JUTRA
Uredništvo in uprava: Maribor, Aleksanc
Oglati po tarif«
Oglat« aprajem« tadl oglasni oddalsk ,Jutra« v Ljubljani,
Telefon:
Uredit. 440 Uprava 455
Račun pri poitMRi tek. zet. * Ljubljani it 11.400 Vet;* m*e*6no. prajaman v upravi ali po poM 10 Dia, dotUvijan na dom pa 12 Ola
Marmonta
fPoifnfn« pf«ž«na v flotovfnf
Cena 1 Din
Leto II. (IX.), štev. 266
t&rra-»iS!jjpMMWL..	   _
Maribor, sreda 21.
izhaja razu* nedelj« in praznikov vsak dan ob 16. uri Račun pri
in uprava: Maribor, Aleksandrova cesta št. 13 po tarif«
Praiamova ulica it, ♦
Proračun Koroščeve vlade
Vsemu svetu je znano, da budžeti naše države niso realni. O tem dejstvu so svoie čase zelo veliko pisali tudi listi SLS in so napadali finančne ministre radi takšnih proračunov, dokler še namreč SLS ni bila v vladi. Sedaj je predložen že tretji proračun, odkar sodeluje v vladi SLS. V očigled pompoznim obljubam »Slovenca« bi človek moral soditi, da je Korošec kot vrhovni šef današnje vlade pač zmogel toliko vpliva, da je spravil proračun, za katerega je on predvsem odgovoren, v meje realnosti, zlasti pa tudi, da je proračun pravičen našim slovenskim potrebam v primeri z dajatvami, ki jih nosi Slovenija.
Kdor bi tako sodil, bi se težko moti’. Govoriti hočemo danes na kratko samo o realnosti predloženega proračuna, ki izkazuje nad 12 milijard izdatkov in isto-toliko dohodkov. Ako smemo trditi in to smemo na podlagi dejstev in izkustev po vsej pravici, — • da so bili dosedanji proračuni nerealni, potem mirno lahko trdimo, da je predloženi proračun /a I. 1929-30 — fiktiven. Nele, da je naš bud-žet skoro vedno in po velikem delu zakon, ki se ga ministri ne drže, kar zaključni računi vedno dokazujejo, da se državno gospodarstvo v praksi izvaja popolnoma drugače nego je določeno v proračunu. Komaj je -donesen državni proračun, ne mine par mesecev in že za htevajo ministri naknadne kredite, ker jim vkljub temu, da so izdatki v budžetu predvideni, manjka denar za izplačilo u-radništva.
Predlog novega proračuna dokazuje, kako je minister financ delal budžet samo na papirju, da je formalno izenačil izdatke in dohodke. To pa seveda ni ni-kakšna umetnost, zakaj enostavno je zapisati, da bodo n. pr- takse v bodočem letu dale za 104,320.000 Din več nego letos. Tudi ni težko postaviti v proračun, da bodo dale reparacije 274.000.000 Din, dasi se fiktivni dohodek iz reparacij doslej ni nikdar vnašal v budžet, vkljub temu, da je bil običajno večji nego je gori navedena svota.
V	oči pade, da so v predlogu proračuna 1929-30 izdatki znatno zvišani, dasi je biia baš SLS' vedno ona, ki je obljubljala znižanje državnih izdatkov in s tem tudi davčnih bremen, kakor hitro bo prišla do potrebne moči. To potrebno moč danes ima, a kar vidimo: splošni državni izdatki so zvišani za 175,735.905 Din, pri državnih gospodarskih podjetjih in ustanovah za 413,517.373 Din, torej skupno za več nego pol milijarde. Kdo pri nas je še tako naiven, da bi mogel verjeti, da bi se državni dohodki v časih najtežje gospodarske krize mogli povišati za več pol milijarde dinarjev? Tega gotovo ne verjame niti finančni minister sam, toda papir je potrpežljiv in tako jim je bilo možno napisati proračunske številke, ki izkazujejo celo — čujte in strmite! — 48.205 Din suficita.
Sami uradni podatki dokazujejo, da se manjšajo vsi državni dohodki, kar je naravna posledica vedno slabše ekonomske moči pridobitnih krogov in splošne gospodarske krize. In vendar domneva finančni minister, da se bodo dohodki iz neposrednih davkov, taks in iz fiktivnega dohodka reparacij povišali za 388.895.700 Din, kateri povišek pa bi se vsled zmanj šanja drugih dohodkov znižal za Din 228,245.029 na končno svoto 160,650.071 Din, tako da bi za kritje povišanih izdata knv £a luultia manjkalo dahrih Din
Radikali med seboj
RADI DOGODKOV V PROKUPLJU NASTAJA MED RADIKALI VEDNO HUJŠE PREREKANJE. — MINISTER CVETKOVIČ SPRAVIL VLADO V VELIKO ZADREGO. — KO ROŠČEVE AVDIJENCE.
BEOGRAD, 21. novembra. Nedeljski dogodki na radikalnem shodu v Prokuplju zavzemajo vedno večjo vaZ nost in resnejši značaj v razvoju našega notranje-političnega položaja. Če prav se pristaši režima silno trudijo, da bi predstavili nastop ministra ver dr. Cvetkoviča le kot neznaten incident. ki nima z njegovim ministrskim položajem nič skupnega, pa stoje politični krogi, zlasti v radikalnih vrstah na stališču, da ta incident ni samo oma jal položaj ministra ver, temveč tudi položaj celokupne vlade. To dokazujejo tudi neprestana posvetovanja vlade, ki se nanašajo zgolj na dogodke v Prokuplju. Tudi zaporedne avdijen-ce ministrskega predsednika dr. Korošca pri kralju in za danes napovedana avdijenca Vel je Vukičeviča se spravljajo v neposredno zvezo s to zadevo. Vrh tega se splošno opaža, da so pristaši glavnega odbora radikalne stranke že stopili iz svoje dosedanje rezerve. Dočim so objavljali doslej le anonimne izjave, pa nastopajo sedaj čisto odkrito s svojimi podpisi ter zahtevajo skorajšen odstop sedanjega režima. V njih vrstah se pov-darja trdno prepričanje, da imajo narod na svoji strani. Narod odobrava politiko glavnega odbora radikalne stranke, zahteva pa obenem, da odločnim besedam voditeljev stranke sle. de še odločnejša dejanja.
Razmere v radikalni stranki so se po nedeljskem shodu v Prokuplju vse kakor tako zelo poslabšale, da na ka-
ko enotnost stranke ni več misliti. Pred popolnim razsulom morejo rešiti stranko le še takojšnje volitve. Pristaši glavnega odbora radikalne stran ke končno zadovoljno ugotavljajo, da je nedeljski shod v Prokuplju najlepši dokaz, da se srbski narod nikakor ne strinja še manj pa identificira z metodami Puniše Račiča in politiko Velje Vukičeviča. Srbski narod je slejkoprej za pošten sporazum s Hrvati in ^Jožen nastop vseh, ki jim je v resnici pri srcu blagostanje države in naroda.
Zanimivo je končno, da so tudi vojaški krogi zavzeli stališče proti postopanju ministra Cvetkoviča, češ, da se nikakor ne sme več trpeti, da bi člani vlade sami zanašali spor med narodne mase ter tako povzročali zmešnjavo, ki zavzame lahko, vedno večje dimenzije.
Sicer pa danes v Beogradu ni bilo važnejših političnih dogodkov. Opažal se je le povratek vodje sremskih samostojnih demokratov, dr. Svetislava Popoviča, ki se je mudil na Šved-^ skettK Ker so svoječasno beograjski listi pisali, da hoče dr. Popovič prepre čiti monopolsko posojilo naše države na Švedskem, je dr. Popovič danes izjavil novinarjem, da so bile vse te govorice čisto neosnovane. Odpotoval je na Švedsko šele potem, ko je narodna skupščina posojilo že odobrila. Njegovo potovanje na Švedsko je bilo strogo privatnega značaja in jc šlo samo za nabavo strojev za zemunsko elektrarno.
