalcev je pravilno končalo l»j?VanJe 25 smučarjev. SC \ Vrhovnik 1:38,49, 2. Miklavc 1:38,83, 3. Koblar (vsi far£mja) 1:39,40, 4. Schiestl (Avstrija) 1:40,15, 5. Minagavva U£?"?ka) 1:40,61, 6. Kontrec (Slovenija) 1:41,96, 7. Seer 5Vv2!?Ja) 1:42>08, 8. Jerman (Slovenija) 1:42,28, 9. Lobnig Slrya) 1:42,56, 10. Pen (Slovenija) 1:43,00. • P. Pokora VATERPOLO TRIGLAV BREZ KONKURENCE, TROPPAN PRVI STRELEC Kranj, 24. marca • Drugi krog v drugem delu je postregel z enim velikim presenečenjem. To je visoka zmaga Kopra nad Probanko Leasing v Trstu. V Kranju je Triglav brez večjih naporov premagal Mogoto Ljubjano. Visok rezultat kaže na to, da Triglav v letošnjem državnem prvenstvu nima prave konkurence v Sloveniji in bo po vsej verjetnosti tudi osvojil naslov državnega prvaka brez izgubljene točke. V uvodu so igralci Triglava sicer igrali tako kot se za pravega gostitelja spodobi, a na koncu so se le odločili, da dajo gostom tisto kar jim pripada in tako z razliko devetnajstih zadetkov tudi zmagali. Z doseženimi rezultati ni prišlo do sprememb na tekmovalni lestvici. Koper se je Probanki Leasing in Mogoti Ljubljani približal na dve točki in tako postaja prvenstvo še bolj zanimivo in kdo bo nasprotnik Triglavu ostaja odprto. Prišlo pa je do spremembena lestvici strelcev, kjer je sedaj na prvi pozicji sam Primož Troppan s 53 zadetki. Koper se je Probanki Leasing in Mogoti Ljubljani približal na dve točki in tako postaja prvenstvo še bolj zanimivo in kdo bo nasprotnik Triglavu ostaja odprto. Rezultati: 2. krog Al, sobota, 22. marec 1997 KOPER : PROBANKA LEASING 16:6 (2:1, 3:3, 3:0 4:2), TRIGLAV: MOGOTA LJUBLJANA 23:4 (5K), 5:1, 5:2, 8:1). RAZPORED ZA NASLEDNJI KROG: 3. krog 26. marec • sreda: LJUBLJANA (bazen Kolezija) 21.00 uri MOGOTA LJUBLAJNA : KOPER MARIBOR (bazen Pristan) 20.30 uri PROBANKA LEAS-ING:TRIGLAV. • J. Marinček ŠAH NAJBOLŠI SVETOVNI PRVAKI Bled, 23. marca • V hotelu GOLF na Bledu se je končal 18. Šahovski festival. Tokrat je bil kar v znamenju svetovnih Krvakov. Svetovni mladinski prvka Emil Sutovski (Izrael) je il najboljši na A turnirju. Po remiju s Kožulom v zadnjem kolu, sije zagotovil neulovljivo prednost. Drugouvršceni Robert Zelčič je osvojil normo za naslov velemojstra. Po en pogoj za napredovanje v naslov mednarodnega mojstra pa sta izpolnila tudi Splitcan Mladen Zelič in Nemec Florian Lipinskv. Žensko nagrado je pobrala bivša svetovna prvakinjja Nona Gaprindašvili. Lep uspeh je dosegla Petra Ipavec z drugim mestom od igralk in osvojitvijo norme za mednarodno mojstrico. Od slovenskih igralcev je bil najboljši Marko Tratar na 16. mestu. Na B turnirju si je z zmago v zadnjem krogu zagotovil mojstrski kandidat iz Komende pred Borisom Cigličem (Murka Lesce) in svetovno prvakinjo do 14 let Anno Matnadze. Uspešno je igrala tudi Ana Srebrnič, ki je sedaj najmlajša mojstrska kandidatka v Sloveniji. Na seniorskem turnirju sta se Domžalčana v zadnjih dveh kolih popravila in osvojila čelni mesti. Ivačič prvega, Vavpetič pa drugega. Na mladinskem turnirju je bil na koncu Svešnikov po drugem kriteriju za malenkost boljši od Jerovška in zmagal. Ob koncu festivala gre še posebna zahvala blejskemu županu Vinku Golcu, ki je izredno pripomogel k uspešnosti festivlaa ter sponzorjem: Občina Bled, Iskraemeco Kranj, Živila Kranj, Gorenjska Banka Kranj, Casino Bled, Zavarovalnica Triglav, Lip Bled, Vezenine Bloed, SKB Bled, Špeceriia Bled, Nova Ljubljanska banka Bled, Hypex Lesce, Tiskarna Žbogar Begunje, Gorenjka Lesce, hranilnica LON Kranj, Eltec Mulej Bled, Gostilna pri Planincu Bled, Zebra Kranj. Končni vrstni red: A turnir 1. (7.5) Emil Sutovskij, 2. - 4. (6.5) Vladimir B Tukmakov, Bojan Kurajica, Robert Zelčič, 5. -13. (6.0) Zdeko Kožul, Igor Stohl, Evgeny Sveshnikov, Gennadi Sosonko, Adrian Mikhalchishin, Michael Bezold, Arkadij Rotstein, Boris Golubovič, Fabian Lipinsky, 14. - 17. (5.5) Aleksander Delchev, Siniša Dražič, Vitezslav Priehoda, Marko Tratar,... B. turnir 1. (7.5) Bojan Hribar, 2. (7.0) Boris Ciglič, 3. • 6. (6.5.) Leonid Muhtarov, Albina Paraminski, Anna Matnadze, Marjan Semrl, 7. -11. (6.0) Erich Senoner, Matej Šebenik, Lea Števanec, Darja Kapš, Viktor Kraševec, 12. - 14. (5.5) Alojz Homan, Tadej Starčič, Milorad BulatoviČ,... Seniorii: 1. (7.5) Vladimir Ivačič, 2. - 3 (7.0) Vid Vavpetič, Helmut Waller, 4. - 6. (5.5) Kari Barczyczyn, Herbert Schild, Alf Overas, 7. - 12. (5.0) Silvo Uršič, Anton Krničar, Albert Legat, Josef Gallob, Milan Kavšek, Reinhard Koemetter,...Juniorji: 1. 2. (7.5) Vladimir Sveshnikov, Uroš Jerovšek, 3. (6.5) Mark agovič, 4. (5.5) Karmen Orel, 5. - 7. (5.0) Jaka Čebašek, Veronika Hari, Petra Brezovšček, 8. (4.5) Maja Šemrl,... • Aleš Drinovec GORSKI TEK TEK NA SVETI PRIMOŽ Znana gorska tekača Ivan in Lado Urh za velikonočno soboto, 29. marca, prirejeta 2. gorski tek na Sveti Primož. Start bo v Stahovici pri Kamniku, pri lovskem domu na Vegradu ob 10. uri, prijave bosta sprejemala do pol ure pred šartom. Dolžina proge do ene najlepših izletniških točk v tem delu Slovenije je 4 km, ima pa 500 višinske razlike. Tekmovalci bodo razdeljeni v štiri moške in štiri ženske kategorije od mladink do starejših veteranov. Po zelo uspelem lanskem teku, ko je s časom 16.54 zmagal Igor Šalamun, tudi letos gorski tekači iz Svetega Primoža ne bodo odšli razočarani, saj bo vsak udeleženec dobil spominsko majico in darilce, za najboljše pa imate s pomočjo sponzorjev pripravljene denarne in praktične nagrade. • M. M. OBRAZI ZAHODNEGA NEPALA Vsak član odprave je moral prispevati kar o spremembi načrta. Poleg tega mi je manjkal zajeten kupček zelencev, ki ga je moral zbrati cel kup pomembne opreme, ki jo je sicer lahko sam, kakor je vedel in znal. Nekaj sredstev mi je dobiti ob zajetni denarnici, sicer pa porabiš ofl*na jn pričakovana ovira - denar. Odprava je uspelo zbrati ie na račun odprave v Tibet, veliko časa in energije, preden zbereš vse tisto, Plani Jfitnem P)anu Komisije za alpinizem pri vendar je bilo treba te redke sponzorje obvestiti kar potrebuješ. K sreči imajo za moje alpinis- tu p'eteklem letu sem bil trdno odločen, da načr?1 Z Markom Prezljem izpeljeva dolgo ZaraJ™ vzP°n na Gyachung Kang v Tibetu. Za / vis°kih cen, ki jih Kitajci zaračunavajo Žln,? nePrePlezane mejne vrhove, je bila seveda yan«]nPričak Pla letnem PL— se zvezi, pa tudi to ni pomagalo. Bolj kot Pleza a Jesen> bolj je postajalo jasno, da s sprijan*em v Tibetu ne bo nič. Ze sem se tiskam dejstvom, da bo leto minilo brez vatl a "Jmalaje, ko se je ponudila nepričako-M Pfuotnost. izŠubP[aVfj tre^ vrnov Je v zadnjem trenutku P°Škod i° svoJa člana> ki sta se resneje fnlatfi dVjki Organizirana je bila zato, da bi razlog d ali skušnje v Himalaji, kar je bil himalaj S° Potreoovali še kakega izkušenega Zamenfa Markom sva bila dobrodošla jena nlg' saJ sva bila fizično dobro pripravl-q£ v zaradi svojih načrtov v Tibetu. ^kojrennZanodne8a Nepala so mi zadišale te ra**fa i vrnitvi pokojnega Staneta Belaka - °biskan °Pedne odprave v ta, zelo redko z dev^kimi in zelo visokimi Vje to \« ezaPJe Po navezah v alpskem stilu, y°čitev samo Se dodatni razlogi, da 'etka, Za s°delovanje na tej odpravi ni bila °dh°d!1 pr°Jriie tedni intenzivnih priprav na eavse*n v organizacijskem smislu. Mogočna J V stena Apija, osrednji cilj "Odprave treh vrhov", (foto: A. Štremfelj) tično udejstvovanje veliko razumevanja na Srednji lesarski šoli v Škofji Loki, kjer sem zaposlen, tako da mije bilo vsaj s temi teiavami prizanešeno. Za velike cilje v Himalaji, je treba iiveti in si jih teleti. V sebi jih moraš nositi kar nekaj časa, razmišljati o njih, predvsem pa te morajo povsem prevzeti. Zahtevnejši kot je cilj, več časa potrebuješ za to zorenje. V dolgih letih sem spoznal, da je to eden od pomembnejših pogojev za uspeh in da prinaša tudi največjo motno varnost. Kadar si nek cilj zelo teliš, se nanj dobro fizično in psihično pripraviš, takrat je tudi verjetnost nesreče veliko manjša. Tveganje na vsaki taki odpravi pa prav gotovo je. Zatiskati oči pred tem dejstvom bi bilo nojevsko tiščanje glave v pesek. Pred odhodom sem bil prepričan, da sem kljub kratkemu času od odločitve do odhoda, zadostil vsem naštetim zahtevam, ki si jih postavljam predvsem sam v hotenju, da bi bilo moje tvegano početje čim bolj varno. Skupina Apija leti na skrajnem severozahodu Nepala, povsem blizu zahodne tromeje med Indijo, Kitajsko in Nepalom. Gore so za Himalajo razmeroma nizke, saj edino Api, kot najvišji, presega višino sedmih tisočakov. Značilno za skupino pa je, da je tudi vznoije gora relativno nizko, saj je bazni tabor na 3600m. Tako so stene pravih himalajskih dimen-zij.visoke 2000m in več. Naša odprava je bila namenjena na juino stran Apija (7132m), kjer je poleg omenjenega sedemtisočaka moten dostop še do dveh pomembnih šesttisočakov; Nampe (6755m) in Bobaya (6808m), od katerih je bil slednji še nepreplezan. Kako se kale jezik Koliko Slovenije - koliko Slovenij? Franci Zagoričnifc, zunanji sodelavec PREJEU SMO Vprašanje, ali to po svoji namerni pretira-nosti sploh je kakšno vprašanje, se nanaša na neki svojilen odnos in na lastniško razmerje do nečesa, kar je bilo za nas v primeru dr lave do nedavnega zmeraj stvar tujcev. Ali pa bo tako tudi vnaprej, tudi če se bomo navadili na novo ureditev? Spomnimo se, kako je Slovenija v drugi Jugoslaviji vsaj teoretično veljala za driavo, čeravno ne samostojno. Še nedavno tega sta bila v rabi dva izraza za domovino: olja in širša domovina. Olja domovina je pomenila Slovenijo, širša domovina pa ni bila ravno širša Slovenija. Pač pa so pomenile slovenske de tele za druge narode ravno to. Enkrat kot širša Avstro-Ogrska, enkrat kot širša Velika Nemčija pa širša Italija in širša Madlarska. In nenazadnje seveda tudi kot širša Srbija, vsaj njen poskus. Še pred dvema letoma je Instituto dell'Atlante linguistico italiano v Torinu izdal lingvistični atlas, na katerem je po nečem, kar je zunaj nas, samoumevno vključen dobršen del slovenskega in hrvaškega ozemlja. Ta atlas bolj kot na nekakšno italijansko narečno podobo spominja na nekdanjo, nemara po volji svetovnih gospodarjev, zakonito zasedbo teh ozemelj in je bilo potem zakonito tudi jezikovno in narodnostno zatiranje na teh ozeml-jih. Ima kaj podobnega v zalogi tudi Heiderjev nacionalizem na severu, ali na blilnjem vzhodu kak zakonit potomec iz Belega dvora v Belem gradu? Kdor kaj ima, kakšne ozemeljske ali gospodarske zahteve do Slovenije, naj se čimprej podviza. Če ne, bo ostal praznih rok in nepoteše- nega apetita do tuje svojine in njegove zakonite lastnine. Kajti Slovenija le ni tako velika, da bi je bilo za vse dovolj in nekateri teh apetitov so vendar zelo mogočni. Navsezadnje smo tukaj tudi Slovenci, ki bi radi kaj od svojega zadrtali zase. Pri tem svojino ločujem od lastnine. Izraza se ne pokrivata tako dobro, kot bi se zdelo. Če pojmujem svojino kot svojost, npr. "sam svoj gospod(ar)", lahko najdem pri lastnini enakovreden poudarek samo, če je ta na prvem zlogu, npr. "lasten slog", "l stnost". Sicer pri lastnini danes lalje nastopa tuji gospod. In ta tuji gospod se bo slej ko prej navzel regionalnih navad, tudi relativno slabih. Ena od teh je domači jezik, ki so ga na Slovenskem v javno rabo prvi uvedli protestanti. Slovenci smo bili vedno posebno hvale Ini tistim tujim lastnikom in oblastnikom, ki so znali spoštovati naš domači jezik. Spomnimo se Vodnikove Ilirije otivljene, spesnjene pod francosko okupacijo. Toda tuji zavoje-vavci in lastniki slovenskih detel so Slovence najraje cenili kot podlolnike in naš jezik kot manjvreden. Slovence je bilo treba zatirati in naš jezik preganjati, kot bi bil zločinski. Obstaja tudi višja, tako rekoč kulturna oblika zavojevanja, kot oblika nekakšne samoponilnosti in samoponilevanja, ki jo imamo lahko za uvoleno, čeprav se pojavlja kot samorodna, avtentična in dedna. Ne kale se samo kot vsiljeni uvoz materialnih dobrin, s katerimi domači mešetarji izpodrivajo in uničujejo domačo proizvodnjo. Temu smo priča tudi na področju uvoza totalitarizmov, ki se vrstijo na področju naše delele in tudi drlave. Naj omenim samo zadnja dva: sov- jetskega, čeprav Slovenija ni bila imenovana kot sovjetska republika, bila je le ena jugoslovanskih republik, in vatikanskega totalitarizma, čeprav se Slovenija ne imenuje kot slovenska vatikanska provinca, čeravno to je. Pravi izraz za slednji totalitarizem bo enako skrit v primernem novor-eku, za lepimi in blagodejnimi besedami, ki bojo ljudi lahko pomirjale v njihovi vlogi večne ponilanosti in bo na ravni nekakšne poetične animalne metaforike. Tisočletna vladavina rimskokatoliške cerkve, ali natančneje sovladanje, kadar je šlo za delitev na cerkveno in posvetno oblast, se nadaljuje tudi v tako imenovani neodvisni Sloveniji, saj se je le na začetku te neodvisnosti rimska cerkev pojavila kot partner naše nove oblasti. Tako se je vrednost besede neodvisnost razpolovila: v enem njenem delu ljudstvo lahko voli svoje organe oblasti, v drugem Vatikan določa svoje cerkvene poglavarje na Slovenskem. Običajno je, da tuja oblast velja za okupacijsko, a se za to seveda uporablja novo, z resničnostjo še nekontaminirano izrazje. Je pa skoraj gotovo, da se o neodvisnosti Slovenije danes ne govori več, saj je takšno poimenovanje spričo zunanjih "demokratičnih" zahtev, enkrat vatikanskih, enkrat ali tisočkratnih zahtev Evropske zveze in NATO pakta, bolj ali manj deplasirano. Je le še izraz preselene splošne naivnosti, ki je godil nekim trenutnim političnim potrebam. Vrniti polno veljavo besedam in tudi neodvisnosti pa je naloga "slovenšne cele", kajti če bo še naprej tako razvrednoten, kot se zdaj z njim dogaja, bo slovenski jezik vse manj cenjen in vse bolj primeren le še za hlapce. Franci Zagoricnik je član ZLSD Javno pismo Prosim, da v skladu z zakonom o javnem obveščanju, javnost seznanite z dejanji Gajurija Dlaferija, s katerimi Občini Jesenice, kot lastnici poslovnega prostora, kjer je do leta 1995 posloval Avtoline, pred tem Slovenijaavto, povzroča nemalo materialne in finančne škode in nenazadnje tudi moralne, kajti povhru vsega je omenjeni posovni prostor še v postopku denacionalizacije. Kot lupan Občine sem pričakoval pomoč sodišča, da v čimkrajšem času zaključi postopek za vrnitev poslovnega prostora in za postavitev poslovnega prostora v prvotno stanje, pa tega še do danes nisem dočakal, zato sem se odločil, da na ta način obvestim javnost. Za osvetitev tega problema sem pripravil povzetek vsseh dejanj s strani Občine, kakor tudi Gajurija Dlaferija, te so: • 14/4-1995 - primopredaja (Avtoline Občini vrača poslovni prostor, ker je prenehal z dejavnostjo v jeseniški občini); ■ 18/4-1995 smo bili obveščeni, da je Gajuri Dtaferi udri v poslovni prostor tako, da je prebil steno iz svojega poslovnega prostora v občinski prostor in zamenjal ključavnici na vhodu v poslovni prostor; - 20/4-1995 je Občina Jesenice vlolila tolbo zaradi motenja posesti in zahtevo za izdajo začasne odredbe prepovedi kakršnega koli razpolaganja s tem poslovnim prostorom; - 25/5-1995 je Okrajno sodišče izdalo odredbo, s katero se prepoveduje vsako nadaljnje delo in poseganje v lokal; • 5/6-1995 je Okrajno sodišče izdalo sklep, da je Gajuri Dla-feri dolžan vzpostaviti lokal v prvotno stanje in v posest izročiti - vrniti lokal lastniku; • tolena stranka se pritoli, zato je dne 30/8-1995 izdan sklep Višjega sodišča, da se pritolba zavrne in potdi sklep prvostopenjskega sodišča, kajti toleni ugovarja lastninski pravici, ki jo ima Občina na lokalu - 28/9-1995 Gajuri Dlaferi violio tolbo pri Okrolnem sodišču v Kranju na ugotovitev lastninske pravice in prepoved razpolganja; - 6/10-1995 Okrajno sodišče Jesenice izda sklep o izvršbi: vzpostavitev poslovnega pros-troa v prvotno stanje; - 3/11-1995 Občina Jesenice violi odgovor na tolbo z dne 28/9-1995; ■ 4/12-1995 Okrolno