Oslova senca
(Basen.)
Kupec najrae osla na knaetih, da mu nese blag6 v bližnje mesto; bilo je po leti ob velikej vročini in suši. Oslu tedaj naloži blag<5, in za njim gresta kupec in oslov gospodar. Ker je pa cesta peljala po planem in preko njiv, ustavil je knpec malo osla, ter se vleže v njegovo senco, da bi se malo ohladil in odpočil. Grospodar mu tega ni privoščil; reče mu vstati ia osla dalje gaati, kamor je ž njim namenjen. ,,Najeto živinče," reče kupec, ,,smem goniti ali je stati pustiti, kakor jaz hočem." Gospodar mu odgovori, da nima nobene pmice do oslove sence, ker je le osla najel, a ne njegove sence. Začneta se prepirati in pričkati, naposled še cel<5 tožiti in pravdati zaradi oslove sence, a ta pravda še dandenes ni dognana.
Za kar se Ijudj6 mnogokrat prepirajo in pravdajo, ni dosti več vredno pego oslova seuca.                                               ¦»-, ,.-,,.