Dr. Eckenerjeua ekspedicija na Seuerni tečaj
BERLIN, 21. novembra. Dr. Eckener in Fritjof Nansen sta se že sporazumela glede bodočega poleta na Severni tečaj. Poslužila se bosta za to zrakoplova Zeppelina, ko bo temu primerno izpolnjen. Prvotno sta nameravala poleteti že 31. decembra, vendar pa sta potovanje sedaj odgodila, ker so potrebne še razne druge važne priprave. Med drugim bo treba na severu zgraditi potrebne jamh>rc za pristajanje zrakoplova.
Ukinileu ortopedične inualič-ske bolnice u Zagrebu
ZAGREB, 21. novembra. Uprava or-topedične invalidske bolnice je prejela včeraj od ministrstva za socijalno politiko odlok, da ne sme več sprejemati v bolnioo tudi privatne bolnike, temveč le vojne invalide. Ker pa je teh vedno manj se zdi, da namerava ministrstvo izvesti likvidacijo te bolnice, čeprav je zagrebška mestna občina izjavila, da je pripravljena prispevati primeren znesek za vzdrževanje te bolnice. Istotako namerava ministrstvo tudi v Ljubljani ukiniti protezno delavnico in jo izročiti salezijanskemu zavodu na Rakovniku.
Francoska zbornica
PARIZ, 2i. novembra. Zbornica je sinoči končala razpravo o obnovi v svetovni vojni opustošenih pokrajin Francije. Minister za javna dela je pri tej priliki naglašal, da je žrtvovala Francija v ta namen že 125 milijonov frankov in da bo popolna obnova opustošenih pokrajin končana že v doglednem času.
PARIZ, 21. novembra. Odbor radikalno- socijalistične skupine je sklenil, da ne bo vodil sistematične opozicije proti Poincarejevi vladi, temveč bo urbjeval svoje postopanje po trenutnem političnem položaju.
Neuarna meduedkinja
ZAGREB, 21. novembra. V zagrebškem zoološkem vrtu se je davi pripetila nesreča, ki bi lahko končala še bolj tragično. 201etni čuvar medvedov je stopil, kakor vsak dan običajno, v njihovo klet, da jo očisti. Nenadoma pa ga je napadla neka medvedkinja in ga močno ogrizla po vsem životu. Le z največjim naporom so iztrgali nesrečneža iz krempljev divje zveri, nakar so ga takoj odpeljali v bolnico.
Nou letalski rekord
BERN, 21. novembra. Trije švicarski letalski oficirji so dosegli višino 11.000 m in mogli v tej višini s prostim očesom videti 800 km oddaljene Pireneje. Temperatura v tej višini je bila 55° Celzija pod ničlo-
Pri boksanju ubii
MADRID, 21. novembra. Pri boks-matchu s Špancem Ortizem je dobil zamorec Sotolango iz otoka Kube tako močen udarec, da se je zgrudil nezavesten na tla. Ne da bi sploh še prišel k zavesti je 24 ur kasneje umrl v bolnici.
400.000.000. Odkod hočf? finančni minister kriti ta primanjkljaj? On pravi, da Iz povišanih dohodkov državnih podjetij in ustanov, torej iz železnic, rudnikov Itd. Mi vsi pa vemo, da so vsa ta podjetja leto za letom bolj pasivna, in vsak maiorlDrosteiši človek se danes tak-
šni trditvi finančnega ministra lahko smeje. Faktično izkazuje proračun več kot pol milijarde deficita* in preko tega nas ne popeljejo nikakšne lepe fraze gospodov ministrov,
Kako je v proračunu obravnavaaa Slovenija, o tem pa ob- drugi priliki,
12 milijonou ogroženih oč lakote
PEKING, 21. novembra. Mednarodni odbor za pobijanje lakote na Kitajskem je dobil obvestilo, da grozi v srednji in severni Kitajski nič manj kot 12 milijonom ljudi smrt vsled lakote, ako ne pride pravočasno zadostna pomoč. Bati pa se je, da naraste to število celo na 20 milijonov. Pomožni odbor potrebuje' za . omiljenje bede najmanj 40 milijonov dolarjev.
Izreden občni zbor podružnice Jugosl.
Matice v Mariboru Se bo vršil v pondeljek, dne 26. t. m. ob 20. v mali dvorani Narodnega doma. Dnevni red: L Poročilo predsednika f» odstopu odbora. 2. Poročilo tafnika, blagajnika in pregledovalcev računov. 3-Volitev novega odbora. 4. Slučajnosti.1 V slučaju nezadostnega števila udeležencev, se bo vršil pol ' ure kasneje občni zbor pri vsakem številu. Vabljeni so vsi, ki se zanimajo za narodno-obratnbno delo, da se udeleže tega občnega zbora-, ki ga poseti tudi ’ zastopnik pokrajinskega odbora r. Ljubljane. —
Na dnu.
Rezika se je sinoči namenila v Studence k sestri. Onstran Drave se ji je pridružil zal mladenič, ki se ji je pričel dobrikati. Rezika se ga ni branila.. Prikimala mu je in odšla sta v neko gostilno, kjer sta se dobro »podprla«. Ko pa je Vinko, tako je bilo ime njenemu kavalirju, terjal obljubljeno, se je Rezika v svoji dostojnosti malo pretvarjala. Toda Vinico vajen takih sladkih odporov, se ni mnogo šalil. Krepko je prijel nagajivo Reziko pod roko in jo odpeljal na temno dvorišče, kjer je zahteval, da Rezika svojo obljubo izpolni. Rezika ga je baje prosila, naj jo pusti, tod,i Čvrste roke so jo oklepale tako tesno, da je morala popustiti. Ko je pričela klicati na pomoč, ji je Vinko zamašil z roko usta. Krog njiju se. je zbralo več radovednežev. Končno se jc Vinko odpeljal s kolesom proti do* mu, hudobna Rezika pa je v zaščito zasmehovanega dostojanstva ■ zadevo prijavila policiji, ki je Vinka aretirala. Vinko pa je hladnokrvno izjavil, da je užival samo plačano ljubezen. —
»Srp 1 čekič«.
Pred dobrimi tremi tedni so našli v magd^lenskem predmestju sveženj tega komunističnega tiska. Zaprli so, kakor smo žp poročali, mladega delavca Kropita in soprogo železniškega uradnika Breznika. Aretiranca sta izjavila, da sta dobila sveženj od nekega moža, kateremu so sledili finančni organi meneč, da nosi saharin ali kako drugo tihotapsko robo. Drugi dan so zaprli tudi železniškega u-rf-adnika Breznika in dočim so njegovo ženo kmalo izpustili,, je on.š^ vedno v zaporu. Najbrže ga bodo izpustili, ker so proti zaobljubi na prostem tudi nekateri, ki (čakajo na poroto radi nevarnejših stvari, kot Je »srp in čekič«.
Obrtno in podjetniško gibanje v naii oblasti
NARAŠČANJE PREVOZNIH PODJETIJ. — GRADBENO GIBANJE V INDUSTRIJI MINIMALNO. — OBRTNE ZADRUGE.
Pri velikem županu mariborske oblasti kot prvi instanci v obrtnih zadevah se je v dobi enega leta na novo podelilo 14 koncesij in sicer so to: stavbne, odnosno elektrotehnične koncesije, ki#-game, podjetja za perijodično prevažanje oseb in zasebne posredovalnice. — Autozveze so se izdatno pomnožile in to ne samo v Mariboru in bližnji okolici, ampak tudi po deželi, zlasti v ptujskem srezu (progi Ptuj - Makole - Rogaška Slatina in Ptuj - Majšperg - Rogatec z odcepom v Rogaško Slatino). Avtomo-bllne zveze se po možnosti pospešujejo, ker služijo tako domačemu prebivalstvu kakor tudi povzdigi tujskega pro-Kneta.