sodišče Kranj izda sklep o začasni odredbi, da se Gajuriju Dlafer-iju prepoveduje vsakršno razpolaganje z lokalom in skladiščem; - 3/7-1996 na Gajuri Dlaferi violi ugovor proti izvršilnemu sklepu in predlog za odlog izvršbe (do meseca julija 1996 se je izmikal vročitvi sklepa o izvršbi); - 12/9-1996 Okrajno sodišče zavrne predlog za odlog izvršbe;- 20/11-1996 Višje sodišče zavrne pritotbo Gajurija Dlaferija zoper sklep o dovolitvi izvršbe, ki ga je izdalo Okrajno sodišče Jesenice z dne 12/9-1996; - 7/1-1997 je Občini Jesenice vročen sklep Okrajnega sodišča o popravku vpisa v zemljiško knjigo, iz katerega nedvoumno izhaja, da je lastnica spornega lokala; -12/2-1997 je izdana odredba za izvršbo ■ postavitev lokala v prvotno sanje; ■ 25/2-1997 je sodni izvršitelj ob 9. uri ob prisotnosti predstavnikov Policijske postaje, predstavnikov Občine, Gajurija Dlaferija in delavcev Kovinarja Jesenice začel z izvršbo, ki pa je ni dokončal zato, ker bojda Občina ni pravočasno poskrbela za material in zidarja, da bi zaprl pregradno steno mej obema lokaloma in odločil, & se z izvršbo nadaljuje šele l/4' 1997. Ob tem pa se mi postavil? vprašanje, ali je resnično Obfr na Jesenice kot lastnik poslovnega prostora brez kakršnih kol' pravic, da zaščiti svoje prem0' lenje v tej "PRAVNI DRŽAVI in tudi, ali je sodni izvrši™ storil vse, da bi zaščitil oblini' ko lastnino in ali je bilo dovO'1 ključavnico le zamenjati; zaM le - to ni tudi zapečatil. Na dan t. im. izvršbe le Občina sklenila z varnostno slulbo Kranja iz RadovljM pogodbo o fizičnem varovan]* vhoda in tudi, da nas je spr0!' obveščala o dejanjih Gajunfi Dlaferija tako, da smo sproti obveščeni o vseh njeg0' vih nadaljnjih nezakonitostih samovoljnih dejanjih. ^ Varnostnik je le 15/3-W. zvečer ugotovil, da je ključavn1' ca vhodnih vrat v lokal ponovi zamenjana; istega večera je t**! morala celo intervenirati polic!. ja, saj se je ta samozvani lastni fizično spravil na varnostnik* Ob opisovanju teh zadnF dogodkov pa je bila GajunP Dlaferiju in njegovemu sin* Dlevatu izdana še odločba 0 izpolnejvanju pogojev opr*y[ janja dejavnosti trgovine z ŽlV}' li. Ta odločba je izd*10. Ministrstvo za ekonomske o*' nose in razvoj, ne da bi ob upoštevalo, da je lastnik lok*1" občina in ne on. Iz te kronologije dogodkov jjjj o vseh dosedanjih postopkih, ' jih izvajam kot zakonit zastof nik lastnika pa za konec 1 Zgodbe lahko povem, daj. danes dne 24. 3. 1997 g. G*K Dlaferi s sinom Dževatom 1 Marjetko Pire odprl lokal, da le izvaja dejavnost trgovine livili. ŽUPAN OBČIN* Dr. Božidar BRUDAR, dipl- w NEKOGA MORAŠ, MORAŠ IMETI RAD Preden začnete brati Majino zgodbo, vam moram reči, da bi bila Maja lahko tudi vaša hči. Dvajsetletnica, občutljiva, polna hrepenenja po pozornosti in ljubezni, ki ne more najti ne v svojem svetu niti med drugimi ljudmi pravega mesta. Nekateri njeni vrstniki ji za hrbtom govorijo, da je "koza", ker prehitro verjame lepim besedam in odpira srce vsakemu, ki se mu zljubi za trenutek počakati in prisluhniti. Toda redki so, ki jo lelijo tudi razumeti in ki se potrudijo, da "prenašajo" njeno ploho besed, smeha in silnih čustev, s katerimi nikoli ne skopari, ko odpre svoje srce. Doma je Maja ponavadi tiho. Domačim gre njeno "prekipevanje" na livce. Ne razumejo ga in se je otepajo, kjer le morejo. Ko sem govorila z njeno mamo, mi je potožila, da tako ne more več naprej, da se ji bi zmešalo. Z Majo je preveč dela, če je le v blilini, me teli celo, nikoli ni zadovoljna s polovičarstvom, je zavzdihnila. Ali pa se zabubi v sobo, piše dnevnik, pesmi, telefonari cele ure in se predaja sanjarjenju. Majin očka je resen in stvaren človek in Maja pravi, da bi se verjetno raje vdrl v tla kot pa da bi jo vzel na kolena, stisnil k sebi, jo pobotal in pocrkljal. "Že od malega me ni nihče razumel," je zapisala Maja z velikimi črkami na prvo stran dnevnika. Na drugi strani piše: ne dotikaj se mojih misli, če se nameravaš iz njih norčevati. Z drobno pisavo popisani listi so polni bolečine. Na prvih straneh so to nemi kriki nerazumevanja staršev, posebno mame. "Nikoli me noče razumeti, zmeraj trdi, da sem "tetka" in nemogoča. Ali pa me podi stran." "... danes sem priplesala iz šole. Obesila sem se na zvonec, od same sreče seveda. Mama mi je čez nekaj inut odprla. Bila je zelo jezna. Začela je kričati name, da se je njen nočni "šiht" podaljšal, da ie pravkar zaspala in da ima "poln kufer" mojih "zajebancij". Luč v mojem srcu je ugasnila in smeh na ustnicah je zamrl. Da sem morala biti ravno jaz kaznovana s takim otrokom, se je mama jezila še potem, ko se zaloputnila z vrati in se zaklenila nazaj v spalnico. Niti USODE Piše: Milena Miklavčič tega me ni vprašala, zakaj sem bila dobre volje. Noč jo ni brigalo. Prav, pa ji ne bom povedala. Skuhala sem kosilo, pospravila sobo. Telefonski klic. Bila je Sonja. Vprašala me je, če grem z njo v Ljubljano Ptritrdila sem ji. Pismo, v katerem je posalo, da sem pri Slovenskim novicah zadela nagradno vprašanje, sem spravila v predal. Šla bom, ostala bom v Grčiji, oni pa se naj kar mečejo "po zobeh", ker me ne bo nazaj. Pika..." Maja mi je, skupaj z enim svojih prijaznih nasmehov, dovolila, da prepiše, kakšen odlomek iz njenega dnevnika. Drugače moja slika ne bo popolna, je rekla. "... doma še zmeraj mislijo, da nisem še z nobenim fantom imali nič, pravzaprav se o tem niti ne govori. Mlajša sestra zna z njima. Posebno očija ovije okrog prsta, da še sam ne ve, kako. Hinavka je, drugačna, kot sem jaz. Tudi ona ne ve, da vsako sredo izginem iz sobe. To so dnevi, ki jih preživim v Matejem. Spoznala sva se v Primadoni, ko je še igral v neki skupini. Dol padeš, tak je! Ko sem prvič zaslišala njegov glas, sem se zaljubila vanj. Nisem vedela, kako bi vzbudila njegovo pozornost. S svojimi modrimi očmi me je spominjal na neko davno ljubezen. Sonja je nekje izvohala njegovo telefonsko številko. Ko sem ga poklicala, sem bila vsa mokra. Kej, beba, mi je rekel, veš, da se te spomnim. Imel je čas in me je znal pospušati. Zaupala sem mu vse svoje mladostniške te tave. Dal mi je vedeti, da bi lahko skupaj uživala v postelji. Pripovedoval mi je, kaj bi lahko delal z menoj. Kota se mi je jezila ob njegovih besedah. Beba, a bi bila za to? Kimala sem v telefon in srce mi je razbijalo kot noro. V postelji sem razmišljala, da o spolnih odnosim vem le iz teorije, nekaj drugega je praksa... Bila sem tako otroško naivna... Nisem se upirala, ko meje odpeljal v svojo sobo in zaklenil vrata. Prvič sem ga videla od blizu. Včeraj mije pravil, da nima nobenega dekleta, pa je to res?! Odpel mi je hlače in se začel poigravati z gumbi na bluzi. Z rokami mi je drsel po telesu in mi šepetal v uho, da mi to mora "pasati", toda jaz sem ostala hladna, Po njegovem globokem dihanju sem spoznala, da bo šel še dlje. Toda jaz tega nisem želela. Hotela sem le njegovega prijateljskega objema, njegove bližine, da bi vso noč ležala pri njem, da bi me božal in stiskal k sebi. Ni mi verjel, da sem še nedolžna. Vstala sem, se oblekla in ko mi je stisnil roko, mi je obljubil, da me bo še poklical. Telefon je zvonil vsako noč, ko seje vrnil iz diska, kjer je igral. Pogovarjala sva se ure in ure. Dala sem mu vedeti, da lahko z menoj počne, kar hoče, le "do konca" ne sme iti. Prav, se bom potrudil, mi je obljubil. V petek, 21. junija 1996, sem v šoli doživela pravi šok Sošolke so izvohale, daje poročen. Bomba! Ubila se bom, umrla bom, znorela bom! Tega ne bom preživela! Po drugi uri sem šla domov. Nisem mogla več zdržati. Vlegla sem se v posteljo in čakala, da me bo pobralo. Spet ima svoje muhe, je komentirala mama, sestra pa se je privoščljivo smejala. Ti si kriva, sem slišala ocija reči mami. O vzgoji "bab" nimaš pojma! In potem sta začela s hinavsko tihim glasom "kričati" drug na drugega. Ko e je poklical Matej, sem bila zabuhla od joka. Vprašala sem ga, ali je res, kar sem slišala. Nič ni tajil. Rekel mi je, da žena noče živeti z njim, da je še zmeraj doma pri starših, kjer jo občasno obiskuje, vendar ni med njima "ničesar neč". Verjela sem mu. V sredo, ko je bil spet prost, sem šla k njemu. Bila sem pripravljena na vse. Rekel mije, da bi se rad prepričal, če sem res taka svetnica, ko se delam. Povedal mi je, da ima rojstni dan. Odločila sem se. Najlepše darilo sem jaz, sem si rekla. Spremljala naju je nežna glasba, koje prodrl vame. Ne morem verjeti, so bile besede, ki jih ne bom nikoli pozabila... Božal me je povsod, da sem ga potihem že skoraj prisila, če želiš, daj še enkrat, saj se ti ne bom izmikala..." "Tako je to bilo," mije rekla Maja. Ko me je enkrat dobil, se je njegova ljubezen do mene ohladila. Klicev je bilo vedno manj in vedno pogosteje je bil tudi ob sredah nujno zaseden. Jokala sem in ga prosila, naj ne dela tako z menoj. Nič ni pomagalo. Ignoriral me je, kot da me ni. S prijateljicami sem se mu prilepila na hrbet in sledile smo njegovim nastopom po vsej Gorenjski. Nekoč mi je rekel, ro mala "izpizdi", drugače se ti ne bo dobro pisalo. Mislila sem, da bom umrla, tako me je prizadel. Vse, vse, vse bi lahko delal z menoj, samo da bi mi naklonil malo prijaznosti." Maja je svojo prvo resnejšo ljubezen težko prebolevala. Nikogar ni imela, da bi se n*u. lahko zaupala. Po tistem ie spoznala še nek*] fantov, toda vse je podrla, ker jim je te n* prvem zmenku razlagala, kaj je doživel* 1 Matejem. .* "Hotela sem biti iskrena in nisem mislil*!11 slabega, ko sem se jim zaupala," mi je reki*-Toda fante j so se ustrašili. Eni bolj, dr*8 manj. Okoli novega leta sem jo videla * Bojanom. K smo se srečali, mi ga je predstavila. Na obrazu ji je sijala sreča in zdeio se mi je, da se je končno "našla"- Ka. prekipevala je. Bojan, tih, zadrlan fant, ) stal ob njej in se ji nerodno smehaljal. Kadar me je Maja poklicala, mi je prip°.v:' dovala o svoji novi ljubezni in zdelo se m)' da je srečna. Mateja je bolj poredko omertJv^ Če ga slučajno je, se mi je zdelo, da ga pol*5 izrinja iz svojega srca. ... Toda kmalu po novem letu se je spet zgod'1.-Z Bojanom ne hodiva več, mi je rekla. To mogoče, sem se začudila in jo vprašala, za L Izvedela sem, da jo je pustil, ker mu je zaup* podrobnosti o Mateju. V dnevnik Je potem zapisala: . ^i "... natanko pred dvema mesecema st ^ dal svoj zadnji poljub. Tako dolgega, zakričalo, zakaj. Ti imaš pred seboj F, veliko študija, jaz pa bi se rad limK™d oženil To ni izgovor, sem vztrajala. Toda ^ se nisi hotel več zgovarjati. Vsedla sem J*j avto in odbrzela k tebi. Rekel si mi, *5/JjJ/* poštene namene z menoj, da pa jaz tega M* zaslužila. Tvoje besede so udarile vam** strela. Zaradi Mateja, sem te vPrasz0ja Zanikal si, vendar sem vedela, da ji' .J\a iskrenost spet pustila na cedilu. Kor ot ^ stara sto let, sem ti obrnila hrbet in oo*^ Upala sem, da me boš poklical nazaj, toa^ sem se ozrla, te že ni bilo nikjer več. Izgu Se e te' bi bi Spet sem sama, nikogar nimam, *' 9ivl> objel. Mar je to sploh še kakšno jenje!?. PREJEU SMO bražgoška bitka *e nadaljuje " a spolitizirana Res se nisem več hotel glasiti na predimenzionirane ln, predvsem spolitizirane za-Pue okoli Draigoš in drai-loške bitke, zato sem se Cilki Pevčevi pred dnevi (25. febr.) rah oglasil osebno. Vsa pi-Sanja so za vnaprej prepričane ^koristna in se tudi zdaj ne bi °glasil, če prispevki v Goriškem glasu v petek, 28. f*br. ne bi bili tako spolitizir-ani, ne dobronamerni, preneseni na druga področja in Zgodovinsko nevzdržni. Do-taknil se bom le nekaterih \ditev, oz. "filozofskih" poskusov in poseganja v cerkve-n° zgodovino. Te, ie kar strastne (tudi politične) spore inorejo oblatiti edino zgo-tovinska dejstva. Že tu naj si Pomagam s prepričljivimi bedami našega imenitnega pi-ftelja Frana S. Finigarja, ki 'e bil tudi duhovnik in je Zapisal: "Ponavljam svoje PrePričanje: Nobena strast ni tQko huda ln strupena, kakor P?litična. Če je pel kdo v z°oru podoknico za god člo- eku, ki ni bil všeč kaplanu, 5a Je ta izbrisal iz Marijine l^lbe..." (Leta mojega popotovanja 1957. Odlomek se lanaša na Finigarjevo služenje v Sori, str. 226-227). .N*j začnem z odlomkom P,**0**, ki je navedel, da se je rPrašanje (o teologiji osvoboditve) nanašalo na čas naše fvolucije in na nauke pape-Pija XI. in Ptja XII., ki 2 oba opredelila komuni-jjJJ kot zlo samo po sebi." °(la! Če pustim drugo ob yani, je tret,a ugotoviti, da «/Wec izpustil pojem "narodnoosvobodilni boj", ga P«zal le kot "revolucijo", *ozi papeže pa omenil ob-"komunizma';. A iz obsodb in smeri, je W«/o do škofove (Rožma-ter njegove klerikalne ^povščine do kolaboracije z IfaPptorjl, do bratomornega *«tya/ S tem se je pisec jasno i£rf delil, kam sodi! A da kdo u °« rekel, da je to le trditev Ugrizenih partizanov in ko-*oTl5t?v"> si bom sPet pomaci Pisateljem • duhovnikom julijem, ki je tudi ugotavl-*tr. dnfi lmenovflWa knjiga, ... vsa vodstva strank (takoj po okupaciji 1941) so zbegana zborovala in niso vedela, ne kako in ne kam. Edina Komunistična partija je takoj spoznala položaj... Vodstvo Partije, ki je bilo skrito v Ljubljani, se je naglo povezalo tudi z jugom; začelo je pošiljati svoje ljudi v gozd, da so zbirali in organizirali raztepene skrivače. V Ljubljani so ustanovili Osvobodilno fronto... z neverjetno spretnostjo ln drznim pogumom ustvarili trdno povezanost vseh, ki so bili pripravljeni za boj z okupatojrem... In kaj nekdanje slovenske politične stranke: stara liberalna, mladina JNS in najmočnejša SLS? Brez konca je bilo posvetovanj... Dobro hoteči možje niso uspeli. Stara zagrizenost je poznala samo "prvo in zadnjo besedo -oblast" (I. Cankar). Rajši so sprejeli orožje obleko in denar od okupatorjev za boj zoper brate Slovence. To je v slovenski zgodovini najbrid-kejši črni model./' (Podčrtal I. J.) Vse to naj torej velja tudi za komuniste Cankarjevega bataljona in ostale, ki so bili takoj "pripravljeni iti v boj proti okupatorjem", če so bili oni še tako silni. In prav v tem je, ob vseh žrtvah, ki bi jih bilo brez tega v celoti neprimerno več, zgodovinska zasluga prav komunistov in prvoborcev ter njihovih sodelavcev. Saj je dokazano, da nikakor ni šlo za "predvidevanje poboja nedolžnih ljudi" itd. Kako, da nasprotnikom ni znano - ali pa gre prej za sprenevedanje - kaj je Hitler namenil našemu rodu? Znani so nemški dokumenti, da bodo po prvih načrtih samo Z Gorenjskega, kije tedaj štela okoli 180.000 prebivalcev, izgnali 80 ■ 100.000 ljudi in pokrajino (tudi Štajersko itd.) ponemčili po onem Hitlerjevem povelju "Naredite ml to deželo spet nemško!" V "Mein Kampfu" je bil Hitler glede osvajanja in uničevanja povsem jasen, zločinski: "Vse kar je bilo v zgodovini koristno germanizirane-ga, so bila tla, ki so jih naši predniki pridobili z mečem..." Taki so bili torej pogledi in dejanja iz Vatikana in Stolnice, taki iz vodstva KP in OF, in taki iz Hitlerjevega nacizma! To velaj tudi za primer Draigoš! V zvezi s temi zapisi bom spet ponovil nekaj tistega, kar sem zapisal tudi Prevčevi. To je vsebina tistega strahotnega WANDZEITUNG-a-STENS-KEGA ČASOPISA, ki pove o nacističnih zločinih največ, hkrati pa pomaga osvetliti tudi zagotovila župana Bene-dika. Letak pove in obtoiuje toliko, da mora biti na ogled neprestano, saj piše, da je fauleiter dr. Rainer vse pre-ivalce pozval, naj "prijavljajo boljševiške tolpe nemškim varnostnim oblastem, nakar zvemo: "Temu njegovemu pozivu se je večina prebivalstva odzvala, razen prebivalstva iz vasi Draschgosche... V bližini te vasice se je 14 dni skrival oddelek bandttov, ne da bi nam prebivalstvo o tem kaj javilo. Tt prebivalci so s tem sokrivi ln bodo odgovarjali pred zakonom (a že prej so jih 41 ubili). Nemške sile so morale s težkim orožjem uničiti utrjeno taborišče tako banditov, kakor tudi vas samo. Pobit je večit del boljševtkov, mali del pa je z vaščant vred pobegnil v gozdove." V zvezi s to nacistično grdobijo, kjer vas, Dražgo-šane dolže, da niste prijavili "boljševiške tolpe, banditov" in kjer vas z njimi izenačujejo, saj ste "sokrivi", vas prosim, da se bolj poglobite v te satanske Izmišljotine! Pomagalo vam bo, kajti partizane ste prijavili na več načinov, kar potrjujejo tudi izjave župana Benedika in drugih, predvsem pa nemški dokumenti. Nacistično vodstvo se je očitno zavedalo zločinov nad nedolžnimi Dražgošani in Dražgošami, zato se je pred javnostjo hotelo prati z valjenjem krivde na same vaščane! Glede prijavljanja o prihodu Cankarjevega bataljona v Dražgoše pa v enem izmed nemških dokumentov beremo:"... 