Dež. učit. društvo za Goriško-Gradiščansko. Mnogočislane gospice koleginje, dragi tovariši! ^Pomagaj si sam, in Bog ti pomore!" Nar. prislovica. Prežaloatne so razmere, v katerib životari učiteljstvo naše dežele. Dasi vršimo vestno svoje stanovske dolžnosti, vendar se nas prezira tatn, kjer bi se moralo upoštevati in pošteno odškodovati naše delovanje. — Nočemo naštevati vseb razlogov, radi katerih se naa prezira, nočemo ponavljati kako nam odrekajo naše pravice in kako skopo nam režeje grenki koaček kruha. Toda en povod, radi katerega si upajo tako poatopati z nami, moramo omeniti, ker je to obenem huda rana na teleau zanemarjanega našega atanu. Ta povod }e pomankanje odločne stanovske samozavesti, pomankanje prave skupnosti in iskrene solidarnosti, pomankanje nerazrušne sloge in edinosti med nami! Dub socijalne evolucije, ki je preainil mase delavskega ljudatva, je odprl proletarcem pot do zboljšanja moralnega in materijalnega stanja. Ta duh pa je delavstvu tudi podaril sohdarnoat in edinost; zato pa dosezajo solidarni in složni vedno večjih uspehov. — A mi, tovariši in tovarišice, ne znamo se prav ceniti silne moči v trdno falango združene čete; zato pa se drznejo tako postopati z nami. Radi tega je pač sveta dolžnoat vaakega uda našega stanu, da vstopi z navdušenjem in z vero v zmago pravične stvari v naše bojne vrste, da pripomaga vsakdo po svojih močeb do uresničenja naših idealov. — Krivično je, da atoje nekateri naši kolegi ob strani v našem boju za obstanek ter si mislijo, da z zmago svojib tovarišev zmagajo tudi oni. Krivično je, da ne podpirajo onib mož, ki stoje v prvib vratah v boju za naša prava, za povzdigo vzvišenega našega stanu! Vsi bodimo zvesti in neustrašeni vojaki, da bomo imeli vsi zasluge in pošteno pravico do tega, kar si priborimo! V dosego našib pravic nam služi kakor sredstvo v prvi <vrsti naša organizacija. Imamo v deželi štiri okrajna učiteljska društva in deželno učiteljsko društvo. Med nami naj ne bo niene koleginje, nobenega kolega, ki bi ne bil ud enega bkrajnega učiteljakega društva in obeuem član za naš stan prevažnega deželnega učiteljskega društva. In v prvi vrsti radi tega se obrača danes podpisani odbor do vsega učiteljstva z iakeno prošnjo: Vaak ud našega stanu bodi tudi ud deželnega učiteljskega drustva! To bodi naša prva naloga1, ne mirujmo prej, dokler ne doženemo tega. Tovarišice mile, tovariši dragi! Brez razlike narodnosti in mišljenja združi naj nas v našem društvu želja po izboljšanju našega neznosnega položaja v nepremagljivo četo! Poleg tega, kar je društvo doslej storilo za učiteljstvo, čakajo izvršitve Še marsikateri lepi načrti. Društvo se ne poteza le za splošne koriati vsega uciteljstva, marveč boče skrbeti, da dobi vaak poaameznik tu pomoč, dober svet in zaslombo, ko treba braniti svoje pravice, ugled in čaat avojega stanu. Društveni odbor, oziroma predsednik, je članom vedno na razpolago v tem oziru in z veseljem uatreže v takib zadevah. Treba se le obmiti piameno na odbor, ali ustmeno vsak četrtek do g. predsednika v Gorici, Fran Josipov Corso, št. 40, I. nadstr. — Naše društvo hoče pomagati svojim članom v vsakem oziru, a svoje lepe nacrte bo moglo izvršiti le ob podpori celokupnega učiteljstva naae dežele. — Tako bo izkušalo podpirati sčaaoma učit. udove in airote, preakrbeti učiteljatvu brezplačno (na drustv. troške) pravnega zastopnika za vse slučaje, kjer bo treba braniti pravice katerega avojih udov. Izdajalo bo porocila o avojem delovaiiju, o uspebih našib zabtev ter o gibanju učiteljstva splob. — Prva in glavne naloga pa je našemu društvu ta, da izvojuje v gmotnem oziru učiteljstvu to, kar mu gre, česar si pošteno zasluži. Kakor znano, ni aaukcijoniran zakon za malenkoatno izboljšanje našega obupnega položaja, katerega je sklenil naš deželni zbor. Kdo je kriv, da, niamo doaegli niti te mrvice izboljšanja, je pač splošuo znano; zato nočemo ta ničesar omenjati. Pač pa poudarjamo, da ukrene druatvo vse potrebne korake, da atorijo poklicani faktorji svojo dolžnoat ter čim prej odpomorejo naŠi bedi. V ta namen ae ne bo strašilo boja, truda iu stroskov, ker ve, da ae bori za sveto in pravično atvar. Ia y tem boju nastopajmo vsi složno in edino v okrilju našega deželnega učit. društva! Ne dajte se pregovoriti od našib nasprotnikov, da naše društvo ni potrebno in koristno. Tudi izgovor, da bi društvo nemškutarilo, je povaem neopravičen. — Res je le to, da pišemo nemški sejne zapisnike in da se poalužujemo nemščine v toliko, da se razumemo z našimi italijanskimi tovariši. A naša pravila ne določajo nikjer nemščine uradnim jezikom nasega društva, inarveč vsakemu je prosto, da se izraža pri aejah in zborovanjih v svojem narodnem jezika in tudi v istem jeziku društvu dopisuje. Enako sej)o skrbelo, da bo vaak ud postrežen v domačem jeziku. — Čeprav smo udje deželnega učit. društva, amo vaeeno zavedni Slovencir kakor ao naši ital. tovariši tudi kakor udi našega društva zvesti svojemu rodu. — Nase društvo ni uatanovljeno v namen, da bo pretresovalo narodna vprašanja, temveč se hoče zavzemati le za koristi učiteljskega stanu, ki so nam vsem skupne. Zato pa vsi k društvu, ki hoče žrtvovati vae svoje sile v blagor našega vzvišenega stanu. In v tej resni, velevažni uri rotimo iznova vse učiteljatvo: BVsi za enega, eden za vse!" # Odbor deželnega učiteljskega društva v Goriei, dne 12. oktobra 1903. Tajnik: Anton Kutin. Predsednik: A.. Jacobl. P. S. Kdor se želi vpisati v društvo, naj se oglasi pri društv. blagajnika Joaipu F r a n z o t u, mešč. ucitelju v Gorici, Via Ascoli št. 3, II. nadstr., in mu naj dopošlje svoj natančni naalov in pa 2 K letnine, kateri znesek je predplačati.