V	izvrševanju gostilniškega pravilnika je bilo podeljenih v izkazanem letu v oblasti 8 krajevnih pravic za nove gostilne ih restavracije in to zlasti z ozirom na potrebe tujskega prometa. V istem času se je podelilo 367 profesionalnih osebnih pravic.
Nove sejmske pravice so se podelile v tem letu 6 občinam in sicer je šlo po večini za zvišanje števila letnih in živinskih sejmov v občinah, ki imajo že sejme. Novi sejmi se podeljujejo le po izka zani potrebi prebivalstva oziraje se na stanje živinoreje v dotičnetn okolišu-
Gradbeno gibanje v industrijsko-.obrt-nih napravah je bilo kakor že sploh zadnja leta, minimalno ter se je nanašalo po večini le na povečanje in zboljšanje nekaterih obratov. Omeniti bi bilo, da je falska elektrarna zgradila drugi daljnovod na progi Fala - Maribor ter da se je ob falskih daljnovodih izvršila elektrifikacija v nekaterih občinah.
Število obligatornih obrtnih zadrug se je zvišalo s prirastkom obrtne zadruge slaščičarjev in medičarjev, za mariborsko oblast v Mariboru, potem sodarske obrtne zadruge v Mariboru in obrtne zadruge pekov v Ptuju na 123, likvidirala se je pa zadruga stavbnih obrtov v Ptaju in to vsled ustanovitve strokovnih zadrug in reorganizacije dveh drugih ptujskih obrtnih zadrug. Pripravljalna dela se vrše za ustanovitev gostilničarske o-brtne zadruge v Gornji Radgoni, obrtne zadruge sedlarjev, tapetnikov in sorodnih strok v Ljutomeru ter zveze čevljarskih zadrug za Slovenijo v Mariboru. Poleg Splošne zveze obrtnih zadrug ima sedaj svoj sedež v Mariboru tudi Zveza gostilničarskih zadrug, ki je prenesla svoj sedež iz Celja ter začela v Marbo-ru poslovati začetkom februarja l'v-8. Zveza trgovskih gremijev in zadrug je skupna v Ljubljani za obe oblasti.
Število občinskih in okrajnih regula-tivnih hranilnic je naraslo na 15 ter je naposled ustanovljena občinska hranilnica v Murski Soboti pričela poslovati dne 1. junija 1928. Razvoju teh hranilnic, ki so bile letos prizadete vsled oddajanja javnega in pupilnega denarja v državno hipotekarno banko, je treba posvečati čim večjo pozornost.
Število delniških družb, ki so indu-strijsko-trgovska podjetja in denarni zavodi ter imajo svoj sedež v mariborski oblasti, znaša 28.
Na tem mestu bi bilo še omeniti delovanje Tujsko-prometne zveze za mai-borsko oblast, ki ima v Mariboru tujsko prometno pisarno z biljetarnico tsSr se uspešno razvija.
SLRVR MRTVIM! REOCIIEM 21. NOVEMBRR1928
Mariborski in dnevni drobi-
fTlariborsko gledališče
REPERTOAR:
Sreda, 21. novembra, zaprto.
Četrtek, 22. novembra ob 20. uri »Jesenski manever«, Sb. B. Gostovanje gdč. Lubejeve.
Petek, 23. novembra. Zaprto.
Sobota, 24. novembra ob 20. uri »Adieu Mimic. Premliera.
Marica Lubejeva gostuje v četrtek, n t. m. v »Jesenskem manevru« v mariborskem gledališču, menda zadnjikrat.
»Adieu Mimi« na marlb. odru. V soboto bo premijera največjega »šlagerja« zadnjih let, Benatzkega »Adieu Mimi«. To delo ne odlikuje samo razposajeno — .veselo dejanje, tudi godba je nad vse ljubka in na mnogih mestih uprav duhovita, kakor je pač naravno pri Benatz-ketn, ki je izvrsten skadatelj kabaretne glasbe- Glavne vloge igrajo Udovičeva, ‘Skrbinšek in Harastovič, dirigira Her-jog, režira Harastovič.
Za koncert praških filharmonikov,
Id bo v nedeljo zvečer, je danes pričela ■predprodaja vstopnic, ki bo trajala do 'sobote zvečer. Vrše se velike priprave za dostojen sprejem odličnih čeških goltov ter je tudi zanimanje za koncert Uto veliko. Ker bo posetilo prireditev 'mnogo zunanjih gostov, priporočamo 'preskrbo vstopnic v predprodaji, pri tem pa opozarja koncertni biro na to, da imajo do dijaških vstopnic pravico izključno le dijaki, ter se bo moral odslej vaak, kdor bo hotel priti z dijaško vstop Bico v dvorano, pri vhodu izkazati z ftaSko izkaznico, sicer bo imel neprijet-
Sportd bivanja »Akademske filharmonije v Mariboru.
Na sestanku JČ lige in pevskih dru-itev je bil sporazumno določen sledeči ‘program glede bivanja članov »Akademske filharmonije« Iz Prage v Mariboru: v nedeljo dne 25. t m. ob 15 snrejem na
glavnem kolodvoru ob prihodu ljubljanskega brzovlaka. Po razmestitvi v hotelih sestanek z gosti v »Park-kavarni« in ogled mesta. Ob 20. koncert; po koncertu skupna večerja v srebrni dvorani (na galeriji) »Uniona«. Sodelujejo domača pevska društva. V pondeljek dopoldne ogled mesta, eventuelno izleti v okolico, Ruše ali na Falo. Odhod gostov s praškim brzovlakom ob 15. Prijatelji Čehoslovakov, zlasti pa člani pevskih društev, lige in »Češkega kluba" se o-pozarjajo, da seve ne bo nihče dobil kakega posebnega vabila, ampak naj smatra vsakdo za svojo moralno dolžnost, da se teli sprejemov in sestankov udeležuje ter tako izpriča priznano slovansko gostoljubnost Mariborčanov. Posebno pa naj vsakdo skrbi v svojem krogu, da bo koncert čim boljše obiskan. —
Koncert »Moravskih učiteljev" mimo Maribora?
Včeraj je prispela v Maribor vest, da obiščejo prihodnje dni Jugoslavijo svetovno znani pevci zbora »Moravskih u-čiteljev« ter priredijo par koncertov po večjih mestih. Ponudili so svoj koncert Ljubljani in Mariboru, kjer bi mogel biti koncert 10. decembra. Kakor pa zvemo, si koncertni biro »Glasbene Matice« z ozirom na številne prireditve v teh dneh ne upa sprejeti dragocene ponudbe »Moravskih učiteljev« ter obstoji nevarnost, da se bodo peljali ti znameniti pevci samo mimo Maribora. To je pač globoko obžalovati tembolj, ker je letos Maribor itak že zgubil svojo opero in je torej glasbeno življenje znatno omejeno. — Koncerti »Moravskih učiteljev« pa uspevajo vsled svoje visoke umetniške kvalitete celo v Londonu in drugih velemestih, ki so pač še mnogo bolj prenasiče-na s podobnimi prireditvami. Mogoče pa bi Maribor le še prenesel ta izredni u-metniški užitek, saj se sicer naši ljudje vozijo celo v Gradec in drugam, da ču-jejo boljše umetnike?! —
Otvoritev telefona v Borovnici.
Dne 16. novembra je bila pri pošti Borovnica otvorjena telefonska centrala. —
Sprememba posesti.
Trgovec Karel Worsche je prodal trgovcu Antonu Macunu in njegovi soprogi Justini hišo št. 10 v Gosposki ulici v Mariboru za 490 000 Din. —
Stavbeno gibanje v Mariboru.