30. 12. 1941 je del tolovajev, bilo jih je okoli 150, Iz Zabrekev odšel v Dražgoše. V noči na I. I. 42 so tudi drugi odšli v Dražgoše. Tako je sedaj tam okrog 300 tolovajev... Oboroženi so s strojnicami in nekim številom nemških brzostrelk,... O vseh teh premikih komunistične tolpe sem poslal poročilo vodji orožniškega oddelka v Škofji Loki... O zaslišanju zaupnikov nisem mogel napraviti zapisnika, ker morajo ostati prebivalcem neznani, da jih ne bi ogrožali..." (Podatki po dr. T Ferencu) Naslednji dan je bil od posameznih Dražgošanov poučen tudi župan Benedik itd. Vse to pomeni, da so bili tudi tam prikriti nemški zaupniki, ki so tajno in takoj nemške oblasti prijavljali "komunistične tolpe in tolovaje", kakor so partizane "krstili" nacistični okupatorji in kar potem ni bilo tuje tudi domačim sovražnikom. Na koncu naj ponovim še visoko oceno o dražgoški bitki, ki jo je 1973. leta v Loških razgledih zapisal zgodovinar Vinko Demšar. Beremo: "... ta bitka(Zje) potrdila moralno silo borcev in našega naroda. Nemci so sami priznali (Grosseinsatz), da prav zaradi dogodkov v Dražgo-šah Gorenjska, (še) ni bila priključena nemškemu raj-hu". Ko pa je postal politik SKD in predsednik IS Škofja Loka, je zavrgel pošteno strokovnost in o tem ter drugem dogajanju začel govoriti in pisati povsem drugače, prilagojeno spoliti-zirano. Kam pripelje tako kameleonstvo, ko kot poslanec SKD govori o domobranstvu, o nemških pomožnih policistih! Veliko je še takega in podobnega, a to bo prinesla nova Knjiga, ki je v pripravi. Ob vsem tem so prerokovanja o sodobnih, izšolanih in nei-deoloških zgodovinarjih, pa o zakoniti ali nezakoniti oblasti v času okupacije ali o upravičenosti in neupravičenosti upo-ra in podobno, le spolitizirane marnje, ki poglabljajo nepotrebna sovraštva. Resnica je pač le ena, različni so le pogledi nanjo! Za konec pa nujno ponavljamo: Če je bila dražgoška bitka za Slovence veliko osvobodilno dejanje (tu ni prostora za utemeljitev), je bila za Dražgošane, nedolžne vaščane, nepopisna tregedija! Za nasprotnike pa samo "tragedija, ki je ne bi bilo treba." Dodajam: tudi vojn in strahot, ki jih prinašajo na sploh, ne bi bilo treba!" Kako je vse povezano, mar ne? Ivan Jan, Kranj Kdo je tujek v naši deželi? Dr. Franc Rode, novi slovenski nadškof in metropolit, je na prvi tiskovni konferenci ob prihodu v državo Slovenijo izjavi, da njegove besede K**WaLUKŠ doto!,*'*17* škofjeloški cesti štev. 32 je kmetija z sedanfIT lmenom LUKŠ. Pišejo se Porenta in obde/uj .nikJe Janez. Kljub težavam še vedno Poleg r ttSttn nekaj čez 6 ha njiv in travnikov, nekaj n w pa ima Se okr°g 6 na gozdov. Redi *tasih£ i * &av sivine (goveje), včasih ve, v slufu°nf' kakor pač nanese s prirejo. Žena je ZQdošf„l ln kakor sam pravi, jima kmetija Uvijanja Za komaJ 50 odstotkov stroškov pre-pa je >«,m vzdrževanja poslopij. Pri vsem tem kikodeF°n Se delni inva"d zaradi nesreče in in zgradu Je vendar izboljšal stanje kmetije Vrtu star t novo stanovanjsko zgradbo na Hajvečtel meti'e ob Gasilski ulici. Prideluje ^evw. Prt t raoi za nrano Hvali> ki jo ima v kort*Za [n 7 *° mJbolj važne krmne rastline: uese in o / i prav tak° trave za seno pa tudi /ev" 5 °?talfga, da prehrani in zredi čredo v drugimi t m>več zasluži. Poizkuša pa tudi z Javnost p *}ostmit ki iih nudi kmetijska !?'ev» Da yt neka) leti se !e namreč lotil reje ^etijći/p*- Pravi, se mu ni izplačalo. v«ti. zatozl.P™Yzaprav sredi kmetijskega dela ^dsebninil* bila znana in precej cenjena v \^vale k L?dno5in med kmeti- Vedno so jo da £, e vaSke govorice, kot na primer ločino. 70emxt Lukšu ni bilo kaj dosti mar za i^znikpl?? Se >e namreč> da Je obiskal na ?;e*ova Z?0 K1 Prirnažu, čeprav sicer ni bila Jovanu?« skovati gostilne, razen v tako govorov nulnih" kratkih gospodarskih u^kem fn*. ?stalimi gospodarji. Bilo je v Zpm oePi^ m moi se Je usedel k zakurjeni > • krotil i golnlniški sobi, oblečen, kakor je *«ce/. pc»ie obvezno pijačo in razgovor se je e se razgovor zavlekel pozno v noč. Piše: Mirko Križna r Kmetije na stražiških ulicah izrečene v Rimu, v Sloveniji nismo dobro razumeli in, da so napravili na slovensko javnost zmoten vtis, da se namerava ukvarjati s političnimi problemi. Trdi, da to ni njegov namen in da je prav naloga cerkve oznanjevanje evangelija, se pravi veselega sporočila o božji ljubezni do vsakega človeka. Te izjave sem sprejel z olajšanjem in zadovoljstvom, torej dr. Rode ni tisti, ki bo še bolj skregal med seboj Slovence. Toda novo presenečenje in močno razočaranje in nezaupanje do nadškofa. Na isti konferenci slovenski nadškof vse tiste, ki razmišljajo in mislijo drugače kot on, razglasi za tujke v lastnem domu. Torej tako. G. Rode, star sem 55 let, točno toliko let živim v Sloveniji, sin slovenskih staršev, moji otroci so Slovenci, do danes nikoli nisem bežal iz domovine in nikoli do danes nisem ne jaz in ne moji otroci grešili proti posvetnim zakonom te države. Pa sem, oz. smo tujki, tu in danes v svoji domovini! In kje je izvirni greh, da sem tujek? Razmišljam pač drugače kot g. nadškof. G. nadškof, takšnim kot sem jaz, mislim po Vaše tujkov, je še veliko v naši domovini, veliko je takšnih, ki so drugačne veroizpovedi, tu so ateisti itd. Torej vsi ti smo tujki. Ne samo, da se greste g. nadškof politiko, greste se tudi versko diskriminacijo in prihajate med nas ne z evangelijem, temveč z ognjem in mečem in polivate žolč. To je slovenski narod s strani rimskokatoliške cerkve že večkrat doživel. Vsi vemo, kaj je tujek v telesu in kaj se mora z njim napraviti. Izrezati ali odstraniti ga je treba iz telesa. Ali je to tisti evangelij o božji ljubezni do vseh ljudi? G. dr. Franc Rode, pričakujem Vaše opravičilo vsem, katere ste proglasili za tujke, toda ne opravičilo s figo v žepu. Najmanj kar pa od Vas pričakujem je, da boste spoštovali Ustavo Republike Slovenije v kateri je zapisano, da smo vsi ljudje enakopravni, ne flede ena spol, vero, barov ože in svetovni nazor. Na koncu Vas g. nadškof prosim, da pustite politiko politikom te države, kajti ti so bili izvoljeni od ljudstva, Vi pa ne pozabite, da ste bili imenovani od strani papeža in menda po božji volji, vendar ne da sejete sovraštvo in mržnjo med ljudmi. Stane Pirnat Zaščita in ohranitev velikega petelina (replika) Veliki ali divji petelin je v Alpah ostanek severne živalske vrste iz časov ledene dobe, zato je izjemen primer geološke zgodovine našega prostora. Je pa ta petelin na evropskem severu povsem običajna in številčna ptica. Vse naše gozdne kure, kamor spada veliki petelin, so zaščitene z vladno odredbo (Ur. 1. št. 57/93). Lov na velikega petelina in ruševca je etično in strokovno sporen predvsem zato, ker ga naši lovci hočejo loviti spomladi, to pa je v času razmnoževanja. Temu nasprotuje tudi mednarodna konvencija o varstvu ptic (Pariz 1950), ki je bila celo ratificirana 1973 v Jugoslaviji (ur. 1. SFRJ št. 6/73). Drugi člen zahteva, da morajo biti zaščitene vse ptice v času razmnoževanja, zlasti od marca do junija. To pa je čas, ko lovci hočejo streljati zaljubljenega petelina, ko predstavlja lahek plen. Ves ostali čas pa sta divji petelin in ruševec skoraj nedosegljiva za današnje gosposke lovce. I. Veber, Boh. Bistrica UNIVERZA V MARIBORU - FAKULTETA ZA ORGANIZACIJSKE VEDE CENTER ZA IZOBRAŽEVANJE IN SVETOVANJE Quo vadiš "^monagement orgamzatptjev PORTOROŽ,2,-4.april 1997 fM>|a Informacije in prijave: ^^■^^'■•i^ Prešernova 11,4000 Kranj, Slovenija, tel.:064/221-887, fax.:064/221-424 Verjetno je od živahnosti razgovora in zaradi tople krušne peči postajalo možem toplo in nazadnje že daleč čez polnoč kar vroče. "No, je rekel stari oče Lukš, zdaj je pa že kar toplo". Slekel je težak vrhnji jopič imenovan "težki rekelc ali pruštah". Drugi tak dogodek, ki je takrat, ko se je zgodil, razburil celo vas pa se je zgodil takole: Sin Janez (Lukšov prvi sin), lep. Srednje visok močan kmečki sin je bil po starosti precej pred ostalimi otroki, je rad povasoval. Dekleta so ga rade videle in povsod v družbi je bil dobrodošel. Na neki preapraznični večer na dan pred 1. novembrom, dnevom mrtvih, je odkolesaril skupno z Boštarjevimi in Babčevimi fanti na vasovanje v Zminec. Pozno ponoči so se vračali domov. Zadnji je bil Janez, ki se je poslavljal, morda nekaj trenutkov dalj časa in nato zajahal kolo. Na svojem kolesu morda ni imel luči, saj so bila takrat redka kolesa, ki so imela luči, ali pa jo je pozabil prižgati. V trdi temi Je zapeljal z dvorišča s poti navzdol in se prevrnil v strugo majhnega potoka, kije tekel pod hišo. Z glavo je udaril v skalo. Bil je verjetno takoj mrtev. Ostali fantje so na cesti pač malo počakali, nato pa odkolesarili misleč, da je Janez ostal na vasovanju. Drugi dan pa je nastalo v vasi velikorazburjenje, ker Janeza od nikoder ni bilo. Vsi vaŠčani so bili ta dan popoldan na verskih obredih v počastitev mrtvih. Šele proti večeru tega dne so sporočili iz Zminca, da so našli Janeza mrtvega v potoku Žalost domačih je bila velika posebno zato, ker je bil predviden za dediča na kmetiji, torej bodoči Lukšov gospodar. Nesreča in dogodek je dvignil precej prahu, saj je bil Janez zelo priljubljen, cenjen in zelo znan, kot dober strojnik vseh storjev Kmetijske strojne zadruge v Stražišču. Podedoval je potem brat, ki pa je bil veliko mlajši. Tako se je vendar obdržala kmetija v isti rodbini. Še nekaj je treba omeniti pri tej kmetiji. Na stražiškem koncu sorskega polja stoji pri Lukšovem kozolcu znamenje in ga ljudje tudi imenujejo "Lukšovo znamenje". Kake 3 m visoko, zidano iz kamenja je to znamenje podobno kakšnemu majhnemu obelisku. Postavili so ga davni naši predniki v spomin na tam pokopane mrtve vaščane, umrle za kugo v srednjem veku (v letih 1510, 1564 in 1599). Zlasti v tem zadnje navedenem letu je epidemija kuge razsajala povseh vaseh na Sorskem polju m:sm:u: Zadržala ju je bukev Gorenja vas - V petek, 21. marca, ob 20.15 je 29-letni Jože K. s Šutne pri Žabnici vozil R 5 po regionalni cesti od Lučin proti Gorenji vasi. Ko je peljal po makadamskem klancu navzdol, je približno 200 metrov od križišča za Prelesje očitno zaradi prevelike hitrosti zadnji del avta zasukalo v levo, drsel je prek levega pasu in roba ceste, skoraj devet metrov je letel po zraku, medtem ga je zasukalo na levi bok, s streho je trčil v bukev približno tri metre od tal, ki je na voznikovo srečo avto zadržala. Mimovozeči so iz razbitin najprej rešili sopotnika, 29-letnega Janeza Š. iz Dolenjega Brda, zatem pa še voznika Jožeta K. Oba sta bila le lažje ranjena in so ju reševalci odpeljali v Klinični center. Tam so Jožetu K. vzeli tudi kri za analizo. "Petica" je povsem uničena. V križišču na levi pas Kranj - 22-letni Aleš H. iz Sr. Bitenj je v nedeljo ob 23.55 z jugom 45 vozil od križišča pri Iskri proti zahodni kranjski obvoznici. V križišču pri Aquasavi gaje na mokri in spolzki cesti zaneslo na nasproti pas, po katerem je tedaj pripeljal 48-letni Ante B. iz okolice Zadra, začasno zaposlen v Nemčiji. Kljub njegovemu zaviranju sta avtomobila trčila. Sopotnica v jugu, 23-letna Petra G. iz Bistrice pri Tržiču, je bila v nesreči huje ranjena, voznik Aleš H. pa lažje. Oba so odpeljali v Klinični center. Alešu H. je alkotest pokazal 1,27 grama alkohola na kilogram krvi. • H. J. Promet in prazniki Med velikonočnimi prazniki policisti pričakujejo povečan promet tudi na gorenjskih cestah. Kranj, 25. marca - Komaj se je srečno in brez zastojev odvila tridnevna športna prireditev v Planici (policisti so bili pohvaljeni, kar se redko zgodi), že so pred nami velikonočni prazniki in počitnice, ko bo promet tudi na gorenjskih cestah gostejši kot običajno. Domačim voznikom se bodo pridružili tudi številni potniki iz severnih držav. Promet na cestah, zlasti na magistralkah od mejnih prehodov z Avstrijo proti Ljubljani, bodo spremljale okrepljene policijske patrulje. Razen tega pa že v petek od dveh popoldne do desetih zvečer velja omejitev vožnje za nekatera vozila. Enaka omejitev velja tudi v nedeljo in ponedeljek od 6. do 22. ure. V omenjenem času bo prepovedan promet na cesti od Karavanškega predora do Ljubljane in na cesti od predora do Podtabora, in sicer za tovornjake nad 7,5 tone, za vozila, daljša od štirinajstih metrov, za delovne stroje, traktorje in vozila avto-šol. Sicer pa gorenjski policisti v petek popoldne načrtujejo skupno akcijo nadzora prometa, zvečer pa še "alkoholno" akcijo. • H. J. Na podlagi zadnje alinee 6. odstavka 37. člena Statuta občine Bled (Uradni list RS, št. 22/95) objavlja Župan občine Bled JAVNI RAZPIS ZA ZBIRANJE PONUDB ZA PRODAJO STANOVANJSKIH HIŠ IN STANOVANJSKIH ENOT OBČINI BLED Predmet razpisa so stanovanjske hiše primerne za preureditev v stanovanja in stanovanja, ki jih Občina Bled želi odkupiti od pravnih (podjetja, zavodi,...) in fizičnih oseb (občani - zasebniki) za uresničevanje nalog - zagotavljanje socialnih stanovanj in stanovanj iz programa občine Bled. Zaželena so manjša starejša stanovanja. Kupec bo dogovorjeno kupnino poravnal v celoti v 30 dneh po podpisu kupne pogodbe. Prodajalec bo izročil bremen prosto nepremičnino v last in posest na dan poplačila kupnine najkasneje v 30 dneh po podpisu pogodbe oziroma v skladu z dogovorom. Vse stroške v zvezi s prodajo plača prodajalec. Ponudba mora vsebovati: - firmo oziroma ime in naslov ponudnika - prodajalca nepremičnine, - dokazilo o lastništvu, - podatke o velikosti, legi in opremljenosti nepremičnine, - predračun - ponudbeno ceno nepremičnine in način plačila, - datum, do katerega velja cena ponudbe, (najmanj 30 dni), - rok izročitve bremen proste nepremičnine. Ponudbe je treba poslati v 15 dneh po objavi razpisa v zaprtih ovojnicah na naslov ALPDOM, Inženiring, d.d., Cankarjeva 1, 4230 RADOVLJICA z oznako "PONUDBA -NAKUP NEPREMIČNINE, NE ODPIRAJ!" Pri odločitvah o nakupu bo poleg ponudbene cene in kakovosti upoštevan tudi rok izročitve nepremičnine. Po potrebi bo dogovorjen tudi ogled ponujenih stanovanj oz. stanovanjskih hiš. Udeleženci razpisa bodo o odločitvi seznanjeni. Občina Bled zagotavlja, da bodo podatki iz ponudbe varovani in se ne bodo uporabljali za druge namene. Vse dodatne informacije v zvezi z razpisom lahko dobite pri gospe Zdenki Arh, telefonska številka 715-662. Bled, dne 6. 3. 1997 ŽUPAN Vinko Gole, dipl.ing., Tožba za avtorstvo stojnic Mizarja Smoleja višje sodišče oprostilo Predmet spora je petdeset stojnic, ki jih je brez avtorjevega dovoljenja Alojz Smolej >z Kovorja pred štirimi leti dal izdelati za Arboretum Volčji potok. Kranj, 25. marca - Tožbo proti Smoleju sta arhitekt Bojan Špik, avtor stojnic, ter kranjsko podjetje Arcus, ki je imelo avtorske pravice za izdelavo oziroma prodajo stojnic, na kranjskem sodišču novembra lani dobila. Po sodbi prvostopnega sodišča je mizar Smolej prekršil zakon o avtorski pravici s tem, ko je 1993. leta sprejel naročilo za izdelavo 50 stojnic za Arboretum Volčji potok ter dal stojnice po Spikovih načrtih izdelati mizarju Špenku iz Vodic. S tem naj bi si Smolej pridobil dobrih 63 tisočakov protipravne premoženjske koristi. Kranjsko sodišče je mizarju Alojzu Smoleju naložilo plačilo 150.000 tolarjev enotne denarne kazni, povračilo 63 tisočakov premoženjske koristi ter plačilo stoškov kazenskega postopka. Na to sodbo se ie Smolej pritožil na višje sodišče v Ljubljani, ki ga je februarja letos obtožbe oprostilo, Bojana Špika in podjetje Arcus pa s premoženjskim zahtevkom v višini tri milijone tolarjev napotilo na pravdo. Prva sodba je bila izdana na podlagi zakona o avtorski pravici, ki je veljal v času Smoleju očitanih dveh kaznivih dejanj: izkoriščanje avtorskega dela brez dovoljenja avtorja ali imetnika avtorske pravice ter iz tega izhajajoče pridobitve premoženjske koristi. Višje sodišče je presodilo, da bi moralo prvostopno Policist - nebodigatreba? Te bom kar povozil Vozniška kultura še naprej strmo pada, pred agresivneži niso varni celo možje v modrem. ••t Kranj, 25. marca • Okrožno državno tožilstvo v Kranju te dni lahko pričakuje dve kazenski ovadbi, v katerih gre na srečo še vedno za manj pogosta dejanja osumljencev. 