Gradbeno dovoljenje je prejela Berta Kreiner, ki si postavi v Črtomirovi ulici avtomobilsko garažo. — Prihodnji mesec se bo vršil ponovni komisijonalni o-gled prostora za postavitev novega carinskega poslopja. —
Osem porotnih razprav
je rnzni.sanih dosedaj za zimsko zasedanje, ki se prične 10. decembra. V ponde-ljek 10. dec. se bodo zagovarjali T?ihard Šoba radi uboja, Janez Štrafela radi iste ga zločina. Jože Strmšek tudi radi uboja. V torek 11. dec. bodo na zatožni klopi v porotni dvorani Miha Novak radi tatvine, Franc Krušnik radi uboja in Ana Brumen radi požiga. V sredo 12. dec. pa bodo sodili Štefana h’ ' rato Horvat radi požiga in Marico W< radi goljufije. —
Nov pevski zbor v Mariboru.
Pred kratkim je bil ustanovljen v Mariboru nov pevski zbor in sicer v okrilju Slovenskega obrtnega društva. V nekaj dneh se je priglasilo že okoli 40 članov, kar dokazuje, kako veliko zanimanje vlada za ta pevski zbor med obrtniškimi sloji. Pevovodja zbora je g. Lah. Bodočnost in uspešen razvoj pevskega zbora sta torej zagotovljena, vabljeni pa so še vsi drugi člani, ki imajo veselje do petja. —
Proti ukinitvi finančnega ravnateljstva v Mariboru.
Nova finančna preureditev države določa med drugim, kakor znano, tudi ukinitev finančnega ravnateljstva v Mariboru. Proti temu ukrepu se je pojavilv naši oblasti splošen odpor, še posebno pa v gospodarskih krogih, ki so najbolj zainteresirani, da ostane ta važna institucija v Mariboru. Kakor se nam poroča, odpotuje že v kratkem posebna de-putacija, obstoječa iz predsednika Trgov skega gremija, g. Vilka Weixla, predsednika Zveze obrtnih zadrug, g. Franja Btireša, predsednika gostilničarske zadruge g. Andreja Oseta ter industrijalca g. Oskarja Dračarja v Beograd, da protestira pri merodajnih č!niteljih proti nameravani ukinitvi finančnega ravnateljstva v Mariboru. —
Podpora mestne občine Jug. češkoslovaški ligi v Mariboru.
Mariborski mestni svet je na svoji včerajšnji seji sklenil, da dovoli Jugosl. češkoslovaški ligi v Mariboru povodom nedeljskega koncerta Akademske filharmonije iz Prage podporo v znesku 2.000 Din. —
Predrzno izzivanje.
Pišejo nam: V nedeljo zvečer je prišla večja družba v kavarno M., med njimi ; tudi gost s slovenskim znakom. Prišed-ši v kuhinjo, je stopil k njemu neki Kern in ga izzivajoče nagovoril: »Schamen sie sich nicht, da s zu tragen.« Kakor se govori, je ta nemški nadutež uslužben pri 'neki tvrdki na Pristanu in celo kot »un-entbehrlich«. Ali bi ne bilo dobro, da bi se začele zanj zanimati oblasti in preiskale posebno njegovo »nenadomestljivost«. V naši državi za take ljudi ne sme biti kruha, tem manj, ker vlada med domačini velika brezposelnost. —
Slava 45. pešpolka.
V petek, 23. t. m., praznuje naš mariborski 45- pešpolk svojo slavo v spomin na obletnico dneva, ko je bila usoda Maribora stvarno odločena v našo korist. Služba božja in rezanje kolača se bo vršilo ob 10.30 dop. na dvorišču vojašnice kralja Aleksandra, Meljska cesta, ob 15. uri pa bo na dvorišču iste vojašnice še vojaška veselica. Domačin na slavi bo polkovnik g. Čedomir 1. Stanojlovič. —
Rezervnim oficirjem!
V spomin na dan, ko je bila stvarno odločena v našo korist usoda Maribora, praznuje dne 23. t. m. naš domači 45. pešpolk svojo slavo. Služba božja in rezanje kolača se bo vršilo ob polenajstih na dvorišču vojašnice Kralja Aleksandra (Meljska cesta). — Vabimo vse tovariše da se po možnosti udeležijo te pomem-
. bne svečanosti. Uprava mariborskega 1 pododbora. —
■y
&
Trgovstvo in zadružništvo.
Na novo se je vpisala v trgovski register tvrdka »Čuček, rgovina z vinom«, družba z omejeno zavezo v Ptuju. — Izbrisala se je »Mariborska obrtna blagajna«, registrovana zadruea z omejeno zavezo v likvidaciji v Mariboru. —
Samomor magistratnega uradnika.
Vse kaže, da bo tekoči mesec dosegel rekord v samomorih našega mesta. Sko-ro ne mine dan, da ne bi kak nesrečnež prostovoljno zapust!l to dolino solz ali pa da ne bi bil izvršen vsaj poskus takega obupnega dejania. Včeraj nono'dne si je vzel življenje 28]efni magistrafnl u-radnik Drago Šoper. ki je radi sporov s svojo soprogo živel pri svoji materi v Linhartovi ulici. Ko je okro«; pele ure zapustila mati za četrt ure sobo, se je medtem Šoper obesil. Poklicano moštvo rešilne postaje se je sicor trudilo, da bi ga z umetnim dihanjem spravilo k sebi, ker je mož še kazal znake življenja. Bilo pa je že prepozno. Zdravnik je mogel ugotoviti le smrt. Pokcjirk, ki je brez otrok, je bil svoječasno železniški uradnik, sedaj pa je že nekaj let služboval kot dnevničar v vložišču magistrata. Na živ cih oboleli Šoper se je že pred letom dni skušal usmrtiti z obešenjem, a so ga še pravočasno rešili. —
Poskušen beg iz življenja.
Žalostna kronika samomorov beleži danes poleg slučaja Draga Šoperia še en ponesrečen poizkus samomora. V Vojašniški ulici št. 8 je namreč danes ponoči 21 letna Katarna Klanček v samomorilnem namenu izpila steklenico lizola, ker se je baje naveličala Življenja. Rešilna postaja jo je odpeljala v bolnico, kjer je kmalu padla v nezavest. Kaj je pravzaprav pripravilo mlado dekle do obupnega koraka, pa še ni pojasnjeno. —
Pod težkim sumom roparskega umora.
»Strah Murskega polja«, 231etni delavec Jakob Zver iz Okoslavcev, je pri zasliševanju v Mariboru priznal pet vlomov, ki jih je izvršil v septembru, oktobru in novembru v Kraljevcih, Senčeku in Okoslavskem vrhu. Aretiran je bil, ker je osumljen, da je 21. avgusta izvršil roparski umor, čegar žrtev 'jfe ',bif”/l81etni posestniški sin Viktor Podplatnik. Priznal je, kakor omenjeno, vrsto vlomov in tatvin, sum o roparskem umoru pa odločno zavrača, češ da ni nikdar imel strelnega orožja, mladi Podplatnik pa je bil ustreljen. Poizvedovanja policije pa so ugotovila, da je imel 9 mm repetirko, ki jo je preizkušal pred aretacijo na Melj skem hribu. Tudi se je ugotovilo, da je Zver imel samokres v Moravskem vrhu ravno ob času, ko je bil izvršen zagonetni umor. Nekako ob istem času je tudi Zver izjavil svoji teti, da ga žandarme-rija živega ne bo dobila. Zver se klati ž» več let po Murskem polju, kjer je izvršil nad 10 vlomnih tatvin in ni izključeno, da je na njegovi vesti tudi umor, o kare-rem so doslej vsa poizvedovanja ostala brezuspešna.
Nevaren dolgoprsfnež pod ključem.
Včeraj je bil aretiran v Atariboru 18-letni delamržni mladenič Avgust Rebernik iz Gornje Voličine- Pred meseci je vlomil s tovarišem Špelcem v gostilno Kerenčič v Pesnici in ukradel dvokolo, cigaretc, nekaj gotovine, čevljev in o-blelc, a ga je tovariš, ki je že pred tedni prišel v roke pravice, izdal. Špelec je priznal več tatvin in dolži Rebernika, češ da ga je on zapeljeval, Rebernik je nevaren potepuh in je bil že ponovnokrat kaznovan radi tatvin dvokoles. Policija ga je izročila sodišču.
Policijska kronika.
Od torka na sredo sta bili aretirani dve osebi, radi žalitve straže in radi posilstva, vloženih pa je bilo 20 prijav, radi raznih prestopkov. —
Pomočniški zbor Trgovskega gremija v Alariboru posluje v društvenem lokalu, Slomškov trg 16, vsako sredo od 19.—20. ure.
2207
Slovensko trgovsko društvo priredi plesno šolo v mali dvorani Na* rodnega doma ter poziva člane, da prijavijo udeležbo v pisarni v Narodnem domu. Natančne informacije dajeta gg. Šoštarič in Rozina. — Odbor Slovenskega trgovskega društva v Mariboru.
2212
Rešilna armada
GENERAL B00TI1. — BOJ ZA NJEGOVO NASLEDSTVO. — 10 MILI JARD ORGANIZACIJSKEGA PREM OŽENJA.
obrtnih šol, 14 domov za odpuščene kaznjence, 264 rešilnih postaj z lastnimi bolnicami itd. Na leto nudi rešilna
Po velikih mestih Anglije in Ameri ke so člani »rešilne armade« običajna pojava. Če se zgodi na ulici kaka nesreča, če je treba opraviti kako nuj no delo, povsod so požrtvovalni pomočniki. Dogodi se pa tudi, da se naenkrat pojavijo sredi kake zabave z nehvaležno nalogo spreobračanja k zmernosti in čednosti. Kot pridigarji so ti ljudje neumorni in neugnani in ker nastopajo navadno tam, kjer nobena beseda ne zaleže, uživajo tudi sloves trmastih čudakov. Res, smešno je, če se pijancem v krčmi razlagajo svetopisemske besede in če se končno pred vsakega še položi — sveta knjiga.
Rešilna armada hoče pomagati duši iti telesu. Ustanovil jo je Wil!iam Booth, ki je bil njen prvf general. Sedaj jo vodi njegov sin Bramvell Booth, ki je zelo star, bolan in kakor se pravi — z eno nogo že v grobu. Njegovo stanje dela velike skrbi armadi. Kdo bo njegov naslednik — vrhovni poglavar ogromne organizacije z neštetimi dobrodelnimi ustanovami, tiskovnimi podjetji itd.? Generalska vrhovna čast sicer ni dedna, vsi voditelji armade pa želijo, da bi ostala najvišja čast v ustanoviteljevi rodbini. General Booth pa nima sina. Ima več hčera in sestro Evo, ki je vrhovni poveljnik ameriškega dela rešilne armade.
Vse, kar ima stari Booth pod svojim poveljstvom, predstavlja ogromno delo in bogastvo. Armada je razširjena na 83 držav in v njej se govori 57 jezikov. Ima 15 tisoč generalnih štabov in poleg častnikov-voditeljev še nad stotisoč za propagandistično službo najetih strokovnjakov. Človekoljubne ustanove so mnogoštevilne in vsakovrstne. Tako n. pr. je 560 zavetišč za deco tovarniških' delavk, okrog 700 drugih dečjih zavetišč, 1144
armada nad deset milijonov postelj in 15 milijard obedov revežem.
Rešilna armada ima tudi svoje zavarovalno društvo, ki razpolaga s kapitalom 1 milijon funtov šterlingov, poseduje v sami Angliji nepremičnine v vrednosti 1,854.900 funtov šterlingov ter ima na razpolago razne bogate fonde. Velika posestva in mnogo ustanov ima tudi v Ameriki in Avstraliji. Če bi sešteli vse, kar ima po svetu, bi našli svoto od 30 milijonov funtov šterlingov, to je okrog 10 milijard dinarjev.
Tako je razven duševne velikanska tudi upravna odgovornost za rešilno armado. Na papirju obstoja sicer že 24 let visoki odbor armade, katerega tvorijo vsi častniki od polkovnikov navzgor, a vse je vendarle v rokah vrhovnega generala. General Bram-well Booth je šef organizacije že 15 let in je vprašanje njegovega nasledstva zelo kritično za organizacijo. Za vodilno generalsko mesto se potegujejo njegove hčerke deloma iz lastne, deloma pa iz ambicije svojih mož. Zelo energičen kandidat je tudi generalova sestra Eva, ki vodi rešilno armado v Ameriki. Eva je že javila, da pride v kratkem v London.
Boothova moč v organizaciji je zasluga njegovih velikih sposobnosti in tradicije in ker bo pri naslednikih odpadla vsaj moč tradicije, se voditelj, armade pripravljajo k reviziji svojih organizacijskih pravil. Največ zaslom be imajo oni, ki predlagajo, naj bi imel vrhovni general samo duševno vodstvo, dočim bi upravne posle vodili izvoljeni strokovni odbori. Če ta re organizacija ne bo hitro izvedena, lahko nastanejo zelo kritične razmere v armadi z generalovo smrtjo.
Izreki Uiktorja Adlerja
Na nekem predavanju je govornik — znani univerzitetni profesor — orisal poplavo intelektualnih poklicev, če bodo višje šole smele obiskovati tudi ženske.
Na to je dejal Adler: »Če zdravnica ne bo imela pacijentov, odvetnica klijentov, bo storila to, kar storita v takem slučaju zdravnik in odvetnik: v zakon bo stopila.
*
O ženski emancipaciji: Midva z ženo tvoriva malo demokracijo, oba imava iste pravice in sporazumela sva se, da je za vsa vprašanja merodajen sklep večine. Samo, če se ne moreva sporazumeti, potem odločam seveda jaz.
*
O nekem posebno vnetem revolucionarju je dejal: Gorečo cigaro vrže vedno proč in kaditi jo moramo do kraja, če se bojimo, da ne bi mogli pogasiti od nje zanetenega ognja.
u -jerni zločinci na Angleškem
Angleška policija je ugotovila, da se Je zadnje čase pričela uveljavljati nova vrsta zločincev. Iz okolice Londona prihaja vedno več poročil, da londonski zločinci neusmiljeno plenijo po bližnjih krajih. Čim se zmrači, že odrinejo z avtomobili na delo in ropajo trgovine in osamljene vile. Kakor mtro pa jim uspe, da se vrnejo v gnečo glavnega mesta, jih ni mogoče iztakniti. Policija je uvidela, da so v Londonu zasledovanja brezuspešna in je zastražila dohode v mesto. Uspeh-pa je bil minimalen. Vlomilci so imeli običajno močne avtomobile in so v ne kaj slučajih povozili redarje, ki so jim hotel, zastaviti pot. Policija se je zato odločila za posebno vrsto zaprek, ki bi naj zadržavale zločinske avtomobile. Neki policijski uradnik je izumil dve pripravi, ki dobro služita namenu. Prva so navadni ostri žebljički, ki razrežejo pnevmatike in onemogočiio na- i daljevanje vožnje, druga oa se ime- i
nuje »pajek« in je mnogo bolj prak tična. Kakor hitro pasira avtomobil mesto, kjer je podstavljen »pajek«, ga zgrabijo močne železne klešče in se zapletejo med kolesa, da se avtomobil ne more niti ganiti z mesta. Na ta način upa angleška policija, da bi prišla v okom modernim zločincem.