23-Ietni Trži-čan D. S. se bo zagovarjal zaradi kaznivega dejanja preprečitve uradnega dejanja uradni osebi, 29-letni Kranjčan pa zaradi napada na uradno osebo. Prvi dogodek datira s 15. marca. Ob 22.45 sta policista tržiške patrulje na Predilniški cesti v Tržiču ustavila voznika stoenke, 23-letnega D. S. Bil je dokazano pijan, zato sta mu policista vzela vozniško dovoljenje ter prepovedala, da bi v takšnem stanju peljal naprej. No, D. S. seje kljub temu odpeljal. Ko sta policista to opazila, sta krenila za njim proti Bistrici ter še naprej proti Loki, Kovorju in Retnjam. D. S. ni popustil sireni in utripajočim lučkam na modro-belem policijskem vozilu, očitno mu se na mar ni bilo, da bi počakal. Druga patrulja je voznika počakala na cesti proti Dupljam. D. S. je zapeljal kar proti policistu. Na srečo ga je zgrešil. Potem je pobegnil proti Dupljam, zavil na poljsko pot, kjer je stoenka nasedla, D. S. pa peš pobegnil v noč. Z njim je bil v avtu tudi sopotnik, ki mu voznikovo obnašanje očitno ni bilo preveč všeč. Med vožnjo je večkrat poskušal izskočiti iz avta, uspelo mu je šele kakšnih 200 metrov pred stoenkino zagozditvijo. Kranjčan J. Č. pa se je junačil v nedeljo, 23. marca, ob desetih zvečer. Kranjska policista sta ga ustavila na Jezerski cesti na Primskovem. Alkotest ga je izdal, da je pil, zato sta mu policista vzela vozniško dovoljenje in prepovedala nadaljevati vožnjo. Policista sta potem usmerila pozornost na druge voznike, J. Č. pa je pognal avto in naravnost proti nič hudega slutečima policistoma. Umaknila sta se na zelenico, maščevalni voznik pa je enega porival pred seboj, dokler m padel na pokrov avta. Sele takrat je J. Č. počakal. Sprijazniti se je moral s prevozom na kranjsko policijo. • H. J. ftftflffVlf Na vlaku zasegli mamilo Jesenice - V četrtek zvečer sta iz Avstrije z mednarodnim potniškim vlakom pripotovala na mejni prehod Jesenice 42-letni belgijski državljan P. F. G. in tri leta starejši italijanski državljan M. M. Policisti so se odločili za temeljit pregled obeh potnikov in njune prtljage. Med prtljago so našli skritih 6896 gramov marihuane in 76 gramov hašiša. Tihotapca sta povedala, da sta mamilo kupila na Nizozemskem za 40.000 mark, spraviti sta ga nameravala v Trst in tam prodati za dvakrat višjo ceno. Oba so policisti priprli in odpeljali k preiskovalnemu sodniku, ki je na podlagi kazenske ovadbe in zaslišanja odredil sodni pripor. Ljubitelj piva in belega vina Kranj - V soboto okrog štirih zjutraj naj bi 35-letni O. F. iz Kranja zagrešil tatvino v skladišču Vino pivo na Bobovku. Osumljenec naj bi dobro vedel, kje je shranjen ključ skladišča. Odprl je vrata in vstopil. Iz diskonta je odnesel devet zabojev piva union, šest zabojev belega vina, 25-litrski sod piva in dva paketa stila, vse skupaj vredno 60.000 tolarjev. Policisti so pijačo zasegli, sledi kazenska ovadba na okrožno državno tožilstvo. Prek balkona po računalnik Kranj - Med 21. in 23. marcem je neznanec vlomil v stanovanjsko hišo v Žanovi ulici. Vanjo je prišel skozi balkonska vrata na zadnji strani hiše. Odnesel je prenosni računalnik PC 386, vreden 180 tisočakov. Za neznancem še pozvedujejo. • H. J. sodišče v tem primeru upoštevati Kazenski zakonik RS, ki je začel veljati 1995. leta in je za Smoleja milejši. Kazenski zakonik namreč za obstoj kaznivega dejanja zahteva tudi namen storilca, da sebi ali drugemu pridobi večjo Erotipravno premoženjsko orist. Tega pa v primeru Smoleja ni, saj je bila korist v znesku dobrih 63 tisoč tolarjev manjša od petih povprečnih čistih plač v gospodarstvu v času storitve kaznivega dejanja. Torej tudi kaznivega dejanja ni, po novem zakonu o avtorski pravici iz leta 1995 pa dejanje te vrste pomeni le prekršek. Sodbo višjega sodišča je Alojz Smolej, sicer ugledni podjetnik iz Kovorja, sprejel z zadovoljstvom. Nanjo pa $ta se odzvala tudi arhitekt Bojan Špik in podjetje Arcus Kranja. Po njunem prepričanj0 Smolej ni bil oproščen zato-ker očitanega kaznivega dejanja ni storil, ampak zato. ker je pridobil premajhn0 premoženjsko korist. Absurd; no je, pravita, da žara?1 spremembe zakona, ki ga Jj sprejela država v svoje1" interesu, zdaj posledice p'3' čuje ta sama. - Na Vrhovno sodišče °5 bosta vložila zahtevo za val*1' vo zakonitosti, hkrati pa b°s' ta v pravdi zahteval* povračilo škode, ki jima jo J* povzročil Alojz Smolej | kršenjem oziroma krajo av' torske pravice. • H. Jelovi prej kako Breg zdrsel v Kokro Kranj, 25. marca • 1 petek okrog enajst1" zvečer se je pod JekJ čevo ulico v Kr*W utrgal breg. Okrog 1 soč kubikov skal 'J zemlje se je zgrni'0 Kokro. Plaz je bil *H približno dvanajst 1"*. trideset metrov, očitfr pa se je nevarno bltf hiš od številke 36 do 3* Stanovalci so noč petka na soboto veli v bojazni, d* J utegne zgoditi Še *j» hujšega. Zjutraj so vestili regijski center^ obveščanje, ki je jj miral ustrezne slu^j Dopoldne si je W ogledal tudi kraoj"! župan. Teren bodo Jj preiskali geologi, ki bodo znali tudi najbolje pove** breg sanirati. • H. J., foto: T. Doki KLUB ŠTUDENTOV KRANJ 9.-17.mai bodi pripravil«" «a. 40 «a. 9.000 zadovolji' «a. 60 nad 11.000 navdušeni leto 1996 število prireditev: število obiskovalcev: obiskovalci: leto 1997 število prireditev: število obiskovalcev: obiskovalci: Vabimo vas, da se kot sponzorji priključite NAJ DOGODKU leta 1997 v Kranju. Prepričani smo, da bomo skupaj znali pripraviti ustrezen način vašega reklamira"!0 ter promocije/ saj so možnosti neomejene. Pokličite nas na 064 224 334. generalni pokrovitelj študentski servis klub študentov kronj S HALO - HALO GORENJSKI GLAS S? TEL.: 064/223 lili Prireditve ^taroiilo za objavo sprejemamo po telefonu 064/223-111, faksu 0641222-917 ali osebno na totsovi 1 v Kranju oz. po poŠti - do1230. ure dan pred Izidom Gorenjskega glasa! Cena oglasov in Ponudb v rubriki: Izredno ugodna. AVTOŠOLA B in B - tel. 22-55-22 BEGUNJSKA 10, PRI VODOVODNEM STOLPU TEČAJ CPP SE ZAČNE V TOREK, 1. APRILA, 1997 Vozniški izpit B & B, Kranj, 22-53-22 RADOVLJICA 714-960 NAKUPOVALNI Madžarska Lenti 29. 3., 3.4., Palmanova 9.4., Trat 22.4., Toplice na Madžarskem od 29.4. do IZLETI 25- Rozman> te,-: 064/715-249, Šenčur 411-887 AVTOBUSNI PREVOZI Trst 23.4., Gardaland 27.4, Lenti 19.4. BRINOVEC, 731-050 METEOR doo. 422-781 10-4- celodnevni nakupi Palmanova, Portogruaro, tovarna čokolade; Lenti 27.3. in 12. dika tel.: 411-510 Fomillla - Imola 27.4., kmetijski sejem Brno 5. - 7.4. v dobrni se vedno nekaj dogaja ••i,LIURNE PRIREDITVE: v petek, 21. marca, ob 20. uri v dvorani Zdraviliškega doma naslop folklorne skupine In in S2?ta Vi9red KUD Dobrna- SLIKARSKE RAZSTAVE: v soboto, 22. marca, ob 17.30 otvoritev razstave otroških slik nsb iz petnajstih držav sveta. MOKO KOMBI PREVOZI četrtek in sobota Lenti; ponedeljek in petek Celovec; torek Italija -'ek 53-876 in 57-757 več smeri (prevozi po dogovoru) 4VTOMURKA Lesce samo še nekaj vozil MEGANE iz zaloge - z litimi platišči ugodno v MARCU Informacije: AVT0MURKA Lesce, tel. 064 718 100 AVTOPIA ^'f*7 SAVA v za'°9',udl Matador, Marshal in protektirani avtoplašči. Ugodni plačilni mm* * m pogoi in montaža. Avtomehanika in vulkanizerstvo ROZMAN, Križe, '•»liano - SUPER UGODNO Snakovška 34, tel. 57-700. SOCIALISTIČNA "PATOLOŠKA ORDINACIJA §VIUSTV0 IN TRGOVINA WETKA"TEL: 225-162 l- Staneta Žagarja 16, Kranj Dr. Predrag Aleksič, Ljubljana, Vodovodna 34. Zdravljenje kožnih obolenj, krčnih žil z injekcijami in operativno, kapilar, odstanjevanje bradavic in drugih kožnih izrastkov. Nudimo tudi kozmetično dermatokirurgijo. Tel.: (061) 445-080 od 17. do 20. ure. Akcijske cene izdelkov iz lastne proizvodnje: ženske hlače 2.730 - 2.900 SIT, otroške hlače 1.500 SIT, ženske bluze 3.900 SIT. UGODNI PLAČILNI POGOJI! Del. čas: od 9. do 19,, sobota od 9. do 12. ure. Vabljeni! Q|avni trg 6, 4000 Kranj , Blagajna: Wod z Glavnega trga) .od 10.00 do 12.00 ure SSPpta od 9.00 do 10.00 ure) m uro pred začetkom predstav, tel.: 064/222-681 Oscar VVilde: VAŽNO JE IMENOVATI SE ERNEST "trivialna komedija za resne ljudi" režija: Dušan MLAKAR dramaturgija: Matija LOGAR, scenografija: Jože LOGAR, kosturnografija: Marija VIDAU, lektura: ARKO igrajo: Slavko CERJAK, Borut VESELKO, Tine OMAN, Matjaž VIŠNAR, Pavel RA-KOVEC, Marija BENKO, Bernarda OMAN, Darja REICHMAN, Maša DERGANC, Ivanka MEŽAN PREMIERA v četrtek, 27. 3. ob 19.30 uri, za IZVEN A. F. Dev - J. Demaščan: BELLIN lutkovna opereta v treh slikah PREMIERA - za izven (avtor projekta: Uroš Tre-falt) prestavljena na soboto, 5. 4., ob 19.30 uri, za IZVEN Klub študentov Kranj Kranj - V okviru študentskih večerov pod imenom Študenfn Futr v klubu Ragtime Klub študentov Kranj ta teden pripravlja naslednje prireditve: danes, v torek, bo ob 20. uri projekcija filmov študentov AGRFT, jutri, v sredo, bo ob 20. uri predavanje Pod južnim križem, v četrtek, 27. marca, pa bo ob 22. uri koncert Sfiltrom. Ura pravljic v Tržiču Tržič - V Knjižnici dr. Toneta Pretnarja bo v četrtek, 27. marca, ob 17. uri ura pravljic. Pravljico Mala klepetulja bo pripravila Dani Kunšič. Protestni koncert študentov LJubljana • Danes, v torek, organizira Študentska organizacija Univerze v Ljubljani na Prešernovem trgu protestni koncert v znak protesta proti diskriminaciji mladih pri reševanju problema avtomobilskega zavarovanja. Na koncertu bodo nastopile skupine: Avtomobili, Skunk funk in Holder. Protestni akciji se pridružuje tudi Klub študentov Kranj, ki vsem Kranjčanom, ki bi se radi udeležili omenjenega koncerta, ponuja brezplačen prevoz. Dobite se danes, v torek, ob 15.45 na železniški postaji. Razstava in ocenjevanje pirhov Kranj • Komisija za družabne prireditve pri Društvu upokojencev Kranj vabi svoje člane in tudi druge kranjske upokojence na že tradicionalno prireditev - razstavo in ocenjevanje pirhov, ki bo na velikonočno soboto, 30. marca, ob 16. uri v točilnici društva na Tomšičevi 4. Najlepši pirhi bodo nagrajeni. Obenem bo tudi družabno srečanje. Najboljša prvoaprilska šala Kranj - Društvo upokojencev Kranj bo v torek, 1. aprila, organiziralo nagradno tekmovanje za najboljšo prvoaprilsko šalo ali potegavščino. Vabljeni vsi, ki se radi smejete na račun politike, upokojencev in ostalih šal. Ob živi glasbi boste lahko tudi zaplesali, vse skupaj pa se bo začelo ob 17. uri v prostorih društva. Sekanje pirhov Kokrica - Turistično društvo Kokrica bo na velikonočni ponedeljek, 31. marca, med 9. in 12. uro pred prodajalno Storžič na Kokricl skupaj z Živila d.d. Kranj organiziralo sekanje pirhov. V okviru odprtega prvenstva v sekanju pa bodo pripravili še druge igre: zbijanje pirhov, slalom, valicanje. Pirhe, okrašene predvsem z narodno motiviko bodo zbirali in razstavljali od 27. marca v trgovini Storžič. Najlepši pirhi bodo nagrajeni. Prireditev pa bodo popestrili glasbeniki foklorne skupine Sava Kranj in citrarka Vida Učakarjeva. Prireditelja vabita na sekanje pirhov in na razstavo. Velikonočni kmetijski sejem Komenda • V petek, 28. marca, bodo ob 9. uri odprli velikonočni kmetijski sejem v Komendi. Pričel se bo s predavanjem o baliranju in silaži, odprt pa bo vsak dan, od 28. marca do 1. aprila od 9. do 18.30 ure. Občinski kulturni praznik Bohinjska Bistrica - Občina Bohinj jutri, v sredo, 26. marca, pripravlja prvo praznovanje občinskega kulturnega praznika z naslovom S pesmijo v pomlad, ki bo ob 19. uri v kulturnem domu Joža Ažmana Bohinjska Bistrica. Program so pripravili otroški pevski zbor, mladinski pevski zbor, flavtitisti, pianisti in harmonikarji osnovne šole dr. Janeza Mencin- glasov kažipot posebnega avtobusa bo v soboto, 5. aprila, ob 6. uri izpred Hotela Creina v Kranju. Izlet je nrimeren tudi za družine in za stareiše. *N,UklNak'° Scuto'rihP^^.^Nencev Naklo v B? 9-S&,ćlane vabi " naslednja S>. 5S?Aa et v l,a"j° -v padov° >n iJ^džarskn<£pnla 1)8 na nakupovalni izlet P*t, wo. čimprej pokličite vaše pover Afriški i«. pfcSl -\?°P naViševnik ?;nskem afilntka sekc'ia 'SKRA pri Stt^nik aS7i3V marca-zimski "P0" 8ff «ASr.S0* 7- uri pred Hotelom S"'1 «35 ? 1)08,6 z osebn™i avto-$lV*Po!S Ji voiašnice na Rudnem SSla »Prejemi dobri 2 uri- Priiave in P&SBSS,9,a- ^sna Soklič v V .i* četrtkan ri'avite se lahk° najkas- ^i-PiaLd?e^aškega Krasa Wa IS&J?^0 Kranj - Planins-K^ViSl22S9*ta v soboto, 5. rjftto dele tržaškega Krasa ^.«5^3"! - Glinščica - Tinian . v soboto, 5. , „ eoeiet^ ^-SocerTV GlinScica - Tinjan -^ • Škocjanske jame). Odhod UortV" L0kize'0 no Padamo *0or>o stanovanje, ac/am° 'epo in aaPt,rano, delno ^učkiB POStane vsi **nuHu ' samo resne ^ffe-Tel.: 622-318, Uo/' ce"a - možen °9ocfen dogovor DVE NAGRADNI VPRAŠANJI RADIA NTR LOGATEC ELITEX HB INTERNATIONAL, INDUSTRIJSKA PRODAJALNA BREZA, CESTA V GORICE 36, LJ. TEL. 061 26 43 77 Vprašanje: V katerem kraju na Gorenjskem se nahaja njihova trgovina? Nagrada: superge Športna trgovina Pink panter, Savije 87, Lj, tel. 061 374 390 ali Hrastej 52, Kranj, tel. 064 331 436 Vprašanje: Od kje športni trgovini Pink Panter takšno ime? Nagrada: kolesarka čelada Odgovore pošljite vsakega na svoji dopisnici do petka, 28. 3. 1997, na naslov: NTR LOGATEC, Tržaška 148, Logatec, za oddajo "99 minut za obešanje, 81 za grde, umazane, zle." Nagrajenca iz prejšnje oddaje: - za podjetej WOOL TOP: Marjan Obid, Žirovnica - za Cvetličarno Gardenia: Bernarda Demšar, Železniki Prisluhnite nam lahko vsako nedeljo med 20. in 23. uro na NTR Logatec. Lep pozdrav! Sinf iz Oklahome, Ognjena puščica, Goreče srce in jutranja zarja._______ NOTRANJSKI RADIO LOGATEC D.O.O. D c □ 0 ®~7 D^UD=Qzz Logatec • Tržaška 148 • tel.:061/741 «32 • fax:061/741 612 Planinski odmev Izleti v gore - pogled v 1998 Kmalu bo napočil čas, ko bo sneg v gorah skopnel in te bodo oživele. Res pa je, da nekateri tudi pozimi zahajamo v hribe. Običajno na nižje, manj izpostavljene. Tako tudi vodniki pri kranjskem društvu. Izlete uvajamo skozi celo leto, po vnaprej pripravljenem programu. Tako že razmišljamo o pripravi programa izletov za leto 1998 in o tem, katere vrhove naj vključimo, da bodo "po meri" večjega števila občanov. Želimo pripraviti atraktiven načrt, vključiti take "fure" in izlete, ki bodo zadovoljili zlasti tvoje potrebe, spoštovani bralec. Prav zato želimo, da nam sporočiš svoje namere ali želje, in te bomo skrbno pregledali ter uvrstili v program izletov za prihodnje 1998 leto. Pričakujemo več predlogov, zato ne obljubljamo, da bodo tvoji uvrščeni že prihodnje leto, morda kasneje. Vsekakor pa bomo vse prispele predloge do 12. aprila 1997 proučili ter izžrebali 4 nagrajence. 