Hajstarejši časopis Rnglije
»London Gazefte« je časopis, ki je minule dni slavil 263. rojstni dan in je brez dvoma najsfarejši angleški list. Prva številka je izšla leta 1665 za Časa velike kuge, ki je prisilila celo kralja, da se je z dvorom preselil v Oksford. Ker iz glavnega mesta ni mogel dobivati poročil radi nevarnosti, da se ne prenese kuga tudi v Oksford, je Karel II. osnoval v začasni rezidenci »Oxford Gazette«. Ko se je angleški dvor vrnil v London, so časopis prekrstili v »London Gazette«. Od takrat ima Anglija edini in najstarejši službeni list.
Ži
Nogometni prvak — neuoščljiuosti
Po tekmi med dvema ameriškima u-niverzitetnima moštvoma, v kateri je zmagala enajstorica univerze North Westerm, je zmagovalec priredil velik banket. Na banketu je nastal prepir, prišlo je tudi do pretepa in nevoščljivost nasprotnikov je šla tako daleč, da je eden izmed igralcev premaganega kluba ustrelil najboljšega igralca zmagovalcev Johna Alierja. Smrtno ranjenega so prepeljali v bolnico, kjer se bori s
Cirkus na deželi.
Pri podeželski predstavi ir ,opi med drugimi tudi Indijanka, ki požira ogenj. Predstavijo ji po zaključku sporeda domačega župana, ki meni tekom razgovora to-lc originalno: »Škoda gospodična, da vas ni bilo oni teden pri nas! Takrat bi se bili mogli temeljilo najesti	Imeli	smo nam-
reč silen požar v vasi . . .*
Strašen čožiuljaj mornarja
24 ur med morskimi psi.
Iz Londona poročajo o junaštvu nemškega mornarja Alfreda Spitza, ki se je 24 ur boril z valovi oceana v neprestani nevarnosti pred morskimi psi. Alfred je bil mornar na parniku »Rheinfels«, ki se je vračal iz Kalkute. Med tovariši je bil znan kot neustrašen mladenič, dober plavač, sposoben za najdrznejše akrobacije. V noči se je odločil, da zleze na jarbo-lo, kjer so prenočevale morske ptice, da ujame vsaj eno. Ko je priplezal tik do vrha, je zgubil ravnotežje in pade v morje. Nihče na parniku ni opazi njegove nesreče in ladja je odplula v noč brez njega. Toda Alfred ni izgubil poguma, čeprav je vedel, da rešitev ne bo lahka. Razen tega pa je bi brez pomoči v vodah, kjer gospodarijo morski psi. Tolažil se je, da obala ni daleč in pričel, je plavati v smer. proti njej. Dva parnika sta odplula mimo njega, ne da bi moštvo slišalo njegove obupne^ klice na pomoč. Ko je nastajal dan, je opazil, da ga je morsk tok zanesel daleč od obale. Solnce se je dvignilo nad rob oceana in pričelo pripekati. Glava mu je žarela oc vročine in grlo se mu je osušilo. Slekel je obleko in znova pričel plavati* a je kmalu opešal, pretila pa mu je tudi nova nevarnost. Z vseh strani so ga obkrožali morski psi, ki so se trumam pojavljali. Približevali so se mu s požrešnimi pogledi, vendar mu niso storili ničesar, kar ga ni čudilo, ker morski psi ne napadajo vsakogar. Ravnajo se namreč po vohu. Oblegale so ga tudi ptice, ki so mu sedale na glavo in ga kljuvale. Velik galeb mu je sedel na ramo in počival več ur. Ko se je začelo mračiti, se je nesrečneža polastil obup. Bil je popolnoma izčrpan in morila ga je strašna žeja. Pa tudi lakota se je pričela ogla šati. Toda v veliki nesreči je imel srečo. Nenadoma se je pojavila pred njim ladja, ki ga je opazila, ko je mahal z rokami in dajal znake. KričatHji mogel, ker ni spravil glasu preko iz-susenih glasilk. Poslednje moči so ga zapuščale in z velikimi napori je vendar uspel, da so s parnika spustili čoln n ga pol mrtvega rešili gotove smrti
Pačereuski in Hoouer
Svoječasno je bil Hoover lastnik gle dališča v San Frančišku. Bil je tudi manager Paderevskega, ki je priredil v ban Frančišku koncert. Toda koncert je bil popolnoma deficiten in Hoover ni mogel umetniku izplačati dogovorjene vsote. Paderevski mu ni de-al zato sitnosti, pač pa mu je dal razumeti, da ga bo obiskal, kadar bo v ugodnejši situaciji. Več let kasneje sta se sestala na Poljskem. Paderevski e btl tedaj predsednik poljske republike, Hoover načelnik odbora za prehrano v Zedinjenih državah. Padcrev-ski ga je pri tej priliki opozoril na neizplačan honorar in dostavil: »Zaupal sem vam in danes mi vračate z obrestmi«. Hoover rnu je čestital k veliki časti ki jo je narod naklonil svojemu umetniku a Paderevski je dejal: »Mogoče postanete tudi vi enkrat pred-
prerošk^me C!<< BeSede S° bile res
Zveri u Podkarpatski šasiji
V vaseh tostran Karpatov so se pojavile črede volkov in tudi divji mr jasci prihajajo v velikih množinah. Zverjad pleni in pustoši deželo ter povzroča mnogo škode. Oblasti so organizirale velik lov, ki pa ni imel uspeha. Prebivalstvo se pripravlja na uoigo in ostro zimo, kar sklepa na >odlagi tako zgodnjega obiska voltov.
mesarsko klanje na svatbi
V neki vasici blizu Čenstohove na oljskem so se svatje sprli radi mladega dekleta, ki ni moglo pri plesanju vsem ugoditi. Iz prepira je nastal pretep, ki je zahteval tri žrtve. Trije mladeniči so obležali v svatbeni dvorani mrtvi, dekle, ki je bilo vzrok pre-repa, pa je podleglo ranam v bolnici. Orožniki so zaprli vse svate in uvedli preiskavo,
Izjave o hazenski finalni tekrni
Kadi pomanjkanja prostora včeraj nismo priobčili izjav o tekmi za državno prvenstvo v hazeni in jih podajamo v naslednjem:
Trener »Jugoslavije« g. B u garsk i je dejal, da je zmaga »Maribora« zaslužena, a je kritiziral sodnika, češ 'da j« dopustil preveč ostro igro in da je »Maribor« oškodoval za tri goale, ki jih' je priznal »Jugoslaviji«, čeprav so bili doseženi na nedopusten način — kadar' ije Jovanovičeva krila vratarico.
Sodnik g. Nikolič je izjavil sledeče: Tekma je bila kvalitativno popolnejša od tekme »Ilirija« : »Maribor«. Tildi tempo je bi! živahnejši. Oba tima sta pričela z nervozo, toda »Maribor" sb je takoj znašel in rezultat 5:4 nikakor ne odgovarja poteku, ker je bil »Maribor« v stalni premoči. Mariborčanke so bile v dobri fizični kondiciji, vendar tega niso izkoristile, pač pa so izkoristle utrujenost Jugoslavje v drugem polčasu. Takoj po odmoru so Mariborčanke' razvile izvrstno igro, kar je dalo takoj slutiti na zmago. »Jugoslavija« je bila sicer handicapirana radi vožnje, toda priznati je treba, da je »Maribor« danes družina, ki s svojo vzorno igro zasluži časteh ha-slo” državnega prvaka in ki bi ga izbojevala, četudi bi sodelovala oba zagrebška tima. Poznam igro vseh naših prvorazrednih družin in verujem, da j§ trenutno najboljša.
Prednost vaših igralk je v izredni' gibkosti, brzini in dobrem startu. Petanova je bila na polju najboljša in je steber obrambe. Kljub veliki brzini igra zelo air in je zelo sigurna v podajanju.: Drugi half Hildica ni zaostajala. Zinka je bila tokrat slabša, vratarica pa ne nosi nobene odgovornosti na prejetih golih. '1 V napadu je najboljša Vuga, ki je .največ pripomogla k zmagi. Prvovrstni ha'-sta tudi njeni soigralki, ki v hitrosti in gibkosti naravnost briljirata.