1. in 2. nagrada: enodnevni izlet iz programa izletov PD Kranj '97 3. In 4. nagrada: brošura Vodnik po gorah programa izletov PO Kranj '97 in priročnik Kako se odpraviti v gore Svoje predloge napiši na list, Izrezi in manj nalepi spodnji kupon ter oddaj ali pošlji na: PD Kranj, Koroška 27, 4000 Kranj. Ne pozabi napisati svojega naslova. Za vodnik« PD Kranj Peter Leban NAGRADNI KUPON tura PD Kranj '96 gerja Bohinjska Bistrica in glasbene šole Radovljica - oddelek Bohinjska Bistrica. Muzejski večer Jesenice - V Kosovi graščini bo v četrtek, 27. marca, ob 18. uri predstavitev najnovejše fotografske monografije Jake Čopa Trenta in Soča. Spremno besedilo knjige, ki je izšla pri Založbi Kmečki glas je napisal Janez Bizjak. Pesniški večer Ljubljana • Danes, v torek, ob 19. uri bo v Muzeju novejše zgodovione (Cekinov grad) pesniški večer z Miklavžem Komeljem. Prireditev sovpada z akcijo muzeja "odpiranje vrat sedanjosti". V času od 25. marca pa do 8. aprila bo na ogled razstava slik Žige Okorna z naslovom Podoba tvoje odprtosti. Obiskovalci lahko v tem času prinesejo v muzej svojo glineno ali keramičnoposodo, da jim jo bodo poslikali z glazurami. Koncerti Pevci iz Španije Kranj - V cerkvi v Stražišču bo danes, v torek, ob 20. uri nastopil pevski zbor Ariadna iz Barcelone pod vodstvom dirigenta Xaviera Pite. Zbirka narodnih pesmic s koncertom Domžale - V Likovnem razstavišču Domžale bo danes, v torek, ob 18. uri predstavitev zbirke narodnih pesmic za dva violončela in klavir v priredbah Egija Gašperšiča. Sodelovali bodo mladi violončelisti pod vodstvom Zdenke Kristl Marinič iz Glasbenih šol Radovljica, Kranj, Škofja Loka in Parnas iz Domžal. Koncert na Loškem gradu škofja Loka - V kapeli Loškega gradu bo jutri, v sredo, ob 20. uri nastopil pevski zbor Ariadna iz Barcelone. Velikonočni koncert Slovenskega okteta Slovenski oktet v novi zasedbi bo imel 30. marca ob 20.30 v Festivalni dvorani na Bledu tradicionalni Velikonočni koncert. Nastopili bodo tudi sopranistka Olga Gracel, mezzosopra-nlstka Dragica Kovačič in Komorni orkester Pro Arte iz Ljubljane pod vodstvom Nade Matoševič. vstopnice so v prodaji v Turističnem društvu Bled (tel.: 064/741-122) bi v malooglasni službi Gorenjskega glasa Kranj. Zoisova 1 (tel.: 064/223-444). • A. Z. Slikarska razstava Kranj - Danes, v torek, ob 18. juri bodo v ČPrešernlovi hiši odprli razstavo slik akademskega slikarja Janeza Kneza. V Galeriji Mestne hiše pa bo uro kasneje, ob 19. uri otvoritev razstave slik in del na papirju Janeza Miša Kneza. Velikonočna razstava pirhov Ljubljana - V steklenem atriju ljubljanskega magistrata bodo danes, v torek, ob 11. uri odprli velikonočno razstavo pirhov. Razstavo bo odprl ljubljanski nadškof in slovenski metropolit dr. Alojzij Šuštar. Ob tej priložnosti bodo podelili tudi nagrade za najzanimivejše izdelke. Razstava bo na ogled do 30. marca vsak dan od 9. do 19. ure. Razstavlja Veno Dolenc Kranj - V galeriji Pungert bodo jutri, v sredo, ob 20. uri odprli razstavo slik Vena Dolenca. Obvestila Krvodajalska akcija na Bledu Bled - Območna organizacija Rdečega križa Slovenije Radovljica obvešča, da bo krvodajalska akcija v petek, 28. marca, od 8. do 14. ure v Zdravstvenem domu Bled na Bledu. Razstave M Skupne nezahtevne hoje bo le za dobre 3 ure. Prijave z obveznimi vplačili sprejemata: ga. Jasna Soklič v tajništvu ISKRA-ERO, tel.: 221-321 int. 2822 in na Laborah v ISKRATEL g. Matija Grandovec, tel.: 27-30-93 najkasneje do srede, 2. aprila, oz. do zasedbe mest v avtobusu. ZAHVALA Ob boleči izgubi naše drage in skrbne žene in mamice MARICE KONIC se mož, hčerki in vsi njeni najlepše zahvlajujemo vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. Hvala g. župniku za poslovilne besede, pevcem za zapete žalostinke, praporščakom, sosedom in kolektivom. Hvala vsem za podarjene sveče in toliko lepega cvetja. Vsem tistim, ki se imeli mamico radi in jo boste ohranili v lepem spominu, še enkrat hvala. Koroška Bela, 24. marca 1997 Boris Kopitar vabi v Kamnik Veselo v Kamniku s planinskimi storijami Tudi letos bodo v Kamniku poskrbeli za ljubitelje narodno zabavne glasbe: prihodnjo soboto, S. aprila, bo v Športni hali v Kamniku prireditevVeselo v Kamnik - planinske Storije. Na prireditvi bobo, poleg Ansambla Lojzeta Slaka, nastopili tudi Slovenski muzikantje, Ansambel Nagelj, Stoparji, Rožmarin, Rubin, Ansambel Borisa Raspotnika in planšarji z Velike Planine, ter seveda Mestna godba Kamnik, brez katere ni nobene večje kamniške prireditve. Povezovalec programa: Boris Kopitar. Na prireditvi bo tudi srečelov, pa še kaj. Na to prireditev bomo prihodnjo soboto, 5. aprila, pripravili Glasov večerni izlet - avtobus bo odpeljal z Jesenic preko Žirovnice, Vrbe, Lesc, Radovljice in Kranja do Kamnika - ter ponoči na povratku v obratni smeri. Prispevek k stroškom (vstopnina in prevoz): 2.000 tolarjev za naročnike Gorenjskega glasa in družinske člane; za ostale 2.800 tolarjev. Sredi naslednjega meseca, v soboto, 19. aprila, bo Glasov celodnevni izlet na Notranjsko, do Cerkniškega jezera in v Škocjanske jame. Peljali se bomo z avtobusom podjetja JEREB, d.o.o., Lučine, odhod avtobusa bo iz Škofje Loke, "uradni odhod" iz Kranja, zatem skozi Medvode, zvečer okrog 21. ure pa na povratku v obratni smeri. Ker je predprijav za ta izlet ie precej, Vas prosimo, da čimprej pokličete in se prijavite. Informacije in prijave tako kot vsakič za Glasove izlete: po telefonu 064/ 223 - 444 (malooglasna služba Gorenjskega glasa) ali 064/ 223 -111 (tajništvo Gorenjskega glasa). Na obeh izletih bosta Glasova avtobusa peljala tako, da bodo možni vmesni postanki na avtobusnih postajališčih in lahko ob prijavi za izlet navedete tudi, kje bi želeli počakati avtobus na dan Vašega izleta. Pri prijavi ni potrebno plačati nikakršne akontacije k stroškom izleta - verjamemo, da so prijave zanesljive. Za prijetno počutje bralk in bralcev Gorenjskega glasa na Glasovih izletih v letu 1997 skrbita: GORENJSKI GLAS • 28. STRAN MALI OGLASI Torek, 25. marca 1997 Tor .Od, Loki 112 P oŠ stani ii p grS Man Ho ure]« > 643. "Si stro, 160C *22 \n Krar ODC stan S°vr 33-c Mi oc oc Pc NI vPai okoi kirii najfc LIP, Tovarna masivnih plošč, Podnart, d.o.o. - v stečaju Podnart 33, Podnart objavlja PRODAJO v okviru stečajnega poostopka (tretje znižanje cen) Prodajajo se: 1. osnovna sredstva: stroji za lesno predelavo, elektromotorji - Kanalna sortirnica - 6 poljna s 3 motorji in 2 reduktorjema 180.000,00 SIT - Stiristranski skobelni stroj VVaco s 6 motorji in črpalko 1.200.000,00 SIT - Linija za dolžinski razrez lesa OKS 500 s 6 motorji 3.000.000,00 SIT - Stiskalnica VF GA-100 s 3 motorji 1.900.000,00 SIT - Kompresor Trudbenik z 2 motorjema 250.000,00 SIT - Odsesalna naprava s cevovodi z 9 motorji, reduktorjem in 4 ventilatorji 2.000.000,00 SIT - Odsesovalne naprave s 3 motorji in 3 ventilatorji 950.000,00 SIT - Kotel EMO z grelnikom, posodo, uparjalnikom in dozirno napravo 5.100.000,00 SIT - Zidana sušilnica Riko s 15 motorji, 2 črpalkama in 2 ventilatorjema 1.100.000,00 SIT 2. drobni material: - brusne in rezilne ploče, elektrooprema, goriva in maziva, ročno orodje Ogled, posredovanje informacij in prodaja bo v sredo, dne 26.3.1997, v času med 15. in 17. uro na tel. št. (064) 731-159, oz. na naslovu Podnart 33, Podnart. S kupcem bo sklenjena pogodba po načelu videno kupljeno; kupcu bo blago izročeno po plačilu celotne kupnine; prometni davek plača kupec; v zgoraj navedenih cenah prometni davek ni vštet. GOSTILNA LAKNER KOKRICA Tel: 245-550 •domača kuhinja • malice, kosila • pizze •jedi po naročilu Vabi osebje gostišča Smuk. Retnje pri Tržiču! Tel: 58-458 MALI OGLASI 223-444 APARATI STROJI MOBITEL - kompletna ponudba vseh vrst mobilnih telefonov. Ne izgubljajte časa, pokličite zastopnika na 0609/637-200, GSM 041/662-552, 064/226-751_2 STRUŽNICO Prvomajska TES 2 prodam. 0806-422 8248 Prodam PUHALNIK TAJFUN z elektromotorjem in kmečki voz. — 451-394 6945 Ugodno prodam ŠTEDILNIK 2 plin, 4 elektrika. —332-389 6946 Prodam BRZO PARILNIK, 1001. Nov, zelo ugodnol —741-053 6972 Prodam novo SKOPELNO GLAVO, širina 41, vrtalka, cirkular, ugodnol «738-155 6976 ŽIVETI ZA DRUGE - SMISEL ŽIVLJENJA Zahvaljujemo se vsem, ki ste sodelovali na notranjskem radiu v dobrodelni akciji "300 glasbenih želja za Damjana". ---1 wii u H~Mf vvi i r v/^i oiMut fcMiirMi/MrvMi r iti, Mohorjeva družba, popestrili večer: Juretu Sesku in g. Frariciju Trstenjaku hliškar d.o.o, Vrhnika, Elektro- k R^dia Ognjišče, Ivanu Hudniku, ga. Mili Kačlč, in dr. SPL, d.d., Ljubljana, Evex d.o.o., Vrhnika, Kozmetični salon Lepota in zdravje, Logatec, Zavarovalnica Maribor d.d., Cerknica, Agrodom, Logatec, Microm Vrhnika, Kozmetika Kahne, Trbovlje, Metrel - Merilna In regulacijska oprema, Horjul, Citroen servis Mehak, Vrhnika, Visan, Vrhnika, Pekarna Adamič, Vrhnika, Fortrade d.o.o., Horjul, Pekarna Anton Baškovč, Vrhnika, ES - Osram studio, Ljubljana, Trgovina Fortuna, Vrhnika, Maxi - Ribarnica Papalina, Ljubljana, Semenarna - cvetličarna Sončnica, Vrhnika, Mercator - Samopostrežna, Vrhnika, Prodaja sadja in zelenjave Abazaj Sami, Vrhnika, Mizarstvo Vidmar, Vrhnika, Emak d.o.o., Borovnica, Cankarjev hram, Vrhnika, Ilirika BPH, Ljubljana, Sonet d.o.o., Vrhnika, Stariing, Vrhnika, Butik Maša, Vrhnika, Dom oprema, Vrhnika, HKS ZIRI, Ljubljana, Avtohiša Seliškar mehanika Penko, Vrhnika, Deborah d.o.o, Brezovica pri LJubljani, Avtoservis Vidrih, Cerknica, Jelovica -lesna industrija, Škofja Loka, Gostilna Mesec, Zapla-na, Gostilna NIBI, Vrhnika, Napredek Domžale, Domžale, Niprom, Ljubljana, Brest pohištvo Cerknica, Delniška družba Aero Celje, Taxi služba Ronda -9705, Vida Plibemik - žena slikarja Plibemika, Marija Žigon, Logatec, Martin + Olga Kogovšek, Logatec, Janez Andreuzzi, Vrhnika, Miro Rok, Logatec, Bojan Urh, Logatec, Verica Gomboši, Logatec, Anka Mihelčič, Logatec, Ben in MIH Moljk, Logatec, Vesna Rus, Logatec, Danica škrubej, Logatec, Dane Marc, Logatec, Zofija Rupnik, Logatec, Ana Klančar, Ljubljana, Andreja Jerina, Logatec, Slavka Hren, Logatec, Katarina Tršar, Vmika, Anita Žigon, Vrhnika, Žan in Anka Kavčič, Logatec, Ivanka in Jože Sluga, Ljubljana, Bojan Križaj, Tržič, Nevenka Hutinski, Ljubljana, Binca Izgoršek, Ljubljana, Rudi Slak, Franc Sotlar, Ljubljana, Maja Rački, Ljubljana, Družina Kogovšek, Ligojna pri Vrhniki, Katjuša Lombar, Ljubljana, Julka Kejžar, Jesenice, Leben Elizabeta, Ljubljana, Brane, Ljubja-na, Silva, Mengeš; Tomaž, Aleš, Slave - pekarna, Marija, Cerklje na Gorenjskem, Alenka, Ljubljana, Tadeja, Trzin, Bernarda, Črnuče, Draga, Šmarca, Pavlina, vas pri Jančah, David, Kamnik, Jana, Ljubljana, Barbara, Kamnik, Marija, Vrhnika, Miha, Logatec, Loka - škofja Loka, škofja Loka, Orel, d.o.o., Vrhnika, Emona projekt, LJubljana, Hard ročk shop, Ljubljana, Compat, Ljubljana, Moda v dežju - trgovina Jure, Ljubljana, Mogota, Vrhnika, Mizarstvo in steklarstvo Nagode, Logatec, Knap, d.o.o., Notranje Gorice, oblikovanje, izdelava in montaža notranje opreme Dolenc Tomaž, Logatec, Big - Trgovinica za velike, Ljubljana, Adriatic, zavarovalna družba, d.d., Vriinika, Avtobusni prevoznik Pavel Pečelin, Žiri, Mesarstvo trgovina In gostinstvo Mira Cigut, Notranje Gorice, Cvetličarna in trgovina Karmen, Logatec, KU, Logatec, M & M Turist, Ljubljana, Video - Copy, Vrhnika, ŠOLT, Ljubljana, trgovina Intima, Vrhnika, Frizerski salon Marjeta Podkrajšek, Ljubljana, Pleško Cars, Brezovica pri Ljubljani, Frizerski salon Mič Stvling, Ljubljana, Juriek • trgovsko podjetje, Borovnica, Frizerstvo Tilka Gantar, Logatec, Svet nepremičnine, Vrhnika, Renata Poljanšek, Žiri, Koda Studio, Ljubljana, Corning, Vrhnika, Valkarton, Logatec, Mlacom, Ljubljana, Big Bang Mega, Ljubljana, Biomantus TEA d.o.o. LJubljana Zahvaljujem pa se tudi spoštovanim gostom, ki so 'rili Metki Klevišar. Za pomoč se zahvaljujemo tudi radijskim prijateljem, oziroma Radiu Ognjišče, Radiu HIT, Radiu Veseljak, Radiu Salomon, Radiu Zeleni Val in Notranjskemu radiu. Zahvalo dolgujem tudi ga. Nadi Lavrič, ga. Bernardi Jeklin, g. Simonu Seljaku, g. Mirku Kosu, Boštjanu Košaku, g. župniku Tonetu Kompare in logaškim skavtom, Bojanu Leskovcu, Saši Brenčič, Viktorju Kemu, Tjaši Obreza, Rok Mirotu, Ivanu Gantarju, Slavki Hren, prijatelju Romanu in Urošu, Tjaši Huth in dobrosrčni ga. Lidiji Obreza, še prav posebej pa se zahvaljujem za pomoč nadvse prijazni Ireni Stegel iz Nove Ljubljanske banke. Iskreno pa se zahvaljujemo tudi tebi, Tomo Strle, za darovani čas, nesebično pomoč in požrtvovalnost ter za odlično tehnično izvedbo oddaje. Če smo na koga pozabili, naj nam prosim oprosti. Za Damjana Lumperta, invalida tetraplegika iz Ljubljane, ki se je ponesrečil v Logatcu, je še vedno odprt žiro račun za prostovoljne prispevke, ki so v večini namenjeni za zdravstvene namene: 50100-620-133 05 1025112 - 425907. ŠE ENKRAT HVALA - DAŠA KOŠIR, NTR LOGATEC NOTRANJSKI RADIO LOGATEC D.O.O. Logatec D □ ®>"Z7 D^B-tes Triaška 148 • tel.:061/741 632 • fax:06l/74l 612 Komenda vas vabi na veliki VELIKONOČNI KMETIJSKI SEJEM na Hipodromu v KOMENDI od 28. marca do 1. aprila Predavanje o balinarju in silaži v petek ob 9.00 uri Razstavljeni bodo najsodobnejši traktorji, kmetijski stroji, mali strojčki za vrtičkarje, semena, sadike in vrtnice. Na sejmu bodo razstavljeni tudi avtomobili: Renault (Preša Cerklje) Audi in VW (servis Debevc Mengeš) UGODNI KREDITI! Sejem bo odprt vsak dan od 9.00 do 18.30 ure. Na sejmu je možna tudi menjava STARO ZA NOVO Pripeljite lahko tudi RABLJENO KMETIJSKO MEHANIZACIJO ZA PRODAJO. GOSTINSKA PONUDBA! V nedeljo, 30. 3. 97, in ponedeljek, 31. 3. 97, vas bo zabaval DUO JOŽE in SONJA Vstopnine ni! Vljudno vabljeni v Komendo! Organizirano brezplačno parklranjel Organizator sejma: Konjeniški klub Komenda Prodam MIZARSKI KOMBINIRANI STROJ - 5 operacij. Cena po dogo-voru. «421-815_6986 Prodam 4 KW močan elek. motor s prirobnico in avtomobilsko prikolico. ■ 801 -005 7002 Nove ŽIČNE BRANE za krompir In nova lemeža na tri luknje za močnej-eše pluge, prodam. 0421-214 7096 PLUG dvobrazdni int robrazdni Olt 12", dognojevalec koruze in molzni stroj Alfa Laval, prodam. 0730-727 ;,,,f*^^^_ proizvodnja delikates ^a.2T% PRIPRAVA NAREZKOV lOUlKSr CfiTERING Tel/r^:064 3lT.606 gOStilUlfO SWtOVOIlj« OBLAČILA Poceni prodam novo MOŠKO 1 LEKO št. 48. 0311-106 J/ OTR. OPREMA stajic 4 Prodam avto 0738-444 sedež in OKNA in VRATA Jelovica različnih dimenzij prodam. 0681-320 8362 3 CISTERNE za kurilno olje In BOJLERJA - nerjaveča prodam. 0806-069 In 0609/635-262 6534 Prodam SMREKOV OPAŽ. 207 164- 6914 Ugodno prodam TRODELNO OKNO z roleto, viš. 125 in šlr. 182 cm. 0222-563__6966 Prodam GRADBENO BARAKO. 0622-510, popoldan 699« Prodam 6 m3 macesnovih plohov. 0 065/808-073 6999 Suhe BUKOVE DESKE in HRASTO-VA DRVA, prodam. 0403-088 7011 Prodam dvoriščna vrtna železna VRATA 3 mx 1 m, 10.000 SIT. 0327-179_TO« Nov kombiniran traktorski CIRKULAR miza in korito, klina 600 mm, prodam. 0331-361 7141 Prodam GORSKI TRAKTOR Muli 104. 0471-054 7009 Prodam 4 kom OKNA, železna 92x92 cm, primerno za garaže, hleve. 0327-179_7046 Suh žagan LES za objekt 5x6 za ostrešje ln skelet, prodam. 0331- 361 7140 Prodam rante za kozolec in punte. 0738-444, zvečer 7170 Prodam več m3 smrekovih colaric in plohov. 059-040 7173 OBVESTILA NAKUPOVALNI IZLET v ITALIJA NA MADŽARSKO vsak M" 0491-442 OGLAS POP "ŠIFRO" Če je oglas pod *Šifr° potem se zbirajo pri nas samo plsmej* ponudbe oz. prošnr Torej v zvezi s "Stfro pri nas ne dajemo nobenih podatkov IZOBRAŽEVANJE Uspešno instruiram matematiko in fiziko za srednje šole. 0223-0646944 IZGUBLJENO V Kranju sem IZGUBIL zapji verižico, ki mi je drag »Pf 0 M Poštenega najditelja pros^'J ^ pokličete 0326-575 v 4 V nedeljo 23.3.1997 ie bila vN izgubljena DENARNICA. P°s,y Prodam dobro ohranjen SKRINJO LTH. 0331-167 380 I 7030 Prodam dvobrazni PLUG za traktor T.V. ter nakladne panje. 051-087 7032_'_ Zbiratelju starin prodam 60 let star fotoaparat Noviflex. 058-463 7033 Prodam ŠTEDILNIK 2p+2 e, malo rabljen. 0718-787 Janko 7035 Prodam gozdarsko opremljen GO-SENICAR Unlversal 530 DTC, star 1 leto. Kalan, Poljšica pri Podnartu 6 Prodam KOSILNICO BCS 110 cm, kosilnica je starejšega letnika. 0714-230_Ti« Prodam malo rabljen OBRAČALNIK za motokultivator Gorenje. 0692- 108__7149 Pralni stroj Gorenje, 8 let, brezhiben prodam za 15000 SIT. 0332-350 h 72_ GR. MATERIAL Prodajamo PORTUGALSKO PLUTO In LAK Loba za pluto In parket. 