»Jugoslavja« ni pokazala tega, karj sicer premore. Jovanovičeva ni imela.ža-nesljivih šuterk, pa je’ delala večinoma sama, vendar je igrala že boljše tekme. 3arlovičeva je bila nemogoča, ratll’^re-me. Imela pa je največ šansBunušev-čeva na momente dobra, Olga Skoriče-va najboljša; Hadžičeva, prvorazredna moč, se ni odlikovala; Rističevi hi ušpe-o dovolj zadrževati prodornega1 centra Vugo. Škoričeva v goalu dobra. .
Igra sama je dokazala, da sta’ se hazeni pripravljali in zaigrali ,v dopeia športnem tonu. Publika dostojna in. mnogoštevilna, a reklama prvovrstna, Popolnoma sem zadovoljen z igralkami in, občinstvo.:: in odnašam najboljše utise Iz športnega Maribora, kamor bom*\ko* športnik vedno rad prihajal 3. žel.idV'da ga zopet zapustim pod istimi dojmi kot tokrat.	_	....
Funkcijonar JHZ g. Bai i ez^.p.V je Jejal. da je .»Maribor« zaslužil - .zmago, ker je družina uravnotežena; VsDdeli so delovali brezhobno, dočim so se, pril » Jugoslaviji« opazile vrzeli.
Muen.a in navedene izjave; odličnih unlccijonarjev dokazujejo, da nr zmago Maribor«a pripisati slučaju, temveč da je prvak odpravil oba protivnika. sdgtir-110, z odličnim znanjem, boljšo, igro. in večjo požrtvovalnostjo.
NOLNP službeno.
Za nedeljsko medmestno tekf&m e., e -dec - Maribor imajo sledeči: igralci: predati potne liste g. M. Korenu hajkr .Seje v četrtek predpoldne: BrttckI, • Čtnrl, reščak, Koren, Neža, Pavlin, '.'epeek, Polak, Prevo, Pelko, UnterreitOr, Vag-ner, Venko.	?	■
 —.............................    ■.	...i----
Zločinci u fTloskui j
V prvem polletju je bilo v Moskvi izvršenih 36.750 zločinov. Na prVem mestu so razbojništva — okrog? deset tisoč slučajev. Visok procent so dosegli službeni prestopki, predvsem radi poneverb. V prvih šestih mesecih letošnjega leta je bilo v celoti poneverjenega nad dva milijona Rubljev, ki iih ie poneverilo 1463 utad« nikov.
Sfraa 1
MarfffarsR V F č E R N I K Mf3
V Mariboru, dne 21. XI. 1 (I2Š.
Teple Thurston:
Sovražnikova žena
Prvi del.
Stala je pred toaletno mizo ter gledala v zrcalo. Bil je začetek, bila je
resnica.	,. .
V	zrcalu je videla ženo, ki je ves čas svojega življenja ni poznala, katere do tega dneva še ni videla.
8.
Ko je prispela, je John Madden že stal pod portalom.
Spotoma se je vpraševala, če bo ostal ves utis še pri drugem snidenju, ali pa, če se bo razblinil v nič. Vedela je, da je to možno.
Občutila je njegovo pričakovanje, ko je šla po stopnicah navzgor. Navzgor proti njemu si ni upala pogledati. Ko je stala poleg njega in jo je prijel za roko, je šele premotrila njegovo sliko.
Če je bila obleka, ki jo je nosil zvečer, izposojena, potem je bil sedaj oblečen v skladu s svojo osebnostjo. Četudi je bila obleka delo preprostega krojača, je bilo vendar nekaj plemenitega okrog njega. Le za hip je posvetila to pozornost njegovi zunanjosti, potem je pa takoj uprla pogled v njegovo lice. Videla je tragično bledico in če bi izgovorila, kar je v trenutku občutila, bi se to glasilo:
»So obrazi, ki se dajo misliti samo živi, Vaš obraz pa pripada smrti.«
Tudi on jo je motril v novi luči jutra. Zgovoren, kakor je bil pri telefonu, ni sedaj znal najti besede. Nemo je stopi! ob njeno stran ter ji odprl vrata. Stopila sta v cerkev. Stal ji je tesno ob strani ter gledal na njo, ko se je priklonila pred oltarjem. Izbrala si je mesto zadaj, daleč proč od drugih ljudi. Sedel je poleg nje. Obraz si je zakrival z ob klop uprtimi rokami. Daleč je bila od njega.
In vendar mu je bila ves čas bližje, nego si je mislil.
Nekje je bila ura in to je bil opomin, da čas poteka.
»Tu se ne da ostati«, je dejal, »pojdiva ven«.
Vstal je in sledila mu je z občutkom, da ji ničesar drugega ne preostaja.
Ko jo je privedel iz cerkve, je bila brez volje. Pogledal je po cesti navzgor in navzdol.
»Vi ste doma v tem delu sveta«, je rekel. »Kje se dobi tu kaj za za-jutrek?«
Vodila ga je v Hydepark-hotel. Zopet jo je navdal upor proti običajem, kakor zvečer, ko je šla sama ven. Vsi mogoči ljudje, ki so jo poznali, bi bili
lahko gosti hotela. Celo natakarji so poznali lepo gospo Carroll. Ni ji bilo enostavno vseeno. Skrivati se pa ni hotela pred nikomur — najmanje pred Stephenom.
Stopila sta v jedilnico. Hotelski ravnatelj, ki jo je poznal, je sam poklical natakarja. Zasedla sta prostor pri oknu in John Madden je mislil na svoj mali hotel in na zanemarjenega natakarja, ki mu je navadno stregel. Takoj so se pa zopet vse njegove misli posvetile njej, ki mu je v čaru lepote sedela nasproti.
»Ali Vas tu poznajo?« je vprašal.
»Seveda.«
»Ali pridete sploh kedaj kam, kjer Vas nihče ne pozna?«
»Najbrž ne.«
»Jajca in slanino, ali kakor že temu pravite,« je dejal Madden natakarju, ki je prinesel jedilni list.
Ko je natakar odšel, se je malo nagnila proti njemu ter dejala:
»Menda vendar ne mislite, da pridem večkrat na ta način k zajutre-ku?«
Bilo ji je na smeh, a vendar je bilo nekaj svarila v njenih očeh.
Najprej ni vedela, kaj naj odvrne. Sestanek si je želel iz gotovega praktičnega razloga. Svoj cilj je pa naenkrat izgubil pod uplivi njenih čarov. Samo njo je videl. S silo je odtrgal svoj pogled od nje ter strmel na cesto.
»Nočem si razbijati glave s tem, ka ko je izgledalo Vaše življenje doslej,« je rekel. »Vidim Vas, kakor sem Vas našel sinoči za sedaj in za vse čase.«
»Za vse čase?« je ponovila.
»Da, predvsem pa mislim na včeraj. Zakaj ste nosili zeleno obleko? Zakaj ravno to barvo?«
»Kaj je z njo?«
»Če bi bili hoteli demonstrirati za Irsko, bi bili morali nositi smaragdno-zeleno« . . .