0241-687 2812 Instruiram slovenščino in angleščino najditelja prosim, če vrne vsaj V 7092 minte. Naslov v oglasnemS^jV ROSSTEREO 89.8 91.2 96.4 KUPIM daj že od 14.790 DEM diesel 17.790 DE .ARNOST StreSna ojačitev, zračno btazi MIRNOST . protivibracijskt in protihrupni sistem MAJHNO PORABO diesel-3,81 na 100 RADIO SORA VSAK PONEDELJEK od 16.30. do 18. ure ODDAJA TRETJI POLČAS KOLESA Prodam otroško GORSKO KOLO na 18 prestav, cena po dogovoru. 0803-083 6952 BT 50 S, I.88, lepo ohranjen, cena po dogovoru In PUCH v zelo dobrem stanju prodam. 0241-659 6984 MOPED APN 6, prodam. 084-535 ali 803-064 7102 ODKUPUJEMO VSE S UMETNIŠKE PREDMETE: f*£ JJ» pohištvo, nakit, kovance In/S *N| dnice. VSE TE PREDMETE W ^ RESTAVRIRAMO. ANTIKAJ^/J Q va 7, Kranj, 0221-037 in f^-^j, Odkupujemo vse vrste STAPl^Jj F>r0 GA POHIŠTVA, ure, umetnine- 4 u kovance, razglednice... Nua^ \? *2 kvalitetne RESTAVRATORSKA -LUGE. ANTIKA KIRKA, ®fa$, va 8, Kranj, 0211-248, aH » A 534______ KUPIM KMETIJSKO ZEMLJ'; gozd v bližini Otoč P-0731-286 _____Ji Kupim motor APN, dobro on 053-872 Kupim otroško STAJICO. 7001 Kupim OPEL ASTRO J-4 * staro 2-3 let. 0733-076^^^? rlN Kupim jevševe HLODE 7072 Kupim BIKCA od 1*°'i0 ^ težkega in BIKCA starega simentalca. 0725-254 Kupim rabljen otroški A' od 0-10 kg 0224-141 LOKALI Prodamo trgovsko 9° yft pisarniški lokal v okojc ^ Samo resne ponudbe, r lfl MICNINE, 623-117. CITROEN SLOVENIJA - POOBLAŠČENI PRODAJALEC IN SERVISER: AVTOHIŠA MAGISTER d.o.o. RADOVLJICA, 064/715*256,715-015 CITROEN 2* m ooftm axs& al ijjjaamo pisarniške prostore v Šk. zff na frekventni lokaciji v izmeri 40 Mcn^Samo resne ponudbe. PIA RjfREMlČNINE. 622-318, 623-117 jP^amo opremljen gostinski lokal v re Loki za dobo petih let z možni,?,!0 Podaljšanja. Samo resne po-pia NEPREMIČNINE 623-^622-318_ ene J?u°AMO POSLOVNI PROSTOR s snovanje v centru Kranja in poslov-Stri*?stor s stanovanjem v centru tojSjča za mirno obrt ali pisarne. !JSjDAT, 224-477_6384 ^slovni prostor cca. 45 m2 odda-w na Zupančičevi ulici ob cesti, z parkiriščem, primeren za Prodam KROMPIR za sajenje, jedilni in krmilni. ©731-164 7017' Prodam 800 kg SENA. «720-112 7024 Prodam SENO in VOZIČEK z lojtercami, vprega s traktorjem ali konjem. »58-791 7026 Prodam KROMPIR, primeren za nadaljnje sajenje, vrste Kenebek in Sante. Žabnica 53 Q310-768 7068 POSESTI Jienim Are? tr9oVsko ali obrtno dejavnost. S*NT Kranj O 223-485 ali " 493 0609/ 6673 »trn -0Vne Pr°store v drugem nad-Cca iu pod Mohorjevim klancem IW30 m2 oddamo kot pisarniške 1(SSI0re ali posredniško dejavnost za DEM mesečno. AGENT Kranj ^f3-485 ali 0609/643-493 6674 t§enice center oddamo gos- Na Orlih nad Trstenikom prodamo zazidljivo, končno parcelo 1000 m2 z vso dokumentacijo za začetek gradnje, lahek dostop, mirna okolica, vikend naselje, sončna lega, cena po dogovoru. AGENT Kranj, 223-485, 0609/643-493 2124 Prodamo VIKEND ob smučišču črni Vrh nad Cerknem. Vikend je narejen do podaljšane četrte grad. faze, parcela v izmeri 910 m2. Prodajna cena 60.000 DEM. PIA NEPREMIĆ-NINE, 623-117, 622-318_5660 Prodamo parcelo v okolici Šk. Loke s starejšo hišo in z vso dokumentacijo za nadomestno gradnjo. Prodajna cena po dogovoru. PIA NEPREMIČNNINE, 623-117, 622- 318_5663 Prodamo stanovanjsko hišo S TRGOVSKIM LOKALOM v okolici Šk. Loke-atraktivna lokacija. Prodajna cena po dogovoru. PIA NEPRE-MIČNINE, 623-117, 622-318 5664 Prodamo kmetijo z velikim obsegom zemljišča z vsemi priključki, lokacija pri Žireh, ugodna cena. PIA NEPREMIČNINE, 623-117, 622-318 5665 Mi,-- v obratovanju z možnostjo i?KuPa, 2500 DEM/mes, ODDAMO ?n) okolica 6 km: 2 x400 m2 jli ■», vnonca o Km: 2 x*uu m<: Onr?!. a Ln proizvodnih prostorov, SUAMo ŠENČUR NOVO poslovno *novanjsko hišo, 180 m2 uporabne ^EMIČNINE, 330-112. «t»? Planlni PRODAMO poslovno 40rV°Vanlsko hišo. nedokončano, ijjj.««. SVET NEPREMIČNINE, &>ntru Kran|a oddamo 130 m2 v SvpiHH.. z ureienim parkiriščem. n^NEPRemICNINE, 330-112. bližini centra Kranja ODDAMO tfnn«- Prostorov za avtosalon in ^112 • SVET NEPREMIČNINE, loLpERKUAH ODDAMO gostinski ^INp v0'z9radnji. SVET NEPREMIČ- ZAuSvŠ ?TEM IN ZA-®ARAKA8^H%y,LM METAS" Sff^NOSTiPR' ŽIVČNOSTI IN Uul^PF^PR0TNIKAN-<2?35 kJUBN0 53, PODNART, 0**>ELKI S£il8, fifti^S?- Jera,a- pod- Ao^--^>302__6331 55^NO *>r.no ježevka MESNICA PRI EDOTU GALETOVA 9/a, 4000 KRANJ (OB CESTI NA RUPO KOKRICA) TEL.: 245-086_ AKCIJA AKCIJA AKCIJA AKCIJA wrjfsu vellkono6nln praznikov smo vam pri nas pripravili oaiične domače suhomesnate izdelke, ki so narejeni po stari tehnologiji in posušeni v domači dimnici! DOMAČA ŠUNKA S.K...................................................940.00 DOMAČA PLEĆKA S.K................................................. 835.00 PREKAJENI VRATB.K...................................................990.00 PREKAJENI VRAT S.K................................................... 765.00 PREKAJENA REBRA..................................................... 729.00 SUNKA B.K...................................................................1165.00 PREKAJENI KARE.........................................................830.00 PREKAJENE GLAVE...................................................... 350.00 VELIKONOČNE KLOBASE............................................ 775.00 PREKAJENE KRAČE..................................................... 490.00 POHITITE, KOLIČINI SO OMEJENE! ŽELIMO VAM VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE! PRODAMO KRANJ okolica lepo sončno parcelo z gradbeno dokumentacijo, 1300 m2, PRODAMO KOVOR dve zazidljivi parceli 806 m2 travnika in 2744 m2 gozda, PRODAMO KRIŽE več sončnih parcel v hribu, 40 DEM/m2. DOM NEPREMIČNINE, 22-33-00, 0609/ 650-123 7116 PRODAMO POD DOBRČO zazivljivo parcelo z lepim razgledom, 1000 m2 z montažnim objektom in lok. do v., 50.000 DEM in 721 m2 z lok. dovoljenjem, 30.000 DEM, PRODAMO OTČČE industrijsko parcelo ob cesti 6000 m2, 30 DEM/m2, PRODAMO ŠKOFJA LOKA Center zazidl-jivo parcelo za poslovno stanovanjsko gradnjo, 700 m2, PRODAMO NAKLO zazidljivo parcelo za poslovno stanovanjsko hišo (delavnico). DOM NEPREMIČNINE, 22-33-00, 0609/650-123 7119 PRODAMO Zg. Duplje zazidljivo parcelo cca 600 m2 prodamo 70 DEM/m2, KUPIMO KRANJ okolica do 15 km, večjo gradbeno parcelo na lepi lokaciji, KUPIMO KRANJ in okolica večjo parcelo ob robu naselja, KUPIMO GORENJSKA več manjših parcel za znane kupce. DOM NEPREMIČNINE, 22-33-00, 0609/ 650-123_7121 Ugodno prodamo VIKEND PARCELO 1113 m2 na Dolenjskem škocjan. «330-409 ali 330-443_tus PRIREDITVE TRIO s pevcem igra na ohcetih, obletnicah v lokalih. «731-015 6438 LAMELNE ZAVESE 2.370,00 SIT/m2 z montažo. Roletarstvo Berčan s.p. Tel.:061/342-464 in 0609/630-700 PRODAJA KOMPLETNE SANITARNE OPREME: keramične ploščice, lepila, fugirne mase, umivalniki, WC školjke, kopalniško pohištvo, dodatki, vodovodne armature in še in še! Prepričajte se! LEKERO KOKRICA, «245-125, 245-124 sso VABLJENI V RAZŠIRJENE PROSTORE FRIZERSKI SALON DONNA DARINKA OVIJAČ Ručigajeva 2,4000 Kranj, tel.:064 242 700 MONTAŽNO HIŠICO 3,60 x 3,60, primerno za manjši vikend, ugodno prodam. «227-104 7093 PRODAMO ŠKOFJA LOKA (okolica 10 km) novo hišo na parceli cca 1200 m2, 390.000 DEM, PRODAMO BLED ZASIP dvostanovanjsko hišo s 140 m2 poslovnih prostorov na parceli 900 m2, PRODAMO KRANJ BITNJE dvostanovanjsko hišo 12x10 m z dvema garažama ob zelenm pasu, na parceli 700 m2, 360.000 DEM. DOM NEPREMIČNINE, 22-33-00, 0609/650-123 7111 POSLOVNI STIKI V Gorenji Vasi prodamo VIKEND dimenzije 6 X 4 v dveh etažah na 136 m2 zemljišča z vso dokumentacijo, še ne komplet izdelan, na lepi lokaciji, za 30 000 DEM. AGENT Kranj «223-485 ali 0609/643-493 6670 Prodamo novo stanovanjsko hišo v končni grad. fazi v Železnikih. Samo resne ponudbe. PIA NEPREMIĆ-NINE, 622-318, 623-117_esoo KRANJ GOLNIK prodamo samostojno enodružinsko hišo, 80 m2 stanovanjske površine, 400 m2 parcele, tel. Takoj vseljiva, cena 165.000 DEM. POSING, 222-076 6890 DEKLETA IZ NAJLEPŠIH SANJ 090 44 48 SKRIVNOSTI LJUBEZNI -ommmk 090 7517 NEPREMIČNINE domplan kranj, p.o. 401 kranj,Dteiweisova 14 p.p.139, tel.064/268-700, fax:064/211-864 upravljanje in vzdrževanje stanovanj NOVO pmmeLz_n^remi^jn Odgovornost in strokovnost zagotavljata zanesljivost in uspeh, Polaganje vseh vrst keramičnih ploščic, marmorja in granita. «061/ 627-356 1543 ROLETE. ŽALUZIJE. lamelne plise zavese, markize, vrata, okna ter harmonika vrata - dobava, montaža in servis. «211-418, 714-519 1722 Izdelava podstrešnih stanovanj z izolacijo ter polaganje strenskih, stropnih in talnih lesnih oblog. «422-193 2968 SERVIS PEN - PRIDEMO TAKOJ! Popravila pralnih, pomivalnih strojev, sesalci, štedilnik, bojlerji...«242-037 3232 TV SERVIS VSEH ZNAMK - tudi na domu. Montaža in servis TV in SAT ANTEN. «738-333 ali 0609/628-616 3426 čistilni servis METOD.d.o.o. vam nudi POMLADANSKA ČIŠČENJA VSEH VRST TALNIH POVRŠIN (zaščita premazi), sedežnih grt., stekla, pranje zaves itd. «064/326-969 4931 Izposoja orodja HILTI za štemanje, vrtanje, globinsko čiščenje KIRBY. •411-808, popoldan soso PROTON RTV SERVIS vam popravi TV, VIDEO. STOLP. KAMERO in ostalo elektroniko. Bleivveisova 2 (kino Center) Kranj, «222-004 5387 ODKUPUJEMO DELNICE Save, Petrola, Krke in ostalih. «310-537 3873 Kupujemo DELNICE LIP-a ter ostale sklade. Plačilo takoj. «718-397 6978 še je čas, da vložite svoj certifikat v Kmečko družbo, vendar storite to takoj! Pridemo na dom. «718-397 6977 Zastavljalnica INVEST posojila na podlagi zastave avtomobilov, vikendov in posl. prostorov, borznih delnic in delnic investicijskih skladov. «361-841 dopoldan, dopo. in pop. 0609/611-454_tom ODKUPUJEM delnice Lipa. vse sklade, plačam takoj, pridem na dom. «715-096_7123 Iščem partnerja za odprtje diseoteke v okolici Kranja. «041 665-741 7145 RAZNO PRODAM Prodam fantovsko obhajilno OBLE-KO in go*rsko KOLO. «64-038 eoei DRVA razžagana, v manjši koiični tudi naceplena, prodam. «312-490 7135___ Prodam ZRAČNO PUŠKO, kolo, šivalni stroj, strešno opeko, suh rezan les. «714-361 risi Prodam hrastova, bukova drva 4000 SIT za m3 iz okolice Škofje Loke. «631-620, zvečer 7189 PRODAMO KRANJ Primskovo na parceli 450 m2 del dvojčka z garažo, 160 m2 bivalne površine, PRODAMO MOJSTRANA novo hišo na parceli 800 m2 ob zelenm pasu. 280.000 DEM , PRODAMO PODČETRTEK ATOMSKE TOPLICE hiša v izgradnn-ji na izredno lepi lokaciji, na parceli 2000 m2, PRODAMO GOZD MAR-TULJK dvostanovanjsko hišo na garceli 500 m2, 25 let, 275.000 EM, primerna za turizem. DOM NEPREMIČNINE, 22-33-00, 0609/ 650-123_7113 KUPIMO DRULOVKA del dvojčka, KUPIMO AMBROŽ pod Krvavcem kupimo vikend ali zazidljivo parcel, KUPIMO KRANJ z okolico do 15 km starejšo hišo z vrtom. DOM NEPREMIČNINE, 22-33-00, 0609/650-123 7114_,_ KUPIMO GORENJSKA manjšo kmetijo na lepi lokaciji. KUPIMO KRANJ z okolico novejšo enostanvoanjsko hišo. DOM NEPREMIČNINE, 22-33-00, 0609/650-123_7116 Takoi KUPIMO manjšo stanovanjsko HIŠO ali 400 - 600 m2 veliko parcelo v STRAŽIŠČU ali drugje na desnem bregu Save, za znanega Prodam nova VRATNA KRILA v kupca z gotovino. SVET NEPREMIC- hrastovi emitacljl. «061/815-325 NINE, 330-112. a»4 Figure Salons V NAŠEM SALONU VAM V ENI URI POMAGAMO: *da se vam poveča razgibanost sklepov 'da se izognete glavobolom da izboljšate prekrvavitev, prebavo, odvajanje vode da zmanjšate telesno težo *da odstranite celulit *da pravilno oblikujete postavo *da se znebite bolečin v hrbtenici *da se znebite stresov in c popolnoma sprostite Vse to dosežete z medicinsko priznano in dolgo znano metodo Posebej priporočamo astmatikom, srčnim bolnikom in obolelim za multiplo sklerozo JANKA PUCLJA 3 Tel.: 064/331-819] Del. čas od 8.30-12. ure in 15. do 20. ure! STAN. OPREMA Za lepši videz vaše kopalnice poskrbimo mi - izkušeni keramičarji. Vse vrste talnih in stenskih ploščic polagamo kvalitetno in po konkur-enčnlh cenah. «228-308_5391 STROKOVNO OBREZOVANJE SADJA, znižanje žive meje in druga vrtna opravila. «714-282 5402 POPRAVLJAMO IN TAPECIRAMO VSE VRSTE PISARNIŠKIH STOLOV. «064/324-741 ali 0609/643-281 5841 STROKOVNA MEDICINSKA KOZ-METIKA - po Izredno nizkih cenah vam nudimo medicinski solarij, strokovno pedikuro, nego obraza za zrelo in mlado kožo. UGODNO! KOZMETIČNI STUDIO KSENIJA «328-169_6235 Popravila vseh vrst TV - TV GORENJE TUDI NA DOMU! Sinko «331- 199 6238 KUPIMO stanovanjsko HIŠO v okolici Kranja, Nakla, Preddvora, Šenčurja, Cerkelj ali Hrastja, za znanega kupca, za približno 200.000 DEM SVET NEPREMIČNINE. 330-112. Prodam termoakumulacijsko PEČ 2,5 KW za 100 DEM In omaro za 150 DEM. «715-798 roie STORITVE --. ZSZZ ..w.l. SERVIS TV-VIDEO-HI Fl NAPRAV Takoj KUPIMO VEČ ZAZIDLJIVIH vseh proizvajalcev na «324-698 od PARCEL v okolici Kranjaln Škofje 9.17 h. Čujič Jože, Smledniška 80, Loke, za znane kupce. SVET NEPRE- Kranj 234 MIČNINE, 330-112.--- __--- PRODAJA, MONTAŽA IN SERVIS V Škofli Loki PRODAMO parcelo z ALU ŽALUZIJ, ROLET, LAMELNIH, načrtom za nadomestno gradnjo, PLISSE IN ROLO ZAVES. LEKERO - cena 85 000 DEM. SVET NEPRE- KOKRICA, «245-125, 245-124, del. MIČNINE. 330-112. čas: od 7-20. ure 490 MIŠO S.p. KRANJ m: 064/32GMB12 TtU 0609*41*34 •montaž« Iti mrvi« senčJ! mlete, žaluzij9rtamorfne zaves« •montaža: talmh. stenskih In stropnih obteg * suhomontažn* prenov« oken in vrat * brušenje In lakiranje vseh vrst parke to v * polaganja lamirtatnih parke to v POLAGANJE VSEH VRST KERAMIČNIH PLOŠČIC, MARMORJA in GRANITA. »061/627-356 in 041/ 666-299 6321 ŽIČNE MREŽE za ograditev vrtov IZDELUJEM in MONTIRAM. Frlic, »332-100 6408 Priznana VEDEŽEVALKA prerokujem prihodnost. Najavite se osebno po »064/326-541 6535 VODOINŠTALATERSTVO VSEH VRST: HIŠE, KOPALNICE, RAZNA POPRAVILA. IZKUŠENI MOJSTRI, SOLIDNE CENE! «211-128 NON STOP (tajnica) 6567 VODOVODNO NAPELJAVO v novogradnji, ali RAZNA POPRAVILA -delamo kvalitetno! «51-469 (od 6-8, ter po 19. uri) esee Prodajamo in izdelujemo KAMINE, KRUŠNE PEČI v kombinaciji s central, ogrevanjem ali brez izdelki so visoke kvalitete in v pestri izbiri. «401-579 6577 Z najdaljšim stažem v Sloveniji uspešno TESNIMO vse vrste oken in vrat s tesnili iz silikonske gume. Konkurenčne cene, 10 let Jamstva, 30 % prihranek energije, Erjavec, s.p,, tel.: 0611712-167 Tlakovanje dvorišč, zidanje škarf, komplet zidarska dela in adaptacije, opravljamo HITRO IN KVALITETNO z materialom ali brez. «061/817-727 6697 POPRAVILA PRALNIH, POMIVALNIH STROJEV, ŠTEDILNIKOV. «331-450 ali 0609/634-088 6658 VSA GRADBENA DELA - od adaptacij, ometov, fasad, do raznih popravil ipd. Vse to opravimo hitro in kvalitetno ter poceni. Pokličite na «228-308, kjer dobite vse ostale - informacije eo4o REJC, s.p. - POLAGANJE keramike, prenove kopalnic, hitro in kvalitetno. «324-984 6960 Izdelujemo in montiramo snego-brane ter korita za krmo kokoši iz nerjaveče pločevine. «401-364 6962 če potrebujete elektroinštalacijo hiše, stanovanja, poslovnega prostora, pokličite «84-397 6964 VODOVODNE INSTALACIJE HITRO, KVALITETNO IN PO KONKURENČ-NIH CENAH. KOŠNIK.S.p., 332-061 ASFALTIRANJE in TLAKOVANJE DVORIŠČ, dovoznih poti in parkirišč, polaganje robnikov ter pralnih plošč. «061/813-642_7013 Nudim servis vseh PLINSKIH ŠTE-DILNIKOV. «0609/626-613 7029 KOMBI PREVOZI tovora In manjše selitve po ugodni ceni. «621-609 7049 MONTAŽA VODOVODNIH INSTALACIJ, izdelava kopalnic, popravilo pip in bojlerjev, NON STOP. «712-104 7120 ŠIVANJE po naročilu in popravila. «326-839 _ 7131 ADAPTACIJA KOPALNIC - z vašim ali našim materialom. «55-060 7156 MONTAŽA predelnih sten, spuščenih stropov, mansard - sistem Knauf Armstrong. Mobitel 0609/649-256 STROJNO r/nri o\ ivji: rstrihor Klemene tel. 471-813 0609/632-047 STANOVANJA KUPUJEMO-PRODAJAMO-NAJE-MAMO-ODDAJAMO: STANOVANJA, HIŠE, POSLOVNE PROSTORE IN PARCELE. DOM NEPREMIČNINE, 22-33-00, 0609/650-123_953 V Kranju nujno kupimo več stanovanj različnih dimenzij za znane interesente. AGENT Kranj, 223-48 aH 0609/643-493_4019 V Kranju prodamo 2 ss, IV. nad. nizki bloki 74 m2, na ul. J. Platiše, vseljivo po dogovoru, prepis možen takoj, za 125.000 DEM. AGENT Kranj, 223-485 ali 0609/643-493 4178 V Frankovem nas. prodamo dva enosobna stanovanja z vsemi priključki, cena ugodna. PIA NEPREMIĆ-NINE, 622-318, 623-117_mto Prodamo dvosobno stanovanje v Šk. Loki center 70 m2, za 85000 DEM. PIA NEPREMIČNINE, 623-117, 622- 318 5671 V škofji Loki in okolici kupimo več eno, dvo, trosobnih stanovanj. PIA NEPREMIČNINE, 622-318, 623-117 5672 2 ss s kabinetom na Planini II, 71 m2 v petem nadstropju, lepo vzdrževano z vsemi priključki, prodamo za 125.000 DEM. AGENT KRANJ. 223-485, 0609/643-493 5728 m' mobilni telefon Panasonic Telefaks KX-F1100 BX7S na navadni papir s telefonom in tajnico Tel.: 080-1590 BREZPLAČEN KLIC BREZPLAČNE INHDRMACUE telefon trade UPRAVA KR.: Staneta Žagarja 27a, tel.: 064 222-848 PE KR : Ljubljanska 1, tel./fax: 064 222-150 PE U: Brilcjeva 12. tel./fax: 061 1590-232 PE LJ: BTC - hala A. tel./fax: 061 1852-710 Prodamo več trosobnih stanovanj v ŠK. Loki, Partizanska c. in Podlubnik. Samo resne ponudbe. PIA NEPRE-MIĆNINE, 623-117, 622-318 ses? Prodamo enosobno stanovanje v Škofji Loki, v izmeri 37.52 m2, vsi priključki, zastekljen balkon, klet, lepo vzdrževano. Prodajna cena 68000 DEM. Prepis možen takoj vselitev konec aprila 97. PIA NEPREMIČNINE, 623-117, 622-318 5658 ODKUP CERTIFIKATNIH DELNIC: KRKE, ISTRABENZ, LEKA in ostale... ■■■ ■■■ ■■■ •ZT064/312-385 V Kranju nujno kupimo več enosob-nih stanovanj, po možnosti na Planini ali bližnji okolici, do 75000 DEM. AGENT Kranj, 223-485 ali 0609/643-493 5749 Dvosobno stanovanje vsaj v prvem nads. ne višje od tretjega do 85000 DEM kupimo za znanega interesenta, lahko starejše potrebno adaptacije. AGENT Kranj, 223-485 ali 0609/643- 394 5750 Imate starejše stanovanje pa ga ne rabite ali bi ga radi prodali pa vas zanima cena, pokličite AGENT Kranj 223- 485, 0609/643-493 6751 Prodamo dvosobno stanovanje v Kranju. Prodajna cena 105.000 DEM. Samo resne ponudbe. PIA NEPRE-MIĆNINE 623-117, 622-318 6139 Prodamo garsonjero v šk. Loki v izmeri 26 m2, opremljena v celoti z belo tehniko, vsi priključki, starost cca. 20 let. Prodajna cena 57000 DEM. PIA NEPREMIČNINE, 623-117, 622-318_6142 STANOVANJA PRODAMO: dve 3 ss komfortni na Planini, 2 ss komfortno na Planini, 3 ss obnovljeno na Zlatem polju. ZELO UGODNO 3 ss v privatni hiši s posebnim vhodom, vrtom, garažo v Naklu. ODDAMO luksuzno opremljeno 4 ss v Kranju. MANDAT, 224- 477_6382 V Šenčurju zamenjamo enosobno stanovanje 44 m2, v pritličju, za stanovanje približno enakih kvadratur v Kranju, možnost doplačila. AGENT Kranj, 223-485. 0609/643- 493 6660 KRANJ prodamo 2 ss 65 m2 za 95000 DEM in 3 ss 90 m2, komfortno. 1500 DEM/m2. NEPREMIČNINE OZIRIS, 267-535 6859 Kranj Planina III prodamo enosobno 43 m2 za 84.000 DEM in ATRIJSKO stanovanje 91 m2, takoj vseljivo, cena po dogovoru. NEPREMIČNINE OZIRIS, 267-535_eaeo ŠKOFJA LOKA prodamo enosobrno stanovanje 42 m2 za 73000 DEM in DVOSOBNO 61 m2 za 97000 DEM, ugodni plačilni pogoji. NEPREMIĆ-NINE OZIRIS 267-535_esei Prodamo 2,5 ss z atrijem v šk. Loki Frankovo nas., nova kuhinja z belo tehniko, vsi priključki. Vseljivo julija 97. PIA NEPREMIČNINE, 622-318, 623-117_6877 Prodamo dva dvosobna stanovanja v Šk. Loki Podlubnik. PIA NEPREMIČNINE, 622-318, 623-17 6878 Najamemo več enosobnih stanovanj na območju Škofje Loke - Železniki za znane Interesente. PIA NEPREMIČNINE, 622-318, 623-117 6879 Prodamo novo 2 sobno STANOVANJE. Cena 105.000 DEM. «332- 182 6965 Prodamo 3 sobno STANOVANJE v Šorlijevem naselju, III. nads., 72 m2, C.K. «226-231 6969 Na Jesenicah prodamo dva 3 ss v izmeri 70 m2. Takoj vseljiva. Cena zelo ugodna. TRG BLED NEPRE-MIČNINE, HYUNDAI «76-076 7020 V Radovljici prodamo renovirano 2.5 sobno stanovanje v izmeri 61 m2,lepa mirna lega, drugo nadstropje. Cena 95000 DEM. TRG BLED NEPREMIČNINE, HYUNDAI «76-076 7021 V Kranjski gori prodajamo nove stanovanjske enote v izmeri 29 do 52 m2. Vseljive koncem leta. Vse enote imajo CK., TEL. TRG BLED NEPREMIČNINE, HYUNDAI, 76-076 V Kranjski gori prodamo dvosobno stanovanje v izmeri 61 m2. Stanovanje ima CK, tel., balkon. Lepa mirna lokacija ob gozdičku. TRG BLED, NEPREMIČNINE, HYUNDAI 76-076 7023 Kranj Planina III prodamo 2,5 ss 75 m2 za 125.000 DEM. «326-679 7037 KRANJ prodamo 2 ss 52 m2, komfortno, vseljivo septembra, 89000 DEM. NEPREMIČNINE OZIRIS 267-535 7050 Prodamo TAKOJ VSELJIVO 2 ss v ŠORLIJEVEM naselju in na DRULOV-Kl, cena po dogovoru. NEPREMIČNINE OZIRIS, 267-535 7051 Dvosobno stanovanje z dvemi kabineti na Planini III v Kranju obvezno v pritličju z atrijem, kupimo za znanega interesenta, cena po dogovoru. AGENT Kranj, 223-485, 0609/643-493_to« KRANJ PLANINA II! PRODAMO 3 SS STANOVANJE 75 M2, VZDRŽEVANO, NIZEK BLOK, KOMFORTNO za 117 000 DEM. POSING d.o.o. «222-076 7066 KRANJ PLANINA I PRODAM01 SS STANOVANJE 54.30 M2, KOMFORTNO, TAKOJ VSELJIVO ZA 79 000 DEM. POSING d.o.o.«224-210 7069 JESENICE prodamo 2 ss stanovanje v hiši 57 m2, vrt, garaža, za 58 000 DEM. POSING d.o.o. «863-150 7070 JESENICE prodamo 1 ss stanovanje komfortno, 42 m2 za 40 000 DEM in na Koroški Beli za 42 m2, cena 43 000 DEM. POSING d.o.o. «863-150 7076 JESENICE - TITOVA prodamo 3 ss stanovanje 74 m2, komfortno za 75 000 DEM. POSING d.o.o. «863- 150 7077 'NUJNO KUPIMO GARSONJERO, ENOSOBNO ali EN0INP0LS0BN0 stanovanje v škof Loki, Kranju ali Tržiču, za znanega kupca z gotovino. SVET NEPREMIČNINE, 330-112 Verjemite ali ne... RADIO OGNJIŠČE Krvavec Tinjati Kum Ajdovščina 104.? 91.2 W.9 91.2 HRASTJE prodamo garsonjero 26 m2, adaptirano, komfortno, za 49 000 DEM. POSING d.o.o. «224-210 7078 KRANJ - STRAŽIŠČE prodamo 1 ss stanovanje 37 m2, komfortno, 3 nadstr., za 72 000 DEM. POSING d.o.o. «222-076 708O KRANJ - PLANINA I prodamo 2 ss stanovanje 51 m2, komfortno, za 89 000 DEM. POSING d.o.o. «224-210 7081 KRANJ - ŠENČUR prodamo 1 ss stanovanje 45 m2, 1. nadstr., komfortno, za 77 000 DEM. POSING d.o.o. 222-076 70B2 JESENICE, RADOVLJICA, LESCE, BLED, KRANJSKA GORA TAKOJ KUPIMO GARSONJERO, 1 SS ALI VEČ SS STANOVANJE ZA GOTOVINO. POSING d.o.o. «863-150 7087 KUPIMO KRANJ 3 ss v S delu mesta. DOM NEPREMIČNINE, 22-33-00, 0609/650-123_Tioe ODDAMO ŠKOFJA LOKA - stanovanje 150 m2, v hiši z vrtom in garažom 900 DEM/mes, ODDAMO ŠKOFJA LOKA novejša atrijska 2 ss, 70 m2 + 40 m2 atrija, 700 DEM/mes, ODDAMO JESENICE GARSONJERO 23 m2, ni tel., 300 DEM/mes., letno predplačilo, ODDAMO KRANJ 1 ss, 30 m2, opremljeno, tel., 400 DEM/ mes, samskim osebam. DOM NEPREMIČNINE, 22-33-00, 0609/650- 123_7109 NAJAMEMO KRANJ 1 ss, opremlje-no, CK, tel., do 400 DEM. DOM NEPREMIČNINE, 22-33-00, 0609/ 650-123 7110 V DRULOVKI prodamo 2S stanovanje, 57 m2, za 110.000 DEM. SVET NEPREMIČNINE, 330-112. V DRULOVKI PRODAMO 2S stanovanje v pritličju nizkega bloka, 66 m2, v mirnem okolju, z velikim atrijem in teraso, CK, KATV in telefonom, za 120.000 DEM. SVET NEPREMIČNINE, 330-112. Na Planini I PRODAMO 2S stanovanji, 65 m2, vsi priključki, cena 98.000 DEM. SVET NEPREMIČNINE, 330-112. TRŽIČ - Ravne, ODDAMO J' stanovanje, 35 m2, najemnina W DEM/mes. SVET NEPREMIČNIH 330-112. TRŽIČ - Ravne, PRODAMO jj sobno in 2 sobno stanovanje, oo * do 56 m2 in od 68 do 78.000 0& SVET NEPREMIČNINE. 330-112. Na Deteljici PRODAMO 3 S st^J vanje, 80 m2, vsi priključki, c*7 108.000 DEM. SVET NEPREM'1 NINE, 330-112. Na Spodnjem trgu v Škofji L* PRODAMO 2S stanovanje, c»7 85.000 DEM. SVET NEPREM11 NINE, 330-112. PODLUBNIK II, prodamo 2S st*S vanje, 61 m2, za 97.000 DEM. NEPREMIČNINE, 330-112. V FRANKOVEM NASELJU PRO^} MO 2 S stanovanji, 53 m2, 75$ DEM In 58 m2, 92.000 DEM. ^ NEPREMIČNINE, 330-112. RADOVLJICA: Takoj Z* gotovino kupimo trisobfl0 stanovanje, cca 80 m2. GS-5 STANIČ k.d. Tel.fax: 064/715-009 VOZILA DELI CITROEN AVTOODPAD rabljejjij novi rezervni deli. Odkup avtort* bilov. «692-194 Prodam 4 13, prevoženih SIT. «862-827 GUME Continental VfL jnih 1500 km. cena 20.^ Poceni osebni avto «228-534 prodam nov HLADILN^ j vto Ford Fiesta 1300 d'** VZBUJAH oddamo 1/2 nove stanovanjske hiše, v lepi in mirni okolici, » pogledom na Jezero, nadstandardno. SVET NEPREMIČNINE, 330-112 OKI tel: 064/24 21 21 r ^ 1^*^ KRANJ Šuceva 27 ^fe/Vo' Šk Loka tel.: 064/62 33 97 4$ Qn~ S/ nw BREZVRVIČNI TELEFONI, U(J,0Q U GSM, CENTRALE, MONTAŽE, br^F>D ZAŠČITE, ISDN, TELEFAKSI NA NAVADEN PAPIR RADOVLJICA sončna lega. prodamo večje DVOSOBNO stanovanje, 92 m2, CK etažna na olje, vrt, za 85000 DEM In DVOINPOLSOBNO stanovanje 70 m2 za 100.000 DEM. NEPREMIČNINE OZIRIS 267-535 7062_ KRANJ okolica oddamo dvosobno opremljeno stanovanje, 550 DEM in BLED oddamo večje opremljeno stanovanje 500 DEM. NEPREMIČ-NINE OZJRIS 267-535_tom V Kranju prodamo več enosobnih stanovanj, z vsemi priključki na različnih lokacijah, lahko takoj vselji-vih. AGENT Kranj, 223-485 ali 0609/ 643-493 7057 V Kranju ul. Gorenjskega odreda prodamo lepo enosobno stanovanje 42 m2 v prvem nadstropju za 78000 DEM, prepis takoj, vselitev takoj. AGENT Kranj, 223-485 ali 0609/643- 493 7056 V bližini zdravstvenega doma v Kranju prodamo dva trisobna stanovanja enega v pritličju drugega v četrtem nadstropju, cena po dogovoru. AGENT Kranj, 223-485 ali 0609/643-493_7059 Na ul. Gorenjskega odreda v Kranju prodamo 2 ss v šestem nadstropju z vsemi priključki, takoj vseljivo za 98.000 DEM. AGENT Kranj 223-485 ali 0609/643-493_7oeo Dvosobno pritlično stanovanje na Drulovki z velikim atrijem, končno, z CK in vsemi ostalimi priključki, vseljivo po dogovoru, prepis možen takoj prodamo za 125.000 DEM. agent kRANJ, 223-485, 0609/643-493 7062 viioci * • i v v /ivi) 00.599.2UI6 I MV.JI /< i' '"'lil .599.fJ^I 1 00.59S|2555 KRANJ - ŠORLIJEVO NASELJE prodamo 2 ss stanovanje, 54 m2, komfortno, 1. nadstr., za 95 000 DEM. POSING d.o.o. «224-210 7083 KRANJ - ULICA GORENJSKEGA ODREDA prodamo 2 ss stanovanje 63 m2, komfortno, sončna lega, za 104 000 DEM. POSING d.o.o. «222-076_tom ŠK. LOKA - FRANKOVO NASELJE prodamo dve 1 ss stanovanji, komfortni, 45 m2 za 75 000 DEM in 42 m2 za 73 000 DEM. POSING d.o.o. «224-210_7085 ŠK. LOKA FRANKOVO NASELJE -prodamo 3 ss stanovanje z lepim atrijem 73.70 m2, komfortno za 115 000 DEM. POSING d.o.o. »222-076 7086 Kranj, šk. Loka, Tržič - nujno kupimo 1 ss garsonjero ali več ss za gotovino. POSiNG d.o.o. «224-210 7089_, ŠENČUR, SRULOVKA, PREDDVOR* - nujno kupimo garsonjero, 1 ss ali več ss stanovanje za gotovino. POSING d.o.o. «222-076 7090 Prodam 1 sobno stanovanje pritlično v Šenčurju za 77000 DEM. Šifra: RES JE 7094 PRODAMO KRANJ Zlato polje: novo garsonjero, 27 m2, 2200 DEM/m2, PRODAMO KRANJ Planina I: 27,4 m2ZIV, balkon, 53000 DEM, PRODAMO KRANJ Planina I novejše 1 ss, 39,5 m2/ll, 70.000 DEM, selitev julija. DOM NEPREMIČNINE. 22-33-00 0609/650-123_ 7105 PRODAMO ŠENČUR 1 ss 44 m2 1800 DEM/m2, PRODAMO KRANJ Planina II 2 ss/V., 78 m2, 1500 DEM/ m2, PRODAMO KRANJ Planina III ATRIJSKO 2+2, 91 m2 obnovljeno 160.000 DEM, KRANJ PLANINA lli ATRIJSKO, 3 ss, 80 m2, izredno lepo, cena po dogovoru. DOM NEPREMIČNINE, 22-33-00- 0609/650-123 PRODAMO KRANJ PLANINA I ATRIJSKO 92 m2, 139.000 DEM prodamo ŠKOFJA LOKA atrijsko novo 2,5 ss. 70 m2 + 40 m2 atrija, 140.000 DEM., PRODAMO TRŽIČ DETELJICA 2 sobno STANOVANJE, fiSSUSIKRt^v 3 sobno- D0M NEPREMIČNINE, 22-33-00, 0609/ 650-123 7107 Na PLANINI III PRODAMO 1S stanovanje, 43 m2, delno opremljeno. SVET NEPREMIČNINE, 330-112. Na Planini I PRODAMO 1 S stanovanje, 40 m2, z balkonom in lepim razgledom, cena 70.000 DEM. SVET NEPREMIČNINE, 330-112. PRODAMO GARSONJERO na Planini, 27 m2, cena 53.000 DEM in v HRASTJU. 26 m2, cena 50.000 DEM. SVET NEPREMIČNINE, 330-112. Za zdravstvenim domom v Kranju PRODAMO obnovljeni 3S stanovanji. SVET NEPREMIČNINE, 330-112. V Šenčurju PRODAMO 1 S stanovanje, 43 m2, cena 80.000 DEM. SVET NEPREMIČNINE, 330-112. Prodam avtoprikolico 130 ** «55-076 Prodam 4 nova PLATIŠČA z za LADO SAMARO. «736-33 VOZILA Odkup, prodaja, prepis vozil, rno^ menjava staro za staro, možen KJJjj AVTO AS.d.o.o., Polica pri Na^ »471 -340 aH 312-255 , GOLF, I. 12/97, 90.000 km, črn, garažiran, lepo ohranjen, Ko dam. « 311-177, 360-980, 360-^ NAKUPOVALNI IZLET V ITALIJI NA MADŽARSKO, vsak t««y »491-442 Js ODKUP-PROD ZIL- KONKUREN SI, KREDITI. »323-298 202 AJA RABLJEN'1^' NČNE CENE, Wfe 0609/1$ ALFA 33 1.3 S, letnik 1986. IJJ4J, km, dobro ohranjena. Smledni"""^ Kranj, «331-764 RAČUNALNIKI % TISKAL^ P C CD ROM • MULTIMEDIA SERVIS RAČUNAL, OPRE^ 7"V, w'deo, zvočne, MREG Ara^'^'^, CD FiOM bralne in zapisovalne en mrežni in ISDN adapterji, igralne palice, zvočniki, model? ' tiskalniki, računalniki, monitorji, igre in programska oprem&> potrošni material, dodatna oprem ugodno! « EPSON STYLUS COLOR'20"-43.900 SIT (5) 22-20-30 Obiščite nas vsak dan od 9-13 in 15-18.30 ure j Vodopivčeva 17 (Mohorjev klanec), K^nJ ^ , EPSON BfflffiH ^žE^« HEVVLETT QOLF II, I. 92, prvi lastnik, bencinar, i v. bele barve, 68000 km, prodam. ^51-017,0609/624-521 6572 ftodam ALFA ROMEO 1.8 TD, letnik ^jgg- ©421-836_6649 Hprodam Z 128, I.87, 85 000 km, J5°°ro ohranjena. Inf. na ©311-412 JjAT CROMA 2.5 TD, I.87, reg. celo ugodno prodam. »224-064 Ndam KATRCO 84/89000, reg. prvi JJjrtnik, bež barve, 900 DEM. »714- liri AVTO SOLA i ing. HUMARI NAJUSPEŠNEJŠA aviošoIa vožnja v osEbNih vozilih KjLO, GOLF, FIESTA, SUZUKI... IN 2 MOTORNIM kolESOM YAMAHA Tečaj CPP vsak PONEDELJEK ob 9h dopoldne in ob 18h popoldne ,rrodam FIAT 750, letnik 85, regis-rtl*.0, v°zen, dobro ohranjen. Bra-Sgo. Podlubnik 256, Šk. Loka 6956 l^°dam R 19 GTS, 12/89, garažiran, ^2_ohranjen. »245-280 6959 JSU2U ASKA os. avto, avtomatik , fi/vl mo*na oprema, klima prodam za ^P_DEM. »51-514 Silvo 6966 prodam JUGO 45, I. 86, zelo Ijggdno, »634-386, zvečer 6970 .£[gdam GOLF JX, 1.88. 51-092 6973 l^dam SUBARU JUSTY J 10 2 WD, !epo ohranjen, ugodno! ©872-■^gd 18 do 21. ure 6978 f%iam JUGO 45, I.89, bele barve, 9. do g/g7 cena p0 dogovoru 5°6V627-788 Prod °hranj 6960 ;am BMW 318 i, 1.81, Izredno Selsko0.' brezhiben, 3 V, kovinsko W5; 13 000 km- cena 4 600 DEM- '3-168 6983 ZA POPOLNO NEGO J&ŠEGA AVTOMOBILA S* ROČNA AVTOPRALNICA Cesta na Brdo 22, Kokrica-Kranj ^nasproti podružnice O.Š.) Prodam PEUGEOT 309, 1.12/86, i*^ po dogovoru. ©635-043 6990 Prodam ohranjenega GOLFA JGLD ^Paket 84. ©725-319 8995 Prodam GOLF letnik 1984, diesel, «?^d0 12-3-98, cena po dogovoru. ^806-806 6996 žSSLKOMBI 238 B ter PONY DroriaSVvaien dela v turizmu, l6ridQaom JUQ0 FLORIDA I. 91. reg. 7o^p za 5200 DEM. ©862-882 oftSS 45 A- >• 86, reg. do 97/4 C^EMV|JSSn' bele barve, cena 950 t^»324-805 Ugodno prodamo: R 19 GTS, I. 90, TRAFIC FUROG povišan I. 93; R 5 CAMPUS I 93; OPEL KADETT 1.3 LS I. 89; ZASTAVA 101 L. 84. Za vsa vozila možen kredit brez pologa, vozila so servisirana. ©422-522, RENAULT PREŠA Cerklje 7003 Prodam CITROEN ZX 1.4 I, januar 1994 (metal zelena barva, centralno zaklepanje, šibedah, elek. pomik stekel, vlečna kljuka). Cena po dogovoru. Tenetiše 52, Golnik 7048 ŠKODA 136 L, I. 77/91, 55000 km, karambolirana, prodam za 1600 DEM. ©731-317 7055 Prodam ŠKODO FAVORIT 136 L, I. 90, dobro ohranjena. ©471-451 7095 Prodam GOLF diesel I. 88, reg. celo leto. ©461-832 7097 OPEL VECTRA 1.6 GL, I.90, sončna streha, radio, prodam. ©242-277 7103 NISSAN SUNNY 1.4 LX, I. 90, spojler, radio, cent. zaklepanje, blokada motorja, alarm, reg. do 2.98, prodam. ©242-277 7104 Prodam 126 P, letnik 1988, prevoženih 52000 km.cena po dogovoru. ©733-417_7124 Prodam JUGO 1.1 GX, I. 87, cena 700 DEM. ©411-994_7125 Prodam R 18, I. 83, neregistriran. ©57-373 7133 Prodam Z 101 SKALA I. 90, odlično ohranjena. ©310-537 7136 TALBOT HORIZON, I. 79, ALU kolesa, motor in menjalnik odličen, karoserija slabša, prodam. Cena 650 dem. ©736-686_me Z 101 SKALA 55, I. 90, bele barve, ugodno prodam. ©421-354 7139 OPEL ASTRA KARAVAN 1.4 I, radio, 6 zvočniko, mreža, rolo, reg. 7/97, prodam za 14900 DEM. ©733-038 7143__ Prodam R 4 GTL I. 89, registriran do 17.11.97, cena 2800 DEM. ©733- 665 7146 GfiNTflR ■ t| Bratov Praprotnik 10. NAKLO Tel./fax:064/471-035 PRODAJA IN MONTAŽA IZPUŠNIH _ .. SISTEMOV TtR VfcCr, AVTOMOBILSKIH O?