»In to bi Vam, kakor se mi zdi, ne bilo po volji.«
»Res je. Mi se ne borimo za svoje pravice z zastavami in cestnimi demonstracijami. Nobenih kokard ne nosimo.«
»Zakaj torej toliko mislite na mojo obleko?«
»Pretečeni teden nas je obkolila vojaška posadka iz Fernoya. Skoraj bi me bili ujeli. Potni list od vlade za to pot v London je bil že pripravljen v Dublinu. Pa mi ne bi bil pomagal. Prizanašanja se ne prosi in ne daje. Kaj pomeni tam človeško življenje? Nič več od kamna pri igri.«
Malo je prenehal, pa zopet nadaljeval :
tako zelena in tako škrlatna. Sinoči I sredi prokletega brbljanja o politiki I mi je padlo to na um. Dobro, da sem se na to spomnil! Bilo mi je zatočišče. Pogled na Vas je krotil moj temperament. Pogled na Vas je kakor rosa tam daleč na gorah. Kri ohladi. Vaše oči so polne rose. Ali ni tako? Nikdar še nisem srečal ženske, ki bi imela oči, kakoršne imate Vi. In tako veste sedaj, kaj pomenite zame Vi in Vaša obleka!«
Šest let je bila Jana v Londonu in šest let se ji je dvorjanilo na stotere načine. Nikdar pa še ni kak mož z njo govoril tako odkrito. Nobene snubitve ni občutila v tem. Bilo je preodkrito. Bilo je mrzlo kakor voda vrelca in pognalo ji je val krvi. Kar je rekel, je privrelo iz njega, iz globin občutkov, kakor vrelec iz zemlje.
Natakar je prišel z naročeno jedjo. Ni se ločil od mize. Uslužno in spoštljivo je krožil okrog obeh gostov. To pa ni bilo za Maddena. Drugi imajo radi uslužnost, Madden pa ni imel razumevanja za to.
»Že dobro, že dobro,« je dejal končno razdražen, »stregel si bom sam«.
Natakar je izginil neslišno.
»In vrtnice,« je začel Madden zopet. »Ali ste jih Vi naročili? Ali ste jih Vi položili na mizo?«
»Kdo naj jih pa?«
»Nisem vedel. V gospodinjstvu si Vas težko predstavljam.«
Razložila mu je s smehom, da zna biti tudi kaj preprosta gospodinja.
»Zakaj so bile vrtnice?«
In tedaj je dejala:
»Mislila sem: vi ste moški, jaz pa hočem biti z vrtnicami.«
»Najboljša družba za Vas!« — je bilo vse, kar ji je odvrnil.
»Ali ste me spravili v cerkev in potem še sem, da mi vse to pripovedujete?«
»Dobro, da ste me spomnili. Bilo je potrebno, da sem prišel zopet k pameti. Takoj zjutraj, ko sva se sestala, bi bilo to že potrebno. Kaj ima Vaša lepota z vsem tem opraviti? Pri Bogu, za naju oba ni dobro, da vedno samo na to strmim ter ne vidim ničesar drugega. Ali ni tako?«
Kupim staro zlato
srebrni denar, umetno zobovje po najvišjih cenah. — Ilger-jev sin, urar in ju-velir, Maribor, Gosposka ulica 15. X
Baržun
v veliki izbiri že od Din 22.— naprej se dobi pri I. Trpinu, Maribor, Glavni trg 17.	U
Električne inštalacije
popravila, svetilke, likalnike, motorje, aparate, elektro blago po konkurenčni ceni pri Ilič & Tichy, Maribor, Slovenska ulica 16.	XX.
Velurje za damske plašče,
pliš, barbente, flanele kupite najceneje v manufakturni trgovini Srečko Pihlar, Maribor. Gosposka ulica 5.	1991
»Kaj vidite še vse na meni?« »Razven, da ste lepi, berem še marsikaj na Vašem obrazu,« je odvrnil. »Tu je zapisana usoda, dogodki, ki še pridejo. Ali ste videli to?«
»Od sinoči,« je odgovorila, »začenjam verjeti, da vem o sebi le prav malo. Kaj še? Povejte še Vi kaj o meni«.
»Imam torej prav?«
»Mislim, da je res tako. To so rekli tudi že drugi. Vem, da ima moj mož večkrat ta utis o meni, a je težko priti na to, kaj iz mene bere. Nima daru besede, če se z njim govori. Ta dar ima samo s peresom v roki.«
»Včeraj zvečer nisem mogel razumeti Vašega moža,« je priznal. Kadar sem skušal, približati se mu, je izginil.«
Prikimala je.
»Tako je z njim,« je dejala. »In od tod pride, da do včeraj nisem ničesar vedela o Irski. Jasno nisem ničesar vedela, vjela sem pa marsikaj tu in tam. K nam je prihajalo toliko ljudi od tam.«
Vprašal je, če je spoznala očeta Hanrahana.
Prste je sklenila, kakor k molitvi.
»Mirno lahko govorite z menoj o očetu Hanrahanu,« je dejala, »ali ne govorite z očetom Hanrahanom o meni. Če bi bila svetopisemska greš-nica, bi bil Bog oče usmiljenejši moji duši kot pa on.«
Smejal se je ostrini njene sodbe.
»Od naših vaških duhovnikov no smete pričakovati, da bi bili uglajeni in kultivirani,« je razlagal. »In če bi spadali tudi k razkolnikom, jaz bi ven dar prišel k Vam po tem, kar je bilo včeraj. Saj razumete, ali ne?
»Naenkrat ste razumeli, da mi lahko zaupate, kaj ne?«
»Več, mnogo več!« Njegov glas se je spremenil. To se je čutilo že iz teh kratkih besed.
»Lahko nam pomagate,« je dejal, »Če hočete pomagati«.
Prispevajte m mmoemk Kralju Petro v Mariboru
Veliko zračno sobo
oddam enemu ali dvem gospodom. Naslov pove uprava lista.	2208
Na novo preurejena kavarna Park
črez zimo oprta-	2210
Malo sobo
s posebnim vhodom oddam. Vprašati v Cvetlični ulici št. 23, pritličje. 2209
Prvovrstna maserka
se priporoča. Gosposka ulica 9. 2181
Vedno sveže kislo zelje In repa *
najboljše kakovosti se dobi v vsaki množini najceneje v trgovini F- Fi-javž, Frankopanova ulica 10.	2188
Dva šivalna stroja ceneno na prodaj. Frankopanova 15, dvorišče.	2199
»Tako sem se moral štiri dni skrivati po vrhovih Ballyduffa. Vaša oble-ka bi bila kakor trava tam zgoraj —
EVROPA
Od 16. novembra naprej zopet nov sen-zacijonalen spored. V programu nastopa g. Freddjr s skrivnostno lutko, znameniti komik Langfelder itd. Vsako nedeljo popoldan družinska predstava.	2211
Lepa izbirna zaloga
KRZNA
pri tvrdki
L. ORNIK, MARIBOR
KOROŠKA •	178?
je dosegla z zadnjimi pošiljatvami iz Leipziga vrhunec. — Le sedaj ima vsak priložnost izbrati si najlepše in na j večje komade. Vsevrstno blago za zimska oblačila največjih Angleških' in* čeških tvoroic, letos v posebno veliki izbirivzalogi. Cene priznaao najnižje.
B
Modna trgovina
ANTON PAŽ
Maribor, Slovanska ul. 4
Potrebščine za krojače in šivilje
Za dom, šolo in pisarno
knjige, moderna literatura, modni listi, vse šolske In pisarniške potrebščine dobite najcenejše pri
Tiskovni zadrugi, Aleksandr.13
'Štampiljk
J. SOKLIČ j
Zastopniki «a lič.jol
Rokavice
In
nogavice
vseh vrst, kupite najceneje pri Fr. Podgoršek nasl..
Fr. Bela
Slovenska ulica št. 1
v, I JabliaoU JBad*ta.VW)fc ladaktelm m urednik: hm B r o z o v 1 č v Mariboru. Tiska Mariborska tiskarna d. d., predstavnik
Stanko D e t e 1 a * Maribor*.
Uh* M (Mij*« pmr+ domin« im »mtljmimm mammnm •ttlMtm; mmkrn bMsda 30 p, cnmek Din 6 ~
dopšm.^. h «g*»-«1 trp»vO»g* atf reftbimnagai VMkA btMtfa 00 pJ MJimrAI MMMk D« TO'—j