***' butcev šMONROE? amortizerji Prodam ŠKODO PICK UP 1993, 70.000 km, 7000 DEM. ©741-625 7157_ FIAT CINOUECENTO sportino I. 95, MAZDA MX 3, I. 94, prodamo. ©634-231_Tiso NISSAN SUNNY I. 87, VW GOLF JXD, I. 87, prodamo. AVTOGARANT 634-231_7161 SUZUKI SVVIFT 1.6 GLX, I. 91, JUGO FLORIDA I. 89, prodam. AVTOGAR-ANT 634-231_7162 GLISER G 370 in TOMOS 18, R 4 I. 85, R 4 I. 88, prodam. AVTOGARANT 634-231 7163 VW PASSAT 1.8 CL, I.90, ZASTAVA 128 I. 86, prodamo. AVTOGARANT 634-231_tim JUGO 551. 90, odličen, GOLF JGL, I. 80, prodamo. AVTOGARANT 634- 231 7165 JUGO 45 A, letnik 1987, rdeče barve, prodam, za 1200 DEM. ©332-350 7174 ZAPOSLITVE Iščemo sposobne in komunikativne akviziterje za prodajo medicinskih pripomočkov. ©55-446, 50-274 3684 Pizzerija KAVALIR na Planini zaposli natakarico za delo v strežbi. 0331-206 od 8. do 10. ure lahko tudi osebno 5910 POKLIČITE NA 634-064, 56-105, 0609/637-492 IN IZVEDELI BOSTE KAKO DODATNO ZASLUŽITI Z ATLASOM SVETA 2000! 6423 HRIBAR BLESK d.0.0. Pranje lamelnih zaves Naročila po tet.: 064 225 204 Takoj zaposlim STROJNEGA TEHNIKA s prakso v stavbnem ključavničarstvu. ©064-471-776 6488 Dekle dobi delo v gostinskem lokalu. ©58-387 6526 SLOVENSKA POSTELJA v redno delovno razmerje sprejmemo TRGOVSKEGA POSLOVODJO - kin-jo za samostojno delo v spalnem studiu in tajništvu. Deljen delovni čas. Stražišče, Delavska ul. 19, 4000 KRANJ, ©311-377, fax 311-1596573 Takoj zaposlimo, pogodbeno ali redno dekle ZA STREŽBO in fanta ZA PEKO PIZZ. ©461-502 ali 58- 758 6664 Iščemo ŠOFERJA C kategroje do 25 let s šolo, za nedoločen čas. ©332- 073 6951 V Tržiču iščemo dekle ZA STREŽBO od vikendih. ©53-900 698i Iščemo dekle za STREŽBO v pizzeriji, zaželene izkušnje. 0471- 610 6987 PRODAJALEC mesnih izdelkov po terenu dobi službo. Pogoj je opravljena šola za prodajalce in vozniški izpit C kategorije za vožnjo z večjim kombijem. Interesenti naj se zglasijo osebno v Mesariji Mlinaric, Železniška 1, v Lescah. Prednost imajo domačini iz okolice Lesc. 6989 Iščemo NATAKARICO za delo v šanku, na Britofu. Delo je v popoldanskih urah oz. po dogovoru. ©061/316-339 ali 061/1524-0876992 SVETOVALCE iščemo za kataloško prodajo kozmetičnih proizvodov ugledne nemške firme. Začnemo aprila. ©860-223 7000 ŠPELA - RIBNO, nudimo delo v strežbi. ©78-444 7019 Iščemo mlajšega upokojenca za dopoldanska hišna opravila (3 ure) iz Bleda ali okolice. Pogoj B kategorija. ©741-458 7043 Iščemo prijetno mlado dekle za delo v strežbi v piceriji, z izkušnjami. ©241-326_7044 Delo v strežbi dobi dekle, redno ali pogodbeno. ©041 665-741 7144 Zaposlimo izkušenega PEKA PIZZ v krušni peči. ©52-055 7167 SMO PRVI PROIZVAJALEC ALUMI-NIJASTIH ROLET z izolacijsko maso v Sloveniji. K sodelovanju vabimo zainteresirane za zbiranje naročil na terenu, kakor tudi za montažna dela. Ponudbe v večernih urah na ©/fax 064/635-031_me Z delom do lepega zaslužkal Samo delovni pokličite. ©062/29-827 7179 Potrebujete honorarno ali redno zaposlitev z dobrim zaslužkom in tedenskimi i/plačili? Pridružite se skupini zastopnikov, ki tržijo uspešnico SLOVENSKA KRONIKA XX. STOLETJA založbe Nova revija. Delovne izkušnje ln lasten prevoz nista pogoj. Zagotovljeno je strokovno uvajanje. Vse potrebne informacije dobite po telefonu 133 43 06 od 11. do 15. ure. CLIO 1.4 RT, I. 94, prvi lastnik, odlično ohranjen, 36000 km, bele barve, za 13700 DEM. ©326-736 7152 Prodam TOVORNJAK vozen B kategorija in fiča, letnik 1985. ©740-108 7153 NISSAN PRIMERA 2.0 SLX, I. 91, ABS elek. stekla, šibedah, katalizator, servo volan, prodam. ©715-382 7154 BMW 318 I, I. 92, SEAT CORODBA 1.8 GLX, I. 95, prodamo. AVTOGARANT 634-231 7155 SERVIS AVTOMOBILSKIH IZPUŠNIH CEVI ŽIVALI Prodam PIŠČANCE za nadaljno rejo, stare 3-4 tedne. 0633-439 6703 Prodam KUNCE nemške lisce za zakol ali nadaljno rejo. 0332-512 6776_ Prodam teden dni starega bikca sim. Zadraga 15, Duplje 684i Prodam BIKCA simentalca, starega 1 teden in CEVI ZA PUHALNIK Tajfun, premera 50 cm. 1740-129 ŽABNICA, SP. BITNJE 22 TEL: 0641311-965 KAVKASKI OVČAR, azaberdžanskl tip, prvi mladiči v eropi, najmočnejša ruska pasma, prodam in videokasete kavkaski ovčar-pitbull terler, buli terier itd. 057-373 6947 Prodam KOZO staro 5 let. 0451- 293 8948 Prodam 9 mesecev brejo TELICO. 076-861 6949 Prodam TELIČKO simentalko staro 4 tedne. 0061/614-703 6963 BIKCA sim. do 10 dni starosti kupim. 0326-363 7100 ASTROLOGIJA in VEDEŽEVANJE po telefonu ali osebno 090-41-43 RJAVE JARKICE tik pred nesnosjo in PRAŠIČE od 20-80 kg, prodam. Stanonik, Log 9, 0685-546 6787 Prodam en teden staro TELIČKO sim. Zalog 38, Cerklje 7101 Prodam KOZO staro 5 let. 0451-293 7112 ČISTOKRVNEGA ŠKOTSKEGA OVČARJA s prav dobro oceno, prodam za simbolično ceno. 0245-087 7118 Prodam MLADO KRAVO s teličko ali telico ali mladega bika, jabolka in deske. Ob 13. uri. Mežan, Zagoriška 13, Bled 7122 PURANE za nadaljno rejo bele širokoprsate, ugodno prodam. 0241-189 6993 PURANE za nadaljno rejo dobite 4. aprila. Naročila na 0241-189 6994 Prodam mladiča BERNSKEGA PLANŠARJA. 0471-054 - 70O4 Prodam TELICO sim. v 8 mesecu brejosti, prodam. 0421-746 7012 Prodam 14 dni staro TELIČKO. ©874-339 7027 PLEMENSKE KUNCE tudi breje samice raznih pasem, prodam. 0685-283 7034 Kupim BIKCA simentalca, starega 14 dni. 0061/614-695_7036 Prodam en teden stara ČB BIKCA in TELIČKO simentalko. Žabnica 53 ©310-768_7067 Prodam JAGNJE. Loka 88 ©52-125 Prodam TELIČKO simentalko, cena po dogovoru. ©51-047 7129 BIKCA simentalca 18 dni, drobni krompir, prodam. ©431-352 7130 KAVKASKI OVČAR, azaberdžanski tip, prvi mladiči v Evropi, najmočenjši ruski pes. 057-373 7132 BELE PURANE širokoprsate pasme različnih starosti za rejo, prodam. 0246-514 7134 Prodam KRAVO simentalko s teličko. 0725-283, Poljšica 6, Zg. Gorje 7137 Več teličkov prodam. Jeraj Alojz, Vodice, 0061/823-675 7150 Kupim bikca simentalca, starega 7 dni. ©738-054 7159 Prodamo dva meseca staro TELIČKO simentalko. ©681-055 7166 Prodam JAGNJETA in mlado OVCO. ©721-235 7168 SPOROČILO O SMRTI Svojo življenjsko pot je sklenil naš upokojeni sodelavec iz Splošnega sektorja JOŽE CEJ rojen 1914 Od dolgoletnega sodelavca smo se poslovili v petek, 21. marca 1997, ob 16. uri na pokopališču v Kranju. Onranili ga bomo v trajnem spominu. KOLEKTIV SAVA V SPOMIN Jokaj z menoj, ti črna, ti brezzvezdnata noč, gledam v oči ti črne, v dušo mi lega obup... 26. marca mineva enajsto leto, odkar je prestopil prag večnosti ljubljeni mož, oče in dedek JOŽE SREBERNJAK Hvala vsem, ki se ga spominjate in obiskujete njegov grob. Pogrešamo te: žena Albina, hči Albina z Ivanom, vnukinja Tatjana s Simonom V SPOMIN Živel si z zemljo in ljudmi, gradil si z voljo, kot je ni. Bil preudaren si, pogumen, za nikogar nikdar utrujen. Ko zdravje te je zapustilo, si zmeraj upal, da se bo vrnilo. Čeprav si mnogo pretrpel, nikdar ti nisi to velel. 26. marca mineva eno leto, odkar nas je zapustil JANKO HABJAN iz Zaprevalja Iskrena hvala vsem, ki mu poklonite lepo misel, svečko ali cvet. Žena Marija in vsi njegovi ZAHVALA Delo, skromnost in poštenje tvoje je bilo livljenje. Ob boleči in prezgodnji smrti dobrega in skrbnega moža, očeta, starega očeta, brata, strica, svaka in tasta FRANCA SNEDECA se iskreno zahvaljujemo botrom, sosedom, sorodnikom, prijateljem, znancem in sodelavcem, ki ste nam izrekli ustno in pisno sožalie, darovali cvetje, sveče, vsestransko pomoč in ga tako številno pospremili na njegovi zadnji poti. Posebna zahvala zdravnikom in osebju UKC Ljubljana m bolnišnici Golnik, ki so mu v hudi bolezni dolga leta lajšali bolečine, mu dajali poguma in ga ohranjali pri življenju. Posebej pa se zahvaljujemo njegovi osebni zdravnici Gašperlinovi, ki mu je do zadnjega trenutka stala ob strani. Zahvaljujemo se tudi kolektivom SLOČIPS-a, PA Alpetour, Gorenjskega tiska, Jakelovim za lepo zvonjenje, Trsteniškim pevcem, upokojenskemu društvu, pogrebni službi Navček in grobarju g. Francu Gučku. Hvala gospodu župniku Mihi Lavrincu za lepo opravljen pogrebni obred, hvala gospodu Jožetu Cudermanu za lep govor, ob njegovem odprtem grobu. Vsem imenovanim in neimenovanim še enkrat iskrena hvala. Žalujoči: žena Cecilija, sinovi Franci, Bojan in Edo z družinami, brata Peter, Janez, sestra Mila in ostalo sorodstvo Sr. Bela, 12. marca 1997 ZADNJE NOVICE Pomagajmo Justini in Ivanu Martinjak iz Britofa Martinjakova hiša je gorela kot bakla V petek, 14. marca, so plameni pogoltnili dom zakoncev Martinjak v Britofu. Hiša ni bila zavarovana. Mnogi že pomagajo, pomagajte tudi vi. RK Britof je v ta namen odprl poseben žiro račun. Britof, 25. marca - Slika pogorišča, kjer je še pred enajstimi dnevi stala Martinjakova domačija - hiša in poleg nje gospodarsko poslopje - je danes žalostna, pusta. Pravzaprav ničesar ni več. Vse je zravnano z zemljo. Zgodilo se je v petek, 14. marca, približno 20 minut čez sedmo zvečer. "Mene takrat ni bilo doma, bila sem pri bolni materi," pripoveduje Justina Martinjak. "Tudi mož je bil popoldne od doma. S sosedom sta šla po krompir. Ko sta se vrnila in sedela v kuhinji, je zaslišal pokanje. Odprl je vrata, zagledal dim in ogenj. Planil je ven, prosil sosede, naj pokličejo na 112. Sosedi so že prej opazili, kaj se dogaja, in klicali. Gasilci so prišli v dobri minuti." Žal niso mogli pomagati. Ogenj je bil premočan za G.G. Magic Peterka Tu je še pred dnevi stala Martinjakova domačija. - Foto: H. J. leseni strop hiše, po katerem in suhe deske, tako rekoč v je bila napeljana električna hipu je bila v plamenih vsa instalacija. Prišlo je do kratke- hiša in sosednje gospodarsko ga stika in... Zagorelo je seno poslopje. "Gorelo kot bakla," se spominja Metka Žibert, tajnica krajevnega Rdečega križa, sicer soseda Martinja-kovih. Sosedje, prijatelji, sokrajani, gasilci so svoje razumevanje do nesrečnih zakoncev pokazali tudi naslednji dan. Očistili so pogorišče in s traktorji zvozili stran neuporabne stvari, prejšnji teden pa so podrli še ožgane ostanke poslopja. Dva dni so odvažali s kamioni. Danes je prostor, kjer sta živela Martinjakova, zravnan z zemljo. Kot da ničesar nikoli ni bilo. Justina in Ivan Martinjak sta v nekaj urah ostala brez vsega. Ne le brez strehe nad glavo, ampak tudi brez neštetih malenkosti, ki so za življenje nepogrešljive. In brez denarja. "Maja bo dve leti, kar sem v bolniški. Čaka me še ena operacija," pripoveduje zagrenjena Justina. "Ivan je brez službe, že štiri leta brez vsakršnega zaslužka. Živiva od tega, kar dobim sama." Pokaže listek za februar, na katerem piše, da za izplačilo ostane okrog 38 tisočakov. Martinjakovima je soseda Marija Beber takoj prinesla VSE ZA POLJE, GOZD, VRT, LOVSTVO, DOM IN DRUŽINO NA ENEM MESTU Planiški dnevi minuli konec tedna sevda niso bili le priložnost, da se na njih izkalejo najboljši letalci na smučeh, ampak so se skušali po svojih močeh izkazati tudi navijači. Ti so v dolino pod Poncami prinesli tudi veliko transparentov, na katerih so izraiali svojo pripadnost in navijaško strast: Magic Peterka, Primoi eden in edini, Butalci so s tabo, Peterka ne boj se, Le cviček, ti da krila... so zgovoren dokaz, da Planica ni le praznik skakalcev, ampak predvsem slovenski praznik. 36. SLOVENSKI SEJEM KMETIJSTVA IN GOZDARSTVA KRANJ, 4. do 11. april 1997 UGODNI NAKUPI, POPUSTI, SEJEMSKE CENE 0i MofeU* N*&L£0NJ>C KC CfcaN«i|>T;.. ključ in odstopila sobo. Hrano kuhajo pri Poljanšku. Prek dneva v šupi, v kateri je miza in kuhalnik, skuhata kavo za tiste, ki prihajajo v pomoč. Stane Korošec iz bližnjih Orehovelj je povedal, da sosedje pomagajo, kolikor morejo. Kmetje so obljubili les za ostrešje nove hiše in gospodarskega poslopja, zasebni zagar ga bo obžagal, na Dom-planu so se ponudili, da bodo pomagali z gradbeno dokumentacijo, eden od sosedov, da bo poskrbel za opeko... Krajani zbirajo tudi denar, pri Rdečem križu Britof so nesrečnima zakoncema že dali enkratno denarno pomoč v znesku 30.000 tolarjev za nakup hrane. Seveda pa bo vse to za nov dom premalo. Zato je RK Britof odprl poseben žiro račun za zbiranje denarne pomoči. V Gorenjskem glasu dobrodelno akcijo podpiramo, spremljali bomo tako zbiranje pomoči kot napredovanje gradnje. Prosimo vse bralce Gorenjskega glasa, da zakoncema v stiski pomagate po svojih močeh. • H. Jelovčan Številka Uro računa pri Gorenjski banki Kranj, na katerega lahko nakažete denarno pomoč za gradnjo novega doma Martinjakovih, je 51500-620-107-600-445457/48. Spticapj^deHmo Poslovna enota Kranj Koroška 27, 4000 Kranj (Bežkova vila) telefon 064 360 800 telefax064 360 810 mobitel SLOVENSKI OPCRATKR NMT 6 Q8M http '''www mobitel si Za Janeza Čarmana zbranega že dovolj denarja Dobrodelni koncert je zaokrožil humanitarno akcijo Sv. Duh, 22. marca - Povabilo na dobrodelni koncert, ki ga je v soboto zvečer priredila župnijska Karitas Sv. Duh za petošolca Janeza Čarmana iz Reteč, se je dotaknilo odprtih src ljudi. Zdaj je zbranega že dovolj denarja. Dvorano tamkajšnjega kulurnega doma, v katero gre 250 ljudi, so napolnili do zadnjega kotička. Z vstopnino in prostovoljnimi prispevki so na koncertu zbrali 198.000 tolarjev, ki so jih nakazali za nakup Janezovega invalidskega vozička. Z dobroto po stopnicah do invalidskega vozička so prireditelji imenovali dobrodelni koncert, ki so ga namenili Janezu Čarmanu. Obiskovalci so uživali v več kot dveurni prireditvi, na kateri so sodelovali: Tamburaški orkester Bisernica iz Reteč, Cerkveni mešani pevski zbor župnije Sv. Duh, glasbena skupina Flegmatiki, narodnozabavni ansambel Glas Slovenije, učenci Glasbene šole Škofja Loka, pevka Tjaša Grah, harmonikar Marko Kranjc, violinist Rok Kranjc, humorist Marko Oblak, ultramaratonec Dušan Mravlje, Jaka Svoljšak, Škofjeloški oktet, pevka Andreja Talan, Pevski trio 8. razreda osnovne šole Cvetka Golarja in povezovalec Jure Svoljšak. Med obiskovalci so bili tudi direktor škofijske Karitas Stane Kerin, škofjeloški poslanec v državnem zboru dr. Jože Možgan in sekretarka RK Škofja Loka Marjeta Žagar. Pri škfjeloškem RK se namreč zbirajo prostovoljni prispevki za Janezov invalidski pripomoček, ki mu bo prihodnje šolsko leto pomagal pri premagovanju številnih šolskih stopnic. Za Janeza je sedaj zbranega že dovolj denarja, narn sporoča sekretarka RK Škofja Loka Marjeta Žagar. Na račun RK so svoj delež nakazali prireditelji koncerta P11 Sv. Duhu, učenci in delavci osnovne šole Cvetko Gola* (502.670 tolarjev), N.N. iz Ljubljane (20.000), Osnovna šola Železniki (157.400 ). Osnovni šoli Cvetko Golarf tudi Ministrstvo za šolstvo in šport nakazalo 500.0UV tolarjev za opremo. Vsem, ki so prispevali, se pobudnik dobrodelne akcije, šola Cvetka Golarja, Rdeči kri* Škofja Loka in Gorenjski glas iskreno zahvaljujemo z dobrodelni prispevek. O tem, kako se bo Janez z novin» pripomočkom znašel na šolskih stopnicah, pa bom seveda še pisali. • D.Z.Žlebir, foto: Tina Doki Računalniiki cnginecring d.o.o. Zarod za računalniško izobraževanje Jaka Platile 13,4000 Kranj. SLOVENIJA TeL:064/331 441, ISDN:064/350 200, Fax:064/325 978 | Microsoft HOT LINE:064 331 020, MS.P0MOC&EUNE ZA VAŠ VSPEŠEN ZAČETEK LETA J UGODNE CENE OSEBNIH RAČUNALNIKOV IN OSTALE RAČUNALNIŠKE OPREME__. AKCIJA TELEVIZIJE TELE-TV KRANJ IN GORENJSKEGA Razveselite svoje bližnje kupon: KAMERA PRESENEČENJA GLASA Presenetiti želim: Ime in priimek: Naslov:...................................... Predlagatelj: Ime in priimek:......................................................... Naslov:............................................................Kontaktni telefon: Opis presenečenja:.......................... 5OŠ,i!te na naslova TELEVIZIJA TELE-TV Kranj. Nikole Tesla 2, Kranj aH na GORENJSKI GLAS, 1, 4000 Kranj s pripisom KAMERA PRESENEČENJA. Zoisom 91.3 F P) STEREO Danes ob 17. uri gost na RADIU KRANJ PRIMOŽ PETERKA mu Edini